Poštnina plačana v gotovini Ste V. 14. V Ljubljani, v četrtek dne 7. aprila 1927. LetO VI. Z mesečno prilogo ..Socialna kultura". Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Izhaja vsak četrtek popoldne; v slučaju praznika dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2/1 — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo Posamezna številka Din 1*50 — Cena: za 1 mesec Din 5*-, za Četrt leta Din 15'-, za pol leta Din 30--; za Inozemstvo Din 7‘- (meseCrio) — Oglasi po dogovoru Oglasi, reklamacije In naroCnlna na upravo Jugoslovanske tiskarne, KolportaSnl oddelek. Poljanski nasip St. 2 — Rokopisi se ne vraCaJo Dr. Aleš Ušeničnik: Strokovna organizacija. Da je v združenju moč, to je svet že davno vedel, a ni tega nikoli tako izvedel kakor dandanes. Dandanes se vse združuje, vse organizira. Društva, družbe, klubi, krožki in ne vem kaj še pričajo o tej resnici. Kdo bi se čudil, če se delavci tudi organizirajo? Kdo bi jim zameril, če se organizirajo tudi po strokah delavci v vsaki obrti posebej, posebej po predilnicah, posebej po papirnicah, posebej po tobačnih tovarnah, posebej delavci na kmetih, posebej viničarji itd., vsi skupaj pa v Strok, zvezi? Pač, to jim nekateri zamerijo. In dostaviti moramo, da jim to zamerijo tudi nekateri krščahski možje, krščanski tovarnarji, krščanski delodajavci. Niso zoper delavska društva, so pa zoper strokovno organizacijo. Zakaj niso zoper delavska društva? Niso zoper delavska društva, ker se jim zde le-ta koristna za izobrazbo in vzgojo. V delavskih društvih se zbirajo delavci brez razlike strok, v krščanskih delavskih društvih delavci. Tu se vrše predavanja o vsem čem, o veri in vei^ stvih, iz pri rodoslovja, iz zgodovine, o novih izumih in iznajdbah, o vzgoji, o srčni omiki, o vsem, kar more pomoči delavcem za pravo izobrazim in omiko in kar jim utegne koristiti v življenju. Tu se čitajo dobri časniki in knjige, goji se petje, prirejajo se igre. Teh družabnih zabav se radi udeležujejo tudi delodajavci sami s svojimi, da pokažejo delavcem in njih družinam svojo prijaznost in naklonjenost. A zakaj so zoper strokovno organizacijo? Strokovna organizacija se jim pa zdi, da je namerjena naravnost proti njim. Strokovna organizacija se jim zdi bojna organizacija delavstva zoper de-lodajavce. Strokovna organizacija se jim zdi, da neti sovraštvo delavcev zoper gospodarje, nagovarja na odpor, pripravlja delavce na štrajke in navsezadnje na prevrate, na revolucijo s požigi in pokolji. Ali je vse to resnično? Je in ni. Ni, če bodo delodajavci pametni; je, če delodajavci ne bodo umeli časa. A tedaj bo prišlo vse to, česar se po pravici boje, tudi brez strokovne organizacije. Strokovna organizacija je vzrasla iz potreb naše dobe. Značilno za našo dobo je, da sta nastala v gospodarstvu, zlasti v veliki industriji dva »razreda«: denar, orodje, stroji, sirovine, tovarne itd., na drugi strani je razred delavcev, ki dajejo v uporabo svojo delovno moč in le to. Prvi se imenujejo kapitalisti, drugi proletarci (ker imajo navadno za svojo lastnino le kopo otrok, po latinsko: proles). Za gospodarstvo so oboji potrebni. Brez dela ni nič. A zopet samo delo ničesar ne more. Za proizvode je treba dela in snovi. Delo dajejo delavci, snovi kapitalisti. Tako so v sedanjem gospodarstvu kapitalisti navezani na delavce in delavci na kapitaliste. Ako kako podjetje, kaka tovarna propade, ne propade samo podjetnik, tovarnar, kapitalist, temveč je tudi delavec brez dela, zato pa brez kruha na cesti. Gospodarski liberalizem, ki je povzročil takšne razmere v gospodarstvu, Pa ni prav nič poskrbel, da bi uredil tudi razmere med delavci in delodajav-l‘i. Mislil je, da so te razmere zadosti urejene, če se postavi za podlago »svobodna delovna pogodba«. Delodajavec >n delavec naj se svobodno dogovarjata 0 delu, o delovnem času, o drugih delovnih pogojih in o dnevni mezdi. To pa se je izkazalo za pogrešeno. Tolikokrat * Ta članek je napisal g. dr. Ušenič-n,k za »Mladost«. Ker je članek aktualen, S& dobesedno priobčujeirio z dovoljenjem S- doktorja tudi mi. Mesta v članku podčrtalo uredništvo. in tolikokrat se je pokazalo, da je bil delavec prisiljen za vsako plačo sprejeti delo, če ni hotel s svojo družino od lakote umirati, in tolikokrat in tolikokrat se delodajavci to stisko res porabljali, da niso dajali delavcem za pošten zaslužek poštenih plač. A tudi sicer je v tem razmerju večja moč gotovo pri de-lodajavcih, ki dajejo kapital. Zato je tudi za dobre delodajavce ta moč izkuš-njava, da izkušajo dobiti iz gospodarstva čim največ dobička, ne da bi posebno pazili, kako je z delavci, ali morejo s plačami primerno živeti ali ne. To se pravi: za razmerje med delodajavci in delavci ni poskrbel gospodarski liberalizem za noben pravni red, ampak je vse prepustil samovolji moči, to moč so pa kapitalisti le prevečkrat izrabili zase v škodo delavcem. Le pozno so delavci spoznali, da imajo zoper to samovoljo tudi sami neko moč, to je moč organizacije. Kapitalisti potrebujejo delavcev. Toda, dokler se delavci posamič, vsak sam zase, pogajajo za delo in plače, kapitalisti lahko uveljavljajo svojo premoč. Drugače pa je, če se delavci organizirajo in organizirani sklepajo delovne pogodbe. Tjedaj je tako: aii naj se kapitalist pogodi z delavci za poštene plače, ali pa se sploh ne bo delalo. Ne gre več torej samo za kruh delavskih družin, temveč tudi za bitje ali ne-bitje kapitalistov in njih družin. V tem je silni pomen organizacije. Organizacija nekako izravnava pomanjkanje pravnega reda v razmerju delodajavcev in delavcev. Ker so delovne razmere pri' raznih obrtih različne, zaito se mora organizacija izvršiti najprej po obrtih, po strokah. Mora biti strokovna organizacija. Da pa kapitalizem ne jemlje delavcev iz ene obrti v drugo in tako zopet zado-bi premoč nad posameznimi organizacijami, zato se morajo posamezne strokovne organizacije združiti v Strokovno zvezo, ki naj obsega kolikor mogoče vse delavce. Taka Zveza je moč, ki se ji tudi kapitalizem ne more trajno upirati. Ali morda taka organizacija ni upravičena? Kako da ne, saj se ustanavlja prav zato, da bi delodajavci delavcem ne delali krivic in da bi delavstvo dobilo svojo pravdo. Sicer pa, ali se ne združujejo tudi delodajavci? Če se smejo sami združevati, kako bi mogli odrekati to pravico delavcem? Seveda — to je treba priznati — kakor so organizacije kapitalistov, razni karteli in trusti, lahko namerjeni na krivico, na krivično izkoriščanje odjemalcev, tako bi mogla iti strokovna organizacija preko mej delavske pravde in pravice. Prav zato pa krščanski delavci ustanavljajo krščansko strokovno organizacijo, to se pravi strokovno organizacijo, ki so ji sveta krščanska načela pravičnosti in ljubezni (četudi morda tega v samem imenu ne naglašajo). Priznavamo torej, da moč še ni pravica. Strokovna organizacija daje delavstvu veliko moč. A kakor kapitalisti s svojimi karteli in trusti dostikrat zlorabijo svojo moč, zlasti na škodo odjemalcem, prav tako bi tudi Strokovna organizacija mogla zlorabiti svojo moč in delati delodajavcem krivico. Zato so poleg strokovne organizacije še vedno potrebna delavska društva, ki vzgajajo zavedne krščanske delavce in takšne pošiljajo v strokovno organizacijo. Strokovne organizacije ■■ krščanskih delavcev se pa delodajavcem ni bati. Na nje praporu je zapisana pravica, in pravica je prvo kar morajo dajati delodajavci delavcem in delavci delodajavcem. Na praporu krščanske strokovne organizacije je zapisana tudi ljubezen, krščanska ljubezen. Zato krščanska strokovna organizacija ne oznanja mrž- nje in sovraštva proti delodajavcem, ampak želi mirnega in stvarnega razgovora. Naravno pa je, da si želi delavec boljše plače, kakor si želi delodaja-fvec večjih dohodkov. Tu je treba trezno preudariti, kaj podjetje zmore, da bo kolikor mogoče dobro za vse. Pravica je pustila tu neke meje in v teh mejah mora zadeti, kar je boljše in najboljše, pameten razgovor. Izkušnja pa priča, da je pameten razgovor z organiziranimi delavci dosti ložji kakor pa z neorganiziranimi divjaki. Res grozi strokovna organizacija še z nekim sredstvom, s štrajkom. O tem bi bilo seveda treba posebne besede, a toliko vendar moramo reči že tu, da tudi vsakega štrajka ni mogoče nravno obsoditi. Krščanska strokovna organizacija bo tudi tu vedno poskušala, kaj pravita pravica in ljubezen. Da pa sme delavec svojo pravdo tudi braniti, te pravice mu nihče ne sme zanikati! Ako krščanski delodajavci ne marajo krščanske strokovne organizacije, bo nastala po njih podjetjih strokovna organizacija, ki ne bo krščanska. Ta pa ima res na svojem praporu zapisano — revolucijo! A tudi: če krščanski delodajavci ne bodo vpoštevali krščanske strokovne organizacije, je nevarnost, da bo nad mirno in pametno besedo v njej res prevladala končno strast, ki ne pozna več ne ljubezni ne pravice! Strokovna organizacija je gospodarska organizacija, ki je nje namen podpirati s pravičnimi in upravičenimi sredstvi pravične in upravičene zahteve delavstva. Zato je tudi sama pravična in upravičena. Toda ali ni ta organizacija bojna organizacija? Je bojna, če gre za krivice, ki jih a pametnim dogovorom ni mogoče odpraviti. A tudi v boju krščanska strokovna organizacija ne rabi nobenih nasilnih pomočkov, ne poškoduje strojev (sabotaža), ne dela drugega nasilja. Nje zadnje sredstvo je, kakor smo že dejali, štrajk, ko delavci mirno in složno brez nasilja ustavijo delo. Ljubši kot takšen boj je pa krščanski strokovni organizaciji pameten razgovor in dogovor med delavci in delodajavci. To je strokovna organizacija. Ima lahko še druge namene in jih dejansko navadno tudi ima (prim. Socialni katekizem št. ‘227), a prvi in glavni je vendar ta: obramba delavskih pravic in uveljavljenje upravičenih delavskih zahtev v današnjem kapitalističnem gospodarstvu. Rodila se je iz spoznanja, da ne bo delavstvu nihče pomagal, če si ne pomaga najprej samo, a samo si more pomagati le z organizacijo in najbolje — s strokovno organizacijo! Političen pregled. Narodna skupščina je 81. marca sprejela proračun s 156 proti 126 glasov. S tem se je dolgotrajna in burna proračunska debata mirno zaključila z lepo večino vladne koalicije. Novi proračun prinaša prvič po dolgih letih za prečan-ske kraje, predvsem pa za Slovenijo, velike in obsežne izpremembe na boljše. Vse objektivno in nepristransko časopisje priznava, da si je znala Slovenska ljudska stranka tekom kratkega svojega dvomesečnega obstoja v vladi pridobiti za slovensko ljudstvo ogromne koristi. Baš ta proračun z vsemi svojimi dobrimi in tudi slabimi posledicami najjasnejše kaže, kako zelo potrebno je bilo, da je SLS šla v vlado v zadnjem trenutku. Dosegla je velike zboljšave, » katerimi se bodo popravile krivice, ki so jih prejšnji režimi prizadejali ljudstvu Slovensiko ljudstvo bo znalo ceniti ogromno delo svoje zastopnice v vladi. Vlada je dobila od narodne skupščine široka pooblastila za ukrepe v ozdravljenje gospodarske krize, posamezni ministri pa pooblastila za dela v svo- jem področju. Sedaj je treba, da vlada ta pooblastila porabi in v danih razmerah po večletnem slahem vladanju začne počasi popravljati vse velike krivice in zdraviti težke rane, ki so jih našemu ljudstvu prizadejale tiste stranke, ki so glasovale za centralistično vidovdansko ustavo in ki so pozneje imele odločilen vpliv v vladi. Ljubljanska in mariborska skupščina imata po novem finančnem zakonu avtonomijo. SLS je vrnila slovenskemu ljudstvu samoupravo, ki ji jo je odvzel centralistični režim. Skupščina je odgodena do 19. aprila. Takrat pride v razpravo obtožnica Demokratske zajednice proti Boži Maksimoviču, ki bo za radikale trd oreh. Romunski kralj je nevarno obolel in je vsak čas pričakovati njegove smrti. Sedanji ministrski predsednik general Avarescu pripravlja pot k diktaturi in so mogoče s tem v zvezi vesti, da se kralju obrača na bolje. Po svetu. Radi dogodkov v Nankingu, kjer je prišlo pri izpraznjevanju mesta do težkih bojev in je bilo pri tem ranjenih in ubitih mnogo inozemcev, hoče sedaj predvsem Anglija dobiti povoda, da nastopi energično. Glavni namen je seveda, ubraniti inozemske predpravice na kitajskem ozemlju, vendar se ofici-elno vrši postopanje proti kantonski vladi le pod pretvezo, da je treba zaščititi inozemske državljane. Anglija je hotela prvotno staviti Kitajski ultimatum, vendar je vsled miroljubnejšega postopanja Japonske in Amerike svoj nastop nekoliko umirila in se sporazumela sedaj z obema državama, da se izvede preiskava in da se krivci kaznujejo. Ker ni gotovo, kaj bo rekla na to kantonska vlada, ki se je po dosedanjih zmagah zelo okrepila, je pričakovati, da se ta konflikt še ne bo poravnal v doglednem času. V torek sta podpisala italijanski ministrski predsednik Mussolini in ogrski ministrski predsednik Bethlen v Rimu prijateljske pogodbe med obema državama. Italija neprestano poskuša, kako bi si pridobila na Balkanu in v srednji Evropi prijateljstvo Jugoslaviji sosednjih držav. Tudi pri pogajanjih radi Albanije prihaja vedno z novimi zahtevami in očividno je, da ji ni za prijateljsko poravnavo medsebojnih spornih vprašanj. Fašizem neprestano rožlja z orožjem in si je nakopal že sovraštvo vsega miroljubnega sveta v Evropi. Z ozirom na napeto ozračje, ki so ga ustvarili tako dogodki na Kitajskem, kakor tudi italijansko hujskanje radi Albanije, pripravljajo delavske internacionale delavstvo vseh dežel na to, da se letošnji prvi maj solidarno praznuje v znamenju: vojno vsakršni vojni. Zunanjepolitični dogodki zadnjega časa nas opozarjajo znova, da ponekod že močno pozabljajo na težke posledice svetovne vojne. Zakon proti strokovnim organizacijam na Angleškem. Po zgubljeni generalni stavki in po končani, mesece trajajoči stavki rudarjev, ki je deželi samo škodila in nimajo od nje rudarji prav nikake koristi, je imenovala vlada komisijo, ki naj izdela osnutek zakonskega predloga in uredbe, s katerimi bi se take stavke enkrat za vselej onemogočile. V sporazumu z ministrskim1 svetom je ta odbor izdelal predlog, ki jemlje angleškim strokovnim organizacijam (zvezi strok, organizacij) pravico zakonitega predstavništva delavstva za slučaj stavke in tako strokovna organizacija ne sme za- četi z nikakimi štrajki. Prepoveduje se tudi obvezno zviševanje prispevkov kot protizakonito. Isto velja tudi za simpatijske stavke, katerih proklamacija znaci poseganje v osebno svobodo delavca Ln njegovo pravico do dela. Pripadnost k strokovni organizaciji se delavcu sicer ne prepoveduje, vendar smejo začeti s stavko samo posamezne strokovne organizacije in še to le po predhodnem tajnem glasovanju. Ta osnutek bo v kratkem obravnaval še ministrski svet. V nedeljo 10. t. m. ob desetih dopoldne se bo vršila v prostorih JSZ na Starem trgu v Ljubljani plenarna seja Jugoslovanske strokovne zveze. Dnevni red: Reorganizacija JSZ. — Prosimo vse zveze, da se po svojih zastopnikih seje zanesljivo in polnoštevilno udeleže. — Načelstvo. Zveza tovarniškega delavstva. Koroška Bela. Najnovejši dogodki v tovarnah Kranjske industrijske družbe dovolj jasno dokazujejo, kam pelje brezbrižnost. Kljub temu, da je po svojem duševnem razpoloženju večina delavstva na naši strani, so se znali marksisti preriti na vsa važnejša mesta v tovarni, katere izrabljajo prav brezvestno le v svojo korist. Način sprejemanja brezposelnih tvori posebno poglavje. Če se to godi z vednostjo merodajnih vodilnih oseb, ne vemo. Mogoče je vse. Če smo odkriti, moramo pa priznati, da smo si največ sami krivi takih razmer, ker nočemo imeti smisla za svoj krščanski delavski pokret. V nedeljo smo priredili po deseti službi božji v društvenem domu strokovni sestanek, na katerem je poročal predsednik Zveze tov. Marinček. Predvsem je povdaril na tem sestanku pomen strokovnih organizacij, razpoloženje sedanje družbe napram delavstvu, ki je sovražno. Toda največji sovražnik delavstva je neorganiziran delavec, dvakratni sovražnik je pa krščanski neorganizirani delavec, ker ustvarja s svojo malodušnostjo v krogu svojih tovarišev še večjo malodušnost ali jih pa tira k nasprotnikom. Izredne pomoči naj nikar ne pričakujemo. Najtrdnejši funda-ment, na katerega moramo stopati je — samopomoč. V debati je gospod župnik isto tako svojim tovarišem, ki so že organizirani, s skupno močjo na skupno delo. Govorilo je tudi več drugih tovarišev, ki so vsi razvijali navdušeno borbenost. Upamo, da bo rodila njihova dobra volja dober sad in da bomo na Koroški Beli sčasoma med prvimi v organizaciji. Žirovnica. Pred leti smo imeli precej disciplinirano skupino. Sčasoma pa nas A. K.: Svobodomiselstvo in proletariat. Dr. Konrad Algermissen priobčuje v listu za kat. duhovščino v Nemčiji jako zajemljivo razpravo o delavnosti proletarskega svobodomiselstva. Ne bomo navajali usodnega razkrajalnega dela, ki ga vrši nemško svobodomiselstvo, ki hoče delavca s silo odtrgati cerkvi in ga storiti za njenega nasprotnika. Vendar, ko so videli, da jim to satansko delo ni uspelo, ker je bilo njih delo zgolj negativno, in ko so videli, da so se delavske mase zopet začele povračevati v cerkev, so prišli do prepričanja, da mora biti njihovo delo pozitivno, to je oni morajo nadomestiti cerkev. To naj bi dosegli zlasti s tem, da vse dosedanje cerkvene praznike nadoineste z duhom materialističnega nazora. Da vse vsakdanje življenje proletarca prepojijo z duhom protikrščanstva. Kršč. dobrodelnost hočejo izpodriniti z zbirkami ob raznih prilikah, tako ob smrti člana d nižine, za božič itd. To ne bi bil dar, temveč dolžnost. Zavzeli se bodo zlasti za poklicno življenje proletarca. Cerkev, da je hladna do njega. V svojem programu pišejo: »Cerkev je nekoč imela zelo važno vlogo v življenju človeštva. Spremljala ga je od zibeli do groba. Cerkev pa je bila vedno odprta vsem. Dru- Vendar zadnja beseda v tem vprašanju še ni padla. Gotovo je, da bi tak zakon ne bil v korist delavstva. Na Angleškem bo še dolgo vladal takšen irežim kot je danes in ta bo zaikon izrabljal če ne do skrajnosti pa vsaj blizu tako. Da je prišlo do tega, so predvsem krivi nesposobni delavski voditelji, ki so sedaj na površju. Ni še s tem rečeno, da delajo proti delavstvu. Eno pa je jasno, da delavstvo s takimi vročekrvnimi voditelji ne bo ničesar doseglo. je prevladal egoizem, deloma pa ko-modnost in smo zaspali. Nekaterim navdušenim članom se je pa posrečilo dvigniti zaspance in tako smo prišli do nedeljskega sestanka, da na novo poživimo našo organizacijo. Tega sestanka so se udeležili tudi nekateri tovariši z Jesenic in Koroške Bele. Prišel je tudi oblastni poslanec tovariš Arneš, ki nam je obljubil vso pomoč v našem gibanju. Vodilne nauke so izpregovorili tudi tovariši Pukšič, Hotujec, Marinček, Čop, Kadiž in Robič. — Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni sledeči tovariši: Predsednik Simon Čop; podpr. Tomaž Kajdiž; tajnik Janez Pečar; blagajnik i Robič Alojzij; namestnik Edvard Do-brila; odbornika: Nikolaj Rozman in Anton Iskra. V nadzorstvo pa tovariši Anton Rozman in Avgust Hotujec. Novoizvoljeni odbor jamči za uspešno in dis-j ciplinirano delovanje skupine. Viničarji. Ljutomer. V nedeljo, dne 3. t. m. dopoldne se je vršil redni letni občni zbor naše skupine, ki je pokazal lep napredek in stvarno delo naše viničarske strokovne organizacije. Člani in somišljeniki naše skupine so napolnili prostorno dvorano katoliškega doma. Občni zbor je vodil podpredsednik Fekonja. Poročilo odbornikov je vzel občni zbor z odobravanjem na znanje, kakor tudi poročilo nadzorstva s pohvalo. Zvezin tajnik tov. Rozman je poročal in prečital novi poslovnik, s katerim se izpelje novo socialno vzajemno zavarovanje potom privatne iniciative po načelih samopomoči. S tem se članarina poviša tako, da znašajo skupni prispevki četrtletno Din 10. Člani so zavarovani za slučaj bolezni, nezgode, poroda in smrti, Poslovnik je bil z odobravanjem sprejet in je stopil s 1. apriiom v veljavo. Glavni tajnik JSZ je govoril o velikem po-socialnepja 'zavarovanja viničarjev, ki zasluži dejanske podpore države in drugih javnih korporacij, dalje o važnosti močne in dosledne viničarske organizacije, za naš strokovni, politični in kulturni delavski pokret. Izvajanja je občni zbor burno odobraval. Govoril je še tov. Mir. O novem odboru bomo poročali prihodnjič. S pozivom na delo, je tov. Fekonja zaključil krasno uspeli obč. žina in javno življenje, vse je stalo pod vplivom cerkve. Danes pa je cerkev s ponosne višine in polnosti življenja strmoglavljena v puščobo brez življenja.« Proletiarsko svobodomiselstvo pa hoče tu nadomestiti cerkev. Ako bi šlo v življenju poedinca zgolj samo za materielni obstoj, potem bi že zdavnaj g. Marks, La-salle in Bebel rešili delavca, vendar je v človeku še duša, duhovna sila, ki je pa ne moremo nasititi z jedjo kot telo, ona potrebuje finejše hrane, ki je pa svobodomiselstvo ne premore. Nihče ne more dati, česar nima! Zato je razumljiv poskus svobodomiselstva, da bi tudi duhovno nadomestil cerkev, kar pa ne bo šlo in je uspeh brezupen. Rušilo bo svobodomiselstvo vedno, tudi pri nas je to razkrajalno delo lahko zlasti med delavstvom, ki je tako^ odvisno za življenjski kruh, a clati 'pozitivnih duhovnih vrednot, tega ne bode premoglo traina-sonstvo nikdar. Zato čujmo mi! Tudi pri nas so »pod-liparji« z rdečim zveličarjem« itd., ki smešijo vero, ki jo trgajo kot zadnje najdražje iz src svojih pristašev. Ne bo se jim posrečilo, ako bomo mi delavni, ako bomo mi zlasti oskrbeli s katoliškimi časopisi slov. proletarske družine. Materi-elne bridkosti nas družijo, a vera naša nam je več, nam je vse, radi nje se bojujemo in bomo združili ves slov. prole-tarijat v taboruj kršč. ‘socialistov! (Konec.) zbor, po katerem je pristopilo mnogo novih članov k zvezi. Občni zbor skupine Sv. Miklavž. Dne 3. t. m. popoldne se je vršil občni zbor skupine Sv. Miklavž pri Ormožu z istim dnevnim redom, kakor dopoldne v Ljutomeru. Člani »o dvorano (popolnoma napolnili. Po končanem občnem zboru so se člani korporativno udeležili pogreba rajnega Tomažiča. Novi poslovnik je tudi ta občni zbor navdušeno sprejel in naklonil nekemu članu, ki mu je umrla žena 300 Din podpore. Navduše-valnirn besedam glavnega tajnika JSZ je občni zbor viharno pritrjeval in ponovno soglasno izvolil za predsednika zvezi nega tajnika fn otijastrfcga poslj, tov. Rozmana. Listo odbora priobčimo prihodnjič. Delavska zveza. D. M. v Polju. Dolgo časa smo spali zimsko spanje. Sedaj pa smo se začeli s pomladjo prebujati. Marsikdo bo mislil, da nas ni več na svetu. Pa temu ni tako. Dasi ne vpijemo in se ne hvalimo na vsa usta, vendar pa z vztrajnostjo gremo po poti, ki smo si jo začrtali. Ozrimo se nekoliko nazaj. V času, ko je imela naša Delavska zveza župana pri D. M. v Polju, smo si napravili svoj gospodarski program, na katerem smo začeli takoj delati. Pričeli smo s pripravami za elektrifikacijo občine. Stopili smo v dogovor s tvrdko transformator«, katera nam je izdelala načrt. Tik pred sklepom pogodbe pa nas je PP vlada vrgla. Občina je dobila gerente v osebi Medica, ki je bil samoobsebi zvest pristaš SDS. Ta ni hodil po naših potih, ampak je postopal popolnoma nasprotno. Elektrifikacija občine je bila ustavljena in so vsa prejšnja pogajanja in sklepi občinskega odbora, ki so bili polno-moCni, padli v vodo. Prišle so volitve novega občinskega odbora. Na umeten in zvit način se je po prizadevanju prejšnjega gerenta izvolil župan. Občina se je oddahnila. Naša stranka je izšla iz volivnega boja z močno opozicijo po številu in s še močnejšo po delavnosti. Med tem časom se je podobčina Slape pričela pogajati sama s tvrdko za napeljavo elektrike v tri vasi, t. j. Studenec, D. M. Polje in Slape. Ko so to videli občinski odborniki so zahtevali tudi za celo občino elektriko. Najbolj čudno j© pa to, da je občina zahtevala, da se napravi pogodba s posamezniki ne pa z občino. Mi smo stali na stališču, da je dolžnost občine, da vse to vzame v svoje roke. To pa našim gospodom nt šlo v glavo. Ker le drugače ni šlo, je morala potem občina prevzeti vso skrb in odgovornost napram tvrdki »Transformator«. Prejšnji občinski odbor je sklenil vso napeljavo izvršiti v svoji režiji. Stroški so bili proračunani na okroglo 600—700.000 Din. Vsa napeljava bi bila last občine. Tok se je stavil v ponudbi od shrani družbe Elektra po 3 Din za kilovatno uro z znatnim popustom v korist občine. Po pogodbi, ki se je pa sedaj napravila s tvrdko »Transformator«, pa je morala občina preskrbeti vse drogove za nizko in visoko napetost, prispevati h gradbenim stroškom po 100 Din takse za vsako žarnico, prepustiti vsa javna pota in zemljišča posameznikov v svrho napeljave in se zavezati, da plačuje električni tok po isti ceni kot ga daje ljubljanska občina svojim odjemalcem izven Ljubljane, t. j. po 5 Din za kilovatno uro. Občina nima pri napeljavi nikake lastninske pravice. Tvrdka lahko napelje tok kamor hoče in komur hoče. Mi, ki smo dali vse drogove in plačali takso za žarnice, pa ne smemo nič ugovarjati. Čez 10 let šele bomo lahko odkupili omrežje in se bo takrat upoštevala tretjina takratne vrednosti v korist občine. Taka je torej naša elektrifikacija, s katero se nekateri gospodje tako šopirijo, češ kako korist so napravili s tem, da so zabranili občini lastninsko pravico omrežja in da ni ona sama gradila. Priznamo, da bi imela občina v slučaju, da sama gradi velike stroške, a pomisliti je treba, da bi bila tu tudi velika vrednost in stalen vir dohodkov. Občani bi pa imeli pri vsaki kilovatni uri 2 Din v žepu, kar znese v enem mescu precejšnjo vsoto, še več pa v enem ali več letih. Vsak si lahko sam zračuna, za koliko so ga gospodje gospodarske večine oškodovali, a koliko je pa občina oškodovana, bomo pa šele tekom časa mogli dognati, — Tudi pri hišnih instalacijah je šlo kar na debelo, tako da je bil ozlovoljen vsak naročnik. Koliko imamo v Sloveniji delavstva? (Dalje.) Barometer za izobrazbo prebivalstva so glavna mesta. Vsled tega je tudi važno, da smo na jasnem, kako je v tem oziru v prestolici Slovenije z vajenci. Da ima Ljubljana 8 obrtno nadaljevalnih šol, smo navedli že zadnjič. Kdor se zanima za vajeniško vprašanje, bo želel vedeti, kakšen je ustroj teh obrtno nadaljevalnih šol in katerim strokam pri-> padajo vajenci, ki posečajo te šole. V Ljubljani so sledeče obrtno nadaljevalne šole: 1. Strokovna nadaljevalna šola za me-hanično-tehnične obrti. — Ledina, Komenskega ulica. V šolskem letu 1926/27 je obiskovalo šolo 350 vajencev, ki so pripadali sledečim strokam: Strojni klučavn. 108; mehaniki 71; ortopedični mehaniki 4; precizni mehaniki 2; livarji 15; kovači 10; železostrugarji 32; kotlarji 6; kolarji 10; modelni mizarji 7; elektrotehniki 56; tehtničarji 7; urarji 9; puškarji 4; pilarji 3; optikarji 1; brusači stekla 3; kovinotiskarji 1; sodarji 1. 2. Strokovna nadaljevalna šola za stavbne obrti. — Graben, Cojzova cesta. Šola ima 12 razredov s 320 vajenci, ki pripadajo sledeči obrti: Stavbni ključavničarji 92; stavbni mizarji 94; zidarji 47; pečarji 8; dimnikarji 6; kleparji 47; kamnoseki 8; tesarji 18. 3. Strokovna nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti. — Moški oddelek na Prulah. Ta šola ima 11 razredov s 325 učenci iz sledečih strok: Pleskarji 21; ličarji 10; soboslikarji 20; črkoslikarji 5; slikarji (umetni) 1; rezbarji 1; ščetarji 1; sedlarji 15; tapetniki 19; zlatarji 10; pasarji 4; fotografi 12; knjigovezi 10; vrvarji ls jermenarji 9; graverji 1; torbarji 1; čevljarji 99; krojači 77; krznarji 8. 4. Splošna nadaljevalna šola. — Vrtača, Erjavčeva cesta 19. To šolo obiskuje 147 vajencev. Po strokah se dele: Peki 38; mesarji 45;. slaščičarji 8; medičarji 2; brivci 32; frizerke 7; cvetličarke 1; vrtnarji 14. 5. Ženska strok, nadaljevalnica za umetne in oblačilne obrti. — Sv. Jakob. Šola ima 11 oddelkov ter jo obiskuje 324 učenk iz sledečih strok: krojačice za obleke 247; šivilje za perilo 29; mo-distinje 43; krznarice 2; vezilje 3. 6. Gostilničarska strokovno nadaljevalna šola. — Gosposvetska cesta 16. Ta šola je razdeljena na 3 razrede s 55 vajenci, ki spadajo k sledečim strokam: kavarniški natakarji 17; restavracijski 31; kuharji 7. 7. Strokovna nadaljevalna šola za vajence grafičnih obrti. Ta šola ima dva oddelka, v II. letniku je 13, v III. pa 23 vajencev. Po strokah se dele takole: Stavci 11; strojniki 9; kemigrafi 4; bakrotiskarji 1; li-tografi, pretiskarji in tiskarji 11. 8. Tehnična nižja strokovna šola za čevljarje, krojače in mizarje. — Rakovnik pri Ljubljani. Šola je razdeljena na 3 oddelke z 79 vajenci in pripravljalni razred z 28 vajenci. Od teh so: krojači 10; čevljarji 13; mizarji 28. Če vpoštevamo dejstvo, da znaša celokupno število vajencev 13.628 in da obiskuje nadaljevalne trgovsko-obrtne šole le 7481 vajencev, je razvidno, da ni deležnih nadaljnjega strokovnega in splošno izobraževalnega pouka 6147 vajencev. In to je slabo. Vzrok temu je deloma raztresenost vajencev po deželskih občinah, deloma nezainteresiranost mojstrov na izobrazbi vajencev, deloma neumevanje od strani vlade — in to največ. Kajti pribiti moramo, da so bili vsi dosedanji režimi skoraj gotovo radi nepoznanja razmer, mogoče pa tudi radi svojega posebnega mišljenja nasprotni splošni in smotreni izobrazbi vajencev in so smatrali vsak izdatek v te namene kot nepotrebno zlo. Naš klic pa mora biti: Čim največ izobrazbe. Izdatki, ki bi jih v ta namen žrtvovala država, bi bili najobrestonosnejše naloženi, ker bi država polagala fundament za strokovno naobražene pomočnike in mojstre, brez katerih je zdrav in soliden napredek obrti in industrije nemogoč in s te tudi popolna gospodarska in politična samostojnost države. Jugoslovanska strokovna zveza. Iz centrale. poudarjal pomen organizacije ter pozval neorganizirance, da se pridružijo memu Tedenske novice. »Socialna kultura«. Prihodnja pri-»Pravice« »Socialna kultura« l>o izšla za 1. maj. Somišljenikom. V zadnji številki ^Pravice« smo poročali, da je pričelo izhajali v Splitu »Radničko pravo«, glasilo krščanskih socialistov v Splitu. Ker le silno velike važnosti za razmah naše misli, da natačno poznamo socialne Prilike, boje in hotenja naših tovarišev jugu, svetujemo, da se naroči na “adničko pravo čim več somišljenikov, Predvsem pa naj ne bo niti ena naša °rganizacija brez glasila hrvaških kršč. ®°eialistov. Naroča se pri upravi: Split, Nelipiča ulica br. 1-1. Romanje na Trsat. Kaj rado se zgodi, da pri težkem delu, vsakdanjih skrbeh le preveč upremo oči v zemeljsko vrvenje. Zato je treba od časa do časa izrednih Prilik, da se vsaj za par dni otresemo V8akdanjih skrbi za telo, da obrnemo P°gled navzgor! Popolnoma prenovljena se čuti človek, ko je opravil po dolgih letih duhovne vaje, presrečnega se čuti na kraju, na katerem Bog deli Posebne milosti. Slovencem je med dru-Suni zelo priljubljena božja pot k Materi “pžji na Trsatu, kjer je bila nekdaj hi-8lca sv. družine. Na prijaznem hribčku, raz katerega je lep razgled na sinje Jadransko morje, stoji mogočna cerkev, ^ dan za dnem, leto za letom sprejema ' y svoje prostore romarje, ki iščejo u teho 'H tolažbe pri Materi božji. Marsikdo st? z veseljem spominja srečnih ur na teni 8vetem kraju. Marsikateri, ki se je že l,deležil tega romanja, je takrat vzkliknil: bo še kdaj skupno romanje na trsat, se ga prav gotovo zopet udeležim!« Vsem se lahko ta želja izpolni! 'etos l)o skupno romanje na Trsat dne julija. Vozil bo posebni vlak iz Maribora in Ljubljane Iter bodo romarji Jahko vstopali na vseh postajah. Vožnja polovična. Vsi bodo lahko napravili tej priliki brezplačen izlet po morju *®ko, da se bodo duševno in telesno pre-n°vljeni vrnili na svoje domove. Podrobnosti bomo še objavili. Priglase sprejema -‘Sveta vojska« v Ljubljani, Poljanski *tosip 10. Opozorilo našim dekletom! Pri kazen-*ki preiskavi nekega slučaja v zadnjem ®8su se je ugotovilo, da je bilo več deklet, največ služkinj, natakaric itd. iz-v^bljenih iz Slovenije v južne kraje Sla-v°nije in v Bosno, katere se je polein zlorabljalo za prostitucijo in se jim je felo onemogočilo svobodno gibanje. Ker j® več takih deklic pred časom izginilo 12 domačih krajev ter njih svojci nimajo sPoročila o njih, opozarja policijsko ravnateljstvo na skrajno previdnost v takih ^učajih. Dekleta pazite, kam se podaje! Iščite službe le pri »Poselski zve-Zki ki ima svoje prostore na Starem r£u 2, I. nadstropje, v Ljubljani. •z Francije. V pokrajini Pas de Calais je smrtno ponsirečil 27 letni rudar fbin Narad doma iz Zagorja ob Savi. O v^liki noči je nameraval nazaj v domo-v‘no, ker tu ni našel tiste sreče kot so J* mu poprej slikali, a božja volja je bila rugače. Bil je pri svojih tovariših jako Priljubljen, kar je pokazala izredno ve-■«a udeležba pri pogrebu od strani Slovencev in Poljakov. Tudi oče in brat sta ^ Pravočasno prišla iz Jugoslavije k *j°grebu. Ob tej priliki bodi omenjeno, a delavske razmere v Franciji za ^nkrat niso rožnate. Kdor ima doma ,el°, naj nikar ne hodi sem iskat bolj-Sega kruha, ki ga ni. Najcenejše in najboljše ste postreženi p1 velikonočne praznike pri tvrdki ranc Pavlin, Gradišče 3 z raznim ma-ufakturnim, galanterijskim in koloni-Qim blagom. Afera v Mežici. Občina v Mežici zida j°dovod. Vsa dela so bila oddan* De-^.V8ketnu konzumnemu društvu v Celju, Sa imajo ,v rokah Bernotovi sociali-Kakor pa se poroča, so se pri' tem ~6°di]e velike nepravilnosti ,in bi bil ^{°račun, ki je bil predviden na 800.000 farjev skoraj še enkrat večji. Kam je . 8 denar šel, še ni dognano. Vsekakor .Uekje »obtičal«. V ponedeljek 4. t. m. 0. .aretirali več osumljencev, med njimi fer.ft8tnega poslanca Vinka Moderndor- v J?’,.1®™ Kmetsko delavske zveze j-r V^ju Leskovška lin še )več člfamov Obu i^a 8°ls^ega sveta v Mežici, ki so Kal? ^ 30 ime*i svoje prste vmes. Poms 86 a*oria razvijala, bomo še °^ak. S kakšnimi čustvi spremlja de- lavstvo to stvar, ki takim ljudem zaupa, je popolnoma jasno. Prvi krompir na ljubljanskem trgu. Pretekli petek so prinesle na trg branjevke v Ljubljani prvi letošnji krompir, ki so ga pripeljali iz Trsla. Cena krompirju je bila 12 Din za kg. Ljubljanski delavci ga vidijo lahko zaenkrat samo še na trgu. Brezplačna železniška vožnja za siromake. Minister za železnice je poblastil železniška ravnateljstva, da lahko siromakom, to je tistim, ki ne plačajo več kot 30 Din vseh neposrednih davkov letno, dovolijo brezplačno vožnjo na železnici za potovanja s točno označenim ciljem in namenom potovanja. Kar poetu pevska žila, fant dekletu, ptici krila, roži vonj in medu staj, to je meni »BUDDHA« čaj! Požar v Mengšu. V nedeljo zvečer je izbruhnil v Mengšu požar, ki je upepelil staro, leseno gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Dotnika in gospodarsko poslopje njegovega soseda Alojzija Gregorca. Gasilci iz Mengša, Trzina in Domžal so vso noč delali, da bi ogenj omejili in udušili. Škodo cenijo na 160.000 Din. Evharistični kongres v Viukuvcih. 15. in 16. maja letos se bo vršil v Vinkovcih evharistični kongres. S kongresom bo združena tudi proslava 150 letnice vin-kovške cerkve sv. Ivana Nepomuka. Požar v tovarni. V tovarni »Sufid« v Dugem ratu pri Omišlju je izbruhnil požar, katerega so gasilci iz Splita omejili z največjim trudom. Požar je napravil škode nad 200.000 Din. Smrt na progi. Pretekli teden se je smrtno ponesrečil na progi Ljubljana— Trst, kake tri kilometre od postaje Planine proti Ivogatcu lesni trgovec Franc Lang iz Dolenjega Logatca* Ponesrečenec se je vračal iz gozda domov po železniški progi. Križala sta se dva tovorna vlaka. Medtem, ko se je hotel izogniti enemu vlaku, je preslišal prihajanje drugega vlaka, ki ga je podrl, povozil in razmesaril. Nov vozni red. S 15. majem bo stopil v veljavo nov vozni red, katerega so že izdale posamezne direkcije državnih železnic. Hripa. Po uradnih podatkih za vso našo kraljevino je bilo bolnih na hripl od 22. do 28. februarja 42.186 oseb, od 1 do 7. marca 31.262 oseb, od 8. do 14. marca 17.921 oseb, od 15. do 21. marcu pa 19.073 oseb. Po mnenju zdravnikov bo hripa v naši državi kmalu popolnoma izginila. Gradba nove ceste. Od Laz do Radeč bodo zgradili novo cesto, tako bo imela Ljubljana direktno zvezo z Zagrebom. Cesta, ki bo dolga 53 km, se bo gradila na desnem bregu Save in bo zgrajena kot avtomobilna cesta. Gradbeni stroški so preračunani na 25 milj. dinarjev. Oropana cerkev. V vasi Broka pri Velikem Bečkereku so neznani vlomilci oropali rimsko-katoliško cerkev in odnesli vse dragocenosti. Zdravniški pregled ženinov pred poroko. Zagrebška oblastna skupščina je sprejela uredbo, ki zahteva obligatoričen zdravniški pregled ženinov pred poroko. Ženin, ki ima venerično bolezen, tuberkulozo, trahom ali malarijo se ne sme poročiti, dokler ni zdrav. Za vsako bolezen je predpisana gotova karenčna doba. Predlog glede obvezne zdravniške preiskave za neveste je bil odklonjen. Zanimivi poizkusi z radio-aparati v zagrebški gluhonemnici. Te dni so se vršili v zagrebški gluhonemnici zanimi- vi poizkusi z radio-aparati. Od 120 gluhonemih samo štirje niso prav ničesar slišali. Radost gojencev, ki so čuli prvič v življenju godbo, je bila nepopisna. — Kako si je dejstvo, da čuje večina gluhonemih radio, razlagati, še ni pojasnjeno, vsekako pa je razkritje daleko-sežnega pomena. Dve smrtni obsodbi v Šibeniku. V Šibeniku sta bila obsojena na smrt Ilija Žakula in Laza Nino, ki sta v zvezi z drugimi tovariši oropala poštni avto na progi Obrovac—Gračac. Ostali obtoženci so bili oproščeni. Dollalrsko posojilo. S(ibeniška občina je sklenila najeti posojilo v znesku 2 in pol mil. dolarjev pri neki amer. družbi. Posojilo bodo porabili za povečanje luke in zgraditev ozkotirne železnice Šibenik od 3.— od 3.60 od 4.40 od od od — Knin, tako da bo mesto spojeno z Bosno, Belgradom in Zagrebom. Nov premogovnik. Koncem aprila bo začel obratovati 28 km od Pirota in dva kilometra od bolgarske m