Amerikanski Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
ŠTEVILKA.
JULIET, ILLINOIS. 24, NOVEMBRA 1911.
LETNIK XX
RAZPOR V VRSTAH _ DELAVSTVA,
American Federation of Labor" v nevarnosti, da se združeni rudarji ločijo od nje.
"A KONVENCIJI V ATLANTI, GA.
Gom
persov napad na socialiste je o-gorčil mnoge delegate.
:'Na-
Atlanta, Ga., 21. nov. — "American ederation of Labor" se je danes po-«gnila za "National Civic"-federacijo 'n Je z večino glasov zavrgla sklep, po i ,«'erem naJ bi delavski voditelji izsto-"T 12 Civic-federacije. Predsednik Minpers je eden iznrt^d uradnikov, ki Se je od njih zahtevalo, da pretržejo Sv°jo zvezo s Civic-federacijo.
^otični sklep je baje nameraval iz-Podkopati vpliv Johna Mitchella v de-avskem gibanju. Mitchell je bil po-predsednik zveze "United Mine Qrkers" in je sedaj podpredsednik v ^merican Federation of Labor", ka-0r tudi drugi podpredsednik "°nal Civic"-federacije.
Nasprotniki Civjc-federacije so d<£ bazovali, da se delavski voditelji if? t sfleli družiti s takimi možmi, kakor 0 Andrew Carnegie, August Belmont, "'»us Kruttschnitt in drugi kapitalisti, so člani in uradniki Civic-federacije. 0 da vladajo najhujši sovražniki or-iranega delavstva v Ameriki, eprav so prišli zastopniki zdruze-"uMarjev nci konvencijo z naroči-d;: glasujejo za sprejetje dotič-»klcpa (ali rezolucije), sta vcn-uncliel! in John Walker, predsed-St-jj.v.nizacije, govorila nasproti, 'p.:..;..' na rudarsko delegacijo, tna' konvencija združenih rudar-i j^dala poučila, se je vršila i v Indianapolisu, Ind., in bvJ ip/rekel, da ima trden dokaz, " b;)/na konvenciji delegacija 54 rjy/-iz'TS>hia s ponarejenimi po-s pomočjo teh delegatov ■Bujr^Vrvjet sklep' glede Civic-Weijc.
so bili plačani, da gredo '^...•cncijo in glasujejo tako kakor je r( !>tt Mitchell. " Po pasova'
»i bilo pravi izraz mišljenja unij-1 rudarjev. Za tem denarjem je bil
r Premogovniških lastnikov. . isem tu, da bi branil ime Carne-M ampal< povedati želim, da se rational Civic'-federacija ni nikdar postavila v nasprotje z vzori organizi-neEa delavstva. Civic-federacija je Da f1' P° katerem upamo priti čez pre-k> loci delo in kapital." John Walker je tožil, da se izkuša >rje podkupovati. Neki bivši u-"»k (prejkone Thomas Lewis, bivši ^usednik) rudarske zveze da je bil šaJ| Je jamskih lastnikov, ki so posku-, Mitchella očrniti v organizaciji. John Mitchell je postal tako mo-8 cn.s Premogovniškimi baroni v do-nih lnju P°višbe plač in boljših delov-Pogojev," je rekel John Walker, 5(le Sc ga želijo izncbiti. Mitchell je gib" .najvP'ivnejših mož v delavskem ker je sposoben z besedo po-d .'l 1 najboljše odvetnike, ki so delo-7,y«m na razpolaganje. . ta "lPak še en vpliv je na delu, in de "H fc^^uša s podkupninami uničiti l8' fir-i-- ,?"® 'n druge, ki so v Civic-fede-lh' pJr';
Palis'!	Gompers je pa krivil so-
e> da delajo zgago. ^ Upor v delavskih vrstah. Da 'anta, Ga., 22. nov. — Tajna skup-J-atio, Vetovanja med "Western Fede-of Miners" in "United Mine 8yrjl0CrsAmerica" se vrše nocoj v Ust0l."*itve vprašanja, ali naj zvezi iab0r»a 'Z "American Federation of ?dr(J.r - Stranka elektrikarjev, ki ni tudi ena z deželno delavsko ilvezo, je tri 0l.^lst_°Pana na posvetovanju. Te «dv;ceani2acije utegnejo osnovati ne-
\jpno ^vezo. t>rC(ls°rno gibanje je povzročil napad Gompersa na "Western ?Qvim'lt,on of Miners", zajedno z nje-X °ftrini nastopom proti socialise j . konvencija ameriške delav-^bor)'*6 (American Federation of y.e Prva v petnajstih letih, v ka-O?« bila zastopana "Western Fede-Ko . Miners".
°riiiJ^?agovarjal svojo zvezo z "Na ( ii.^-t, . ....
Dela baje dosti v Gary, Ind.
Chicago, 111., 22. nov. — Jeklarnica v Gary, Ind., izdeluje več jekla, nego kdaj poprej v svoji zgodovini. V vseh oddelkih se dela, in 6,500 mož je zaposlenih samo v oddelku za izdelavo jekla.
Oddelek za izdelavo ploč po šestdeset palcev je prvikrat zaposloval in kolesa se spet vrte v oddelku za osi, kjer so prejeli več velikih naročil.
Oddelki za tračnice, debele palice, šesteri veliki plavži, dvaindvajseteri odprti plavži in 360 kokovih peči, vse to posluje. Garyska tovarna "American Bridge"-kompanije dela noč in dan.
Glavni poslovodja George M. Hunter je včeraj potrdil poročilo, da je garyska jeklarnica prejela naročilo za 20,000 tonov stavbnega jekla za poslopje "Continental and Commercial Na-tional"-banke v Chicagi. V garyskih jeklarnicah je sedaj zaposlenih 12,000 delavcev.
$50,000 za katoliško vseučilišče.
Baltimore, Md., T7. nov. — Eno največjih zasebnih daril, ki so se kdaj dala v tem mestu katoliški Cerkvi, je prišlo v roke kardinalu Gibbonsu danes, ko je James J. Ryan iz Philadel-phije izročil prelatu $50,000 za ustanovitev stolice za katoliško zgodovino v novi Gibbonsovi spominski dvorani katoliškega vseučilišča v Washing-tonu.
Darilo je prišlo nenaznanjeno in e-den pogojev je bil, da se ohrani tajno. Zato se ni moglo ničesar doznati o njem v kardinalovi palači. Vendar je prišlo na dan, da je bil g. Ryan dari-telj.
G. Ryan je stavbenik in je zgradil katoliško katedralo v Richmondu, Va.
ROCKEFELLER POZVAN NA ZAGOVOR.
Zanimiva izpovedba pred odborom, ki preiskuje poslovne načine trusta za jeklo.
KAKO SE JE J0NN D. BOGATIL
Za posojilo $1,000,000 pograbil lastnino, vredno $700,000,000.
P' J— '—— - L... ,C.""fedcr:lcii°' >e predsednik ?9cij0 "i včeraj omenjal neko organi-% (j^i katera da "je pobijala aineri-r jo s^k0 zvczo že več let od zunaj , Te ^ j trga od znotraj", in	so zbodle zapadne rudar-
v ^rste^1' -S° tako^ l,Porno K»ba"ic-

j„j . rudarske , -w sestavljene po ;'ki J2 Socialistov, in zato so zastopali v,C2e "United Mine Workers" i	gibanje v syoje roke.
^tn,..|.rs!<0Ka oddelka ni posebnega v
Piti -whisky na vlakih prepovedano.
Chicago, 111., 22. nov. — Železnice po državi wiscon'sinski so sklenile, najstrožje izvajati zakon proti pitju likerjev v vagonih, izvzemši jedilni vagon. Šest moških, baje iz Chicage, je bilo aretiranih na kari električne železnice Chicago & Milwaukee v Kenoshi v nedgljo zvečer zaradi phja whiske. Kaznovani so bili včeraj v Kenoshi.
_______•- —:—••—n-r
Taft se počuti bolje.
-t.
Washington, 21. nov. — Alfred Mer-ritt od Duluth (Minn.) & Northern-železnice, ki se je označil za "Lumber J.acka", kateremu načini denarnega trusta niso znani, je pripovedoval odboru poslanske zbornice, kateri preiskuje poslovne načine trusta za jeklo, kako je prišel John D. Rockefeller z danim posojilom $1,000,000 v posest lastnine, katere vrednost se zdaj ceni na 700 milijonov dolarjev, Gre za mesabške železne rudnike in železnico, ki se zdaj nahajajp v posesti "United States Steel"-korporacije.
Merritt in njegov brat Leonidas Merritt sta bila med prvimi posestniki železnih rudnikov v okolišu Gore-njega jezera ter sta bila tudi graditelja in delna posestnika železnice.
Merritt je pravil, kako se je dal od Rockefellerjevega zasebnega tajnika pregovoriti, da je vzel od Rockefeller-ja posojilo ter za isto zastavil svoje rudnike in svojo železnico. Rečeno mu je bilo, da mu ni treba skrbeti, ker da ne bo imel radi povračila nobenih neprijetnosti. Pa že dva meseca pozneje, med paniko leta 1893., je zahteval Rockefeller svoj denar v 24. urah, in ker se v tako kratkem času ni mogel oskrbeti, je obdržal zastavljeno lastnino. Rockefeller je sicer izjavil, da je pripravljen, lastnino v enem letu proti plačanju dolžne svote vrniti, ampak po Merrittovi izpovedi je Ročke feller povzročil, da ni noben finančnik bratoma Merritt posodil denarja.
Rockefeller klican na zagovor.
Washington, D. C., 22. nov. — John D. Rockefeller in njegov miloščina r, Rev. F. T. G&e? iz MontdBp^. J bogta pozvana po odboru po&Bw-ki-jshkrajs^ -v ..R'utiaksi» - jjlW^'ii
•»t '..;. ■ .t
Potres v osrednji Evropi.
Berlin, 17. nov. — Potres je bil snoči občutiti po vsej osrednji Evropi, najbolj v Švici in v nemških pokrajinah ob Renu.
Stres je bil najhujši v Švici v petdesetih letih. Najsilnejši je bil v o-srednjih Alpah. Ljudje so prenočili pod milim nebom, iz strahu, da gore razpadejo nanje.
Grad Hohenzollern, na strmem Zol-lerbergu blizu Hechingena, Prusija, je bil tpjjčm, poškodovan. Kipi na stavbi so se popačili in velike razpoke so se pojavile v stolpih.
V	Kostnici (Konstanz), v veliki vojvodini Badenski, sta se zvonikova konica in križ Tčatedrale, najveličastnejše stavbe v mestu, podrla. Velikanska soha Germanije, na vrhu poštnega poslopja, se je prekucnila na cesto.
Kraljestvo Virtemberško se je pretreslo. Železniška zveza z Ebingenom je pretrgana.
V	Frankfurtu so se naredile velike razpoke v stenah mnogih poslopij. Stuttgart je močno občutil stres. Poročila iz Monakovega, Strassburga in Moguncije govore o panikah. V Hei-delburgu je bil hud strah v gledališču, in blizu Lautlingena se je podrl želez-ničen viadukf. Potres je bil manj občutiti na Dunaju, Avstrija.
V	Švici so občutili vsepovsod potres ob 10. uri 27 minut snoči. Sledilo mu je več manjših stresov. V gledališčih so se mnoge ženske onesvestile. Z gorovja so se trgali plazi; tako tudi z Mount Blanca.
Potresno gibanje je bilo od severa proti jugu.
Na Santo Domingu vre.
Washington, 21. nov. — Prvikrat izza dobrih 7 let se je vršila uradna ministrska seja v Beli hiši, namesto v uradu za izvrševanje zayeznih poslov. Predsednika Tafta prehlad se je vidno zboljšal, ampak zdravniki so ga pregovorili, da ni šel v svoj urad, vsled česar se je vlada sestala v Beli hiši. Seja se je vršila v knjižnici pred sednikovi, kjer so bile podpisane pogodba v Španijo, razsodiške pogodbe z Veliko Britanijo in druge važne državne listine.
Prchladil se je bil predsednik kmalu po svojem povratku s potovanja naokrog po deželi. Bati se je bilo pljučnega vnetja, pa nevarnost je prestana.
-r
Učiteljico pokatranili.
Lincoln Center, Kas., 16. nov. — Trije ugledni možje, ki so obtoženi, da so bili sokrivi, ko je bila gdčna. Mary Chamberlain, učiteljica v Shady Bendu, pokatranjena (s smole namazane) in operje«a, so priznali v sodil-nici svojo krivdo in tako povzročili splošno presenečenje. Bili so Everett G. Clark, predsednik "Shady Bend Milling" - družbe, Watson Scranton, Shady Bend, farmar, in Jay Fitzwater, Shady Bend, farmar.
v Samoumor podadmirala.
Washington, 16. nov. — Podadmiral i. s. John Yeatman Taylor se je ustrelil tukaj v svojem stanovanju. Bil je star 82 let. Bržkone ga je gnala v smrt bolehavbst. Pred dvema letoma se je njegov sin smrtno ponesrečil z avtomobilom.
^United States Štci-:-"-korporad.i
zagovor glede včerajšnjega in' flanaš-njega izpričanja po Alfredu in Leoni-dasu Merritt iz Dulutha, Minil., ki sta izjavila, da jima je Rockefeller po Gatesu odvzel leta 1893. $10,000,000 v obligacijah mesabskih železnih rudnikov in Duluth, Missabe & Northern-železni<^e v pokritje posojila $420,000. Te obligacije so bile pozneje prodane "United States Steel"-kdrporaciji.
Ko je Leonidas Merritt izpričal, da je šel v New York z $10,000,000 v obligacija^ (securities), imel tam opraviti z Rockefellerjem in potem bil brez vseh sredstev, tako da bi "moral iti iz New Yorka v Duluth peš po progi", je imel preiskovalni odbor posebno sejo, v kateri je sklenil, pozvati g. Ročke fellerja in g. Gatesa na zaslišanje.
Beattie je pripravljen.
Richmond, Va., 22. nov. — Henry Clay Beattie ml., mladi milijonar, ki je obsojen na smrt v električnem stolu ter bo usmrčen prihodnji petek, dne 24. nov., je v svoji celici prejel sv. obhajilo. Opustil je vsako upanje, da se mu dovoli odlog kazni. Zelo miren je in se je izrazil proti enemu izmed čuvajev, da mora itak enkrat umfreti, zato da je morda ravno tako dobro sedaj kakor pozneje.
Beattie baje še vedno trdi, d? je nedolžen. Njegov oče je spet poskušal, napotiti guvernerja Manna, da kazen odloži ali olajša, toda Jbrez uspeha. Guverner je/trdno sklenil, zadostiti zakonu; vsak dan dobiva pisem z nujnimi prošnjami za pomiloščenje, toda vse zaman.
Washington, 21. nov. — V zaščito amerikanskih koristi in da se prepreči izbruh r narhije (brezvladja) v ljudo vladi Santo Domingo po umoru predsednika Caceresa one države, je vlada skleni'-., poslati oklopnjači "Washington" p "North Carolina" v mesto Santo D' uingo.
R/ii "n Caceres, predsednik ljudo-vlajic ^tutto T^omingo, je bil umorjen 7*»°-' ii.-p.ih nezadovoljnežev v mestu Domingo včefaj. Tako se je državnemu departmentu. £>oste| ni sle lil dejanju nikak upor. Caceres je postal prejkone žrtev kake zarote, ki so značilne za Santo Domingo. Znano je, da je imela vlada Caceresova, ki je trajala štiri leta, kar je v dominikanski zgodovini skoro brez primere, v zadnjem času opraviti z raznimi dobro zasnovanimi zarotami.
Washington, D. C., 21. nov. — Predsednik Caceres je bil ustreljen včeraj popoludne v hipu, ko je zapuščal hišo Leconte Vasqueza v mestu San Domingo. Umrl je uro pozneje v ameriškem poslaništvu, kamor so ga prenesli prijatelji. Poprej se je ranjenec zatekel v neko lopo, kamor so mu pa zavratni morivci sledili in so še večkrat ustrelili nanj. Storilci so pobegnili v San Cristobal.
Predsednika Caceresa je doletela u-soda, katero je odločil prejšnjemu predsedniku dominikanskemu Heu-reauxu. ILeureaux je bil dal usmrtiti Caceresovega očeta in je bil usmrčen leta 1899. po sinu usmrčenčevem, v si-lobranu, kakor trdi Caceres.
SEDAJ GRE ZA MESTO NANKING.
Nadaljnji razvoj revolucije na Kitajskem je odvisen od dogodkov pri Nankingu.
V TRIP0LISU SE VRŠE BITKE.
Italijani baje zmagujejo in mečejo bombe iz zrakoplovov.
Ml
«aruHn Kedcration of Labor"; dasi j' hoteli imeti, je federacija t^dal- "iihove zahteve. '» vetiJl 'javljajo, da jih je federa-'IJiajo Potiskala v kot, ker pred-n,^. najmočneje organizacijo v f»cij0 V državah in se uradniki fe-JC °Je njihove moči.
Poskušen umor duhovnika.
Ko je ondan v Columbusu, O., Rev. Victor Sovillo, župnik cerkve sv. Janeza Krst., po večerji sedel čitaje svoj časopis, so vstopili do njega trije Italijani s prošnjo, da pregleda ženiten dopustilni list. Duhovnik je vzel list v roko, začel čitati pisanje in v tem hipu ga je eden izmed Italijanov z bodalom sunil v njegova prsa. Zaboden pa ni bil z gotovostjo, kajti mrzlo jeklo je prodrlo samo malo nad en palec globoko v toplo meso hrbta duhovnikovega. Rana je bila nevarna, a ne smrtna. Župnik Sovillo ne ve razloga za morivski napad; kakor zatrjuje, nima sovražnikov v svoji občini, tudi ni nikdar prejel nobenega pretilnega pisma.
Spet vstaja v Mehiki?
SaV Antonio, Texas, 14. nov. — Tu se vrše obširne priprave za revolucijo v Mehiki, kateri bo načeloval general Bernardo Reyes. Tako zatrjujejo odlični pristaši Madera. General Reyes pa zanika vest.
Premembe v ministrstvu.
Dunaj, 19. nov. — Vitez pt. Zaleski, poljedelski minister, je imenovan namesto dr. pi. Meyerja za finančnega ministra. Tajni svetnik Braf je imenovan za poljedelskega ministra. (Op. ur. Zaleski je rodom Poljak, Braf pa Čeh. Tretji Slovan v novem ministrstvu je Čeh Trnka, ki še ni 40 let star, pa je že minister in sicer delavskih zadev.)
Spet Castro.
Mesto Mexico, Mehika, 21. nov. — Brzojavka listu "Neva Era" iz Cara-casa pravi, da je Cipriano Castro, bivši predsednik venezuelski, dobil bitko v Venezueli zadnjo nedeljo. General Castro je prodrl v svojo rojstno domovino z več tisoč pristaši.
'San Francisco, Cal., 22. nov. — Ka-belogram nekemu tukajšnjemu kitajskemu listu poroča, da so uporniki napadli mandžuške predstraže pred Nan-kingom in zapodili cesarske čete v beg z izgubo več sto mrtvih in ranjenih. Uporniki pred Nankingom se neprestano pomnožujejo.
London, 22. nov. — Brzojavka iz Tientsina pravi, da so cesarske čete v Nankingu pod generalom Čangom zajete in da jim nedostaje živeža. Umek-nitev jim je pretrgana. Mesto utegne pasti vsak hip.
Tokio, Japonija, 22. nov. — Po zanesljivih zasebnih poročilih, ki so dospela iz Kitaja, se je Tang Šao Ji, bivši minister za poštni promet, ki ni hotel več ostati v službi pod novo vlado, pridružil revolucionarjem in izrekel za ljudovlado (republiko). Tang Šao Ji je eden najodličnejših mož naprednih mladokitajcev v Pekingu in v inozemstvu dobro znan. Graduiral je na Yale-vseučilišču in bil poslan kot poseben odposlanec v Združene \Države, da jimjzreče zahvalo za povrnitev dela odškodnine, katero je moral Kitaj plačati povodom bokserskega vstanka.
Shanghai, 23. nov.—Wu Ting Fang, ravnatelj vnanjih zadev po revolucionarjih ustanovljene rqpublike, je obvestil konzule, da se bombardovanje Nankinga kmalu prične. Opominja jih, naj se njihovi odnosni rojaki u-maknejo iz onega okrožja.
Nanking, 23. nov. — Uporniška krdela se hitro pripravljajo na bombardovanje Nankinga, ki se prične, brž-ko tja doplujejo desetere vojne ladije, ki so na poti do Nankinga. Streljanje se prične na suhem in mokrem zajedno. V utrjenem mestu jj^ 11,000 cesarskih vojakov, ki imajo dovolj streliva a malo živeža.
Vojvodinja Parmska.
Dunaj, 16. nov. — V neposredni smrtni nevarnosti sta bili obvd<5vela vojvodinjat Parmska, mati nedavno o-mozene soproge prihodnjega prestolonaslednika, in njena hči princesinja Frančiška Jožefa. Peljali sta se zvečer na izprehod, ko je njun avtomobil ob nekem cestnem ovinku trčil skup z ^ckim lokalnim vlakom.
VojvoVlinji so se možgani nalahko pretresli, dočim je princesinja utekla z neznatno poškodbo.
Zlo za Tafta.
Boise, Idaho, 15. nov. —^Guverner James H. Hawley je izdal po njem podpisano in na ljudstvo v državi Idaho naslovljeno izjavo, v kateri obsoja ravnanje predsednika Tafta, ki je po-milostil Clarence W. Robnetta. Rob-nett je bil knjigovodja in klerk v Lew-iston National-banki v Lewistonu, Idaho. Spoznan je bil krivim, da je poncveril bankinih denarjev, in je bil obsojen po zaveznem sodišču v Idahu v lOletni zapor v kaznilnici. Svoje kazni sploh ni nastopil.
V SHEBOYGAN—26. NOVEMBRA!
K blagoslovljenju nove slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda.
Radi bolezni Right Rev. Jos. Rain-er-ja je bilo blagoslovljenje nove slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v Sheboyganu, Wis., ki se je imelo vršiti na Delavski dan, prestavljeno, a se bode vršilo sedaj v novembru, in sicer dne 26. t. m. ali zadnjo nedeljo v mesecu ob $411. uri dopoludne. Blagoslovljenje bode izvršil Right Rev. Jos. Koudelka, škof iz Milwaukee, Wis. Ta preč. vladika je rodom Čeh in navdušen Slovan. On sam bo pridigoval v slovenskem jeziku. Vsa domača društva in ona iz Port Washington se u-deleže redke svečanosti korporativno. Vabljeni so vsi Slovenci, posebno iz bližnjih naselbin. — Rev. James Černe, Sheboygan, Wis.
Trojen umor.
Dunaj, 16. nov. — Dr. Robert Holz-kneeht iz Horta, ki je opravljal do ondan važno službo v pravosodnem mi-strstvu, je bil po nekem bivšem uradniku tega ministrstva, Matkoviču, katerega je namestil za domačega učitelja, ustreljen. Matkovič je umoril tudi sina in hčer drja. Holzknechta. Domači učitelj je bil zaljubljen v dekle, ki ga pa ni marala in jo je v njenem obnašanju oče podpiral.
Dunaj, 17. nov. — Poročilo, da je bil dr. Holzknecht iz Horta s svojim sinom in svojo hčerjo vred od zasebnega učitelja zadnje, Matkoviča, u-morjen, je krivo. Oče je utekel nera-njen, pač pa so bili usmrčeni njegova dva sina in njegova hči.
Italijani odbili Turke.
Tripolis, 21. nov. — Italijani poročajo, da so bili turški naskoki na tri vnanje utrdbe s skupno izgubo 29 mrtvih odbiti.
Pet zrakoplovov, ki so se vrnili v tabor, je izporočilo, da Turki niso iz-premenili svojega položaja. Posrečilo se je zrakoplovcem, vreči več bomb v turški tabor,.ki je bil razdejan.
Obenem je italijansk^/ oklopnjača streljala na kraj Amrus in Fort Hen-ni, nekaj 'milj od Tripolisa.
Živahna bitka se je razvila pri Der-ni, kjer so Turki naskočili v zaščiti megle? a bili tudi odbiti.
V Benghaziiju in Homsu se ni nič izprefaenilo.
' Tripolis, 20. nov. — Arabci pravijo, da so dobile turške čete iz Carigrada ukaz, v kratkem napasti Italijane v mestu Tripofisu. Ako se napad ne posreči, se imajo turlke čete umakniti v notranjost dežele in sultan proglasi sveto vojno.
Veselica v Barbertonu, O.
Barberton, O., 21. nov. — Društvo sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. priredi plesno veselico dne 30. novembra in vabljeni so vsi prijatelji in prijateljice društva na to veselico, ki naj pokaže, da živimo v slogi in bratovski ljubezni. —Mihael Železnikar, I. tajnik.
Kako imeti čiste zobe in sladak dih.
Evo tajnosti: Krtačite svoje zobe vsak dan z mehko ščetko, rabeč Severov Prašek za zobe (Tooth powder). Potem izplaknite ustno duplino s Se-verovim Antisepsolom. To ravnanje odstrani vse kisline, ohrani zobno be-loto, ozdravi in utrdi zobrne ter očisti dih. Antisepsol je tudi koristen kot pršno vzbrizgalo za katarna obolenja hripavost itd. Na prodaj v lekarnah. Cena 25c. Izdeluje W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Avstrijske vojne priprave.
Dunaj, 20. nov. — Vojaške naredbe previdnosti, katere so ukrenila mero-dajna oblastva iznova z ozirom na nevarnost, pretečo Balkanu vsled itali-jansko-turške vojne, so vzbujale v najširših krogih neprestano rastočo pozornost. Pojav vsakojakih govoric o načrtih vojne uprave je bila neizbežna posledica. Takošne govorice so se tako trdovratno razširjale, da se za-zdaj poluradno vpoštevajo na pristojnih mestih.
Zanika se namreč poluradno, da se v Bosni in Hercegovini čete premikajo. Toda obenem se priznava, da se je prezentni stalež tamošnjih polkov povišal.
Avstrija poučuje Italijo. (
Budimpešta, 17. nov. — V najširših krogih vladajoče, Italiji nikakor ne u-godno mišljenje se zrcali v članku, ki ga donaša tukajšnji "Journal" in ki ga je spisal prejkone baron.pl. Doczy. V članku se zahteva objava pogodbe o zvezi med Avstro-Ogrsko in Italijo. Objava da Italijo pouči, da zveza sledi zgolj hranilno svrho in ne upravičuje vojskovanja, pri katerem da je zaveznica prisiljena k mobilizaciji (vojaškemu sklicu), da čuva svoje lastne koristi.
Cesar prizanesljiv.
Dunaj, 19. nov. — Cesar Franc Jožef menda vendarle prizanese svojemu nečaku Ferdinandu Karlu, ki mu je bila odvzeta nadvojvodska čast, ker se je brez dovoljenja cesarjevega oženil, ter mu povrne njegovo dostojanstvo a njegovi soprogi pa podeli plemstvo. Letos meseca oktobra se je nadvojvoda Ferdinand Karel, ki se je odrekel vsem svojim pravicam kot član cesarske rodovine, oženil z Rozo Czuber, hčerjo profesorja inženirske znanosti. Nadel si je ime Burg in cesar mu je dovolil letnine 40,000 kron.
(Op. ur. Nadvojvoda Ferdinand Karel Ludovik je tretji sin nadvojvode Karla Ludovika, nečak cesarjev in brat prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda. Rojen je 27. decembra 1868 in je zdaj generalni major.)	_
Roman nadvojvode.
Berolinskemu "Lokalanzeiger"-ju poroča z Dunaja nekdo, ki stoji rodbini Czuber zelo blizu, sledeče: Nadvojvoda Ferdinand Karol je spoznal gospodično Czuber že leta 1900. na plesu tehnikov, ki se je vršil pod pokroviteljstvom dvornega svetnika Czu-berja in na katerega je prišel nadvojvoda kot zastopnik dvora. Nadvojvoda je takoj ob prvem trenutku čutil globoko naklonjenost do mlade dame, tako da jo je malo časa potem zasnubil pri njenem očetu. Trdni sklepi nadvojvode, poročiti gdčno. Czuber, tudi ako se je treba odpovedati vsem častem, so se takrat razbili vsled trdne volje vladarja, ki ni hotel dovoliti te poroke. Znanje pa je medtem trajalo dalje. Neresnično pa je, da se je gdčna. Czuber v naslednjih letih ločila od domače hiše ter da je sprejela v Draždanih nadvojvodo, kot so poročali nekateri listi. S tem so ovržene seveda tudi vse druge vesti, ki bi mogle škodovati časti družine dvornega svetnika Czuberja. V začetku letošnjega leta se je vsled posredovanja visokih krogov na dvoru položaj razjasnil. Cesar je dal svojV dovoljenje k poroki. Tozadevna publikacija bo objavljena, kot se pričakuje, ob koncu meseca v "Wiener Zeitung". Za-enkrak pa se more le poročati, da biva nadvojvoda na željo vladarja v inozemstvu. Vse druge vesti v zadnjih dneh so gole kombinacije. More se le ponovno zatrditi, da sf vsi koraki nadvojvode izvrše v sporazumu s Czubcr-jevb družino. Kdaj se bo vršila poroka nadvojvode Ferdinanda Karola in ali «e je že vršila, se ne more poročati. Poučeni krogi so mnenja, da se je poroka izvršila že pred enim letom.
Kolera v Italiji.
n	s
S	BLAZNIKOVE PRATIKE «fi
^	za prestopno leto 1912
ffi	imamo za razpečati več tisoč
gj	kosov. Pošljemo jih:
II	eno za 8c, 25 za $1.50, 50
za $2.50 in 100 za $4.50.
gfii	Družinske Pratike po 10c kos,
^	100 za $6.00.
m m m m s m
s
Chiasso, Švica, 21. nov. — Po naznanilu italijanske vlade je bilo 113 slučajev kolere in 55 smrtnih slučajev j
Za obila naročila se priporočamo. — Naročilom je pridejati plačilo.
Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
S
m m m
m
v Italiji od dne 5. do 11. nov.

V L ..fc
' V k
Joliet, 111., 22. nov. — Tretji in zadnji večer letošnje veselice v korist nasi cerkvi sv. Jožefa bode to soboto, dne 25. novembra. Ta večer se odloči zmaga med gospodičnama, ki sta na kontestu. Obe vrli mladenki, namreč gdčna. Ana Lopartz in gdčna. Marija Rogina, pričakujeta z gotovostjo zmage, kajti obe sta se doslej na moč trudili za blagohotno pomoč od strani našega občinstva. Kateri izmed njiju pripade končno venec zmage, se odloči v sobotni zadnji bitki trdega kon-testa. Razun te najzanimivejše točke bode na sporedu zadnjega večera naše veselice mnogo druge zabave in razvedrila, tako da ne, bo nikomur dolg čas. Sreče kolo se bo vrtelo, in nedolžna igra s konjički bo marsikoga mikala, in plesna godba bo neumorno svirala, in za hladilen popitek in okusen pri-gtizek bo tudi skrbljeno. Zato je upati, da se Sternova dvorana topot napolni do zadnjega kotička, kajti z gotovostjo se pričakujejo vsi, ki se prva dva večera niso utegnili udeležiti veselice v korist naši cerkvi. Vstopnina je samo 25c. Na veselo svidenje!
—	Zmrznjen in mrtev je bil najden rojak Matija Kuzma zadnjo soboto zjutiaj ob Rock Island železnici za-padno od "J" viadukta v Rockdalu. Truplo je ležalo v neki vodi skoro vse pod ledom in je bilo hudo poškodovano: leva noga je bila zlomljena, ravno tako tilnik; na temenu je zijala dolga prereza od udarca, in tudi nos je bil presekan. Kako se je Kuzma ponesrečil, še ni natanko dognano; pravijo, da ga je prejkone povozil vlak in da je potem padel v mlakužo poleg železnič-ne proge. Zadnjih sedem tednov je bil ponesrečenec zaposlen kot ponočni čuvaj pri "Joliet Sand and Gravel Co." Pogreb se je vršil v ponedeljek dopo-ludne s sv. mašo zadušnico v naši cerkvi. Pokojnik je bil star 46 let, doma iz vasi Knežina, dragatuške fare v Be-likrajini, kjer zapušča na svojem posestvu ženo in več otrok, a tukaj pa baje sina in dve sestri. Pri podpornem društvu ni bil nobenem, ker se je nameraval vrniti v stari kraj. Užaloščenim sorodnikom naše sožalje, a raj liku naj sveti večna luč!
—	Hčerfca g. Josipa Zalarja, gl. tajnika K. S. K. J., je zadnji teden nevarno zbolela za davico, ko se je g. J. Za-lar nahajal ravno na obisku svojih staršev in sorodnikov v Forest City, Pa. Brzojavno obveščen o hčerkinem obolenju, se je hitro povrnil domov in je dospel semkaj v soboto. Pa hčerko je našel že spet zdravo. Ozdravil jo je med tem dr. Ivec, ki je zelo izkušen zdravnik za vse otroške bolezni.
—	Sinček g. Fajnika iz Rockdala se je danes dopoludne v naši župnijski šoli nenadno zgrudil onesveščen. Poklicani dr. Ivec ga je dal prepeljati domov. Deček je baje zbolel za za-Strupljenjem po užitju slabih klobas.
—	Ga. Frančiška Sitar, soproga dobro znanega trgovca našega g. Jos. Sitar, je predzadnji ponedeljek odpotovala za nekaj tednov v Pueblo, Colo., kamor je spremila svojo sestro, gdčno. Pavlino Predovič, katera je bivala par mesecev tukaj na obisku. Po želji svoje mamice je vzela ga. Sitarjeva s seboj tudi svoji srčkani dvojčici, Ber-nardko in Genovefko, ki že fletkano govorita po slovensko, seveda.
—	G. Josip Skrinar, naš vrli mladi rojak, ki je že več let uslužben pri "The Joliet National Bank," je bil on-dan povišan v takozvanega "tellerja". Kakor znano, je pri istej banki uslužben kakor "teller" tudi g. Josip Dunda, pooblaščenec K. S. K. J., tako da sta sedaj v banki dva naša rojaka na odličnih mestih kot zaupna uradnika. Eden ali drugi je vedno dobiti v banki, zatorej to prav toplo priporočamo vsem Slovencem in sploh Slovanom, ki se z njima lahko zmenijo v svojem jeziku.
—	Ali ste se že vpisali v Družbo sv. Mohorja? Nikarte zamuditi, da vam ne bo čez leto obsorej žal! Skoro vsak dan prihajajo rojaki v tiskarno Am. Slovenca povpraševat, da li nam je preostal kak iztis letošnjih knjig Družbe sv. Mohorja, in žalostni nas zapuščajo. Kajti pri Am. Slovencu dobi Mohorjeve knjige samo tisti, ki si jih vnaprej naroči. Zatorej ne pozabite prinesti ali vposlati svoje udni-ne za Družbo sv. Mohorja, ki znaša samo $1. Lep je bil letošnji dar Druž-bin, a še mnogo lepši se nam obeta za prihodnje leto, kakor smo že naznanili. Izdale se bodo za leto 1912. sledeče knjige: 1.) Zgodbe sv. pisma, 18. ali zadnji zvezek. 2.) Koledar Dr. sv. M. za leto 1913., in sicer zopet s popolnim imenikom udov. 3.) Slovenske balade in romance, t. j., razne pesmi o bojnih in ..drugih viteških činih, pesmi, ki so ljudstvu po svoji vsebini še zanimivejše, nego lani izdane "legende"; seveda, s krasnimi slikami. 4.) Podobe iz misijonskih dežel, II. zvezek. S.) Slovenske Večernice, 66. zvezek. 6.) Zgodovina slovenskega naroda, II. zvezek, to je knjiga, ki jo je vse slovensko ljudstvo že dolgo pričakovalo in potrebovalo. Kdor doplača 50c, t. j. skupaj z ttdnino $1.50, dobi še: 7.) Razne povesti, in 8.) Cerkveni molitvenik. Kdor se torej želi
vpisati v Dr. sv. Mohorja, naj se zgla-si z udnino pri Am. Slovencu.
—	Gg. John in Matej Ferko sta pro dala svojo tukajšnjo mesnico pod h. št. 803 N. Chicago st. in odpotujeta s svojima družinama začetkom prihodnjega tedna v Milwaukee, Wis., kjer bosta v tamošnji slovenski naselbini otvorila prvo mesnico in obenem gro cerijo. Našim Milwaučanom samo če stitamo, da dobe v svojo sredo dva taka mesarska mojstra, kakor sta gg. Ferko. Njun odhod iz Jolieta obžalujemo, kajti z njima izgubimo tudi v družabnem oziru dva vneta delavca in navdušena rodoljuba, ki sta rada sodelovala pri sokolskih, pevskih, dramatičnih in vseh narodnih prireditvah. In njuni družini bo pogrešala tudi naša cerkev. Pred njunim odhodom že limo obema družinama Ferko prav mnogo sreče v novem kraju, kjer ju rojaki gotovo z veseljem sprejmejo. Z Bogom!
—	G. Math Grahek, ki ima mnogoletnih izkušenj v mesarski obrti, prevzame s prihodnjim ponedeljkom dosedanjo Ferkotovo mesnico pod h. št, 803 N. Chicago St. Že pred osemnajstimi leti se je bil g. Math Grahek posvetil mesarstvu, in je bil svoj čas sotrudnik mesarske tvrdke Ferko & Grahek, a pozneje tvrdke Stukel Bros. Sedaj pa bode otvoril svojo lastno mesnico. Vsled svoje obrtne spretnosti in znane vljudnosti si bo pridobil poleg vseh starih gotovo tudi mnogo novih odjemavcev. K ponedeljkovi o-tvoritvi mesnice želimo g. Math Grah-ku kar največ sreče!
—	Zahvalni dan bomo obhajali prihodnji četrtek, dne 30. novembra. Puranov bo letos baje dovolj na razpolago, in prodajali se bodo na mestnem trgu ali "marketu" v torek, ki bo puranov dan (Turkey day). Na 4. strani objavljamo predsednikov proglas o Zahvalnem dnevu.
—	39 salunarjev je bilo pozvanih zadnji teden pred okrožnega sodnika pod obtožbo, da so kršili nedeljski zakon o krčmarstvu dve prvi nedelji t. m. Običajno globo po $85 so morali plačati, druzega nič.
—	Jolietski mlekarji tožijo, da je po farmah malo mleka.
—	Da dobe večerno šolo za priuče-nje angleščine v severovzhodnem delu mesta, si prizadevajo tamkaj naseljeni Ogri in Slovaki, in prejkone jim mestno šolsko oblastvo željo izpolni. Takole šolo bi potrebovali v svoji sredi tudi Slovenci in Hrvati in Poljaki "na hribu".
—	Naši lovci so se že parkrat zbrali in podali iskat sreče in divjačine po bližnji okolici.
—	Prehlada, pljučnice in sličnih o-bolenj se vsakdo občuva najložje s tem, da ima svoje noge vedno suhe in toplo ovite.
—	Ali že imate starokrajsko pratiko za leto 1912.? Am. Slovenec ima na prodaj Blasnikovo po 8c in Družinsko po 10c. Obedve sta imenitni. Blasni-kova prinaša med drugim čtivom živo-topis in sliko Rev. F. S. Šusteršiča kot novomašnika. Omislite si prvo ali drugo, a brez vsake boste težko izhajali, če ste navajeni na pratiko.
4
Pisma na pošti koticem zadnjega tedna so imeli: Babič Alojz, Bodzick (Božič?) Frank, Genis Juraj, Jaskovič Franjo, Kapele Janez, Modic Louis, Mauser Uršula.
Ely, Minn., 9. nov. — Slavno uredništvo Amer. Slovenca! Sprejmi par vrstic v svoje cenjene predale. Naročnino vam pošiljam $1, ker mi je potekla in ker komaj čakam tedna, da ga dobim, ker prinaša zmerom kaj novega. In vam tudi naznanjam, da je tukaj precej velik sneg in mrzlo ob ju-trih in moramo dobro oblečeni hoditi na delo. Z bratskim pozdravom vsem bralcem in vesele božične praznike! Listu pa' mnogo novih naročnikov.
Jožef Kostochar.
Iz Pittsburške okolice, Pa., 20. nov. —"Danes tukaj, jutri tam, če mi všeč ni, pa drugam — v tuje kraje, tuja mesta hitro me popelje cesta." Tako so nekoč popotniki govorili, in to sem si mislil tudi jaz, ko sem se napotil ogledat znamenitosti o volitvah, katere so se vršile 7. novembra in izpadle v korist republikancev. Najbolj me je ve-•selilo volilno gibanje v bližnjem Ran-kinu, kjer se je šlo močno za demokrate. Tamkaj obstojita namreč dva kluba, eden se imenuje "Narodna Stranka", in eden "Stranka prava". Tako namreč se imenujejo sami. (Mimogrede rečeno: kako da imasta ista kluba predsednike, ki imajo čudno preteklost.) Ker imata ista kluba tudi prostore za denar zapravljati, so seveda kandidati prišli govorit tudi v iste prostore. Najbolj znamenit je bil nastop demokratov 4. novembra. Somišljeniki so jim priredili v cerkveni dvorani oder z vsem razkošjem. Med tem ko je godba svirala, je ljudstvo delalo burne ovacije <tošlim kandidatom. Radi govora ne bom omenjal, vsaj vsi dobro vemo, kaj se na shodih vse ne obljubja. Ampak vseeno je čudno, da so tudi eni izmed onih iz-
obraženih nastopili proti demokratom. Sicer nobena stranka se ne bo za krajane brigala, ampak toliko lahko stori vsaka, kakor republikanska. Seveda je nekaterim obljubljeno nekaj kakor za nagrado, vsaj vemo; toda naj jim bo, vseedno bojo tam kjer so: ker obljubiti in dati ni vse eno!
Koliko otrok pohaja šolo v Rankinu! In od teh sta dve tretjini hrvaških, slovaških in nekaj slovenskih. In ko se gre za tako važno mesto kakor šolski nadzornik i. t. d., pa toliko volivcev nima svojega kandidata, ko bi prav za prav moral biti z veliko večino izvoljen. Poljaki in Hrvati imajo žalostno zgodovino, vsak se lahko spominja zatiranja od vseh strani v starem kraju, in vse to jih ni izučilo in tako bojo še naprej "podlaga tujčevi peti". Kadar se gre za lastno korist, morajo izginiti vsi pomiselki, ker naš človek bqdi kdor hoče, ako ne more hasniti, vsaj škodoval vam ne bode.
Dragi sosedi tam v divnem Rankinu, ako bodete tako ronali, bojo vsi nad vami kakor orli, in vi bodete jagnjeta in orli vas bojo kljuvali. Spomnili se bodete, pa bo prepozno. Vsaj vas uči cerkveni razdor, da kdor veter seje, burjo žanje, in to ni samo škoda, ampak sramota.
V starem kraju je človek bolj odvisen od državnih uradnikov, in včasi se mora človek temu ukloniti. Toda tukaj, v tej deželi, daje nam ustava vse prostosti, seveda v pravem smislu; in tukaj se človek lažje poslužava svojih pravic ne glede na levo in desno. Vaši voditelji znajo to dobro, ali nočejo vedeti. Pa naj bode, to sem napisal, ker je žalostno, pa resnično: Vsak po svoje.
Prijateljski pozdrav vsem rojakom in uredništvu.	Anonim.
San Francisco, CaL, 16. nov. — V počast drju. Josipu Goričarju, avstro-ogrskemu konzulu v San Franciscu, je četa odličnih Slovanov, zastopnikov slovanske misli v 'državi Californiji, priredila slavnostno pojedino v razkošni dvorani St. Francis Hotela. Poleg dr. Goričarja so bili navzoči ugledni slovanski rodoljubi dr. V. G. Vecki, g. Ladislav Chloupek, M. N. Cosulich, Petar Kocelj, brata Seljan in drugi. Seveda so na banketu nastopali navdušeni govorniki, ki so vsi želi obilno pohvalo. Velefcnamenit je bil govor g. Cosulicha, ki je toplo priporočal ustanovitev Slovanske banke na Pacifiku v zvezi s trgovsko organizacijo ameriških Slovanov. Zaključni govor je pa imel slavljenec, dr. Josip Go-ričar, Slovenec. Pravil je, kako je spoznaval slovansko gostoljubnost med Čehi, Rusi, Srbi, Slovenci ter naposled Hrvati, s katerimi je prišel v tesnejšo dotiko še le v tej diželi. Oni« nil je svoje bivanje v Pittsburgu te pripovedoval, kako je spoznal hrvai ske dobrodušne delavce v CoV.radu on strašni jamski eksploziji v Primeru, pri kateri je izgubilo življenje Slovencev in 7 Hrvatov. Žalostnega srca je nadalje slikal nesrečo v Starkvillu, kjer so bili žrtve večinoma Poljaki, potem nesrečo v Delagui in Leydenu, kjer so se spet družili v skupni žalosti Hrvati, Srbi in Slovenci. Nazadnje je konzul dr. Goričar kar najtopleje priporočal naša podporna društva in jed-note. Rekel je: "Mesece in mesece prej nego so velike kompanije sploh kako pomoč ali odškodbo dovolile svojcem ponesrečencev ali sirotam po-ginolih, so ta društva poslala na tisoče dolarjev užaloščenim v domovino. Prepričal sem se o teh prilikah, da so društva in jednote in zajednice vrlo važen činitelj v društvenem življenju naših domorodoev v tujini in neprecenljiva pomoč našim v domovini. Radi tega želim tukaj, da položim na srce svojim rojakom, da se vpišejo v društva — v društva one grane Slovan-stva, iz katere so izniklili." Končno je konzul dr. Goričar laskavo priznal napredek Jugoslovanov, osobitb Hrvatov in Srbov iz Dalmacije, na pacifiški brežini, kjer so mnogi zelo ugledni tudi med drugorodci. Pozival je vse amerikanske Slovane k slogi, kajti le v edinosti in slogi je mogoče primerno zastopati slovanske interese v Ameriki.	Po "Jadranu".
bare. Korakalo je mnogo faranov za njim, tako da je bila cerkev čisto do zadnjega kotička napolnjena. Potem so se opravile molitve za ranjkim. Sv. mašo je imel nam priljubljeni častiti g. A. F. Moder in tako ginljiv govor, da je vsako bko v cerkvi solzilo za izgubo nam n^pozabljenega društvenika in odbornika od slovenske cerkve, kakor tudi edinega slovenskega prodajalca z grocerijo v tem mestu. Ranjki je namreč spadal k društvu sv. Barbare štev. 74 K. S. K. Jednote. Udje tega društva so se udeležili vsi do zadnjega s svojo zastavo (žalostno) ter mu kupili najlepši venec za spomin žalosti od društva; marčali so od cerkve do hiše žalosti in potem nazaj v cerkev in po opravilih in sv. maši na pokopališče, močno užaljeni za enim najboljših svojih bratov, kar jih je med nami. Spadal je tudi k Slovenskemu pevskemu društvu "Triglav, katero mu je tudi darovalo prav v resnici lep venec in ga spremilo v polnem številu k zadnjemu počitku. Zapelo mu je žalostno pesem "Blagor mu, ki se spočije" i. t. d., prvič zvečer v hiši žalosti in potem zopet zjutraj in tudi v cerkvi in potem še na pokopališču. Pozor so imeli vsi do teh blagih glasov in so ganili marsikatero srce z žalostnimi glasovi, da v resnici zaslužijo pohvalo od nas vseh. Še superintendent od pokopališča, rodom Nemec, se je izrazil, da take žalosti in takega o-pravila za umrlim ni nikdar videl, dal je še posebno pohvalo pevskemu društvu.
Torej tukaj se vam kaže vsem, kako je lepo pripadati k najbolj vzglednim društvom, ker v resnici skrbijo za ranj kim, kakor nas učijo že stari izgledi, da se spremijo ranjki z najboljšim o-pravilom, kar jih more kateri narediti kakor po božjih in cerkvenih postavah.
, Torej vas uljudno vabim v imenu o-beh društev, da se zanimate za ti dve najbolj koristni društvi, da bi pristopili k njima! Ni mi potreba dokazati; da je temu tako, ampak videli ste sami Springfieldski Slovenci, da v resnici skrbijo in storijo društveniki teh dveh društev kar obljubijo in še več.
Priporočamo ranjkega v molitev. Naj v miru počiva!
Končno pa pozdravljam vse Slovence in Slovenke po širni Ameriki in želim, da bi bil vsaki Slovenec prihodnje leto naročen na ta list.
Privoščim vsacemu velicega purana za "Thanksgiving".
Poročevalec.
Soudan, Minn., 20. nov. — Dragi mi g. ur. Am. SI.! Prosim Vas malo prostora v tem vašem prekoristnem listu Am. SI. 7'akaj moji prsti so mi precej
olj krepki in čvrsti postali, ko sem Sinji št. nekaj važnega.pnsčital. To
je bil dopis iz Tovverškega mesta od enega tacega korenjaka, da ko bi v Towerju tako hudo burjo imeli, kot jo imamo mi tukaj v Soudanu, tako on ne Bi smel izpod ostrešja; kakor bi se pokazal, pa bi ga tista zvita nevihta odnesla, da ne bi nikdar več Towerja videl in tisto tunfasto iglo držal v svojih tipalih. In mi še ta dušica očita, da nimam v mojem dopisu nobene resnice! Draga mi dušica, saj nisi tako oddaljen od naše naselbine Soudan, pa pridi za malo časa sem k meni in jaz ti čem razkazati, kaj da sem pridelal letošnje leto krompirja. Pa če ne vidiš s svojimi očmi in pa s svojimi očali, pa ti čem še jaz ene očali izposoditi, da bodeš uvidel Soudanškega farmarja pridelek krompirja.
In še to mu moram izpolniti, ko nekaj še klenka čez našega "keptna", ki dela za "American Co.", da kako je on ošaben in da naše ljudi odganja in pa da Finca jemlje notri na delo. Saj to mora on delati zaradi tega: kar nas je dobrih delavcev, se držimo v stari majni, z delom se nočemo zmiraj mu-fati in pa čenčati. Sedaj druzih pa tako ni, da bi bil dober za v šeftu delati. Nekaj naših ljudi iz mesta Towerja, ki si pri svojem obrtu svojega kruha ne more zaslužiti, pa bi rad delo dobil pri njem. Ali dragi mi, on mora tudi sam zase gledati, da mu gre prav. Če bi on delavce take držal kot so nekateri, tako bi se še tisti notri v šeftu zaredili, ki imajo šivanke ali pa po domače igle, ki se imenuje jež, če ga poznaš; vsaki iglar ga mora pa dobro poznati. Zatorej kakor jaz izprevidim, da je zate najboljše, da ti pero pustiš na miru, pa se rajši pridno drži za svojo lastno iglo potem te pa bomo imeli za prvaka z iglo. Za sedaj je dovolj; drugi pot kaj več, da bode vedel, kedo da je Soudanški Slovenec.
Sedaj pa končam ta moj preobširni dopis, pa mi ga ni treba v koš zagnati, g. ur. Am. SI., dajte ga mi med ljudi in po deželi. Sedaj pozdravljam vse čitatelje in pa čitateljice Am. SI. Tebi pa, Am. SI., dosti več naročnikov in predplačnikov. In ostanem tvoj naročnik še zanaprej.
Soudanški Slovenec J. E.
Josip Klepec
javni notar,
N. Chicago St., Joliet, 111.
Ko imate opraviti s sodnijo v stari domovini, ali če hočete iztirjati od koga tam svoj denar, se z zaupanjem obrnite na mene. Imam mnogoletno skušnjo v notarskih poslih, za to sem u-verjen, da morem zadovoljiti vsakogar, ki svojo zadevo meni izroči.
Springfield, 111., 20. nov. — Dragi mi g. urednik A. S.! Vas prosim, da bi mi natisnili ta moj dopis v nam priljubljeni katoliški list. Ker hočem o-znaniti žalostno novico iz našega mesta, kakor je večina dopi9ov o kaki žalostni ali ponesrečeni stvari, tako tudi moj. Eden izmed tu najbolj spoštovanih, priljubljenih in najbolj vzornih mož med nami se je preselil v večnost, ne pričakujoč ne on in tudi njegovi prijatelji ne in od začetka še zdravniki ne.
Zapustil jo nas za vedno nam nepo-zabljeni Frank Potnik, doma iz Lat-kove vasi pri Sv. Pavlu pri Preboldu, Štajersko. Zapušča, ki se ne da potolažiti, žalujočo soprogo in dvoje prav malih otročičkov. Ranjki se je namreč ponesrečil s kolesom, kakor ste že poročali v zadnji štev. vašega lista; in da je potem v kratkem izdihnil svojo blago dušo, previden s sv. zakramenti za umirajoče. V resnici, kar je poročati o tem žalostnem in nepričakovanem dogodku, lahko priča vsaki Slovenec in Slovenka, in še celo otroci žalujejo za ranjkim Frank Potnikom, kateri je bil vsem priljubljen, kar se je pokazalo ob mrtvaškem sprevodu za njim, da je bil v resnici priljubljen med vsemi in še med drugim narodom, kateri so tudi izkazali svojo čast za ranjkim. Pogreb je bil iS-hov. pb polti 10. uri iz hiše žalosti i» ob 10. uri v slovenski cerkvi sv. Bar-
J. P. KING/?
0bAetv.18on	Lesni
»»♦»♦»»trgovec.
Clinton in Desplaines Sts. Joliet
Vina naprodaj
Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal., rees-,*1-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reesling 40c gal.. staro samo belo vino 50c gal., drožnik
ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5— 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite
"Hill Grit Vineyard"
ne ot M M
i H
V ni 19 zt bi dt je
VI
Stefan Jakše,
Box 657,
lastnik. Crockett, Cat
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom ▼
naklonjenost ♦ -
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno ia po dnevnem hrt«. Prodaja fina riaa, likerje in amodka.
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3$ei E. 95th St 8» CMcafO, A
■aa n< je m d; bi ča sr Pi P< k; za bi d; ra za ni
if' ni
John Grahel
_... G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino fornijsko vino, dobro žganje in tr najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki pren
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway,
JOLIET, ILL.
_—■

• "Nobeno drugo mazilo ni tako izdatno za ranitve, otrplost, hromoto, otekline, bol v hrbtu in revmatizem, kakor Severovo Gothardsko Olje," piše ga. Ana Petersen, San Pierre, Ind. — "Vsem družinam bi svetovala, imeti to mazilo vedno pri roki."
Zavarovanje proti bolečini.
Kadarkoli trpite vsled rematičnih bolečin, nevralgije, ranitve, otrplega vrata, otrplih sklepov in mišič, hromote, oteklin, bolečin v prsih, hrbtu ali bokih, izvinjenja, ran, oprask ali katerekoli bolesti in neprilike, da je potrebno krajevno zdravljenje, tedaj vam nič ne donese tako hitre in varne olajšbe kakor
Gothardsko Olje
(Gothard Oil)
Kupite si ga steklenico danes 1 Prepričajte se o njegovih izvrstnih,, bolečino tešilnih svoj-stvih in nikdar ne boste želeli biti brez njega.
m
"Kašelj je nehal."
Steklenica tega mazila doma pomenja
Zavarovanje proti bolečini.
Cena 50 centov.
"Petnajst kapljic."
"Dihanje je sedaj lahko. — Hripavost je izginila." Tako in slično se po navadi izražajo bolniki, ki so za svoj kašelj, vnetje sapnika, davico in druga obolenja grla, pljuč in sapnika rabili zanesljivo zdravilo, tako dobro znano pod imenom
Severov Balzam za pljuča.
(Balzam for Lungs)
Pomagal vam bo!
Poskusite ga.
Cena: 25 in 50 centov.
!	V slučajih dolgotrajne ali povratne za-
peke, neprebavnosti, otrplosti jeter, težke prebave, telesne slabosti ali one-« moglosti so navadno zagotovljene dobre posledice, ako redno po jedi uživate od petnajst kapljic do ene žličko zdravila zvanega
Severov Zivljenski balzam.
\m I
(Balsam of Life)
Zdravilo redke izbornosti.
Cena: 75 centov.
Na prodaj v lekarnah. Omislite si iztis Sevcrovcga novega slovenskega Almanaha za leto 1912. — Za brezplačen zdravniški svet pišite na:
W. F. Severa Co. Vs

KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega juž-nega kolodvora se je odpeljalo dne 29. oktobra 6 Hrvatov, 3 Črnogorci in 3 Makedonci; 30. okt. 10 Hrvatov in 50 Makedoncev; 2. nov. 5 Hrvatov. Iz -ifierike se je vrnilo dne 29. oktobra
Slovencev in Hrvatov; 30. okt. 200 Hrvatov; 2. nov. 90 Hrvatov.
—	O	nameravani deželni razstavi. ^ javni	seji trgovske in obrtne zbor-n'Ce za	Kranjsko z dne 26. oktobra "H je	bil soglasno sprejet predlog
polju poleg Hrušice zapazil je v grapi truplo ženske, ki je bilo brez obleke, kar je takoj naznanil bližnjemu čuvaju železniške proge, v kateri stražnici se tudi nahaja telefon. Identiteta ponesrečene se je takoj dognala, kajti spoznali so v mrtvi osebi slaboumno Ano
je dobil najmodernejšo, celo v marsičem premoderno klavnico, ki je vredna, da si jo človek ogleda. Urejena je tako moderno, da ne manjka mnogo, da bi pri enih durih porinili notri živega vola, pri drugih pa bi že pozdravljala lačnega, gosta duhteča pe-
i
2bor. člana I. Kregarja, naj se v Lju Mjani priredi razstava kranjskih pro duktov, predvsem obrtnih. Izvoljena Je bila komisija, ki naj bi proučila to
vPrašanje.
"Glavna posojilnica". Ljubljanski "Slovenec" z dne 31. okt. piše: Kakor čujemo, sta že dve instanci od-'°čili, da se tisti člani Glavne posojil-ki niso bili pravilno pri seji spre-'» nimajo smatrati za prave člane in aa so potemtakem prosti vsake obvezati nasproti Glavni posojilnici. Ker Je med člani Glavne posojilnice ogroža večina takih članov, sledi iz tega, •k bodo ui0£njkj skoro ves denar izgubili. — "Slovenec" z 6. nov. pa poro-ca nadalje: V zadnjem našem listu sWo obljubili, da se bomo glede na Pismo likvidacijskega odbora Glavne gojilnice še natančneje informirali, ai so doslej sklenile sodne instance v Nadevi članstva tistih članov, ki niso toli pravilno sprejeti. Dognali smo, res doslej še nobena instanca ni razsodila, da bi ti člani ne bili smatrati 2a Prave člane, pač pa ravno nasprot-da so namreč smatrati za prave c'aije ter da kot taki nosijo vso odpornost za propalo Glavno posojilno.
Na južnem kolodvora v Ljublja-izvršujejo baje tehniki nekatere na-Crte, ki se tičejo južnega kolodvora o-*'roma proge. Prezidava in razširjava Modvora se pa baje izvrši čez kakih sedem let.
Otvoritev Društvenega Doma v "išnji gori se je vršila dne 5. novem-j|ra Govorili so gg. župnik Tekster, Terseglav in kaplan Tomec.
.— Pri občinskih volitvah v Črnom-je zmagala S. L. S. s 13 odborniki, * je skupen, 4 so liberalni.
~~ K tatvini metliške pošte. Kakor sHo poročali ondan, je bila metliška Posta na vožnji iz Novega mesta čez Gorjance v Metliko ukradena. Iz poštnega voza je izginila vreča z 10,000 K narja. Ljubljanski "Slovenec" z dne nov. poroča o tem še sledeče: Pred Par dnevi so zasačili dve moški osebi "am nepoznanega imena, ki ste bili tali? ®uin'jivi. da so ju izročili sodišču, ^'ožakarja sta imela baje okrog 700 K enarja, sta po Kandiji in okolici pre CeJ_ popivala, dajala natakaricam pre CeJsnje napitke ter se z izvoščkom, ka ^rega sta bila najela, vozila po Belokranjskem. Eden od teh dveh mož je 11 pred nekoliko časa "postiljon" me-'ske pošte; za druzega se seveda ne Ve se le tbliko, da nastopata kot laPca in delavca, od kojih ni pričako-atl. da bi zamogla s tako vsejto razpo-aKati in pa tudi tako brezmiselno raz-'Ppvati denar, kakor sta to storila ta . a- Govori se le, da je eden od teh *v«h bil v službi v Ljubljani za tako-vanega hišnega hlapca ter da je tam - 'Uzil v par mesecih čez 500 K, na emur je pa ze]0 dvomiti, ostalo pa da Priigral. O tem, ako sta možaka izležena na tatvini metliške pošte sedaj ne more nič faktičnega iz-n6ci; sumi pa se ju radi gori navede-ega Pijančevanja ter lahkoniiseljne
aPravljivosti.
i perila) in pouku v izdelovanju ženskih
in otroških oblek, poleg tega pa tudi neguje razna umetna ženska ročna dela, osobito umetno vezenje. Oddelek za šivanje perila in oddelek za obleke imata po dva letnika; istotako tudi oddelek za umetno( vezenje. Absolventke dobe pravico do samostojnega obrtovanja, tako da šola povsem nadomešča učenje pri šivilji in modistovki.
V	šoli se pa ne poučuje samo ročno delo, temveč tudi razni drugi izobraževalni predmeti, n. pr. slovenski in nemški jezik, računstvo, spisje, gospodinjstvo, zdravoslovje, nauk o kostumih, petje in telovadba. Vrhu teh obveznih predmetov se bode poučevalo tudi v laščini in francoščini, ako se zglasi dovolj udeleženk.
—Za stalnega zapriseženega sodnij-skega izvedenca za stroje in strojne naprave imenovalo je c. kr. deželno sodišče inženirja Vladimir Remca, ravnatelja zavoda za pospeševanje obr ti v Ljubljani.
Vojaške vesti. Za polkovnika je imenovan podpolkovnik 17. pešpolka Franc Tischina in podpolkovnik 27. pešpolka Karel \Veber. Za nadporoč-nika je imenovan poročnik 27. pešpolka Leopold Salomon.
— Smrtna kosa. Dne 3. nov. je u-mrl po kratki bolezni na graščini v Polhovem gradtu graščak Janko Ur-bančič, 77 let star. — V Ljubljani je umrl g. Mihael Zakotnik, c. kr. poštni poduradnik v pok. — V Selu na Vipavskem je umrl posestnik in mizarski mojster Fran Bavčer, star 73 let. —
V	Ložu je umrl cerkovnik Jakob Žni-daršič p. d. Špikar, po kratki bolezni.—
V	Ljubljanski hiralnici je umrla 20-letna usmiljena sestra Pavla Spinčič.—
V	Sodražici je umrl posestnik in bivši trgovec Luka Mikolič, star 72'let. —
V	Trnovem na Notranjskem so pokopali č. sestro učiteljico Marijo Rafaelo Iskra iz Zabič pri Podgradu v Istti staro 32 let. — Na Javorniku na Gorenjskem je umrl posestnik in gostilničar Simon Jelene. — V Ljubljani je umrl dobro znani gostilničar pri "Bavarskem dvoru", g. Štefan Bergant.

Prememba posesti. Kakor se polj je prešel grad Mokronog na Dolskem v roke šolskih bratov. Po-sc ')oclc primemo adaptiralo svrhe.
cest"ts°V most čez Krko- Na okrajni ti j Straf-a-Toplice se hode podrl sta-
b0)rSeni most čez Krko. Sezidal se
8o c modern železni most. Stroški
Pr°i-ačunjeni na 120,000 K.
,-Dobra letina. Od 23 prezimljenih ?'h P,emenjakov je dobil letos iev- Lakmayer v Preddvoru 61 ro ln 432 kg krasnega medu.
********* enketa v Bohinj-8]te lstrici. V svrho. povzdiga zim-].8a sPorta sklicalo je ravnateljstvo • državne železnice v Trstu ininu-.n«delj0 posebno enketo v Bohinj-2q . lstrici, katere se je udeležilo nad
'"'eresentov.
iu,"^ davčno uradništvo v Ljubljani je
CJ-
sat
nov. v hotelu "Ilirija" shod ^lit."Crem Je manifestiralo za svojo <lrža'V0' "ai bo pogoj za vsprejein >Zok davčno službo srednješolska °razba.
vemi	obrfri» šola. Dne 6. no
»a 0,)r;i ie bila otvorjena nova držav rn0H na šo'a v Ljubljani. Ta nova bre^ Ma Stavba i« stala 1.200,000 K-trel...?prave in brez vseh drugih po
Žavni ,nska obrtna Sola na c. kr. dr 6rire..obrl"' soli v Ljubljani je učna
9eli V' kakržnc fl° sedai šc nis0 V'tsti v deželi. Namenjena je v prv Pouku v belem šivanju (šivanje
Lukman, rojeno v Vučjivasi pri Trbi- čenka od istega vola. Toda izkušnja žu in pristojno v Ljubljano. Zapustila je dotični dan zjutraj neopaženo v sami srajci svoje stanovanje in je bežala proti Dovjem kjer se je vsled slabosti zgrudila in umrla.
— Vojak umoril vojaka. Dne 1. t. m. so.v gostilni pri "Anžoku" v Šiški popivali domobranci, se sprli, naposled pa stepli. Pri tem je eden potegnil bodalo ter zabodel z njim svojega nasprotnika s tako močjo, da je< kmalu nato umrl. Morilec je nato ušel, a so ga pozneje vjeli in odvedli v domobransko vojašnico. Umorjenca Bru-nerja so po komisijonalnem ogledu prepeljali v garnizijsko mrtvašnico.
pAMVf
ŠTAJARSK0
— Pesnica. Vlada je vendar ugodila ugovoru Slovencev in je razveljavila občinsko volitev I. razreda, ,v katerem so zmagali lansko leto vsled raznih nepravilnosti posilinemci. Volitev II. in III. razreda, kjer so zmagali Slovenci, je potrjena. Tako bo prešla v kratkem ta važna občina v roke slovenskih kmetov in bo tvorila močno predstražo med Mariborom in Suedmarko.
—	Požar. Pri posestniku Tomažu Berglezu v Glinskem pri Vojniku je ostal nek tuj človek čez noč. Kmet mu je odkazal ležišče v hlevu. Tujec je ponoči najbrž neprevidno ravnal z vžigalicami. Hlev se je vnel. Vsa gospodarska poslopja so razun zidov-ja zgorela. Zavarovan je bil Berglez za 1200 K, škode pa ima najmanj 3000 | > K. Zažigalec jo je srečno popihal.
—	Štajersko okrožje Jugoslovanske Strokovne Zveze se je ustanovilo v Celju. Za predsednika okrožnega pred-stojništva je bil izvoljen gospod opa-tijski vikar Gorišek.
uči, da ni vse dobro, kar je moderno. To so izkusili tudi celovški veljaki in mesarji v soboto dne 14. oktobra, ko so šli gledat, kako bodo pobili v klavnici prvega vola na najmodernejši način. Cast in sreča, da bo prvi pobiti v mestni celovški klavnici, je doletela velikanskega vola mesarja Erschena. Vol si je bil pa tudi v svesti te časti in je hladnokrvno stopal na morišče, kakor da bi šel na pašo. Malo neumno je gledal celovške očete, ki so ga obkolili, nervozno čakajoč, kdaj da se zvrne, zadet od najmodernejšega mo-rilnega orožja za živino. Izvedenec je nastavil volu na tilnik strelno orodje, ki naj bi vsled strela zapičilo ost volu v tilnik in bi se vol moral zgruditi. Poči prvi strel, vol pa strese samo malo glavo, kakor da bi ga pičila muha. Poči drugi strel, vol pa začudeno gleda vkcA.j in debelo gospodo, kakšne burke da uganjajo; poči tretji strel, a vol niti z glavo ne strese več, privadil se je nadležni muhi. Ta volova trdo-vratnost je mesarja tako razdražila, da je sklenil narediti tej volovski fopa-riji konec; vrgel je v stran "volovski revolver" in prijel za staro sekirno in pobil nesrečnega vola, ki ni bil vreden postati deležen visoke časti, pasti kot prvi pod revolverjem. Tisti revolver so za vedno zavrgli. Pa tudi druga mašinerija ni posebno praktična, pač pa komplicirana. Je pač križ. Met-nitz nima sreče s svojimi načrti, menda ker je dal zapirati zavedne in zna-čajne Slovence!
PRIMORSKO.	{
Tržaški avijatik Vidmar je popravil zopet svoj Bleriotov stroj, ki se mu je razbil na poletu iz Benetk v Trst pri Tržiču, in se udeleži ž njim letalnih tekem I pri Lvovu.
mon Ukvar. Videl je boljše čase, a ker je bil preveč pijači udan, je izgubjl naročevalce in prišel na beraško palico. Zadnje leto so ga opustile moči in trpel je najhujše pomanjkanje. To ga je gnalo v smrt.
—	Zastrupila sina in snaho. — Iz Prvačine poročajo: Neka Žuta Zorn je hotela zastrupiti lastnega sina in snaho ter njune otroke na način, ki si ga ni tako lahko možno misliti na deželi.
V	testenino je namreč zamesila vitri-jola in to spekla v peči ter dala jesti sinu, snahi in njenim otrokom. Svojemu možu pa ni pustila jesti. Rekla mu je, da bo že zajutrkoval v Gorici. Pozneje je z možem tudi res odpotovala v Gorico. Ko se je pa vrnila iz Gorice, so jo na njenem domu že čakali orožniki, jo aretiral in odvedli v zapor.
—	Smrtna kosa. V Trstu je umrl č. g. Anton Hrovatin, vpokojeni župnik cerkve sv. Jakoba istotam. — V Trstu je umrl 34 letni Josip Marc. —
V	Kobljeglavi je umrl Maks Pipan, star šele 32 let. Uredil si je bil svoje posestvo prav lepo. Pred 3. leti je ustanovil v Pragi trgovino z vinom. Umrl je na sušici.
HRVATSKO.
— "Naš Dom". V Trstu se je u-I stanovila slovenska stavbinska zadruga "Naš Dom". Financiranje te za-
— Umor. Iz Ljutomera poroča'o: Dne 20. okt. zjutraj so našli tukaj u-
niorjenega s presekano glavo M. Pre-,	.	, „„ ■ ..	... .
• ... ■	r	„ t druge ie orevzela Tržaška posojilni-
garja blizu njegovega stanovanja pod ° ,J "! . „
v	I	it^ U ... 1 . /.o
Franc Josipovo šolo. Pokojnik je bil
—	Grozno zločinstvo se je zgodilo dne 3. t. m. popoldne v Mladih vinih, obmejni vasi šmarješke fare, občine Bela cerkev. V hiši pri Lindiču so našli umorjeno alkoholu udano vdovo Marijo Lindič iz Sel pri Beli cerkvi, vso razbito in osuvano. Osumljen zlo-dejstva je njen lastni sin Ignacij Lindič, ki je že dolgo živel ž njo v prepiru radi nekega denarja in je takrat v isti hiši popival. Nesrečno mater so odpeljali v mrtvašnico, zdivjanega sina pa orožniki k sodišču v Novo mesto. Lindič je star kakih 35 let. Z materjo se ni razumel in je bil zaradi tega, ker jo je bil nekoč natepel, tudi že preganjan in kaznovan. Ko so pa na gori 3. t. m. v Lindičevem vinogradu prekopa-vali zemljo za nasaditev novih trt in potem tudi precej pili, je prišlo do prepira med Ignacijem Lindičem in njegovo materjo. Kolikor je znano, je vrgel Lindič svojo mater v neki plot
tako močjo, da je žena kmalu na to vsled izkrvavenja umrla. l^Jbijalec Lindič je jako surov človek. V Švici so n odrezali desno roko pod komolcem ter mu potem napravili usnjato, ki je na koncu kovana, da je mogel z isto delati; na roki ima železne prste, ki so podobni vranjim parkljem.
—	Iz Škocijana pri Mokronogu. Dne 29. oktobra ob 11. uri dopoldne je v naši fari izdihnil svojo dušo predzadnji Radečkijev veteran, Matija Šinkovec iz Jelendola. Bil je najstarejši mož v fari. Rodil se je leta 1823. in je bil v vojski leta 1848. in 1849.
—	S Huj pri Kranju. (Otrok utonil,) Božičev šestletni Francek je šel v nedeljo z malo sosedovo Miciko po razdrtem bregu Kokre v Kranj. Mali spremljevalki je zaklical: "Glej, da noter ne padeš!" V tem pa mu je iz-podrsnilo in padel je v deročo vodo in utonil. Oče je takoj prihitel, a bilo je prepozno. Opoldne so našli otroka pri grabljah Pavšlarjevega mlina.
—	Nesreča vsled avtomobila. Iz Metlike pišejo: Dne 14. oktobra se je vračal neki Belokranjec s svojo družino iz Amerike na svoj dom v Pri-mostek pri Metliki. Srečno je prišel preko morja in po železnici do Novega mesta. Od tukaj sc je odpeljal s svojo družino in prtljago na lojterskem vozičku čez Gorjance v Belokrajino. Malo pred svojim domom pa ga je doletela nezgoda, ki bi bila lahko stala njega in njegovo družino življenje. Ko se je pripeljal v klanec Bočka pri Metliki, jim pridrvi nasproti neki avtomobil. Ker v Bočki ravno sedaj državno ccsto prelagajo, je vozni lir tam tako ozek, da se še dva voza komaj drug drugemu izogibljeta. Voznik se je pravilno umaknil na levo stran, kolikor se je le mogel, avtomobil je pa dirjal ter je splašil konja, ki je zvrnil voz in zdirjal raz ccsto v polje. Vsi Amcrikanci so popadali na ccsto. Pri tem se je poškodoval Amerikanec na roki, voznik in Amerikančeva žena na glavi, otroci, se niso nič poškodovali, samo jokali so na vse pretege. Tudi voz se je nekaj polomil.
—	Truplo ženske našel. Ludvik Sluga, mizar na Dovjem, je šej dne 29 oktobra t. 1. med 7. in 8. uro zjutraj po državni cesti v Hrušico. V Belo
blizu 40 let šolski sluga naše slovenske šole ter je to službo lani radi onemoglosti opustil.
—	Grozna nesreča. Dne 5. nov. je povozil blizu Št. Ilja v Slov. goricah tovorni vlak 241etno Lizo Drozg. Šla je preko proge, ko je vlak odpeljal proti severu, pa ni zapazila, da pride od druge strani zopet vlak. Odtrgal ji je lobanjo in noge pod gležnjem. Dne 30. oktobra 1911 je bila v Jarenini •joročena. dne 5. novembra pa j a izdihnila v naročju mladega moža. Omi lovanja vredna mati Božnik tako izgubi sedaj tretjega otroka v teku štirih let: sina, ko je bil prišel od vojakov, 201etno hčerko, ki so jo zakopali pred dvema mesecema, in sedaj Lizo, ki je še nosila poročno obleko.
—	Morilec z litrsko steklenico. Dne 8. septembra sta se sprla v Cerakov gostilni -v Čermožicah pri Rogatcu posestnika Anton Krivec in Simon Po točnik. Gostilničar je hotel oba pre pirljivca pomiriti, kar se mu pa ni po srečilo. Mikolič je zagrabil stol in te pel ž njim Ceraka po glavi. Ceraka je to tako raztogotilo, da je vzel liter-sko steklenico in ž njo Mikoliča, s katerim sta že dalj časa živela v prepiru, udaril parkrat po glavi in mu pri-zadnjal težke poškodbe. Cerak je obstal svoje dejanje in celjsko okrožno sodišče ga je obsodilo na šest mesecev ječe.
, —Odpeljano dekle. Postopačica An tonija Ribič je prenočila 1. t. m. pri posestnici Antoniji Mak v Osenici pri Teharjih. Tekom noči je pokradla Makovi več drobnarij in odpeljala tudi 131etno njeno "hčerko, s katero se je podala v Celje. V Celju je prenočila z dekletom in nekim moškim, kateremu je najbrže hotela dekle izročiti, v neki gostilni. Ko je policija za zadevo zvedela, je čedni parček z dekletom vred izginil in ga dosedaj še niso mogli izslediti.
—	Smrtna kosa. V Celju je umrl predsednik celjskega okrožnega sodišča, dvorni svetnik pi. Wurmser. — V Bučkovcih pri Malinedelji je umrl posestnik in bivši župan J. Mežnarič. — Umrl je g. Albin Fleck, ekonom pri grofu Herbersteinu, stričnik mil. g. prošta ptujskega v najlepši moški dobi. Ravno je dobil obvestilo, da pride za oskrbnika na vurberško grajščino, kar mu smrt z neusmiljeno roko prekriža vse načrte.
—	Frankolovo. Nemila smrt nas je pripravila ob redko slavnost. Cez 3 mesece bi bili obhajali biserno poroko Mateja Laznika, po domače Busača, ki se je "dne 16. februarija 1852 poročil z Apolonijo roj. Črctnik. A na vernih duš dan po noči nam je izdah-nil blagi starček.
—	Nesreča. Iz prežic poročajo Dne 1. nov. zjutraj so dobili, utopije nega v sosednem vodnjaku posestnika in železniškega čuvaja v pokoju Ivana Ažmana. Kako se je dogodila nesreča, se ne ve. Pokojni je bil brat brežiškega nadučitelja J. Ažmana.
ca in hranilnica'
—	Interesantni operacija se je vršila v tržaški bolnišnici na dninarju Artur-ju Trevisanu, ki je bil tako bedast, da je vsled stave požrl petkronski srebr-njak. Prerezali so mu trebuh. Operacija je vspela tako srečno, da je Tre-visan izven nevarnosti.
—	Štirideset let župan. G. Anton Klančič, župan v Podgori «a Gori-šketji^ je nraznoval te dni 401etnico žuj' jovanja.
—- "Samoumor 701etnega starca. V Trstu se je obesil 701etni črevljar Si
—	Dne 29. oktobra 1911 se je vršila skupščina kluba ciril-metodarskih zidarjev za podpiranje in snovanje hrvaških šol. Sklenilo se je, da se po zgledu Slovencev društvo imenuje Hrvatska Narodna Straža in ne Matica školska.
—	Hrvaški sabor je sklican na dne 7. novembra — Po splošni sodbi le zato,-da se razpusti. "Agr. Tagblatt" doznaje, da bodo nove volitve v začetku decembra.
—	Nemški kapital na Hrvaškem. Ze doslej so nemški naseljenci na Hrvaškem — kakor na Ogrskem — dobivali marsikako pomoč iz Nemčije, od koder so jim prihajala obila sredstva za vzdržavanje šol, društev in drugih usta nov. Sedaj pa so Nemci v Slavoniji in Srijemu pozvali Južnonemško banko, naj svoje delovanje poleg Ogrske razširi tudi na -Hrvaško; banka je takoj ugodila tej želji in sklenila, da bo dala na Ogrsko in Hrvaško do 80 milijonov hipotekarnih posojil po 5odstotnih o-brestih — pa samo Nemcem. Izračuna se lahko na prste, koliko hrvaške zemlje bo s tem zopet prešlo v tuje roke. — Da se je z istim namenom v Osjeku osnovala mažarska agrarna hranilnica z velikim osnovnim kapitalom, ki ga v kratkem zvišajo, smo že poročali.
—	Glavni dobitek saške državne loterije v znesku 600,000 K je dobil zlatar Gustav Slavek v Osjeku..
Ko se mudite v So. Chicagi, ne poza* bite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in groeerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, III
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
C. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
i
4th £L Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET. ILL.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme t North Dakott in Montani potem bodete neod-voni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo..
1M. B. Schuster
Young Building.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet
N. W. tel. 218. Chicago tel. 1308L-Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrti
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica Tel. 101	Joliet, 111
RABIMO 50 RUDARJEV.
(Longwall Coal Miners). Wenona rudnik posluje sedaj stalno in bode stalno delo od sedaj do meseca aprila. Unij ski rudnik; rudar mora imeti I Illinois certifikat. Pridite nemudoma I WENONA COAL CO., Wenona. 111.
UDARILA!
za Božič in Novo leto
pošiljajo naši rojaki svojcem v staro domovino. Ob tej priliki naj se pri
denarnih posiljatvah
i ' i
izključno obrnejo na
FRANK
82 Cortlandt St., New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., N. E.,	Cleveland, Ohio.

'»»»"■."»■»»"■■■I«« »XM
— Kako so v celovški novi klavnici vola pobijali. "Mir" poroča: Celovec|
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči yf 1 O/ račun ter je obrestuje počistili	/O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 8,000,000.	Recervni sklad K 800,000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA.

ifiiniiinmm immniiiiinu mmiiiiiini iniiuil
\
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski' katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SL07ENSEO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Telefoni: Chucago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $1.00 ■a leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
se
••pili in denarne pošiljatve naj
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI MASLOV. l>l>iit in novice pnobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se »e oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnje.
DOLŽNOST OB NEDELJAH IN ZAPOVEDANIH PRAZNIKIH BITI PRI SV. MAŠI.
Angleško spisal Rev. J. T. Roche. Poslovenil John Plaznik.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
"Bfce first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. •'.ovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Saveaic-American Bldg., Joliet, III.
Advertising rates sent on application.
Prva m edina slovenska unij ska tiskarna.
26.
27.
28.
29.
30. 1. 2.
CERKVENI	KOI-EDAR.
nov.	Nedelja	Konrad, škof.
"	Pondeljek Virgil, škof.
"	Torek	Eberhart, škof.
"	Sreda	Saturnin, muč.
"	Četrtek	Andrej, apostol.
<Jec.	Petek	Eligij, škof.
"	Sobota	Bibijana, muč.
ZAHVALNI DAN.
Predsednik William Howard Taftje izdal svoj Zahvalni proglas za časa svojega bivanja v Chicagi, dne 30. oktobra. Predsednik je določil dan 30. novembra za dan deželne zahvale. Proglas slove:
"Ljudstvo te dežele obhaja po davni šegi in navadi proti koncu vsakega lfc-ta poseben dan, ko prekine svoje delo in se zbira v svrho zahvaliti Njega ki je Stvarnik vseh uživanih blagot; zato je moja dolžnost kot izvrševalne ga poglavarja, določiti ob fem času dan v izpolnitev te pobožne svrhe.
"Naša dežela je bila znamenito blagoslovljena v mnogem oziru. Krog letnih časov je donesel obilnih pridelkov. Naša obrtstva so uspevala daleč nad domače potrebe; proizvodom našega dela se odpirajo vsak dan večji trgi v inozemstvu. Bili smo brez kuge, lakote in vojne. Naši narodni sve-tovavci so pospeševali mir v drugih deželah in duh dobrodelnosti nas je privedel v tesnejšo dotiko z drugimi narodi, v okrepljenje vezi skupnosti in dobre volje, ki nas zedinja z našimi tovariši v vesoljnem bratstvu narodov.
"Krepki v občutku svoje lastne pra\ vice in prešinjeni s prav tako krepkim čutom za pravice drugih, živimo v miru in soglasju s svetom. Bogati na neprecenljivi posesti in obilnih prirod-nih zakladih, s katerimi nas je oblago-darila neomejena darežljivost Božja, smo nesebično veseli, če drugi narodi napredujejo do blagostanja in miru. J)a bi še. nadalje uživali velike prednosti ter jih bolj utrdili v cenitvi in spoštovanju naših bližnjih narodov, je molitev, ki naj bi se dvigala v slehernem hvaležnem srcu.	/
"Zatorej določam jaz, William Howard Taft, predsednik Združenih Držav Ameriških, četrtek, dan 30. novembra za dan Zahvale in molitve ter resno pozivam svoje rojake in vse, ki stanujejo pod praporom naše ljubljene domovine, da se tedaj zberejo v svojih običajnih hišah božjih in skupaj zahva-"lijo vsemogočnega Boga za vse milosti, katere nam je izkazal.
"V izpričbo tega sem se spodaj lastnoročno podpisal in sem odredil, da se pritisne pečat Združenih Držav.
"Dand v mestu Chicago, dne 30. oktobra, v letu našega Gospoda tisoč-devetstoinenajstem in neodvisnosti Združenih Držav Ameriških stoinšest-intridesetem.
WILLIAM HOWARD TAFT." Po predsedniku: "P. C. Knox, državni tajnik."
(Dalje.)
Dragi katoliški bralec, če te moje besede zadenejo in če si v takem po ložaju, o katerem sem govoril, potem te pa prosim za pet ran Kristusovih in pri dragocenosti tvoje duše, da za pustiš ta kraj, naj velja kar hoče, ne glede na to, koliko se moraš žrtvovati.
Koliko pa mora biti katoličan odda Ijen od cerkve, da je opravičen izostati od sv. maše? Težko je določiti splo šen zakon, ker tO je lahko tu odvisno od krajevne lege, tam zopet od podnebja L.t. d. V Nebraski, na primer, kjer je svet raven in so skoro vedno lepa pota, bi po mojem mnenju pot de setih milj .nikogar ne opravičevala, Odvisno je pa tudi od tega, kako kdo pot sam sodi; nekateri hodijo pač tež ko, drugi lažje.
Pri nekem misijonu na zahodu je re kel mlad mož, ki je večkrat opustil sv. mašo ob nedeljah zaradi prevelike da ljave do cerkve: "Štirideset milj sem bil oddaljen od cerkve in nisem mogel priti k sv. maši, kolikorkrat sem hotel sedaj sem pa samo štiriindvajset milj in lahko pridem k sv. maši vsako nedeljo." Da bi stotine naših dobro re-jenih in imenitno opravljenih katoličanov po mestih, da vsi naši katoliki, ki iščejo zabave po planinah, imeli vsaj iskrico vere in požrtvovalnosti tega mladega moža — "samo štiriindvajset milj od cerkve in lahko pridem k sv. maši vsako nedeljo."
Tretja izjema je velika potre b a — kakor: smrtna nevarnost, težke poškodbe in kar je temu podobnega. Opravičeni so izostati od sv. maše tisti, ki imajo velike trgovine in si ne morejo vzeti časa brez težkih, javnih ali zasebnih posledic. Ravno isto ve lja za slučaj, če bi bilo človeško življenje ali posest v kakoršnikoli nevarno sti. Mož lahko ostane doma, da varuje dom in polje — oče lahko večkrat ostane pri postelji svojega bolnega o troka; ob kratkem: v vsaki izmed tisočerih nevarnosti, ki se tičejo ljubezni in usmiljenja, ki so za ta čas višja postava, svečana dolžnost.
Uradne dolžnosti in dolžnosti do predstojnikov tvorijo četrto izjemo. Železniški uslužbenci, uradniki in čuvaji morajo ostati v svoji službi. Vendar naj se potrudijo in vporabijo vsako priliko, da gredo k sv. maši, kedar je mogoče, imajo namreč ravno tako dolžnosti do Boga, kakor do delodajalcev in občinstva. Če bi pa opustili svojo službo, naj si iščejo take, da bodo lahko posvečevali v nji nedeljo.
Večkrat se prigodi, da morajo posli, še prav posebno služkinje, vršiti svoje dolžnosti ob nedeljah in opustiti sv. mašo. Sicer to ni v navadi, ker ravno nekatoliške gospodinje raje spfejema-jo v službo take služkinje, ki izpolnjujejo verske dolžnosti; vedo namreč, da so ravno te najvestnejše in obratno. Če pa le pride služkinja v tak položaj, si je dolžna poiskati druge službe. Ta resni pomislek jim bo najboljše spričevalo pri trezno mislečih in nepristranskih možeh in ženah.
Okoliščine, ki so splošno pripoznane kot zadosten vzrok, tvorijo peti in zadnji razred. Tako, na primer, niso dolžni zaročenci biti tam pri sv. maši, kjer so na oklicu. Na deželi in celo po mestih je navada, da ostane ena oseba doma, da varuje hišo in pripravi kosilo. Take in jednake okoliščine splošno opravičujejo kristjana, da izosta ne od sv. maše; kajti sv. cerkev ni ni-kaka tiranica, ampak mati, ki zahteva od svojih otrok le pravične in pametne žrtve. Opominjati mora svoje o-troke, sicer postanejo lahkoinišljeni in se prehitro čutijo opravičene. Obstoja vez med Bogom in našo vestjo, ki nas spominja, da vedno tam obstoja dolžnost, kjer ni važnega vzroka za na sprotno.	(Dalje prih.)
nivci itak samo 35 sekšnov označili kot dobro poljedelsko zemljo, potem si. lahko mislite, kakšna je zemlja, ki preostane za prosilce homesteadov. Več se jih hoče obrniti na zavezno vlado."
Torej nov vir razočafanja. Trdilo se je, da poleg prav malo srečnikov samo železnice in trgovci, ki špekulirajo na promet s tujci, nekoliko zaslužijo pri teh zemljiških loterijah. In videti je, da to izkušnja vedno spet iznova potrjuje.
ZGODOVINSKE ČRTICE.
Zbira Ivan Adamič.
II.
Elizabeta, avstrijska cesarica, in divji lovec.
Nesrečna cesarica avstrijska Elizabeta, žrtev fanatičnega anarhista Luq-chenija, ni bila bojazljiva. Srčnosti jej ni zmanjkalo nikoli. Ko je bila na Angleškem, je srečala nekega dne na sprehodu revno ženb. Sirota jej je tožila svojo revščino, kako se mora mučiti in truditi, da prehrani svojo obitelj. Elizabeta je prihajala večkrat na njen dom in podpirala jo, ne da se je dala pri tem spozuati. tyoža njenega pa pri teh svojih'i obiskih še ni bila srečala.
Nekega dne pa, baš je iz revnega domovja odhajala, ga sreča na pragu. Ni se ji zahvalil za toliko izkazanih dobrot. Ko jo zagleda, prične zmerjati in kleti bogatine, groziti se veli-kašem in kronanim glavam.1
Udaril je ob svojo puško in se zagrozil: "Ko bi sedaj dobil pred cev moje puške kronano glavo..."
"Oh, usoda Vam je jako mila," mu odvrne mirno cesarica, "poglejte me, pred Vami stoji cesarica avstrijska."
In pogledala ga je globoko... On pa je stal pred njo, ko da bi ga kdo udaril po glavi — za trenutek samo ga je pogledala, potem pa je mirno odšla, ko da se ji ni pripetilo bogvekaj. *
Trapist.
Nekoč obišče nek kraljevski princ samostan trapistov na južnem Francoskem.
Prior mu je predstavil vse svoje večno molčeče brate. Končno se zaustavi pri enem in kazaje nanj s prstom, pripoveduje princu: "Glejte, princ, tega nesrečnega vojaka! V bitki pri Malplaque je iz strahu pred žreli topov pobegnil. Zgubljena njegova čast ga je prignala do obupa in stopil k nam v red trapistov." Obraz tega trapista pa pri teh žaljivih obtožbah zabledi, ponos in srd hkrati sta mu zabliskala iz oči in najstrašnejši boj, duševni boj, se mu je živo zrcalil po vsem njegovem o-brazu.
Ali —■ ozrl se je na razpelo, kjer je visel Odrešenik, sklenil roki. pal je po-
imeti Slovenci na praškem vseučilišču slovenske stolice in da naj bo to vez med Čehi in Slovenci.
Po sto letih. Pred kakimi sto leti je zastavila neka Pavlina Szabo svoje nepremično imetje v mestu Szegedu za 160 gld. Sedaj pa so se oglasili njeni potomci ter zahtevajo nazaj posestvo, čegar vrednost je medtem narasla skoro na 20,000,000 kron.
Krvava poroka ciganov. V Ho-szuaszo na Ogrskem se je vršila poroka cigana Tezlasa. Ko so svatje mnogo pili, so se sprli in stepli. V pretepu sta bila nevesta in njen oče tako ranjena, da sta zvečer umrla. Smrtnonevamo ranjenih je bilo tudi še pet druzih svatov.
PRIPOROČAMO VAM
Doktor Ivfr
Protestantovska milijonska ustanova za nemške šole v Avstriji. Iz Halle poročajo, da je na Saškem, domovini p.rotestantovske reformacije, izšel o-klic, naj se zbere k 4001etnemu jubileju reformacije leta 1917 ustanova milijon mark kot jubilejni dar Remcem za njihove šole.
kot najboljšega in najizkušenejega zdrav On pozna bolezen na vaši vodi (scaliai)l raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno > hno flaško vaše vode, katero bode on preg kemično in mikroskopično za natančno diaff so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem toriju.
On je specialist za moške, ženske in otrt"1 bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo1 zdravi vsako bolezen mož m žena, ako Je sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, gl»v teško dihanje, prehlajenje, katar, nerve kilo ali bruh, srbečiho (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (fl stones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, žlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, j*" mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne boleznii šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravr°ški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njema,*'
Adresirajte pisma tako:

Koliko je Slovanov? Po najnovejših podatkih so našteli 160 milijonov Slovanov, in sicer Rusov 110 milijonov, Poljakov nad 21 milijonov, Srbo-Hr vatov nad 9 milijonov, Čehov nad ) milijonov, Bolgarov nad 5 milijonov, Slovakov čez 2 milijona, Slovencev poldrug milijon, lužiških Srbov 157, 000.
avstrijskim 1 Vam bo dal najboljša zdravila.
DR. MARTIN J. 1VEC,
JOLIET. ILLINOI
Škofijske konference so se pričele na Dunaju dne 7. t. m. pod«predsed stvom praškega kardinala Skrbenske-ga. Konferenc se je udeleževalo tudi vseh 5 slovenskih škofov: goriški nad škof dr. Sedej, lavantinski knezoškof dr. Napotnik, ljubljanski knezoškof dr. Jeglič, tržaški škof dr. Karlin in krški škof dr. Mahnič.
Slovenec-novomašnik v Južni Ameriki. Montevideo, Uruguay, 24. sept. 1911: Včeraj je prejel mašniško po-svečenje v tukajšni stolni cerkvi iz rok škofa Ricardo Isasa, Slovenec Alojzij Dejak, doma iz Nemškevasi pri Ribnici. — Gospod Dejak bode v kratkem odpotoval proti Puntarenosu — Chile —, kjer bode deloval kot dušni pastir hrvaške naselbine, obstoječe od 4000 do 5000 duš.
Sherlock Holmes umrl. Sherlock Holmes, znana figura genijalnega detektiva iz romanov angleškega pisatelja Conan Doyleja, je umrl v osebi dr, Jos. Bella. Poročajo iz Edinburga da je tam umrl zdravnik dr. Josip Bell znan po celi Škotski in Angleški radi svojega preciznega in genijalnega opazovanja bolnikov, ki mu je pridohilo mnogo navdušenih učencev. Čudovita nižen in skesan pred priorj n k- induktivna zmožnost njegoVega dulia lena, nato pa je vstal in bled inf ih jc!je napravila'na pisatelja Conan Doyle-odšel iz sobe.
900 N. CHICAGO STREET

LOTERIJSKO SLEPARSTVO.
V veliki zemljiški loteriji Strica Sama' se vsakikrat naznanjajo samo do-bitelji; o tisočernikih, ki se razočarani vračajo domov, ko so žrtvovali mnogo časa in denarja brez koristi, ne poročajo časopisi ničesar. Tako se je godilo tudi ondan spet, ko se je vršilo veliko srečkanje v kraju Gregory v Južni Dakoti. Jasen dokaz o'majhnem odstotku dobiteljev izmed mnogotiso-čerili prosilcev nudi izkušnja, ki jo imajo spremljevavci predsednika Tafta. Kakor se je poročalo po časopisih, so vsi člani potne družbe, izvzemši predsednika, podali prošnje za zemljišča, ali nijeden ni potegnil srečke. Pri tem pa družba nikakor ni bila majhna, kajti samo časniških poročevalcev je bil cel zbor. In ta dokaz ni edini. Ponovno se je kazalo na velika razočaranja.
Posebno neprijetno izkušnjo, po kateri naj bi se spametovali, so imeli sedaj spet v Gregoryju vpisani prosilci. Neka brzojavka iz onega mesta se je glasila: "Med prosilci za 'homesteade', ki so pred kratkim prišli semkaj, se dali vpisati in čakali mnogo dni na žrebanje in končno otvoritev rosebud-skih zemljišč, je nastalo veliko ogorčenje, ko so izvedeli, da se morajo ali s praznimi rokami vrniti v svojo dosedanjo domačijo, ali pa zadovoljiti s kosom močvirne zemlje. Pokazalo se je namreč, da država zahteva 41 "sekšnov' (sections, kosov po 640 akrov) zemlje rosebudskega okrožja za indijanska šolska zemljišča. Država si izbere najboljša zemljišča, in ker so ce-
15
Princa je ta prizor ganil in nehote vpraša priorja, zakaj tega nesrečnika tako neusmiljeno obsoja
"Dragi moj princ," odgovori prior* ^dokazati sem Vam hotel, kako neizmerno moč ima vera tudi nad najsrčnejšim. Ta trapist je bil eden naj-hrabrejših častnikov in po oni bitki so proslavljali njegova junaška dela v vsaki koči. Videli ste boj na njegovem obrazu, videli ste bolečine na njem, katere sem mu zadal s krivimi in neresničnimi obtožbami, videli ste pa tudi njegovo pokornost in samoza-
tajevalno vdanost!" — *
Dober odgovor.
Po porazu pri Kollinu zagleda Friderik Veliki nekega poročnika: na licu je zijala vojaku široka, še krvava rana.
Kralj je bil zelo slabe volje, pripovedovali so mu namreč že večkrat, da je ta častnik nepoboljšljiv pijanec.
In kralj pokaže na obraz mladega junaka in spregovori nemilostno: "Pri katerem pijančevanju so ga tako pro-kleto razmesarili?!" —
"Pri onem v Kollinu, kjer je Vaše Veličanstvo plačalo — račun!"
Kralj se zasmeje in pravi: "Poročnik! Pri prihodnjem 'pijančevanju naj mi 'on' stori zopet tako čast! Me je razumel sedaj gospod 'stotnik'?"
ja tako globok vtis, da jo je vtelesil v svojem svetovno-znanem junaku Sherlock Holmesu.
"Ljubezni in sovraštva moč.''
S prihodnjo številko zaključimo dvajseti letnik Amerikanskega Slovenca, in s prvo št. XXI. letnika prič ne v našem tedniku izhajati že par krat oznanjeni izvirni roman "Ljubezni in sovraštva moč". Lepše pač ne bi mogli pričeti novega letnika, nego s tem izvirnim romanom. Kdo ga je pa spisal? Na to vprašanje od mno gih strani odgovarjamo, da pisatelja že vsi poznate, in ime mu je pa — Rev Jos. Pollak.
Alaska ima po precenitvi toliko premoga, kakor vse Združene Države-
Ogenj popolnoma použije , slafjk^r,.' a zapusti pepel, če je" sladkor/pofl&fe-jen.
3,424 jezikov je v rabi danes. Ena tretjina zemeljskega prebivalstva S0' vori ali piše v kitajščini.
Kakor trde znanstveniki, je solnca prava barva modra, ter bi jo videl ta ko, kdor bi se dvignil nad zemeljsko ozračje.
Quito v Južni Ameriki je edino mesto na svetu na črti ekvatorja, solnce vzhaja in zahaja ob šesti uri celo leto.
Najdaljša enotna žica na svetu se rabi za brzojav v Indiji čez reko Kist-nah. Dolga je nad 6,000 črevljev i» visoka 1,200 črevljev.
Avstrijske železnice. Bilanca državnih železnic izkazuje za leto 1910 velikansko izgubo, namreč 95,356,594 K. To mora biti vzorno gospodarstvo?!
Iz Prage. Slovenski docent dr. Mihael Rostohar je dne 28. oktobra v svojem nastopnem predavanju "O elementarni logiki" povdarjal, da hočejo
"Amerika in Amerikanci".
Nihče naj se ne boji poslati slike v strahu, da bi moral za njo plačati. Le večja društva so naprošena (a tudi le naprošena, ne morda primorana), da bi blagovolila slike ozir. klišeje plačati ker take slike stanejo $10—15. Ako se bodo rojaki za knjigo zanimali, in se je bo prodalo zadostno število, plača vse založništvo. Na noben način pa nihče ne bo prisiljen plačati slike, tudi društva ne, ako tega noče sam storiti. Založništvu je s slikami jako ustreženo, posebno tudi z onimi iz d o-mačega amerikanskega življenja, n. pr. skupine pred cerkvijo, na pikniku, na veselici, pri ženitovanju, skupine otrok, delavcev, godb, izobraževalnih društev, vitezov, sokolov. Enako slike ulic, kjer je več Slovencev, hiš, prodajalen, gostiln, slov. farm, sploh vsega, kar bo o naših Amerikan cih zanimalo staro domovino. Se enkrat bodi povdarjeno, da knjiga ne presoja razmer iz strankarskega stališča. Prostora bode v njej tudi za "napredne", ker ona hoče slikati razmere, kakršne so, ne morda kakršne bi imele biti. Torej, rojaki, zlasti častita duhovščina, le pošljite slik in prav natančnih podatkov.
REV. J. M. TRUNK, c. o. Rev. A. Blaznik, Haverstraw, N. Y P. S.:—Prosim, da bi tudi drugi slovenski listi v Ameriki, blagovolili ponatisniti to objavo.
Priljubljene so.
Severove Jetrne kroglice (Liver Pills) so se daleč priljubile po svoji brezprimerni zaslugi. Namenjene za popravljanje opravilnih nerodnosti jetrnih in za odpravo zapeke, so izdelane iz najboljših prvin, kar je znanih zdravilstvu za take neprilike. Omotičnost, žolčnica, otrplost jeter in napenjanje se prijetno odstranijo. Na prodaj v lekarnah; cena 25c. Pristne samo z imenom: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.

■v
Se je čas.
Poleg prej navedenih trinajstih rojakov so nadalje še kupili delo* ma po 40 deloma po 80 akrov akrov sledeči: Joe Smrekar iz Rock Springs, Wyo., Math Ivec in Mark Badovinac iz Iron Mountain, Mich-i Tony Keržič iz DeKalb, 111., Frank Nahode, Moon Run, Pa. — To j« najboljši dokaz, da je svet, katerega prodajamo, dober in da ugaja vsakemu.
Če želite imeti svoj dom v največji slovenski naselbini, če želite kupiti zemljo pod zelo dobrimi pogoji in za zelo nizko ceno, ne čakajte pomladi, ampak kupite zdaj dokler Vam zamoremo še dati dobre pogoje. Sto dolarjev na 40 akrov, se plača takoj, ostalo po deset dolarjev na mesec dokler ni vse izplačano. Cena sveta od 16 do 20 dol. Vožno plačamo vso vsakemu, ki kupi najmanj 40 akrov.
Ne zamenjajte nas z drugimi kompanijami. Naš svet leži v najboljšem delu države Michigan in nismo v zvezi z nobeno zemljiško kompanijo. Ne odlašajte do pomladi, ker na pomlad ne bodete zamo-gli imeti cene in pogojev, kakor jih dajemo zdaj.
Se je čas, dokler drži vreme. Pišite po list, katerega dajemo zastonj ali pa pridite odpravljeni za pogledat naravnost v Chicago, P» gremo gori.
KRZE-MLADlC LAND CO.
2616 S. Lawndaie Ave.	Chicago.
Rojaki! Slovenci!
Največja in najbolj varna hranilnica v atari domovini )e
[ Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KR0]®.' VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLADfn i MILIJON 200 TISOČ KRON.'
Vložen denar obrestuje po 4J% brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA K TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ' vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSA" IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.	^
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BA*' KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO H^ NILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo n** varno "šparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banld ioVr mo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN'NATANČNO!
t»
Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu.
Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo veH*J zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vr®. s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, ** torej so cene pri meni najnižje.
Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinj«®* držav kakor tudi obrise na izbero.	.
Izdelujem ograjo (fenc) za lote, kakor tudi v> druge v mojo stroko spadajoča dela.	-
Kadar nameravate kupiti za vašega nepozah"*** pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročit« P pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo
SVOJI K SVOJIMI Za obila naročila se priporočam,
SIMON ŠETI1TA
SLOVENSKI	1011 K. CHICAGO
KAMNOSEK	JOLIET. ILL-
K
K K K K K K K K K
I
K
K K
Od Od Od
I'
Od
Od Od Od
Od
Od
Od Od
Angleščina brez učitelja!
Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško sfov.
slovan-
Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri:
v. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N.
Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik.
-d
* *
K K K K K
99***9
K. St K*
******
99*9*9
JEDNOTA
******
Organkovana v Joliet-u, I1L dne 2. aprila 1894. Inkorporovana T državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:.......Anton Nemanich, cot. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
L podpredsednik:.............Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa.
IL podpredsednik:........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:....................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111
Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:..........John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec,813 North Scott St., Joliet, 111.
Pooblaščenec: ....... .......... Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St, Joliet, 111.

NADZORNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Joaip Sitar, 80S N. Chicago St., Joliet, 111. —	Frank Opeka, Box S27. N. Chicago, III \
r t	PRAVNI IN PRIŽIGI ODBOR:
» vJO. Blai J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.	, i.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, I1L
M.-
Leo. Kukar. Box 426, Gilbert, Minn. PRISTOPILI ČLANI.

5

b0S
ka
K 0* KA' SA^
BAH' 31
vtW
ko* . vr»t| ■lika«11 ov,
10
a!
lovari8-

K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 17885 Josip Prus, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 5. nov. 1911.	Dr. št. 261 članov.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 17886 Josip Ferkul, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, 17887 Franc Russ, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. nov. 1911.	Dr. št. 279 članov.
K društvu sv. Jan. Krst. 14, Butte, Mont., 17888 Mihael Požega, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 25. okt. 1911. '	Dr. št. 163 članov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 17889 Ivan Grzinčič, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 17890 Anton Somrak, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 17891 Franc Podpadec, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred; 17892 Alojzij Ilč, roj 1869, zav. za $500, 6. razred, spr. 5. nov. 1911. Dr. št. 346 čl.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 17893 Ivan Sabotnik, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 5. nov. 1911.	Dr. št. 220 Članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 17894 Peter Starešinič, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; spr. 5. nov. 1911. '	Dr. št. 133 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 17895 Peter Štefane, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 17896 Franc Ješelnik, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 28. okt. 1911.	Dr. št. 62 članov.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 17897 Marka Petric, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 17898 Peter Gozdanovič, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 7. nov. 1911.	Dr. št. 67 članov.
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 17899 Franc Kalan, roj 1868, zav. za $1000, 6. razred, spr. 12. nov. 1911.	Dr. št. 73 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 17900 Franc Plantan, roj 1891, zav. za $500, 2. razred, spr. 1. nov. 1911.	Dr. št. 43 članov.
K društvu Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 17901 Ign. Šumič. roj 1869, zav. za $1000, 6. razred; 17902 Anton Herljevič, roj 1867, zav. za $1000, 6. razred, spr. 12. nov. 1911.	Dr. št. 216 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 17903 Franc Oberstar, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred; 17904 Jožef Benčina, roj 1886, 3. razred, spr. 29. okt. 1911.	Dr. št. 226 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 17905 Jožef Starašinič, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 5. nov. 1911.	Dr. št. 31 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 17906 Jožef Maver, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred, spr. 12. nov. 1911.	Dr. št. 170 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 17907 Josip Mostar, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 12. nov. 1911.	Dr. št. 85 članov.
K društvu Marije Vnebovzetc 77, Forest City, Pa., 17908 Anton Majhen, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 12. nov. 1911.	Dr. št. 133 članov.
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 17909 Leopold Shaihar, roj 1873, zav. za $1000, 5. razred, spr. 12. nov. 1911.	Dr. št. 98 članov.
K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 17910 Ivan Verček, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 12. nov. 1911.	Dr. št. 67 članov.
K društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 17911 Peter Petrunič, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 5. nov. 1911.	Dr. št. 63 članov.
K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 17912 Ivan Boštjančič, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, spr. 6. nov. 1911.	Dr. št. 47 članov.
K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 17913 Josip Cimermančič, roj 1880,
' zav: za $1000, 4. razred, spr. 12. nov. 1911.	Dr. št. 74 članov.
K društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 17914 Ivan Rogelj, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred; 17915 Franc Zdravje, roj 1888, zav. za $500, 2. razred; 17916 Jožef Troha, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred; 17917 Ivan Tomažič, roj 1881, zav. za $500, 4. razred; 17918 Matevž Kunek, roj 1874, zav. za
' $1000, 5. razred, spr. 3. nov. 1911.	Dr. št. 40 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 17919 Florijan Virant, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, spr. 5. nov. 1911. pr. št. 11 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 17920 Matija Kržič, roj 1892, zav. za $500, 1. razred, spr. 19. nov. 1911.	Dr. št. 197 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
°d društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., k društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 4922 Anton Gorišek, 5. nov. 1911. I. dr. št. 178 c anov.
II. dr. št. 139 članov.
°d društva sv Frančiška Ser. 46, New York, N. Y„ k društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 17245 Josip Štembal, 27. okt. 1911. I. dr. št. 42 članov.
II. dr. št. 9 članov.
°d društva sv Alojzija 52, Indianapolis, Ind., k društvu sv. Janeza Evang. 65, W Milwaukee, Wis., 3838 Josip Goršin, 5. nov. 1911. I. dr. št. 138 članov. V	II. dr. št. 107 članov.
0(1 društva sv. Jožefa 58, Hascr, Pa., k društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 6445 Peter Habjan, 18. nov. 1911.	I. dr. št. 68 članov.
II. dr. št. 82 članov.
društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., k društvu sv. Jožefa 12, Forest ity, Pa., 16013 Mihael^pančič, 8. okt. 1911. I. dr. št. 80 čl. II. dr. št. 225 čl. d društva sv Ant Pad'. 72, Ely, Minn., k društvu sv. Ant. Pad. 137, Aurora, n Minn., 13596 Anton Smole, 6. nov. 1911. I. dr. št. 75 čl. II. dr. št. 28 čl. d društva sv Alojzija 88, Mohawk, Mich., k društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111, 17514 Matevž Vranešič, 19. nov. 1911. I. dr. št. 52 članov.
II. dr. št. 96 članov.
0(1 društva sv Petra in PaVla 91, Rankin, Pa., k društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 15897 Josip Seketa, 5. nov. 1911. I. dr. št. 94 članov.
II. dr. št. 179 članov.
d društva sv Jurija 100, Sunnyside, Utah, k društvu sv. Srca Jezusovega 70, St- Louis, Mo., 15616 Nikolaj Žalec, 5. nov. 1911. I. dr. št. 44 članov.
II. dr. št. 75 činov.
d društva sv. Jakoba 124, Gary, Ind., k društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 0 13346 Josip Sibcrl, 4. nov. 1911. I. dr. št. 22 članov. II. dr. št. 177 čl. d društva sv Alojzija 42, Steclton, Pa., k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 8561 Nikolaj Papič, 25. okt. 1911. I. dr. št. 94 članov.
II. dr. št. 224 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
-^uštvu sv. Barbare 40, Ribbing, Minn., 7418 Ivan Košak, 5. nov. 1911.
Dr. št. 112 članov.
društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 14062 Franc Gregorčič, 15990 IC ,Tomaž Skrbeč, 5. nov. 1911.	Dr. št 140 članov.
društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 12246 Franc Slatnisek, 12 k n°v. 1911	"	Dr. št. 108 članov.
društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 15399 Ivan Simonič, 12. nov. 1911. j>	Dr. št. 41 članov.
^Stvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 12764 Mihael Korbar, 7597 Tomaž Do 9576 Ivan Sever, 6. nov. 1911.	Dr. št. 85 članov.
U^Wu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 6318 Josip Petne 7. nov. ^ 1911.	Dr. št. 76 članov
dr«štvu sv! Barbare 74, Springfield, 111., 17338 Luka Makuc, 12 nov 1911 ^	Dr. št. 59 članov,
^Stvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111,, 12765 John Peteh, 6. nov. 1911
I	Dr. st. 81 članov
dru»tvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 13845 Franc Pikel, 5. nov. 1911.
Dr. st. 10 članov
i.	SUSPENDOVANI ČLANI.
f ^»tva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 2442 Karol Crnkovic 25. o*. 1911
Dr. st. 219 članov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 15579 Mihael Zmajč, 9912 Franc Saje, 11. nov. 1911.	Dr. št. 218 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 7272 Franc Žalec, 13390 Nikolaj Be-lopavlovič, 12853 Marka Muhvič, 31., okt. 1911.	Dr. št. 322 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 8991 Pavel Kump, 1808 Matija Kobetič, 16445 Peter Serzer, 4, nov. 1911. Dr. št. 60 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 10043 Jurij Rade, 17. nov. 1911.
Dr. št. 111 članov.
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 11538 Peter Kranjec, 9136 Franc Stegne, 13. nov. 1911.	Dr. št. 177 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mt, Mich., 16401 Anton Mlinar, 6. nov. 1911.	Dr. št. 35 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 15861 Franc Rovtar, 2. nov. 1911.
Dr. št. 157 članov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, 92l4.Luka Srvašnik, i8. nov. 1911.
Dr. št. 84 članov.
Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mjch., 15272 Ivan Stukelj, 13960 Josip Gobac, 12190 Ivan Medec, ?663-.Anton - Medec, 9881 Josip Požak, 7579 Anton Murn, 6. nov. 1?11.	Dr. št. 46 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda ,101k Lorain, Ohio, 17817 Mihael Klivc, 13. nov. 1911.	Dr. št. 43 članov.
Od društva sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 7748 Ivan Vehar, 15. nov. 1911.
( :| ,i v	Dr. št. 65 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 137, Aurora, ^inn., 16611 Anton Tomšič, 13. nov. 1911.	,	•	Dr. št. 27 članov.
Od društva svi Ant. Pad! 137, Aurora, Minn., 16610 Ivan Peniš, 30.. okt. 1911.
. V [' >	' Dr. št. 26 članov.
Od društva sv. Družine 5, La SaJle.-JltVi 10757 Franc Jaklič, 20. nov. 1911.
Dr. št. 109 članov.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 10785 Franc Hren, 8333 Josip Benet, 20. nov. 1911.	Dr. št. 106 članov.
Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm,. Minn., 15752 Luka Antončič, 9593 Ivan Kolenc, 15241 Josip Plut, 10726 Rudolf Stornik, 10730 Anton Lunder, 16425 Fr. Stfrle, 20. nov. 1911.	Dr. št. 94 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva Marije Zdr. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 5152 Franc Kramar, 12. nov. 1911.	Dr. št. 42 članov.
Od društva sv. Jan. Nepomuk 141, Linton, Ind., 17377 Ivan Kerzan, 31. okt. 1911.	Dr. št. 14 članov.
Od društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 1563 Karol Drglin, 20. nov. 1911	Dr. št. 46 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 16515 Franc Berce, 15985 Anton Berce, 5. nov. 1911.	Dr. št. 33 članov.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 5225 Franc Vidmar, 12187 Matevž Šega, 6. nov. 1911.	Dr. št. 32 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 13335 Josip Krakar, 12. nov. 1911.
Dr. št. 80 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 14022 Matija Intihar, 14. nov. 1911.
Dr. št. 74 članov.
ČRTANI ČLAN.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 17791 Josip Siberl, 4. nov. 1911.
Dr. št. 176 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 5108 Alojzija Vidmar, roj 1892, zav. za $500, 1. razred, spr. 14. nov. 1911.	Dr. št. 148 članic.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29. Joliet, 111., 5109 Antonija Batušič, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 5. nov. 1911. . r.	Dr. št. 94 članic.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich. Ana Šmalc, zav. za $1000, 1. raz., spr. 5. nov. 1911.	Dr. št. 114 članic.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa„ 5111 Frančiška Spišič, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 5. nov.\ 1911.	Dr. št. 21 članic.
K društvu Vit. sv. Florijana 44, Chicagb, 111., 5U2 Marija Novak, roj 1885, 1885, zav. za $1000, 3..razred, spr. 5. nov. 1911.	Dr. št. 46 članic.
K društvu Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 5113 Kataiina Kajdonič, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred, spr. 12. nov. 1911.	Dr. št. 39 članic.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 5114 Marjeta Ponikvar, roj 1886, zav. za $500, 3. razred; 5115 Marija Ažman, foj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. nov. 1911.	Dr. št, 29 članic.
K društvu sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 5116 Ana Hribar, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 5. nov. 1911.	Dr. št. 12 članic.
K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago,;I11., 5117 Roza Sašek, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 5118 Apolonija Kdlan, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, • spr. 19. nov. 1911.	Dr. št. 118 članic.
K društvu Marije Zdr. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 5119 Neža Mrazek, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, spr. 28. okt. 1911. Dr. št. 14 članic.
K društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 5120 Katarina Belavič, roj 1884, zav. za $1000, 3, razred, spr. 5. nov. 1911.	Dr. št. 11 članic.
K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 5121 Johana Rus, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 12. nov. 1911.	Dr. št. 60 članic.
K društvu sv. Ane 139, La Salle, 111., 5122 Marija Sodeč, roj 1881, zav. za $500, 4. razred, spr. 12. nov. 1911.	Dr. št. 16 članic.
PRISTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., k društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 2449 Katarina Jontes, 6. nov. 1911. 1. dr. št. 34 čl. II. dr. št. 53 čl.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., k društvu sv. Ane 134, Indianapolis, Ind., 1803 Frančiška Stergar, 13. nov. 1911. I. dr. št. 29 članic.
II. dr. št. 32 članic.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 2739 Neža Papič, 28. okt. 1911. I. dr. št. 37 članic.
II. dr. št. 35 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 4546 Doroteja Pikel, 5. nov. 1911.
Dr. št. 11 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111.,' 2890 Marija Saje, 11. maja 19li.
Dr. št. 93 članic.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 1260 Marija Kobetič, 4. nov. 1911.	Dr. št. 2 članici.
Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3174 Julija Stimac, 10. nov. 10. nov. 1911.	Dr. št. 59 članic.
Od društva sv. Ane 134, Indianapolis, Ind., 4271 Roza Krefel, 13. nov. 1911.
Dr", št. 31 članic.
Od društva sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn., 4637 Johana Peruš, 30. okt. 1911.
Dr. št. 7 članic.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 2935 Jožefa Jaklič, 20. nov. 1911.
Dr. št. 29 članic.
Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Mipn., 4366 Roza Papič, 30. nov. 1911.
Dr. št. 9 članic. ZVIŠALI ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000.
Pri društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 106(00 Anton Gazvoda, zvišal dne 20. nov. 1911., razred 3.
Pri društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 8198 Nikolaj Klepec, zvišal zavarovalnino dne 5. nov. 1911., razred 3.
ZNIŽALI ZAVAROVALNINO S $1000 NA $500.
Pri društvu sv. Frančiška Sal. 29. Joliet lil- 8002 Anton Retel, znižal zavaro valnino s $1000 na $500, dne 5. nov. 1911.
POPRAVEK.
V številki 48 Jed. glasila z dne 3. nov. 1911 suspendovanim objavljeni
član dr. sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 6318 Josip Petric je bil suspen-
dovan 30. oktobra in ne 30. sept. kakor objavljeno v listu.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
brobit in napredek društva in K. S. K. Jednote.
Pričakuje se od članov imenovanega društva, da vpoštevajo to naznanilo in se po tem ravnajo.
Z bratskim pozdravom
John Filak, predsednik.
Blocton, Ala., 18. nov. — Iz urada društva sv. Barbare št. 24 K. S. K. J. naznanjam, da se je žrebanje ure preložilo in se bode vršilo dne 30. decembra. Tisti, od katerih nisem dobil nazaj tiketov, mi jih gotovo pošljite do onega dne. Z bratskim pozdravom Frank Keržič, tajnik.
Chicago, 19. nov, — Tem potom naznanjam, da mi sledeča društva K. S. K. J.: dr._šv. Jožefa št. 12, dr. sv. Petra št. 30, dr. šv. Antona št. 71, dr. Marije Pomagaj št 78 in dr. Jezus Dobri Pastir št. 32 — še niso poslala potrdila za denar ozir. "checke", katere sem jim poslal.	, ,
Torej prosim vse one predsednike gori navedenih društev, da mi potrdila v najkrajšem času pošljejo.
Objednem naznanjam, da bode imelo dr. sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. svojo mesečno sejo 3, dec. 1911. Vse cenjene člane tega društva opozarjam, da se bode na tej seji veliko novega debatiralo in objednem se bode volil tudi novi odbor za leto 1912. Torej cenjeni člani, prosim, da se te seje gotovo vsi udeležite.
Z bratskim pozdravom
Leo Jurjovec, tajnik, 1827 Blue Island Ave.
Cumberland, Wyo., 17. nov. — Naznanja se vsem članom društva Marija, Zdravje Bolnikov št. 94 K. S. K. J., da bode prihodnji mesec t. j. 10. dec. 1911 glavna seja in volitev novih uradnikov za leto 1912, in obenem se bodo tudi društvena pravila na boljše ukrenila. Torej so prošeni vsi člani izven Cumberlanda, oziroma iz Subleta, da se polnoštevilno udeleže kot je dolžnost njihova, da ne bode potem kakšnemu nepravo, da ni bilo to ali ono ono prav ukrenjeno. Kar živi članov v Cumberland ali kje v bližini, so podvrženi kazni $1.00, ako se ne udeleži glavne seje.
Z bratskim pozdravom
Ivan J. Varc, I. tajnik.
Joliet, 111., 20. nov. — Društvo sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J. je na mesečni seji dne 5. novembra sklenilo, da bo imelo skupno sv. spoved dne 2. decembra, in skupno sv. obhajilo dne 3. decembra pri osmi sv. maši, katera se bo brala za vse žive in mrtve člane društva sv. Jožefa. Dolžnost je vsakega člana imenovanega društva, da s« udeleži te sv. maše in pa skupnega sv obhajila. Društvo sv. Jožefa, kakot nam je vsim znano, je od začetka kakor je ustanovljeno, izvrševalo svoje verske dolžnosti in udeleževalo se skupnih sv. obhajil, in s tem pokazalo,
da so v resnici člani katoliškega društva in pa člani(ice) K. S. K. Jednote. Kakor predsednik imenovanega društva opozarjam, da se člani udeležijo korporativno sv. spovedi in sv. obhajila, zakaj opazovalo se je, da nekateri člani namesto da bi pristopili k sv. obhajilu korporativno, se udeležijo posamezno. Pričakuje se od članov imenovanega društva, da se ravnajo po pravili'? društva in K. S. K. J. v vsa kem oziru, posebno pa v oziru verskih dolžnosti.
Obenem se naznanja članom imenovanega društva, da bo dne 3. decembra glavna letna seja, na kateri bo volitev novega odbora za leto 1912. Dolžnost je vsakega člana, da se udeleži te seje in da vsak voli odbornike društva po svoji lastni volji, in pa da voli v odbor člane, katerih misel in želja je do-
Ely, Minn., 19. nov. — Društvo sv. Barbare št. 2 v Ely bode imelo svojo redno mesečno sejo v nedeljo, dne 3. dec., obenem tudi letno glavno zborovanje in volitev novega odbora za leto 1912. V dolžnost si štejem kot ud omenjenega društva, naznaniti vsem dr. sobratom, da se te velevažne seje vsak udeleži in sicer točno po prvi sv. maši, to je ob 10. uri. Ter vsak naj voli po svojem najboljšem prepričanju! Kajti vsakemu je znano, da od društvenega odbora je odvisno vse društveno delovanje oziroma gospodarstvo. Dr. odbor je odgovoren za časa njegovega uradovanja za vse dr. premoženje. In zaradi tega še enkrat poudarjam in prosim, da naj vsak dobro premisli, komu bo oddal glas, da ne bode med letom nepotrebnega govorjenja, da ta ali oni uradnik ni sposoben za vzdrža-vanje svojega urada. Upam, da se bode vsaki ud odzval temu povabilu ter tako pripomogel do boljšega uspeha, obenem pa tudi pokazal, da je vnet društvenik ter da deluje za napredek istega.
Rojaki, posebno lepo priliko vam nudi vrlo napredujoče dr. sv. Barbare št. 2., katero šteje do danes nad sto sedemdeset članov. Ali mar ni to lepo število? Vkljub vsemu temu, da je v našej naselbini nebroj društev, omenjeno dr. nadkriljuje vsa druga društva v Ely. To je dovoljen dokaz, da je društvo na dobrej podlagi. V resnici smejo biti ponosni ustanovitelji tega društva ter s ponosom zreti na delo svojega truda.
Torej dragi mi sobrati dr. sv. Barbare, ali mislite, da delo je končano? O kaj še, naša dolžnost je posnemati naše ustanovitelje in pridobivati čim večje število članov.
Torej dragi mi rojaki Elyčani, kateri še niste pri nobenem društvu, pri stopite v vrste, kjer je večina, kajti v večini je moč. Vedi, da v društvo lahko pristopiš le, dokler si zdrav! Marsikateri rojak je že zdihoval v bolezni ter obžaloval svojo malomarnost, da ni prej pristopil v kako društvo. In taki dokazi so dandanes" na dnevnem redu. To naj služi ooim rojakom, ki niso še pri nobenem 3ruštvu, v dobro šolo in poduk.
Opustite že vendar enkrat za zmerom one jalove izgovore, katere čujem večkrat na svoja lastna ušesa.' Neke mu mladeniču sem toplo priporočal da naj pristopi v društvo, ali kaj mi je odgovoril? Da on n? rabi nobenega društva, da je še mlad ter da njegovo delo ni nevarno. "Jaz ne delam v rud niku, na površju pa niso dela tako ne varna. Čemu bi jaz denar po nepo trebnem tje metal! Še par let, potem pa spet grem v staro domovino." Dra gi mi rojaki, taki izgovori so v resnici obžalovanja vredni, ker uverjen sem da nobeden ni z Bogom pogodbe pod pisal, koliko časa da bo živel, dneva ne pove nobena pratika. Ako pristo piš v tu omenjeno društvo, dobivaš lepo podporo v slučaju bolezni, $1.00 na dan; v slučaju tvoje smrti pa dobij tvoji dediči svoto štiristo 75 dol. in vse to za malo mesečnino, $1.00 na mesec.
Zatorej pristopi dragi rojak, dokler ni prepozno! Ne odlašaj od danes do jutri, ne zanašaj se na radodarnost ro jakov, ker ne trpi dolgo v takem slu čaji. Rojaki se te ogibljejo v bolezni če nisi v kakem društvu; posebno one
ga, če si ni za časa svojega dela ničesar prihranil. V takem slučaju si pri-puščen prav žalostni usodi. Vse to pa ne spametuje ene izmed naših Ely-čanov.
Naj v sklepu še povem, da dr. sv. Barbare št. 2 še ni tri leta staro. Med tem časom smo pa zgubili izmed naše srede tri dobre člane: dva v najlepši moški dobi, tretji pa je moral zapustiti to dolino solz v najlepši mladeniški dobi, star je bil šele 25 let, bil je ubit pri delu na površju. Vsem tem trem je imenovano društvo priredilo lepe pogrebne sprevode. Pokojnikom svetila večna luč!
Pozdrav vsem sobratom društva sv. Barbare št. 2
Franc Erčul, zastopnik.
Springfield, 111., 20. nov. — Naznanjam vsem članom društva sv. Barbare štev. 74 K. S. K. J., da bodemo imeli prihodnjo nedeljo po poldeseti sv. maši društveno sejp zaradi veselice, ki bode 30. novembra. Ker ni bilo mogoče pri zadnji mesečni seji o tem govoriti, ste vsi člani naprošeni, da se udeležite te seje, ko bodemo izvolili člane, da bodejo skrbeli za red na veselici, Kakor tudi bodemo pobirali tikete. Zato naj vsak član skrbi, da jih seboj prinese; ako je pa tikete razprodal, pa naj se v denarju izkaže, kar nam bode še bolj všeč, kakor pa tiketi. Na veselici se ne bo od članov pobiralo tiketov, zato naj vsak skrbi, da jih prihodnjo nedeljo odda. Kateremu članu ni mogoče priti na sejo, jih naj pa k meni prinese.
John Kulovic, I. tajnik.
Waukegan, 111., 18. nov. — Tukajšnje društvo Vit. sv. Jurija priredi svojo veliko veselico v prid društveni blagajni s tombolo, ki je prinešena iz stare domovine; prinesla sta jo dva rojaka oziroma brata našega društva, Frank Bizjak in Ivan Gerčar, ki sta bila na obisku onkraj morja; in naše društvo hoče enkrat pokazati tombolo tukajšnji slovenski naselbini. Zatorej so vabljena vsa slovenska in narodna društva. Rojaki in rojakinje, da nas ne pozabite obiskati! Ker to bo ena najboljših in prva veselica s tofcbolo in z obijimi dobitki, ki jih bo na razpolago vsakovrstne stvari. Svi-rala bode domača godba drdštva "Ljubljanica" pod vodstvom g. Mat. Jereba. Torej na svidenje, rojaki in rojakinje, dne 30. novembra ali na Zahvalni dan! Za dobro postrežbo bode skrbel odbor.
Frank Ogrin, tajnik.
Žalostno življenje.
Če prebavila ne delujejo, kakor bi morala, utegne nastati drobova nepre-bavnost, ki nareja življenje žalostno. V takih slučajih je hitro olajšba potrebna in priporočati vam. želimo Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino, zanesljivo zdravilo v boleznih prebavnega ustroja. To zdravilo združuje izpodbuden s krepilnim vplivom, ki ne dovoljuje telesu opešati, ko izgine razdražba izpodbudila. Očišča drob in ga izpodbuja k delu; lepša zapeko in mnoge neprilike, sledeče istej; tudi lajša bolečino v želodcu in drobju; prepreča tvorbo plinov v telesu; olajšuje glavobol, bol v hrbtu in mnoge ženske bolezni; povzroča zdravo slast in pomaga prebavljati hrano. Krepča živčevje in je gotova pomoč pri vseh želodčnih neprilikah. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
lOO
je sedaj številka naših telefonov, Bell-Long Distance ali Chicago in Northwestern telefonov. Kadar hočete poklicati našo tiskarno, uredništvo ali pa upravništvo "A. S.", pokličite številko 100 (One Hundred).
Premenili smo številko naših telefonov iz št. 509 na št. 100, ker to št. si vsakdo najložje zapomni. Kdor enkrat ve, čegava je št. 100, je tako hitro ne pozabi, zato je ta korak gotovo vrednosten za list in tiskarno "A. S." Poslužujte se št. 100 gostoma!
"Amerika in Amerikanci".
Rev. J. M. Trunk izdaja spis: "Amerika in Amerikanci" v 12 mesečnih zvezkih po 30 centov. Kdor želi 1. zvezek na ogled, naj natančno naznani svoje ime na kar^i ali dopisnici pod naslovom: Rev. J. M. Trunk, Beljak-Villach, Austria.
Godba za plese in vse druge zabave,
zmožna igrati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana st., Joliet, 111. NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. "A. S."	ufn.
GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stanov, tel. Chicago 1090, urada tel. Chicago 564. Boyne'i Band and Orchestra, soba 2, D'Arcy Hamniond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne. RABIMO 20 DOBRIH BENCH and Squeezer Molders (livarjev). Plača se za dnevno delo ali pa od kosa. Terre Haute Malieable <t Mfg. Co., Terre Haute, Ind.
(Konec.)
Umetnik si je priboril svoj prostor. Ker je bil skromen in prijazen ter zgovoren, so se mu poslušalci radi u-maknili, in sedel je poleg igralcev. In ko ni štedil s ploskom in pohvalo, tedaj se je udomačil pri svoji okolici, ki mu je pripovedovala, da je to stari Matteo s svojim kvartetom; starejša hči da mu je umrla, ali druga, Lucija, še neskončno prekaša ono; ona da je zvezda, ponos in veselje Benetk... In ona je ravno tako pobožna, kakor izurjena v godbi.
"Zdaj, zdaj —", se je glasilo — in že je potrkal stari s taktirko ob bližnjo mizo, in inštrumenti so zopet pričeli.
"Adagio tedesco" — reče eden u-metniku. Ta se je ozrl za moment na kvartet; v naslednjem hipu pa je naslonil glavo ob roko, zaprl oči in prisluškoval čudovitemu petju malo inštrumentov, ki so se tako lepo čisto ujemali ill mu tako mnogo, mnogo povedali. Da, to je bila prava godba, polna harmonije, čistega miru in sladke lepote, ne glasna, ne kričeča, ali v svojem blagozvočju vedno mehkejša; ne silna, ampak v srce segajoča in bu-deča vse, kar tiči tu dobrega, čistega plemenitega — podobno kakor izvabi pomladno solnce iz odrevenele in otr ple zemlje prvo popje. Poslušalec je docela pozabil okoligo, med kojo je sedel, on je samo poslušal. In čudo vite, dozdevno tako navadne, tako pre proste melodije, ^so ga dvignile in ga odvedle s seboj daleč — daleč, daleč kraja, kjer se je mudil — čez lagune in Alpe; in zopet se je pomladil, osem najstleten mladenič, mati drži njegovp i roko v svoji in mu govori: "Ne zapu sti ljubega Boga, Anzelm; tako je do ber, in njegove milosti potrebujemo kakor, vsakdanjega kruha. Praznuj ne delje kot kristjan in izpolnjuj njegove svete- zapOvedr; za nas so prirejene one so pravo navodilo k naši lastni sreči-.'. . lir če bi zapustil kdaj Boga o, ljubi otrok; vrni se k njemu; kajti tvojd srce ne bo imelo sicer nikdar mi ru, in če bi bil njegov cel svet. Ne za vrzi svoje vere, ne zavrzi milosti, ljubo moje dete; ostani pobožen, potem boš ostal dober..." Tako je govorila ma ti pred mnogimi leti — in zdavnaj je uiyetnik pozabil, tudi zadnjo besedo— in' zdaj je stalo zopet vse pred njim tako jasno, kakor bi se bilo zgodilo včeraj. In sladke, čudovite melodije nemškega adagia so ga vedno bolj prevzemale, mu govorile in mu obvla dovale dušo...
Zdaj so zadoneli inštrumenti skoro . koralno in nato — bila je res pesem, ki je iz nje vrelo vse. Pele so gosli: melodija, kakor bi privrela iz neba, je zazvenela iz godbe, kakor zlato soln-čnega žarka, kakor petje slavčevo, ka kor postava angeljeva.
"Stella maris," je zadonelo zdajci na njegovo uho; misli so se vrnile, ozrl se je. Tedaj je videl nekaj kakor ču do. Vsi moški okoli njega so sedeli nepremično. Gledali so pred se, na kvartet. Držali so klobuke in čepice, ki so jih vzeli z glave, v sklenjenih rokah in poslušali, njihovi zagoreli, ostri obrazi so postali mehki in marši katera debela solza je zdrknila po rjavem, suhem licu v gosto, sršasto bra do...
Spredaj pa so pele gosli svojo pre-sladko pesem — molitev ribičevo in mornarjevo k "morski zvezdi", k Mariji, vedni Devici, Materi odrešenika človeštva.. .
To je bilo petje, moliteV, ki se je vzpenjala nad oblake v svoji preprostosti in lepoti! Kdor je to igral, je moral biu angelj.
Slikar sc je ozrl nehote predse, kjer je igral kvartet. In tu je videl — se je li motil? — res angelja; ta je igral molitev k Materi božji. V preprosti obleki jc stala gori, otrok in obenem devica, obličje polno prave, čiste rj.e-dolžnosti, gosli tesno na brado pritis-lijenc, obraz in temno oko obrnjeno navzgor, čisto zatopljena v svoje igranje, kakor bi bila sama v svoji sobici, a ne v tesnunapolnjenem, nizkem, di-tna se kadečem lokalu —, tako je igrala, kar ji je srce velevalo...
"Angelj — gotovo Je angelj," je pri-kipelo slikarju iz ust. Tedaj je zaigrala godba kadenco in končala. Za hip je vladala v dvorani tišina; vtis je bil presilen. Ali polagoma se jc vrnilo v družbo glasno, živahno življe nje, in tedaj je zaoril aplavz, da so se -okna tresla.
In stotero glasov je klicalo: "Eviva nostra Lucia, bravissima, bravissima!" In polotrok je moral zopet prednje stopiti in se pokloniti.
Tedaj je izvedel slikar, kaj je Lucija: deklica, ki je takorekoč obljubljena (samostanu, ki noče o svetu ničesar vedeti, ki hoče živeti samo Bogu in sveti umetnosti, in ki zna.samer zato tako čudovito igrati, ker živi nedotaknjena od sveta, in ker hoče živeti...
In — hipno je zazvenelo jetičnemu slikarju v ušesih, kakor z onega sveta: "Tvoje srce nima miru razven v Bogu, in če si ga zapustil, vrni se k njemu; ostani pobožen — in ostal boš dober..."
Njegovo lice je kazalo izraz energične odlqcnosti, dvignil je glavo in se ozrl naprej, kajti kvartet je pričel igrati nov komad. Zdaj ni obrnil več očesa od Lucijc. Ali na njej ni tičal čutni pogled, ne, nanj je uplivala njena osebnost le kot zastopnica čiste, nedotaknjene nedolžnosti. In raj nje-
gove lastne mladosti je stal zopet pred njim — jokal bi, obžaloval, vrnil se k Bogu.
Da pa je bila vsega, kar je polagoma v njegovi notranjosti vzklilo čistega, i plemenitega, visokegk, svetega, v prvi vrsti vzrok dolgoletna molitev mamice, ki je ravno zdaj zmagala, o tem ni slutil slikar ničesar.
Bilo je pozno, ko je šel čez Markov trg domov.
Tedaj je naredil sveto obljubo: hotel je zopet moliti, hotel se je zopet vrniti k Bogu. In sklenil je napraviti sliko: nebeško godbo ali sv. Cecilijo
dama v globoki žalosti. Bila je mati umrlega slikarja, ki ga je spremljala na zadnji mehki stezi lagunskih valov proti beneški njivi božji, kraju njegovega poslednjega zemskega počitka.
Bolezen ga je hitro uničila; ali mati je lahko žalovala, kakor oni, ki jih drugi tolažijo.
Slika o nebeški godbi je bila zadnja v njegovem življenju. Danes visi v eni slavni galeriji slik. In poznavalci trdijo, da je res najlepša in naj-globokeje zamišljena slika, kar jih je umrli naslikal: slika o nebeški gpdbi.
Požrtvovalen kozak.
Dovtipno dogodbico o nekem ruskem kozaku poroča list "Gaulois": Kozaka je na stepi zalotil silen vihar. V svoji stiski je molil k svetemu Miklavžu ter se zaobljubil, da proda svo-ali kaj podobnega, najboljše, kar mo- jega konja in ves izkupiček žrtvuje za re; mlada umetnica pa, Lucija Mateo sveče na čast svetemu Miklavžu, samo naj bi mu bila model. Sliko je hotel če ga ta reši nevarnosti. Sveti Mi-podariti svoji materi kot znamenje vr- j klavž je imel usmiljenje z ubogim ko-
TROST &KRET2
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naie -The U. S." 10c. in "Meerachaum" k Na drobno se prodajajo povaod, na debelo pa na :M Jefferson Street Joliet, 1E
KirinčicBros
Oor. Colun bia iD Chicago Ms.
nitve k Bogu.
Drugi dan zvečer je zopet poiskal lokal, kjer je navadno kvartet igral. Prišedši bližje je videl, da se drenja po ulici množica ljudi; govorili so glasno in vzdraženo z znamenjem bolesti in strahu. Vedno več ljudi je vrelo vkup in z nepremagljivo silo so tiščali proti koncu kanalovemu. Zdaj pa zdaj je bilo čuti kako glasno besedo: "Accidente te?ribile!" (strašna nesreča) — "affondata" (potopljena) — "povera" (ubožica) — potem zopet divje grožnje proti "Vaporettu" (mal parobrod) in njegovemu poveljniku. Vprašal je tedaj, kaj se je zgodilo.
Njegov sosed je pokazal z divjim pogledom na temno morsko površino, ki se je razširjala pred njimi, kot izhod velikega vodotoka in prehajala zunaj pri Lidu v morje, v mogočno Adrijo, in mu pripovedoval, da se je peljal stari Matteo s svojim kvartetom pred eno uro k Lidu, da bi tu koncer-tiral; tedaj je sunil "Vaporetto", mali parnik, ki je opravljal tu promet, za radi nesrečnega okreta v gondolo, ki so sedeli v njej muzikantje, in ta se je v trtmotku pogreznila — v enem hipu se je vse zgodilo. Napol razbito gondolo so oteli, ali onih pet, ki so sedeli v njej, je izginilo, oni ležijo v globoči-ni in ravnokar poizkušajo, da bi našli trupla.
"In naša Lucija, angelj godbe, je tudi zraven," je končal svoje poročilo.
Slikar je nerazločno viknil. Bilo mu je, kakor bi ga bil kdo s kolom po glavi udaril. Lucija, lepi, nedolžni o-trok, utelešena poezija in nedolžnost —ona, ki jo je slišal včeraj polno življenja in mladostnega navdušenja — Lucija mrtva, pokopana v globini valov — to je bilo skoro neverjetno, nepojmljivo.
Brez lastne volje je stal sredi množice, ki se je ustavljala ob bregu in zijala tja na vodo, kjer je cela kopica erondol iskala z drogovi v globini... Ni več slišal, kaj govore in tožijo ljudje, ni videl solza v ženskih očeh, vča-si celo moških — njega je obhajalo le čuvstvo strahu zaradi te, tako nenadne smrti. Uničeno je bilo cvetoče življenje, oko ugašeno, usta onemela — ,'se je bilo proč, kakor odnese vihar istje z drevja.
Nastal je večer, solnce se je počasi potopilo za Lidom v valove Adrije; tedaj so se vrnile gondole k bregu. Kakor skrbno so iskale v vsi globini oko-lo, vendar niso našle ničesar.
Tok je premočan," je čul slikar nekoga razlagati; "trupla so najbrž že daleč od tod; mogoče plavajo zdaj že zunaj v največji globočini Adrije pri Polipih."
Bog jim daj večni mir," je dejal nekdo drug.
Kako je prišel domov, tega slikar ni edel. .
Ko ga je pa napadel zaradi močnega pretresa silen kašelj, in ko mu je prišlo pri tem nehote na misel, kako je lalj časa bolehen in da se njegovo tanje slabša, tedaj je vedel, da je tudi njemu smrt bliže, nego je mislil. Stala pred njim, da bi jo skoro lahko pri-, v neposredni bližini z uničenjem iegovega bitja in strkšno skrivnostjo ečnosti, ki se odpira pred njim. In laj šele je ubožec prav čutil, da je le eden, ki mu more dati pokoj in var-,._st: Bog in njegova milpst. In kar se je godilo v njegovi duši včerajšnji večer le kot dobre misli in sklepi, to je stopilo zdaj tudi v voljo, da požene tu krepke korenine" in napolni celega moža: sklep vrnitve k onemu, ki je edini naša pomoč in rešitev, ki je prišel na svet, da bi otel človeštvo, čeravno je bil sani Bog in božji sin, vrnitve k njegovi Materi, Materi usmi-ljenia in pribežališče grešnikov.
Minilo je nekaj tednov. Slikar je bil zopet na potu, ki mu ga je pokazala, milost. Izdeloval je sliko: nebeška godba. In čudovita, otroško čista postava, ki je stopala na sliki iz gruče godbenikov v ospredje in goslala solo, obraz in pogled obrnjen navzgor, popolnoma odtrgana svetu, ta angelj ska podoba je bila Lucija. Naslikal jo je iz spomina in zanj ni bilo to nikakor težavno; kajti tako, kakor jo je videl oni večer prvič in zadnjič v svojem življenju, je ostala, to je vedel, neizbrisno V njegovem spominu.
Sliko pa je poslal svoji mamici dcy mov. Tn kar je bilo za njo še večje vrednosti, kot krasna slika, o kateri ie sam rekel, da ni slikal nobene z večjo vnemo, je bilo: dolgo spremno pismo, v katerem je odkrito pripovedoval materi zgodovino svoje duše.---
Nekaj mesecev pozneje je zopet plaval broj temnih gondol proti San Mi-chele; najsprednja je nesla krsto, bogato okrašeno; v naslednji je sedela
zakom in ta je slednjič prišel zdrav in čil domov. Prihodnji dan je pa v le! , kozak petelina pod pazduho, konja pa za uzdo in hajdi na trg. "He, kozak, kaj pa prodajaš?" so ga vpraševali. , "Petelina in konja", je odgovoril, "toda jaz prodam samo vse skupaj. Za petelina zahtevarn,200 rubljev, za ko n*a pa 30 kopfjk." In res se je kmalu našel kupec, ki je radevolje plačal zali tevano svoto. Vesel se je vrnil ko zak domov in zvest svoji zaobljubi je kupil za 30 kopejk sveč, katere je po tem skrbno postavil pred podobo sve tega Miklavža in jih njemu na čast prižgal.
Kitajsko gledališče.
Kolikor so dražji prostori v evrop skiH gledališčih, toliko so krajše pred stave. Na Kitajskem je narobe. Ki tajec more za nekoliko vinarjev iti zjutraj ob 8. uri v gledališče, da gleda junaške predstave do 10. zvečer, kajt tam trajajo predstave cel dan. Kitaj ske predstave trajajo 14 ur in v tem času ne more nikdo iz gledališča, ker so vrata zaklenjena. Boljša publika sedi na prilično boljših mestih, a na vadni posetniki čepe na zemlji ali pa sede na klopeh. V času odmora pije jo čaj in jedo riž, a ko začne predsta va, nastane mrtva tišina. Če se kitaj ski publiki dopade kateri igralec, mu ne ploska, ampak mu kupi in pošlje le po pečenega prešička. Ko vzdigne za grinjalo in začne kakšen vznesen prizor, prineso slavljenemu igralcu pre šička na oder mesto venca. Predstava se tedaj pretrga in igralec pride v mo-dro-svilnati obleki in prečita publiki zahvalo v verzih od strani hvaležnih igralcev. Predstava se potem nadaljuje, a zvečer večerjajo igralci pr -šička.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bre-
Kadar imate 8 sodiičem opraviti obrnite se na.
Mer &
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Stefaniču če: treko. Tam dobim dobro pivo, ig» nje, smodke in izvrstno domače vim lei je rudeče in belo, in bo teklo veseli Pridite tudi drugi vsi, in prepričajt <e sami. — Na syidenje pri
Mat. Stefanič-u,
+00 Ohio Street	Joliet« lik
SLOVENSKI PRAVNIK.
R. F. Kompare
ADVOKAT
Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE. SO. CHICAGO. ILL.
Popravljamo
Delo jamčimc
Nevesta po pošti.
Mlad poljski inženir J. K. se je naselil v Jalti na krimskem polotoku (Rusija). Ker bi se rad oženil, je marljivo zasledoval ženitvene oglase poljskih mestih. Bral je o "vdov na višku svoje lepote", ki bi rada poročila mladega moža. Pisala je, da ima znatno imetje in je prosila za ponudbe poste restante v Varšavo. Ker je imel inženir v Varšavi mnogo znancev, je napisal ponudbo s pisalnim strojem in podpisal izmišljeno ime. Kmalu je dospel odgovor, ali tutli vdova jc bila oprezna in je navedla napačno ime. Med obema se je razvilo živahno dopisovanje, ki je dovedlo do sestanka v Sevastopolu. Inženir je prišel, potrkal v'dogovorjenem hotelu na vrata sobe, kjer je bivala vdova: a ko je vstopil — je opazil svojp mater.
Nick Skrtich
N. W. telefon S77.
gostilničar
1014 N. hicago St.
Joliet, 111-
Naznanjam rojakom, da sem sedaj lastnik moderne gostilne, kjer točim najboljše pijače.
POZOR, ROJAKINJE!
Mi veste kje je dobiti tujboljie m« oo na i nižji ceni' Gotovo' V mr«ni>
J. & L
Pasdert;
ie sveže id prek)
c dobijo naiboljie sveže tn |>rek» ene klobase in najokusnejie mest 7se po najnižji ceni. Pridite toraj «» ooskusite naše meso.
Nizke cene in doom postrežba J' saie geslo-Ne pozabite toraj obiskati nas v nišej mesniei in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street9. Jiic. Phone 4S.1i N Phone tth
Antonija Rifel
izučena in izkušena
BABICA
700 N. Broadway JOLIET, ILL
Ana Vogritt
Izkušena babica
N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St.,	Joliet,
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačni-NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
505 Jefferson St., Joliet. Illinou
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts Joliet, Illinois
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI +
"BELLADONNA" OBLlZl
National Studio
(R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111
Edina slovanske fotografija v. Jolietu.
Zmerne cene.
NajboljSe delo
AU ORlta U VQttjti	SO KOHSTTfl HJI
REVMATTZMU HROMQSTI BOLESTI » KCIKU BOLESTIH » &ENKM
SLABOSTIH » ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNIH HRAZENJU r ŽIVOTU VNETJU OPRSNB SJRBffi
NEVRALGIJl PROTINU PREHLAJOJJU OTRPLOSTI MIŠIC	BOLESTIH » LEDJIH
SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH » KRIŽU HUDEM KA&JU
ClTAJTE!
Ukšžem Vžm cestu k šfastlu. Dokazal som to tisfcel'ucfoma dokfižem to aj VAm, akonado-budnutštastia. Odpišto mi svo-ju adressu a pošlite 2c atemp-lSk a ja V Am pošlem tipln£ ria-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat.
ELSDON NOVELTY CO.
3515 W. 51sr ST., CHICAGO. ILL.
Pojdite ali pHite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
Tie L ff. mm Dni Co.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL. izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, pije* in firnefev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenske* papirja po nizkih cenah.
The Will County National Bank
Of Joliet. Illinoia.
'rejr.ma raznovrstne denarne alogf ter poiilja denar na vse dele sveta
Kapital in preostanek 93oo.ooe.aa.
C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.

Emil Bachman
1719 South Center Avenue. CHICAGO. ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan n svih slavjanskih jezicib, ko j i šaljemo na zahtjev svakome ba-dava.
i Chi. Phone 376.
N. W. 927.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopi-| sov od Vam poznatih slovanskih društev.

zahtevanje
Jako malo je zdravil na svetu, ki se jih splošno zahteva, v vsaki letni dobi, v vsakem delu zemlje in od vseh slojev ljudstva. Najbolj znano od takih zdravil je
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino.
Vzrok tega splošnega zahtevanja jc ta, da jc to zdravilo velike pomoči v tako raznih bolestih človeškega telesa. Ker je se-stavljeno iz popolno čistega rudečega vina in izbranih zdravilnih zelišč, je namenjeno da zdravi in okrepčujc bolne nabavne organi To olajša
BOLEČINE V ŽELODCU, NEUG0DM0ST PO JEDI, K0LCANJE, VETROVE,-KOLIKO, ZAPRTJE, j NERV0ZN0ST, IZGUBO OKUSA, SLABOST,
in povspešuje prebavljanje. To je prave vrednosti v vseh takih boleznih, ko se opazi, da telo stalno slabi in da je kri slaba. Rabi naj se pri vseli boleznih želodca, jet,cr, čreves in krvi.
V lekarnah. Zavrni cenene, nekoristne ponaredbe*
JOS. TRINER,
Importer and Exporter	, U»
1333-1339 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL %
elixir
bITTER-W1NE
fet^
TRINtROVO
H0RKE VINO
""•^"d b/JOSEPH TRINER 7SJ9 SAsMamd Ave.
EDINA SLOVENSXA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
F. KERZE CO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
Oompagnije 9 Generale 9 Transalanitaue
FRANCOSKA PROGA, zveza z Avstrijo, Ogrsko la Hrvatsko.	v
LA PROVENCE 30,000 H. P. U SAVOIE aa,000 H. P. J-A LORRAINE aa.ooo H. P.
TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo "•»plačno hrano na paraikili družb«. (t/0**11' P°«t®lj«. vino, dobro kruto la J meant jedila.
■?wniki odplujejo vsak četrtek. Pier 57 North River foot 15th St,
York City. **ni »aatop na 1» State St. H. Y.
Maudice Kozminski, gl. zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St. Chicago ^nk Medosh, agent, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, 'Knt, 2127 Archer Ave, Chicago, 111. Paul Stark, agent, 110 S. 17th Street, ^ Louis, Mo., L. Stern & Son, agents N. Collins St., Joliet, Illinois, fte-—_
Ugodna prilika za varčevanje
Vzajemno Podporno Društvo
* . 19 Kongresni trg. v Ljnbjnn re9- zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestuje hranilne vloge
PO 41 %
.Denar se zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri v>aki večji amerikanski banki PROTI draftu na "Kreditni zavod za trgovino in in obrt" v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, »ni pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico.
Rastno društveno premoženie Koncem L1910 K, 407.520.
Stanje hranilnih vlog Koncem L1910 okoli K 3.156,206.83.
PltOftlUARD COMPANY. •JtKScr cnruj.
Lorillards
i
STRIPPED SMOKING TOBACCO
JE NAJBOLJŠI
i	I
v
za pipe in cigarete«!
ca,

Njegov vonj je prijeten
Lorillardovje iistlin mil. Razveseli vsakega kadilca. To je prva vrsta rezanega dnhana, ki se prodaja v Ameriki in se lahko od vsalega prodajalca kopi vspovsod.
Cigaretni papir z vcakim zavojem rsttcnj.
Varajte se pnarpi.
^ravi Loril ard dnhan mi *rud«6i, diamantni ntis.
THE AMERICAN TOBACCO CO.
m
Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, 111.
Spomini na moje romanje v Sv. Deželo.
Rev. Jos.
tt n
Pollak.
j -^iite "Elk. Brand" pivo
i(%^2dolovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
leHkanski Slovenec samo $1. na leto
4. Iz Kaire do Kaife.
(Dalje.)
Kakor je sicer turška vlada zloglasna po svoji brezbrižnosti, toliko pa vendar skrbi, da se kužne bolezni ne zanašajo v kraje, kjer jih še ni. In zato je vpeljila strogo kvaranteno za vse ladije, ki prihajajo iz okuženih krajev, to je vsaka ladija mora gotovo število dni ostati pred mestom, pred >n more kdo z ladije ali pa na njo. Prvotno, in to pomeni tudi ime "kva-rantena", je morala ladija 40 dni čakati pred mestom, pozneje so znižali število na deset ali še manj. Vsakdo sprevidi, kako dolgočasna je taka kva-rantena, vsled katere ostaneš na morju več dni na istem mestu, gledaš in občuduješ mesto in pristanišče, pa ne smeš vanj, dolgočasnejše stvari si ne moreš misliti. Toda pokoriti se moraš, če hočeš priti v dotično deželo. Nam so napovedovali pet dni kvaran-tene v Bejrutu, ob jednem pa so nam dali vsaj nekaj upanja, da se nam morda skrajša, ker so zadnja sporočila vgodna.
KakcA znano Jafa nima pravega pristanišča, zato smo morali do Bejruta, do katerega pa je iz Portsaida dvakrat tako d^leč kakor do Jafe. — Kakor hitro sfaio poravnali zdravniške zadeve, peljali smo se takoj po čolnu do egipčanske ladije "Dakalije", ki je bila mnogo manjša od avstrijske "Habs-burg" in tudi ne tako snažna. Lep je bil pogled iz čolna in iz ladije na Port-said in obrežje, katero je objemal že mrak, zato pa je žarelo obrežje v ne-številnih rudečih, zelenih in belih električnih lučicah. Nikakor pa se ni mornarjem tako mudilo, kakor nam; še le pozno smo namreč odrinili iz luke, ali prav za prav iz sueškega prekopa. Dva zelo dolga kamnita ključa (molo) vodita prekop v sredozemeljsko morje. Na enem izmed teh ključev je postavljen Lessepsu velik bronast spomenik, katerega pa zavoljo teme nisem mogel več videti.
Vreme, smo imeli lepo. Morje je bilo gladko, kakor zrcalo, parnik je rezal gladino, da je bilo veselje. Vozili so se z nami še trije duhovni, en la-zarist in dva ljubezniva amerikanska duhovnika; s tema sem mnogo govoril, toda le latinsko, ker sta razumela od živih jezikov samo angleškega. Tudi njih latinščino umeti je bila prava umetnost; od začetka sem poslušal in gledal, češ, kaj pa je to, slednjič sem prišel vendar do tega, da je to latinščina z angleškim izgovorom. Tudi precej jutrovcev se je vozilo z nami, ki so se obnašali dokaj domače. Eden izmed mojih tovarišev se je jako jezil nad njimi, ker se je bal, da bi zavoljo njih nesnage ne bila podaljšana tudi nam kvarantena. Meni pa je bilo jako všeč njih lahkomiselno življenje; po-stlali so si kar na krovu, kjer so tudi
kuhali, kadili, jedli, očitno molili in se vmivali, kakor veleva Mohamedova vera. Koliko verske zavednosti imajo še mohamedanci, ki se nikdar in nikjer ne sramujejo očitno storiti to, kar jim zapoveduje njih vera!
Vozili smo se od kopnega precej daleč proč, tako, da nismo videli ne Sv. Dežele, ne njenih mest, ki leže tik-mor skega obrežja. Dne 2. februarija o-poldne smo zagledali mogočno v sv. pismu večkrat omenjeno Libanonsko gorovje, katerega vrhovi so bili pokriti se snegom. Ob 4. popoldne smo prišli pred Bejrut, ki ima res prelepo lego ob morju nekako tako kakor Trst. Pa preden smo dospeli do Bejruta, nataknila je naša ladja v znamenje kvaran-tene rupieno zastavo. Povedali so nam tudi, da bo kvaranteno treba delati pet dni, — menda zavoljo treh slučajev kuge v bližini Kaire. — Hočeš, nočeš vdati smo se morali; že prav blizu mesta smo morali gledati mesto, notri pa nismo smeli. Nekaj časa smo se tolažili eden druzega, da bo morda vendarle prej končana kvarantena, kakor v petih dnevih, slednjič smo se vdali in začenjali preganjati dolg čas, kakor je kdo vedel in znal. Kakor je vožnja po morju prijetna in mikavna, tako dolgočasno je, ako ladija obstoji in ne more ali pa ne sme naprej. Minilo je popoldne, minil je 3. in 4. februarij. Dne 5. februarija zjutraj pa se pri-smehlja prijazni amerikanski župnik, kateremu sem večkrat tožil svoj dolg čas, in mi zaupno pove, da bo ob 9. uri kvarantena končana. Ta novica me je razveselila, da bi bil najraje za-ukal tja proti morju. Pred deveto uro privesla čoln se zdravnikom, ki nas je prihajal vsak dan pogledat; ta napiše vsacemu listek, za katerega zahteva zopet precejšno vsoto denarja. Ko suhi možic vidi, da se mu je precej napolnila mošnjica, se pošali z nekim precej rejenim kurjačem, ter ga začne ogledovati nekoliko bolj natančno, slednjič ga vdari z dlanjo, kakor pri naših naborih rekrute; kurjač se pokloni in se začne presrčno smejati in smejal sem se tudi jaz, saj sem bil zopet enkrat prost. Kmalu na to smo slišali "libera practica", prošta vožnja, in rumena zastava je padla v znamenje da je kvarantena končana. Kako hitro je nato vsak planil v čoln, ki nas je slednjič prinesel do mesta, katero smo toliko časa in tako poželjivo ogledovali! Vsacemu se je kar nekako mudilo, kakor da bi se bal, da vzdignejo zopet rumeno zaetavo. Tudi. mi smo bili kmalu v čolnu in potem v vozu, ki nas je pripeljal v frančiškanski samostan. Precej na prvi pogled sem spoznal, da to prvotno ni bil samostan in res sem pozneje zvedel, da je bila to nekdaj hiša bogatega maronita, ki jo je prodal kustodiji Sv. Dežele.
(Dalje prih.)
ni napredovalo toliko, kolikor bi bilo imelo napredovati.
Manila leži na zapadnem obrežju otoka Luzon, ob ustju reke Pasig, katera se izliva v Manila Bay.
Bilo je ustanovljeno od Špancev leta 1571., pol stoletja po odkritju o-tokov po Magellanu, in 6 let po pri-spojitvi otokov k španski kroni. V letu 1645. je bilo mesto popolnoma uničeno od potresa, pri čemer je bilo več sto življenj izgubljenih. Mesto je bilo po močnem potresu obiskano zopet 1. 1863. in 1880. Temu je vzrok, da so v Manili poslopja zelo nizka in druga nadstropja po večini zgrajena iz lesa, tako da so jako varna pred potresom; in ker so otoki večkrat obiskani po hudih tipunih, zato morajo biti poslopja tudi varna pred viharji. Staro mesto je na okrog obgrajeno z mogočnimi stenami, katere so bile skozi stoletja priča mnogim viharnim dnevom in so varovale Špance skozi stoletja pred številnimi napadi od strani sovražnikov, Morov, Kitajcev, Holandcev in Angležev.
(Konec prih.)
/1> in več stalnega
dnevnega dobička jamči-^^	mo našim agentom z im-
L II ■ portiranimi avstrijskimi ^^ slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti: A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minnesota.
KADAR STE V MESTU
■te vabljeni, <la'se greste okrepiati s Salo okusne pijate ln jedil t salun ln restavracijo
Življenje na Filipinih in njihova zgodovina.
Spisal Jakob Cuznar, vojak v službi Strica Sama.
Zadnje pismo iz Manile.
(25. avg. 1911.) ' "Urlaub!"
Kdor je že pokušal vojaški komis, že ve, kako lepo, sladko in prijetno zveni beseda "urlaub" ali dopust, in to še za vojake Strica Sama; kakega pomena mora še le biti za vojake, ki služijo evropskim stricem! Gotovo ga nima para v vseh vojaških poveljih in paragrafih, in če že radi druzega ne, je vredno iti k vojakom že zato, ker se človek cela 3 leta veseli "urlauba". Ta lepi in vojakom toliko zaželjeni "urlaub" §em dosegel tudi jaz, in danes, ko to pišem, že uživam lepo svobodno civilno življenje.
Vsak vojak je poslan s Filipinov 2 meseca poprej, predno mu poteče doba njegove 31etne službe, tako da je vsak, ko mu poteče ta doba, v Z. D. v San Franciscu, kjer dobi vojaško spričevalo (abšid).
Vsak mesec odplove iz San Fran-cisca na Filipine po ena transportna ladija, kamor pripelje raznih živil in novih vojakov, novincev (regrutov ali rukijev), kateri nadomestijo odslužene^ vojake, katerih se vsak mesec večje število vrne nazaj v Z. D. Transportna ladija navadno odplove iz Manile vsakega 15. dne v mesecu.
Tu med Manilo in južnimi ptoki vozi transportna ladija "Woren", ki vsak mesec naredi po eno vožnjo na okrog. Ta ladija zalaga z živili vse vojaške postaje južno od Manile, razvaža novince in privaža odsVužene vojake v Manilo. Jaz sem zapustil otok Jolo in prišel v Manilo na tej ladiji že pred par mescci. Vožnja iz Jolo do Manile je trajala nad 4 dneve; bilo je lepo vreme in zato vožnja kar najprijetnej-ša. Ustavili smo se za nekaj ur y Zamboango, Iloilo in Legaspi.
Zamboango je stolica otoka Minda nao, ki leži 98 milj severozapadno od Jolo. Iloilo je Filipinskih otokov tre tje mesto po velikosti, in leži na Pa nay otoku. Legaspi pa je malo mestece, ki leži na južnem koncu otoka Luzon, ob vznožju znanega Albay ali Mayon ognjenika. Prišedši v prista uišče Manilo, se je velika transportna ladija ustavila ob ustju reke Pasig.
Vojaki smo spali čez noč na parniku, a zjutraj rano pa smo se izkrcali na manjši parnik, ki nas je popeljal po reki Pasig do bližnje vojaške postaje Fort William McKinley, |ci leži na nekoliko vzvišenem kraju, kakih 7 milj izven mesta Manile. Postaja Port W. McKinley je ena največjih vojaških postaj Z. D. Nastanjenih je tu več polkov različnega vojaštva, pešcev, ko-njikov, topničarjev, signalnega kora, bolniškega kora i. t. d. Razun teh je tukaj tudi postaja vojakov, ki gredo nazaj v Z. D. in se tukaj izbirajo, in novincev, katere razpošiljajo od tukaj po otokih. Z zadnjim parnikom se je odpeljalo od tu v Z. D. nad 400 odsluženih vojakov, a novincev se je pripeljalo nad 600. Izmed drugega naj omenim na postaji Fort McKinley veliko čitalnico, ki jo vzdržuje koristna družba Y. M. C. A., kjer se dobijo najrazličnejše knjige in časopisi iz vseh delov sveta, ki so proste vsem vojakom. Zraven čitalnice je velika telovadnica in kopališče. Telovadnico družba vsako nedeljo zjutraj prepusti brezplačno katoličanom, kjer jezuit-oče Vole bere sv. mašo.
Ker bivam že n^d dva meseca tu, zato naj še nekoliko opišem mesto Manilo.
Manila je eno najlepših in najzanimivejših mest ob obrežjih Kitajskega morja. Je staro in polno zgodovinske zanimivosti. Med ljudstvom so še močno zakoreninjene šege in navade Špancev, ki so jih vladali skoraj 4 stoletja. Ampak vladajoči duh je danes' amerikanski. Ob amerikanski okupaciji je bilo mesto radi vojske in dolgih vsta-ških nemirov zelo v slabem stanju, zanemarjeno in nezdravo. Toda po preteku 13 let so se razmere mnogo zbolj šale. Mesto je bilo opremljeno z novim vodovodom, s podzemskimi odvodnimi jarki; razna močvirja so bila osušena, konjski tramvaj je nadomeščen z modernim električnim siste mom, pristanišče je bilo povečano in izboljšano. Manila se danes prišteva med najzdravejša mesta na vzhodu, Vendar pa se večkrat čuje, ,da mesto v teh letih ob američanskem vladanju
403 N. Chicago
vogal Cass Sts.
BAR CAFE,*
Postrežbo izbo sna— prav po domače.
.....JOLIET
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Ruby St. J OLIET, ILL
Vabim rojake
da me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji lepi gostilni, ker iinam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam
Josip Bozioh
HrtludkanaSIt. N. W. Phone 384 Joliet.111
FARME — FARME.
i'7 akrov farma, krasno ravno ozemlja, lahko za izčiščenje, 2 milji od mesta, na dobrej cesti. Sosedje so Pb-ljaki, Slovenci in Čehi. Lepa mala hiša na farmi, ki se računa po $10 na aker. Polovica na roko, a ostalo na pet let izplačati. Imamo še mnogo drugih farm naprodaj.
GRIMMER Land Company, 4—10 Armstrong Creek, Wisconsin.
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vpraiajt«
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17. Washington St., JOLIET, ILL
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix Buffet
(jer se toči vedno sveže pivo, žgaa)< ter najboljia vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Slsioff
N. W. Phone 609. 1x37 K. Hickory St.,	Joliet
Straka
vam očisti in pogludi obleko.
Čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst.
Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
Joliet steam Dre flonse
Professional Cleaners and Dyers
STRAKA & CZ.
Office and Works, 642-644 Cass Street
Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets.
Pozor! Vojaki, rezervisti in nadom. pričuvnici.
Ako se želite oprostiti vojaščine sploh, preložiti orožno vajo, prositi za ev. pregled zaslužene kazni vsled zanemarjenja svojih vojaških obveza-nosti itd. se obrnite na podpisanega. Moje dolgoletno službovanje in poznanje vojaških postav omogoči mi garantirati Vam vspeh Vaše prošnje.
Za vse v vojaško stroko spadajoče zadeve, prošnje, polnomoči itd. se blagovolite obrniti na ta naslov: IVAN ADAMIČ, poverjenik Amerik. Slovenca 334 East 87 St., New York City.
VSE
konzularne In notarske zadeve
(civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev.
IVAN KAKER
220J4 Grove St. Milwaukee, Wis.
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejim paro.
brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom,
Trstom in Reko.
t
Brzi poštni in novi paribrodi na dva vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Testa ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku.
Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača, Mornarji in lečnik govore1 Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene ia vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St.,	New York.
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphy
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St. Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo.
POZOR, ROJAKU
Moderno gostilno
National Buffet
katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domala viuo in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St N. W. ^hone B25.	Joliet, B.
Slovensko Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1912
je izšel te*t stane s poštnino vred le 30 centov. Koledar, ki se je tekom let tako udomačil pri naših rojakih, da ga je dobiti v vsaki slovenski družini v Ameriki, vsebuje mnogo zabavnih in podučnih spisov z lepimi slikami, svetovno kroniko in več strani šale. Priporočamo ga rojakom v nakup. Naročila sprejema: "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y. in po-družnica Frank Sakser, 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. %
vwwwwwwwwwwww
Oscar J. Stephen
Sobe 801 ln 202 Barber hldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI i NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko suoko spadajoča pisanja. 1»
Govori nemško in angleško. |!
Rezervni sklad nad pol milj ona kron.
KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom.
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po cistih	£
brez odbitka rentnega davka. "^ršL JljLJL
1
S
%
Naš zaupnik v Zjed. državah je
Arszc^-f 6104 St. Clair St., Cleveland, O. nail IV iLjtllVaCl 9 82 Cortland St., New York.
Stanje hranilnih
vlog dvajset milj ono v kron-
3!«'"> as <* ■ vs;!!'.1- -J 's "as t;
IMENIK PODREJENIH DRUŠTEV K R A N J S K O - SLO VENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE.
1.	Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: Franc Banich, 1822 W. 22 PL; tajnik: Leopold Jurjovec, 1827 Blue Island Ave.; zastopnik: Anton Gregorič, 2027 W. 23rd St. Mesečna seja prvo nedeljo.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: John Filak, 1203 Elizaa-beth St.; tajnik: Anton Korevec, 105 Indiana St.; zastopnik: Frank Horvat,
1203	Cora St. Mesečna seja prvo nedeljo.
3.	Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, 111. Predsednik: John Kren, 309 Jackson St.; tajnik: Josip Panian, 1001 N. Chicago St.; delegat: Martin Konda, 206 Jackson St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Ivan Zobec, Soudan, Minn., Box 1230; tajnik: John Lovšin, Box 1230; delegat: Franc Schvajgar. Mesečna seja drugo nedeljo.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle, 111. Predsednik: Jos. Brgles, 1227— 3rd St.; tajnik: John Pražen, 1202 Main St.; zastopnik: Jos. Bregač, 1108 —4th St. Seja prvo nedeljo.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Ivan Snedec, cor. B and Palem St.; tajnik: Peter Čulig, 1245 So. Santa Fe Ave.; zastopnik: Math. Novak, 300 Spring St. Seja vsakega 14. dne v mesecu.
8.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: Martin Kambič,
1204	Cora St.; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; zastopnik: John Gre gorčič, 1600 Hickory St. Seja tretjo nedeljo.
10.	Društvo sv. Roka, Clinton, la. Predsednik: John Štefanič, 608 Pearl St.; tajnik in delegat: John Tancik,
609 Pearl St., Lyons, Iowa. Seja drugo nedeljo.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: John Jerina, Forest Ave. 4;tajnik: Andrej Žakelj, Box 262; zastopnik: John Novak, Aurora Ave. 659. Seja prvo soboto.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Andrej Oražem, Sus-quehana St.; tajnik: Chas. Zalar, Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11'. Seja drugo nedeljo.
13.	Društvo sv. Janeza Krst., Bi-wabik, Minn. Predsednik: Jakob Ka-riš, Box 107; tajnik: Fr. Zakrajšek, Box 163; delegat: Matt. Tomac, Box 150. Seja prvo nedeljo.
14.	Druš./o sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik:,John Konda, 909 Ergo St.; tajnih: Fr. Radmelich, 436 Watson Ave.; zastopnik: Nikolaj Po-žek, 468^2 East Park Alley. Seje prvo in tretjo sredo.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geb. Flajnik, 137 — 461 h St., Pittsburg; tajnik: Geo. Volk, 877 Main St., Allegheny; zastopnik: Viljem Tomec, 1037 Berry St., Allegheny. Seja tretjo nedeljo.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik in delegat: Frank Trampuš, Box 306; tajnik: Math Ko-stainšek, Box 306, Virginia, Minn. Me-•ečna seja vsako drugo nedeljo.
17.	Društvo Marije Pomoč., Jenny Lind, Ark. Predsednik: John Tratnik, Box 145; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 66. Seja tretjo nedeljo po 20.	m
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Jos. Kozan, 200 E. Bonnie St.; tajnik: Mike J. Maurin, 213 E. Bundy St.; del.: Paul Mukavec, 207 E. Bundy St. Seja tretjo nedeljo.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Martin Tauchar, Burdine, Pa., Box 57; tajnik: Fr. Petrovčič, Burdine, Pa., Box 246; delegat: John Tavčar, Bex 82, Burdine, Pa. Seja drugo nedeljo.
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: And. Hočevar, R. F. D. 2 No. 78:/i: tajnik: Mih. Hočevar, R. F. D. 2 No. \\'/y, delegat: Jc^s. Hočevar, R. F. D. 2, No. 13Vi. Seja drugo nedeljo.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Jos. Skoko, Box 237; tajnik in delegat: Frank Keržič, Box 8, Hargrove Ala. Seja drugo ned.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Mihael Sefnikar, 6131 St. lair *.ve. N. E.; tajnik: Jos. Rus, 1306 E. 55th St. N. E.; delegat: John Grdina, 6025 St. Clair Ave. N. E. Mesečna seja vsako^prvo nedeljo.
29.	Društvo sv. Frančiška, {»al,, Joliet, 111. Predsednik: Peter Rožič, 512 Lime St.; tajnik: Micl^a^W.fiHiJjaq, 903 N. Scott St.; delegat: Jos. Legan. Seja -prvo neddjd!
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Paul Shaltz, 119 —7th St.; tajnik in delegat: Paul
Spehar, 210 Sth St. Mesečna seja vsa lio četrto nedeljo.
32.	Društvo Jezus Dober Pastir Enumclaw, Wash. Predsednik: Fr. Po gorele, R. F. D. No. 1; tajnik in dele gat: Josip Malnarič, R. F. D. No. 1 Box 70. Seja prvo nedeljo.
33.	Društvo Matere Božje, Pitts burg, Pa. Predsednik: Jos. Pavlako vič, 54 Winchf St., Sharpsburg, Pa.: tajnik: Ivan Filipčič, 5420 Dresden Alley; delegat: Ivan Balkovec, 512' Dresden Alley. Seja prvo nedeljo.
38.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kar <as City, Kans. Predsednik: Marki Majerle, 413 N. 5th St.; tajnik: Nikolaj Gustin, 329 N. 5th St.; delegat: Mihael Majerle, 413 N. 5th St. ,Seja prvo nedeljo.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, la. Predsednik/Ant. Feer. R. F. D. No. 2; tajnik: Jožef Lukežič, Brewns, la.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Karol Pešelj, Box 201; tajnik: Janez Povsha, Box 347; delegat: Anton Kromar, 216—3rd Ave. Seja prvo nedeljo ob 10. uri.
41.	Društvo sv Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: John Bojane, 241 — 57th St.; tajnik: Josip Hočevar, 1601 Miorsch St., Allegheny, Pa.; delegat: Jos. Butara, Amb^idge, Pa., Box 349. Seja drugo nedeljo.
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Matija Bajuk, 158 Main St.; tajnik: Anton Hren, 229 So. Front St.; delegat: Ant. Malevič, 170 Friderik St. Seja tretji četrtek.
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Franc Petelin, 622 E. 3rd Ave.; tajnik in delegat: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St. Seje prvi in tretji torek.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Preds.: John Stanko 9619 Ewing Ave.; tajnik: Karol Me-doš, 3523 — 95th St.; delegat: Fr. Me-dosh, 9485 Ewing Ave. Seja prvo nedeljo.
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont. Predsednik: John Sasek, Box 110; tajnik: Jos. Sasek, Box 45; delegat: Nick Veržuh, Box 146 E. H. Seja 14..in 18. dne.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rerns, 729 Puntman Ave., Ridgewood, Brooklyn, N. Y.; tajnik: Ant. Pavli, 410 E. Sth St.; delegat: Franc Giova-nelli, 424 E. 15th St. Seja prvo nedeljo. „
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: Anton Petric, 11035 Michigan Ave.; tajnik: John Vukšinič,
49.	Društvo Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa. Predsednik: Geo. Mi-lek, 5106 Dresden Alley; tajnik: Geo. Veselic, 5132 Dresden Alley; delegat: Rudolf Požek, 201—57th St. Seja tretjo nedeljo.
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: John M ravine, 1114 Voskamp St.; tajnik: Fr. M ravine, 120-^6th Hartfield St., Pitts burg, Pa.; delegat: Matija Mravinc, 1154 Voskamp St. Seja drugo nedeljo.
51.	Društ\ o sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 1004 W. Sudington St.; tajnik: Marka Badovinac, 411 — 6th Ave.; delegat: Math. Kozan, 516 Smith St. Seja prvo nedeljo. '
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: John Hriber-nik, 710 Warman Ave.; tajnik: Ivan Matelič, 764 N. Warman Ave.; del.: Jakob Strgar, 736 Warman Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Franc Brence, 1436 Sheridan Road.; tajnik: Janez Petkovšek, 1426 McAlister Ave.; del.: Fr. Petkovšek, 718—720 Market St. Seja tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik: Paul Leustik, Box 493; tajnik: Martin Zalar, Box 541; delegat: Anton R^pež, Box 658. Seja pryo nedeljo.
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: Martin Kra-, ševic; tajnik in delegat: Jos. Pašič, Box 102, Seja četrto nedeljo.
66. Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: Anton Godec, 509 W. 2nd St.; tajnik: Jakob Kenda, 306 W. 2nd St.; delegat: Filip Stare, A. V. Smelter Co. Seja vsacega 14. dne.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: Anton Burgar, 44 Edsall Avenue; tajnik: Ant. Cvetko-vič, 440 Union St.; delegat: Peter Vogrič, 799 Flushing Ave. Seja vsako prvo soboto v mesecu.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar, R. F. D. No. 2, Irwin, Pa., Box 66; tajnik: Jer. Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 63, Irwin, Pa,; delegat: John Bohinc, R. F. D. gox 43. Seja drugo'nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila - in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: Josip Francel, Box 567; tajnik: Anton Zalar, 610 Douglas Ave.; delegat: Martin Shukle, Box 626. Seja drugo nedeljo.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., We-nopa, 111. Predsednik: Jos. Brance, Box 204; tajnik: Jos. Rudolf, Box 76; delegat: Martin Pirman, Box 62. Seja prvo nedeljo.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: John Pavlešič, 1206 Manning Ave.; tajnik: John Jerman, 619 W. Federal St.; delegat: Martin Žlogar, 523 Crescent St. Seja tretjo nedeljo.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: John Stua, Box 340; tajnik: Al. Shilc, Box 373; delegat: Frank Drašler, Box 90. Seja vsako prvo nedeljo.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, O. Predsednik: Anton Globo-kar, 3584 E. 82nd St., S. E.; tajnik: Jakob Resnki, 359 E. 81st St. S. E.; delegat: Jakob Jančar, E. 81th St. S. E. 3583. Seja drugo nedeljo.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa Predsednik: Geo. Novak Sr., 45 Sycen-more St.; tajnik: Fr. Škrlin, 47 Chas-man Ave.; del.: Ivan Škof, 608 Butler St. Seja drugo nedeljo.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Jos. Win-dishman, 307 Grove St.; tajnik: Ant. Morgolič, 396 Reed St.; delegat: Ig. Kušljan, 229 — 1st Ave. Seja drugo nedeljo.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Al. Zupančič, 3236yž Hamaten St.; tajnik: Josip Perko, 6914 Grand Ave. S. E.; delegat: Ant. Šustaršič, 1816 Ater Ave. Seja prvo nedeljo.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: John Boben, 717 So. Front St.; tajnik: Jos. Krašovec, 529 S. 2nd St.; delegat: Matija Petric, 534 S. 3rd St. Seja tretjo nedeljo.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Ivan Mostar, Adamsburg. Pa., Box 120; tajnik: John Terbots, Box 276, Manor, Pa.; delegat: Leopold Stock, Hermine, Pa., Box 38. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: Matija Urih, 3326 N. 6th Ave.; tajni", • Ignac Trunkel, 2217—8th Ave. N.; delegat: Jac. Sta-rilia, 1711—6th Ave. N. Seja prvo nedeljo po 10.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Ivan Petric, 6101 Alabama Ave.; tajnik: Jos. Simonič, 1130 Pestalozzi St.; delegat: Anton Bukovic, 3400 Cuscuosco St. Seja tretjo nedeljo.
71.	Društvo sv. Antona Pad., Goff, Pa. Predsednik: Franc Terfila, Crab-tree, Pa., Box 467; tajnik: Andrej Jereb, Crabtree, Pa., Box 92; delegat: Jos. Draškovič, Crabtree, Pa., Box 92.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Jos. Palčar, Box 385; tajnik: Stan. Vesel, Box 434; delegat: Geo. L. Brozich, Box 424. Seja drugo nedeljo.
73.	Društvo svj Jurija, Toluca, 111. Predsednik: John Rački; tajnik: Vin-ccnc Rački; delegat: štlfan Polič, Box 280. Seja prvo nedeljo po 15. '
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Blaž Usman, 1843 S. 17th St.; tajnik: Ivan Kulo-vič, 1019 S. E. Granl4 Ave.; delegat: John Peternel, 928 S. 15th St. Seja 2748 So. Trumbull Ave.; delegat: Martin Nemanich, 1900 W. 22d St. Seja drugo nedeljo.
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Ig. Jordan, St.; tajnik: John Novak, Box 173; delegat: Jos. Barborich, 1202 1st St. Seja tretjo nedeljo.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Fo rest City, Pa. Predsednik: Franc Kon-čar, Box 652; tajnik: John Osolin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 552. Seja drugo nedeljo.
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 111. Predsednica: Ana Ul^'1-"' 1545 W. 21st St.; tajnica: Kat. Koenig, 2220 W. 23d PL; delegatinja: Rose Banich, 1822 W. 22nd Pl. Seje tretjo nedeljo.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Frank Grom, 1212 — 10th St.; tajnik: Math Jereb, 1416 Sheridan Road; delegat: Valentin Belec. Seja drugo nedeljo.
80.	Društvo Marije Čist. Spoč., So. Chicagp, 111. Predsednica: Katarina Jakovčič, 9621 Ewing Ave.; tajnica: Margareta Stanko, 9619 Ewing Ave.; delegatinja: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave. Seja tretjo nedeljo.
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: Marija Lokar, 4929 Butler St.; tajnfiaf ffcžeta Fortun, 4822 Plum Alley; dftkfeaftnja: Ana Golobic, 4929 Butler St. Seja četrto nedeljo.	"V, "	r
83.	Društvo sv. Alojzija,- Ftejning. Kans. Predsednik :.J^obCuWjj4'>
R. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik:. An,-, ton Skubič, R. R. 2, Pijtsl?u>|:, jfan*!' delegat: J^k. Čukljati, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Seja drugo nedeljo.
84.	Društvo Marije Sedem Žalost'. Trimountain, Mich. Predsednik: Geo*
D
Pintar, Box 96, Penzdale, Mich.; tajnik: Jos. Starčevič, Box 188; delegat: John Žugel, Box 215. Seja tretjo ned.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Neža Ambrožič, 1760 E. 29th St.; tajnica: Amalia Bombach, 1678 E. 33rd St.; delegatinja: Marija Rohotina, 1770 E. 28th St., Lorain, O. Seja prvo nedeljo.
86.	Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Jchana Ramovš; tajnica: Apolonija Mrak, Box 253; delegatinja: Johana Fortu-na, 623 N. Front St. Seja drugo ned.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Math Judnič, 504 N. Bluff St.; tajnik: Math. Golo-bich, 302 Ruby St.; delegat: Blaž Kug-lich, 1201 Elizabeth St. Seja drugo nedeljo v mesecu.
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jurij Hribljan, Al-lonez, Mich.; {ajnik in del.: Jožef Butala, Box 416, Ahmeek, Mich. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
89.	Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik: John Erdeljac, 376 Butler St.; tajnik: Ivan Kulišič, ljac, 34 Railroad St.; delegat: Mihael Stukič, 80 Brick St. Seja prvo nedeljo.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr. Predsednik: Frank Kompare, 2116 Madison St.; tajnik: A. Krašovec, 385 —23rd St.; delegat: Janez Cepar^n, 21th St. Seja tretjo nedeljo.
91.	Društvo sv. Petra in Pavla,
Rankin, Pa. Predsednik: Lovrenc Bla-žina, 313 — 3rd Ave., Rankin, Pa.; tajnik: Marko Gojtan, 378—3rd St., Rankin, Pa.; delegat: Math. Kozan, 332— 3rd Ave. Seja drugo nedeljo.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica: Marija Kostelec, 4920 Plum Alley; tajnica: Mariia Novo-gradec, 4820 Harrison St.; delegatinja-Marija Zivčič, 4925 Plum Alley. Seja vsako drugo nedeljo.
93.	Društvo riderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Ant. Bevc, Box 43; tajnik: Jakob Petrič, Box 991, del.: Franc Hren. Seja drugo nedeljo.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: Alojzij Orešnik, Box 163; tajnik: John Jarc, Box 77; delegat: John Jarc, Box 77. Seja drugo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alojzija, Brough-ton, Pa. Preds.: Ant. Petrovčič, Box 71; tajnik: Anton Demšar, Box 135; delegat: Jakob Brule, Box 197. Seja drugo nedeljo.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mat. Starešinič; tajnik: John Jeloushan, Box 60; delegat: John Jelovčan, Box 60. Seja drugo nedeljo.
97.	Društvo sv. Barbare, Mount Olive, III. Predsednik: Fr. Mak, Box 177; tajnik: Ant. Tergovčič, Box 642; delegat: Ivan M. Knez. Seja I. nedeljo.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: I. Okoren, 502 Moen Ave.; tajnik: Ivan Snedec, 113 Meadow Ave.; delegat: John Lozar, Warn St. Seja I. nedeljo.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: Anton Guštin, Box 93; tajnik: Fr. Mlinarič, Box 244; delegat: Anton Težak, Box 35. Seja četrto nedeljo.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, O. Predsednik: John Piškur, 2937 Elyria Ave.; tajnik: John Juha, 1760 E. 29th St.; delegrt: J9SIP Svete, 1780 E. 28th St. Seja prvo ned.
102.	Društvo Novi Dom, Newark, N. J. Preds.: Fr. Škerbe, 337 New York Ave.; tajnik in del.: Iv. Intihar, 21 Webster Ave. Seja prvo soboto.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Anton Gazvo-da, 370 Mineral St.; tajnik: Ant. Hren, 422 — 51st Ave., West Allis, Wis.; delegat: Ant. Kralj, 315 Walker St., Milwaukee, Wis. Seja drugo nedeljo.
104.	Društvo Marije Čist. Spočetja, Pueblo, Colo. Predsednica: Julija Krašovec, 1237 Eiler Ave.; tajnica: Katarina Luksetič, 1220 Eilcr Ave.; delegatinja: Marjeta Terdina, 1209 Mohren St. Seja vsakega 15.
105.	Društvo sv. Ane, New York City, N. Y. Predsednica: Ivana Stern, 424 E 9th St.-; taj.: Franica Staudohar, 36 Schoolcs St., Brooklyn, N. Y.; delegatinja: Fany Pirnat, 124—1st Ave. Mesečne seje vsako prvo nedeljo.
107.	Društvo sv. Barbare. Moon Run. Pa. Predsednik: Urban Olivani, Box 72; tajnik: Franc Strmljan, Box 238: delegat: Franc Gašpari, Box 122. Mesečna seja vsako drugo nedelja
108.	Društvo sv. Gcnovefe, Joliet, 111. Predsednica: Marija Pasdertz, 1506 N. Center St.; tajnica: Rosic Brunskole, Cor. Ross & Broadway St.; delegatinja: Marija Golobic, 805 N. Chicago St. §eja ptya nedeljo.
.109. Društvo sv. "DružSne, Aliquip-pa, Pa. Predsednik: Fr. Grum, Box 137; tajnik: Ant. Dežman, Box 181; delegat: John Jager, Box 137. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barberton, O. Predsednik: Fr. Bertoncel, 112 Sterling Ave.; tajnik: Mihael Zelezni-kar, P. O. Box 148; del.: Fr. Kuralt, 112 Sterling Ave. Seja tretjo nedeljo.
111.	Društvo sv. Srca Marijinega Barberton, O. Predsednica: Uršula Durmež, 436 Boulevard St.; tajnica: Fennie Bertoncel, 147 Central Street; delegatinja: Neža Krajnec, 167 Chis-nell St. Seja vsako prvo nedeljo.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: Paul Bukovec, Box 462; tajnik: Jos. Agnich, Box 266; zastopnik: Fr. Jerich, Box 884. Seja tretjo nedeljo.
113.	Društvo sv. Roka, Denver,
Colo. Predsednik: John Turk, 4601 Grand St.; tajnik: Frank Tanke, 663 Elgin Place; delegat: Alojzij An-dolšek, 5173 Clarckson St. Seja vsakega 13.
114.	Društvo Marije Milosti Polne, Steelton, Pa. Predsednica: Barbara Kambič, 542 So. 3th St.; tajnica: Mary Starašinič, 617 S. 2d St.; delegatinja: Marija Butala, 768 So. 2d St. Mesečna seja vsako tretjo sobota v mesecu.
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Predsednica: Marija Majerle, 413 N. 5th St.; tajnica: Marija Guštin, 329 N. 5th St.; delegatinja: Katarina Majerle, 322 N. 5th St. Seja vsako drugo nedeljo.
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. Predsednik: John Susman; tajnik: Frank Gregorka, 36 Diamond St.; delegat: And. Spacepan, 36 Danube St. Seja vsako prvo nedeljo.
119.	Društvo Mar. Pomagaj, Rockdale, 111. Preasednica: Mary Kostelec, 509 Moen Ave.; tajnica: Katie Pe-truša, 206 Midland Ave.; delegatinja: Ana Marentič, 109 Moen Ave. Seja drugo nedeljo.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. Predsednica: Marija Spec, No. Main St.; tajnica: Pavlina Osolin, Box 492; delegatinja: Terezija Zidar, Box
II.	Seja tretjo nedeljo.
121.	Društvo Marije Pomagaj,,Little Falls, N. Y. Predsednica: Franca Albreht, No. 1, Casler St.; tajnica: delegatinja: Marija Žehel, Mill St. 624 Frančiška Petkovšek, 541 Jefferson St. Seja vsako drugo nedeljo.
122.	Društvo sv. Jožefa, Rock-srings, Wyo. Predsednik: Matevž Fer-lič, West Flat; tajnik: John Koshir, Box 555; delegat: John Koshir, Box 555. Seja drugo nedeljo.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. Predsednica: Marija Hoge, R. F. D. 2, No. 11^; tajnica: Josipina Hočevar, R. F. D. 2, No. \V/2\ delegatinja: Ana Hočevar, R. F. D. 2, No. 78^. Seja tretjo nedeljo.
124.	Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind. Predsednik: Rudolf Maraž, 701 Virginia St.; tajnik: Alexander Saidnitzer, 1602 Adams St.; delegat: Rud. Maraž. Seja drugo nedeljo.
126.	Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. Predsednik: Martin Dolenc, Box 24, E. Mineral, Kans.; tajnik: Peter Dolenc. Box 163, W. Mineral, Kans.; delegat:, Peter Benda, W. Mineral, jŠans., Box 328. Seja četrto nedeljo.
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan,
III.	Predsednica: Marija Turk, Box 513, N. Chicago; tajnica: Mary Setni-kar, 1400 Sheridan Road; delegatinja: Marija Lah, 1426 McAlister Ave. Se-ža četrto nedeljo.
128. Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, 45 Sycamore St.; tajnica: Johana Škoff, 608 Butler St.; delegatinja: Johana Skoff, 608 Butler St.
129.	Društvo Marije Pomagaj, So. Omaha, Ncbf. Predsednica: Josipina Derganc, 457 So. 18th St.; tajnica: Marija Krašovec, 285—23rd St.; delegatinja: Antonija Sshweiger, 386 S. 21st St. Seja drugo nedeljo.
130.	Društvo sv. Pavla, DeKalb, 111. Predsednik: Fr. Keržič, 1409 State St.; tajnik: Anton Artač, 1403 State St.; delegat: Pavel Košir, 1415 State St. Seja prvo nedeljo.
131.	Društvo Marije sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn. Predsednik: Jos Oberstar; tajnik: Fr. Keržič, Box 612; delegat: Franc Miklič, Box 57. Seja po vsacem 19.
132.	Društvo sv. Roka 132, Fronte-nac, Kans. Predsednik Anton Kac-man; tajnik: Martin Kacman; delegat: Ivan Kcrnc, Box 147. Seja drugo nedeljo. ,
133.	Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. Predsednica: Ilel. Ma-rinčič, S.'W. 215; tajnica: Mirni Kure, 131 Ltixmore St.; delegat: Marija Mukavec, 207 Bondy St. Seja drugo nedeljo.
134.	Društvo sv. Ane, Indihnapolis Ind. Predsednica: Viktorija Zore, 749 Ilaugh St.; tajnica: Gizela Blfižič, 723 Marija Kraševec, 478 S. 20th St:; de-Warman Ave.; delegatinja: Jožefa Po-larski, 772 S. Hough St. Seja 2. ned. 135. Društvo sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn. Predsednik: Leo. Ku-kar, Box 426; delegat: Anton Erčul.
136. Društvo sv. Družine, Willard, Wis. Predsednik: Jos. Tomšič; tajnik: Franc Perovšek; zastopnik: Ig".
Česnik.
137. Društvo sv. Antona Pad., Aurora, Minn. Predsednik: Jakob Šerjak, Box 275; tajnik in zastopnik: John Lesser, Box 163. Seja prvo nedeljo.
138.	Dr. Marije Vnebovzete, Imperial, Pa. Predsednik: Anton Bizjak; tajnik: Alojzij Tolar. Box 242; zastopa nik: Jožef Zupane, Box 138. Seja četrto nedeljo.
139.	Društvo sv. Ane, La Salle, M. Predsednica: Terezija Besal, 744 — 4th St.; tajnica: Helena Derganc, žan, 569 F. St. N. E.; zastopnik: Job. 1058—2nd St.; zastopnica: Ana Kasti-gar, cor. 6th & Crosat St. Seja drugo nedeljo v mesecu.
140.	Društvo sv. Rozalije, Springfield, 111. Predsednica: Rozalija Zupančič, 1019 S. E. Grand Ave.; tajnica: Rozi Kulavic, 1019 S. E. Grand Ave.; delegat: Johana Bučar, 1009 S. 15th St.
141.	Društvo sv. Janeza Nepomuk, Linton, Ind. Predsednik: Anton Ce-rar, 569 F. St. N. E.; tajnik: John Ker-Cerar, R. R. 7, Box 131. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
142.	Društvo sv. Jurija, Lansford, Pa. Predsednik: Jurij Genšič, P. O-Box 935; tajnik: Alekš Fullier, P. O. Box 576; zastopnik: Ign. Slakoper, P-O. Bex 776.' Seja vsako 2. nedeljo v šolski dvorani.
143.	Društvo sv. Jan. Krst., Joliet, 111. Predsednik: Jos. Grill, 1208 Broadway; tajnik: Frank Nemanich, Ross St.; zastopnik: Josip Pleše, N. Scott St. Seja vsako tretjo nedeljo v Jed-
144.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Sheboygan, Wis. Predsednik: Josip Mežnarič; tajnik; Jakob Prestor; zastopnik: Pavel Valentinčič. Seja drugi ponedeljek v mesecu.
145.	Društvo sv. Valentina, Beaver, Falls, Pa. Predsednik: Fr. Grdenič, 1804—3rd ave.; tajnik: Ign. Krušlin-226—18th St.; blagajnik: Jakob Prašin,
DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV.
štev. 23, S. H. Z. na Calumet, Mick
Uradniki za leto 1911:
Predsednik: John Kambich, Box 572. Podpredsednik: Mike Pavlich-Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. M«" tesh, Box 625. Drugi tajnik: John Su-tej. Blagajnik: Math Sotlich.
Odborniki za dve leti so: John Z. Kure, Joseph Staudohar, George Mi" helich, Jos. Schueler.
Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John Sajnich, John Weiss >° Jos. Balior.
Maršal: Andrew Ženko.
Poslanec: Steve Verderber.
Bolniški obiskovalec: Anton Male" rich za Mohak in Ahmeek.
Zdravnik: Dr. Otto Kohlhaws.
Društvo ima svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanski dvorani na 7 cesti vselej točno ob Z-uri popoldan.
Slovensko-Hrvačka Zveza izplačuje svojim članom v slučaju smrti
$800.00.
Za izgubo ene noge $300.00. Za izff1' bo ene roke $300.00. Za izgubo enega očesa $150.00.	~ .
Imenovano društvo spada h S. H... in plačuje! svojim članom v slučaji bolezni $1 na dan za dobo šest mesecev, potem pa plačuje S. H. Z. drugi" šest mesecev $20 na mesec. To Je edino društvo, ki plačuje tako podporo. K obilnem pristopu vabi odoor.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna
N. W. telefon 808.
♦02 Ohio Street	JOLIET, IlLh
C«> boi kupoval od nas, ti bomo vse-
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street,
NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najbolj'« californijska vina. |
--SB
kJOLIET
Musical College
516 Woodruff Building Chicago in Jefferson St., Joliet,
111.
Najboljša šola za godbo
Podučujejo izborni profesorji godbe in artUti.
Klavir, vocai, violin, viola, organ
hestra
harmony, counter point orci class. Zgodovina godbe, čitanje g° benika, harp clarinet, cornet,	'
trombone, drums in na druge instm mente. V vseh jezikih.
Zastonj ilustriran katalog na Pr° ,
"jo-	^
Najboljše urejene šole. Prosto uc nje v gotovem času. 0 Chicago telefon 2901.
A. S. WITH, direktor.