> DOMOVINI
PRIiOGA
Leto TIH
V Lfnblfani, dne 6. oktobra 1032
Miroslav Ambrožič načelnik Sokola KJ
Vrl mož s severne meje
60. rojstni dan je ob-	,
hajal te dni ugledni trgo- fl vec in vinogradnik g. Fr.
Korošec starejši. V mla- ^ dih letih je mnogo poto- H val, leta 1901 pa se je naselil v Gornji Radgoni in kmalu prevzel zna- I
no Skerlečevo trgovino,	- ' -	-
ki je danes velika in m o- »I' r'	ŠŠ&j
dema, k domačiji pa pri- ^L^ pada tudi obsežno vino- HI J
gradno posestvo.	*	* W 'flH
Leta 1911 je gosp. Ko-' ^Hg ' f	'.ffl
rošcu uspelo spraviti tu-	-H
kajšnjo trgovsko zadru- *mwk	mBk
go v slovenske^ roke ter Je bil sam njen prvi na-	\
čelnik. Septembra 1914 i^Mt je bil kot žrtev ovaduhov sBHHHk zaradi srbofilstva zaprt MMBlIMMIjl^BBhi.- ,0:MM^HBH v graških ječah. Po pre- BHMBMMBk - r ,	Wm
vratu je bil med ustano-	|^JHHHH
vitelji in voditelji narod- IHMMHBHHfe. W;m,WmBBm^ ne straže na naši severni
meji, dokler niso prispela semkaj pojačanja vojaštva. Po prevratu je ustanovil kmetijsko podružnico in bil njen dolgoletni načelnik, nadalje je bil več let član trgovske in obrtne zbornice, načelnik trgovskega gremija za Gornjo Radgono, odbornik okrajnega odbora, vsa leta po vojni je odbornik trške občinske uprave, predsednik upravnega odbora občinske hranilnice in podnačelnik trgovskega združenja. Slav-ljencu želimo še mnogo zdravih leti
Načelništvo našega Sokolstva prehaja iz izvežbanlh rok dosedanjega načelnika br. Ivana Bajžlja v roke preizkušenega sokol-skega delavca Miroslava Ambrožiča, ki je tako rekoč vse svoje življenje preživel v sokolskem delu. Telovadil je že kot nara-ščajnik v svojem rojstnem mestu Kranju, postal tamkaj z 18. leti društveni načelnik in je bil s pokojnim Evgenom Sajovicem duša sokolskega pokreta vse Gorenjske. 2e takrat sta izdajala vestnik gorenjske župe, vsemu Sokolstvu pa je bil namenjen »Slovenski sokolski koledar«, ki izhaja še sedaj pod Imenom »Jugoslovenski sokolski koledar«. Ko je bila v Ljubljani pred vojno utanovljena Slovenska sokolska zveza, je postal br. Ambrožič član njenega tehničnega odbora pod načelstvom br. dr. Murnika.
Po svojem odhodu v Trst, kjer je bil zaposlen kot stavec, pozneje kot faktor in slednjič kot ravnatelj tiskarne »Edinosti«, je posvetil vse sile popolni reorganizaciji Sokolstva v Trstu in našem Primorju. Njegovo smotreno delo je pokazalo izredno velike uspehe in lahko trdimo, da je bila tržaška župa pred vojno ena najboljših v slovenskem Sokolstvu. Hkratu je br. Ambrožič izdajal tudi v Trstu župni vestnik, sodeloval pa je tudi pri »Slovenskem Sokolu«, vodil sokolsko rubriko pri dnevniku »Edinosti« in se sploh močno literarno udejstvo-val v sokolski stroki. Tik pred prevratom se je vrnil iz vojaške službe v Trst in vodil tamkajšnje sokolsko društvo tudi še po prevratu kljub težkim dnevom. Za časa prevrata je bil načelnik varnostne straže vse do vkorakanja italijanske vojske. Ko so kasneje Italijani pričeli ovirati sokolsko delo in so med drugim zaplenili tudi njegovo brošuro o Sokolstvu, je bil to italijanskim oblastvom povod, da so pričeli br. Ambrožiča preganjati. Leta 1920. je bil po požigu Narodnega doma, kjer je izgubil vse svoje imetje, pregnan v Ljubljano. Tudi tukaj je posvetil vse odlične sposobnosti Sokolstvu, postal je načelnik ljubljanske sokolske župe in podnačelnik Jugoslovenskega sokolskega saveza. Pozneje je kot načelnik Saveza nekaj let vodil vse tehnično delo v našem Sokolstvu. Urejeval je tudi »Sokolski Glasnik«, savezno glasilo, in pa strokovni list »Prednjak« za vaditeljstvo. Kmalu po osnovanju Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije je bil imenovan za namestnika načelnika br. Bajžlja, sedaj po odstopu njegovem pa za saveznega načelnika. Lani je izdal krasno knjigo »Metodika sokolske vzgoje«.
Br. Miroslav Ambrožič se je rodil 17. julija 1885 v Kranju kot sin kiparja in po-zlatarja. Oče ga je namenil duhovniškemu poklicu, vendar je mladi Miroslav po dovršeni srednji gimnaziji rajši vgtopil v Lampretovovo tiskamo ter postal stavec, nato faktor in ravnatelj tiskarne »Edinosti« v Trstu ter po svojem odhodu iz Trsta ravnatelj ljubljanske Delniške tiskarne.
Med tem časom je pričel izdajati tudi odlično revijo »Slovenski tisk«.
Pozdravljamo br. Ambrožiča na načelniškem mestu celotnega našega Sokolstva ter želimo, da bi mu s svojim delom pripomogel do največjega razmaha. Zdravo!

60 let v službi lovskega čuvaja
Te dni je poteklo 60 let, r_
odkar je Valentin Slatner, ■SS55^S5S55B55H55 ki ga poznamo le pod ime-
nom Bosov Tine, v službi ■Nr	"«W5
lovskega čuvaja zdaj v kra- 55B%f ^ -	WS
ljevem lovišču v Kamniški ■ IpP^	>.	Igg
Bistrici. Rodil se je bil Tine M/	\ M
1. 1852. v Bistrici pri Boso-	-„ -M M
vih in je letos v februarju ■ „ -
slavil svojo 80-letnico. Kot Hi	*< S
14-letni mladenič je stopil H|l|jgM	Bk wJSB
v službo k meščanski kor- §m H	Hft
poraciji za splavarja in SlL	° !2>
drvarja, 1. oktobra 1. 1862. HI /	\ ^Ifill
pa ga je vzel kot zaprlseže-
nega lovsk. čuvaja v služ- i |1||F IR;	18 | J||
bo takratni zakupnik lova v I I^^^^^g^^^BnVj
Kamniški Bistrici. Tine še I
danes opravlja svojo službo H
zvesto in v redu. Vsako- I	m^j^j
kratni najemnik lova je Ti- i	»miUSBr mM
ne ta rad vzel še naprej v f^^^^M ^jfflfm^ JSsk
službo, ker je bil vesten, ne- jMm n jF^^^jjM
ustrašen in prav strah div- HH HJ|lll||H
jih lovcev. Služil je pod f ?;% HH jM
Keclom, Biedelom ln kne- 9H[^H|
zom Windischgrfitzom, z
največjim veseljem pa služi
zdaj svojemu novemu gospodarju, kralju Aleksandru.
Kljub svojim 80 letom in odgovorni nevarni službi je Tine še vedno krepak in zdrav kakor malokdo v teh letih. Znan je naš Tine tudi kot dober gorski vodnik in neizčrpni pripovedovalec veselih lovskih zgodb. V prijazni lovski hišici onkraj izvira Bistrice ob lovskem dvorcu je že marsikateri turist užival gostoljubnost gospodarja Tineta in njegove zvesta družice Neže.
Za njegovo zvesto službovanje ga je kralj pred tremi leti odlikoval z zlato kolajno. Mi vsi pa mu želimo ob 80-letnicl rojstva in 60-letnici zvestega službovanja, da bi v krepkem zdravju dočakal še več jubilejev.
Štirideset let opernega poslopja v Ljubljani
»Mit
Nova lepa pridobitev tržiškega mesta
Mlad milijonar
Andrej Vladimirov« Mustafin Je » gojenec inženjerske podof icirske Sole •« ■ v Mariboru. Vojaščina mu je takore- P
koč ie v krvi. Njegov oče knez Via- |6g|	WJB
dimir A. Mustafin je bil divizijskl 1 f^M	živi v Pa- B
rizu, kot predsednik udruženja ru- HM
ikik- invalidov. ' Andrejev starejši in..... ifl
edini brat Nikolaj je takisto bil ofi- JI
clr. Kot kapetaua ga Je pobrala sve- RS	jgH
tovna vojna. Andrejeva mati gospa ',< H
Helena pa biva v ljublajni. Ko je	- - ^4
Andrej vprav te dni bU pri njej na " BBBM	T^M
dopustu, ju je oba presenetilo poro- MPiVA.i i jjj« čilo iz Švice, da so, ob reviziji safov .MHMf ifl B v neki Švicarski banki naSli oporoko blagopokojnega Nikolaja Sahova, blv- K Sega predsednika senata v Petrogra- HP:!^*
du, ki pa je po ruski revoluciji živel pS3,l - 4H	B
v Švici in je pred Štirimi leti umrl MMfK,	* "'aHIBBgl
v Lozanl. Zapustil je šila veliko pre- llMBMHBMMMBBBMi moženje in v obroki določa, da pripade generalu Vladimiru Mustafinu 20,000.000 frankov, njegovemu sinu Andreju Vladlmiroviču, katerega je Imel posebno rad, pa vse ostalo premoženje In to je okrog 60 milijonov frankov.
•v
Seja plenarne skupščine Društva narodov
y Borovljah.
Naši pionirji jadralnega letalstva
Slika desno:
čuden spomenik
Predzadnjo nedeljo je odkrila italijanska vlada v Rimu spomenik, ki je povzročil mnogo nerazpolo-Žemja v Vatikanskem mestu. Spomenik stoji ob *idu Vatikana, na mestu, kjer so bersaljerji 1. 1870. vdrli v papeževo državo
Jesensko zasedanje Društva narodov v ženevi
Mladinski odsek mariborskega aerokluba je priredil v avgustu na Črnem vrhu na Pohorju prvi tečaj za brezmotorno letanje, ki je izvrstno uspel ln vzgojil celo vrsto novih športnikov. Tečaj je bil najvišji v Evropi in letalo »Kobilica«, ki so ga fantje sami zgradli, se je dobro obneslo. Tečajniki so taborili v šotorih, sami kuhali in opravljali vsa ostala dela. Pozimi nameravajo zgradii Se drugo, modernejše jadralno letalo in prihodnje leto se bodo zopet podali na travnate vrhove zelenega Pohorja.
Naša slika kaže tečajnike z letalom pod Črnim vrhom.
ffržiški kolodvorski most je postavila tvrdka ing. Dedek lz Ljubljane. Dela Je vodil g. Nemanič ln so trajala polna dva meseca. Most stane nad en četrt milijona dinarjev. Za njegovo zgraditev Ima največje zasluge minister dr. [Albert Kramer, poleg domačega poslanca Ivana Lončarja. Moderna tehnika tostvarja iz betona prave umetnine. Dohod na tržiSki kolodvor je z novim
mostom veliko pridobil.
Pogled na otvoritveno sejo. V sredi predsednik Irske De Valera ( X ) levo od L njega Boncour, drugi desno od njega John Simson. Levo spodaj Polltis
V severno steno strme »Pridige« je vzidana plošča v spomin vnetemu koroškemu planincu in rodoljubu, ki je našel smrt v ljubljenih sloven. gorah. Na sliki, ki je bila posneta takoj po posvetitvi, vidimo z vencem obdano ploščo, ki nosi naslednji napis: Tukaj se je dne 18. avg. 1932 smrtno ponesrečil g. Peter Krajnar, pu-škar iz Boro-velj, v starosti 28 let. Svojemu tajniku ustanovitelju v spomin: Društvo slov. diletantov
Petru Krajnarju v spomin
Tekma Salonov V Basi«
V ponedeljek ee je začela v švicarskem Baslu originalna tekma balonov, ki s • 60.000 pismi in dopisnicami v navzočnosti 1000 gledalcev. Tekmuje 17 1 8 držav, ki so odplull na negotovo daljno pot.
atentat na newyorški kino
y nrooklynu pri Newyorku so neznani storilci vrgli bombo na kino. Priletela je ravno v uto blagajne. Istega dne je bil Izvršen atentat še na neko drugo kinematografsko podjetje. Vzroki obeh napadov so nepojasnjeni
Orkan na Portoricu
Na otoku Portorlco je razsajal te dni hud orkan, ki je uničil več mest m naselbin, škoda gre v milijone. Na zgornji sliki vidimo San Juan, najvažnejše pristanišče srednjeameriškega otoka, na spodnji pa opustošenje po
orkanu
Slika levo:
Zadnja dirka avtomobilskega dirkača
Pri zadnjih avtomobilskih dirkah na brooklandskem dirkališču pri Londonu se je smrtno ponesrečil dirkač Clive-Dunfee (desni kot. zgoraj). Strmoglavil je čez cesto v globino 21 m in obležal na mestu mrtev. Nesreča je tem bolj tragična, ker je pokojnik obljubil svoji mladi ženi, da bo to njegova zadnja dirka.
Francoska podmornica »Pers6e«, ki je te dni pri poskusnem manevriranju na morski površini pri Cherbourgu V njej eksplodiral stroj ter usmrtil inženjerja ter ranil mnogo oseb, med njimi StiSi strojnike tako hudo, da so
pozneje v bolnici umrli
Slika desno:
Motoriza-
cija francoske armade
V bodoči do igraJ vlogo patrulje, katere bo sovražnik gotovo obstreljeval iz zraka. Francija je zato uvedla v svojo armado sistem patrulj z mo-tocikll in strojnicami za takšne napade.
Slika desno:
Winkler-jeva raketa
Start (odlet) rakete ing. VVinklerja, ki uporablja za pogon metan, so morali za nekaj časa odložiti, ker Je počila cev, ki dovaja raketi pogonsko silo. Po popravilu bodo raketo odstrelili z zemlje. Na sliki stoji poleg rakete zgraditelj ing. Winkler.
Slika levo:
časi so se spremenili
Mirno stoječi tanki dokazujejo vso primitivnost in nemoč vozotajcev, ki se počasi pomikajo dalje s konjsko vprego.
Slika desno:
Herriotov zgodovinski govor
V Grammatu Je imel v nedeljo franc. min. predsednik govor, ki je odjeknil po vsej Evropi. Zavrnil je v njem zlasti nemško zahtevo po enakosti v oboroževanju. Zgoraj: Herriot na govorniškem odru, spo-grammatski župan.
Orjaški spomenik vojnim žrtvam
V spomin na bitko pri Navarinu so postavili Francozi orjaški spomenik, ki se vidi 20 km daleč. Pred sporne-nikom prirejajo vsako leto ob obletnici bitke 25. septembra spominki"* svečanost