Razne stvari.
637
brojnimi primeri utrjuje svoje trditve. Ta razprava more zanimati seveda pred vsem le strokovnjaka jezikoslovca.
Sedaj že pokojni o. E vrez bij Fermendžin je izročil akademiji za Starine: „Acta Croatiae ecclesiastica" z dodatkom in „Priloži poznavanju diplomatičkoga poslanstva Aleksandra Komuloviča medju Slovjene godine 1593. do 1596." ter „Mar-tiriji hrvatskih Franjevaca u XVI. i XVII. vieku." Prof. V. K 1 a i č je podal za Folklorski Zbornik : „Bilješka o vjerovanju u vukodlake na otoku Paz-manu 1. 1440", a za Rad: „Rodoslovje knezova Krbavskih  od plemena Gušič".
Naš rojak dr. M. Murko je podal za Rad vrlo zanimivo razpravo: „Prvi izporedjivači sanskrita sa slovjenskim jezicima." Razjasnil je v tej razpravi učeni pisatelj, kako je začel izučevati leta 1808. Friderik Schlegel sanskritski jezik in kako je priporočal za izučevanje v tem pogledu posebno slovanske jezike. Omenil je tudi zaslug Rusa Go-lovkina, Nemca Adelunga in posebno Še Poljaka Majevskega, ki ima največ zaslug za poznavanje slovanskih plemen med seboj in s starim indijskim narodom. Majevski je prvi Poljak in sploh prvi Slovan, ki je v obseg svojih študij vpletal ne samo ostale Slovane, temveč tudi najbolj oddaljene njih sorodnike. On je prvi slovanski sanskrtist. Majevskemu so nasledovali med Čehi Anton Jung-mann in Jan Kollar, med Hrvati Anton Mihanovič in med Nemci Bopp, dokler ni Miklošič po svoji kritiki Boppovih del vnovič osnoval in pospešil znanstvenega prispodabljanja slovanščine s sanskr-tom ter s svojo novo metodo in kritičnim duhom presegel vse strokovnjake na tem polju. Ta razprava ni zanimiva samo za jezikoslovca, ampak tudi  za literarnega zgodovinarja.
Prof. dr. Scherzerje podal za Rad literarno-zgodovinsko razpravo o srbski književnosti, namreč o prvem najznamenitejšem pisatelju Dositeju Obra-doviču. Pisatelj razpravlja o vseh njegovih važnejših spisih ter sklepa, da je Obradovič podal v svojih delih narodu za takrat prejako duševno hrano, katere narod ni mogel prebaviti, zato so ga prav malo čitali in da so neki njegovi spisi našli priznanje šele v novejšem  času.
Dr. Milan Rešetar je podal razpravo za Starine z naslovom: „Naši lekcionari srednjega vieka." Da bi se moglo rešiti vprašanje, kako je nastal hrvaški prevod lekcijonarjev in kako se je dalje nazvijal, razpravlja pisatelj najprej o jezičnih posebnostih najstarejših primorskih lekcijonarjev, med katere se šteje zadarski lekcijonar iz polovice XV. veka, Bernardinov iz leta 1495. m Ranjin, ki je prepisan leta 1508., ali pripada po postanku gotovo XV. veku. Za tem razpravlja pisatelj ob vplivu govorice onega mesta, kjer je prevod obav-ljen, na prestavljalca kakor tudi na prepisovalce za vse tri omenjene lekcijonarje. Za Starine je se-
Crnogorska deklica.
stavil E. Laszowski: „Izvještaj o arkivima u  Srijemu."
Vseučiliški profesor in akademik dr. A n-ton Bauer, ki se med profesorji bogoslovne fakultete bavi največ z modroslovni-mi študijami, napisal je za Rad razpravo : „0 metafizičkom sustavu VVundtovu , dio II." Pisatelj nadaljuje svoja raziskovanja o Wundt-overa modroslovnem sestavu ter se ozira na noetično njegovo stališče, da si tako pripravi čvrsto podlogo za razsojanje njegovega metafizičnega sestava.
Od akademika dr. M. Kišpatiča so sledeče tri razprave, ki so že tiskane v Radu: 1. Dvanaesto potresno izvješče za 1. 1895. 2. Trinaesto potresno izvješče za leto 1895. 3. Prilog poznavanju vertikalnoga gibanja jadtanskog  morskog dna.
Predsednik akademije Josip To r bar je opisal življenje in književno delovanje prezasluž-nega tajnika akademije dr. Boguslava Suleka. Ta življenjepis je lep prinos za hrvaško književnost in kulturni razvitek hrvaškega naroda, ker obsega dobo od ilirskega pokreta pa do najnovejšega časa. Ker se je delovanje tega znamenitega pobornika za Slovanstvo in še posebej za Hrvatstvo opisalo prigodom njegove smrti tudi po slovenskih časopisih, mi ni treba na tem mestu o njem poročati obširneje.
Razven tega so za Rad podane od neudov Še te-le razprave: Od prof. M. Medica „Ihtiološke bilješke" ; od profesorja N. Daraina „Lathrodectus 13-guttatus" ; od prof. E. Doležala „Relacije kod pravilnih poligona, krugu upisanih i opisanih"; od L. Stjepanka „Interpolacija funkcija, koje zove Euler functiones inexplicabiles" ; od prof. H. Hra-niloviča »Teorija razdolja" ; od prof. K. Karani ate „ Prilog odnosima opisana kruga prema do-diznim krugovima kod trokuta", in od L. Trgov-čeviča  „Rotatorije zagrebačke okolice".
Tiskala in izdala je 1. 1896. akademija pet knjig Rada in sicer z razpravami filologijsko-historične in filozofsko-juridične vsebine tri, z razpravami razreda matematično-prirodoslovnega pa dve. Kot posebno delo je izdala akademija vnovič Daničečevo knjigo: „Akcenti u glagolu." Izdan je tudi »Letopis akademije za 1. 1895."  z raznim   gradivom.    Od