132. Ml > Uobdoi. i ponedeljek. 27. mino 1901. 11 leto. «sa>]a vsak din zvečer isvzcmil nadel j« in praarfkm ter velja po pesti prejema* aa mw . _ 14 X, am pol leta 12 K, aa Mrt leta O K, aa en ztasce 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse mlm leto 80 K. — Na naročbo brezIstodobne vzciUfatre naročnine se ne ozira. — Zrn' " — Dopisi naj se inrole frank orati. — RokspUl se ne vračajo. — ■■ eiailHee fta Uy$*SaI£faa telelon it. Mi dežele za vse leto 25 K, na pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za L|a»Uaa\0 s pollljanjem na dom za vse leto leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za Neeael|o celo leto 28 K. Za vse drag« oeiele in Amerik« plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 hf če se oznanila tlaka enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat |e v Knaflovih ulicah it 5. — Upravnlirvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t ]. administrativne stvari. ■mi Morilko po 10 h. Upravnistva telefon s t. 85. Brezpravnost jlovenskesa leziha. Iz Ptuja, 25. julija. Dne 23. maja 1907 vložijo toži-telji I. K., I. M. in S. Z., zastopani po slovenskem odvetniku, tožbo proti zakonskima D., zastopanima po nemškem odvetniku, radi motenja posesti, ker sta toženca po navedbi tožbe v slov. jeziku vložene, prekopala jarek na gmajni k. o. Dragonja ves na Dravskem polju in izpremenila dosedanji odtok vode ter napravila vodi novo strugo.,Toženca ugovarjata nepristojnost sodišča, trdeča, da stvar spada pred politično oblast. Temu ugovoru se od prve instance v popolni meri iigodi iz razlogov, ki so tukaj merodajni. Tožitelji vložijo rekurz, vsled česar rekurzno sodišče v Mariboru s sklepom z dne 3. julija 1907 mnenje prvega sodnika kot pravnopomotno razveljavi ter prvemu sodniku zaukaže, v stvari sami meritorno razpravljati ne oziraje se na ugovor nepristojnosti sodišča. Ko je rekurz še visel, vložijo tožitelji ovadbo proti tožencem radi vodopravnega prestopka, opiraje se samo na to, da sta toženca s svojim dejanjem brez vednosti političnih oblasti naravni odtok vode spremenila, kar se ima iz javnih ozirov kaznovati. Politična oblast je razpisala hitro lokalni ogled, ne da bi svoje postopanje sklenila. Ta lokalni ogled je dognal, da sta toženca v resnici svojevoljno izpremenila dosedanjo strugo vode. Po ugodni rešitvi toženčevega rekurza se vrši dne 23. julija 1907 pri c. kr. okrajni sodni j i v Ptuju nova razprava v tej zadevi, katera se je sedaj poverila drugemu sodniku. Ta sodnik, seveda nemške narodnosti, se ne ozira na koncizno razsodbo rekurznega sodišča ter vkljub protestu tožiteljevega zastopnika ustavi daljno postopanje, češ, da se tukaj nahaja afirmativni kompeten-čni konflikt med sodni jo in politično oblastjo, kojega ima po zakonu rešiti državno sodišče na Dunaju. Akti so se v resnici predložili takoj po razpravi dne 23. julija 1907 višjim oblastim, katere imajo predložiti akte državnemu sodišču v raz-sojo. Toda sedaj se pričenja zanimivost: Tožiteljev zastopnik čaka mesece in celo leto, ne da bi se dostavila kakšnakoli rešitev. To mu vzbudi sum, da so se menda akti kjerkolisibodi izgubili, seveda samo slučajno radi tega, ker — so v slovenskem jeziku sestavljeni. Ko preteče celo leto od tega posestnega spora, ki se ima po novem civilnem opravilniku z največjo nujnostjo razpravljati in če mogoče pri enem naroku končati, vloži tožiteljev zastopnik neposrednem pri državnem sodišču na Dunaju sub N 301/RG. vlogo, v kateri prav ponižno in vljudno vpraša, kdaj neki misli ta najvišji tribunal v Avstriji domnevani afirmativni kompetenčni konflikt rešiti. Toda glejte — čudo! Dne 21. julija 1908 dobi tožiteljev zastopnik odlok od državnega sodišča na Dunaju, da še dotični akti niso bili predloženi in da še torej državno sodišče ni imelo prilike v smislu § 12. zak. z dne 14. aprila 1869 drž. zak. št. 44 navedeni kompetenčni konflikt razpravljati. Ta faktum kaže, na kako škandalozni in nečuveni način se pri nekaterih srednjih instancah s slovenskimi vlogami, s slovenskimi strankami in odvetniki postopa. Kakor da bi bila slovenska stranka brezpravna, se pusti celi akt, ki bi ga znal vsak pravni praktikant v 24 urah rešiti, celo leto ležati, ne glede na to, ali trpi stranka škodo ali ne. Državno' sodišče je tudi dotične-mii odvetniku naznanilo, da je odstopilo vlogo c. kr. justičnemu ministrstvu na Dunaju v potrebno urado-vanje, menda zato, ker je v dotični vlogi izrecno navedeno, da se ta stvar menda zavoljo tega tako zavlačuje, ker je celi akt v slovenskem jeziku spisan. Radovedni smo, kaj bode c. kr. justično ministrstvo na Dunaju v tej zadevi ukrenilo. Naša javnost, posebno tudi naši državni poslanci se pa že sedaj na ta škandalozni slučaj opozorijo. Na vsak način bo treba proti višjim in najvišjim činiteljem druge strune napeti, če se hočemo ogniti takemu teptanju in zaničevanju slovenskega jezika. Na enak način se je tudi že v drugih slučajih brutaliziral od c. kr. sodili j na Spodnjem Štajerskem slovenski jezik; s tem helotskim postopanjem namerava se izpodriniti slovenski jezik iz c. kr. uradov na Spodnjem Štajerskem; kajti vsak človek bo uvidel, da se s tem sili kmeta v nemške pisarne, če slovenski odvetnik po več kakor enoletnem prizadevanju ne more s slovensko tožbo radi motenja posesti najti pravice. Pritožbe zavoljo takih zavlačevanj ostanejo navadno brez uspeha, ker justično ministrstvo nima baje nobene moči, radi tega proti neodvisnim (!) sodnikom nastopati. Saj smo doživeli slučaj ,da je sedanji ju-stični minister, ko se ga je v zadevi zakoncev Blaža in Veronike Cuš pred nekaterimi leti interpeliralo, odgovoril šele po smrti dotiČnega interpe-lanta v državnem zboru. Ta odgovor pa se je cedil samih neresnic in zavijanj, tako, da se je pred 2V2 letom zastopniku Blaža in Veronike Cuš potrebno zdelo v posebni vlogi justično ministrstvo opozoriti na vse neresnice in neistinitosti, ki se nahajajo v njegovem dotičnem odgovoru. Toda dotični slovenski odvetnik še dosedaj ni dobil nobene rešitve svoje dotične vloge; zakonca Blaž in Veronika Cuš pa še tudi dosedaj zaman čakata, da bi se njihova zadeva v smislu zakona nadaljevala in končala. Iz tega se vidi, kako helotski se ravna s slovenskim jezikom in s slovenskimi strankami. Če justično ministrstvo tudi v slučaju, ki mu ga jc doposlalo c. kr. državno sodišče na Dunaju, ne bode ničesar ukrenilo in zadevo zopet ad aeta vložilo, je s tem dokazano, da se justični minister tudi noče klanjati najvišjemu tribuna-lu, ki ga imamo v Avstriji. Dolžnost naših poslancev je, takega ministra na zatožno klop spraviti, ne pa vladi, ki tako postopa, tlačaniti. S tem bi si naši poslanci največ zaslug pridobili. Proračun za I. 1909. Dunaj, 26. julija. Pogajanja, finančnega ministrstva z ostalimi ministrstvi glede določitve proračuna za leto 1909. še niso končana. Pogajanja so zelo otežkočena radi odpora finančne uprave pri sestavi proračuna za železniški resort. Investicije, ki jih namerava prihodnje leto izvesti železniško ministrstvo, organom finančne uprave niso po godu, zato store vse, da bi kolikor mogoče postavk črtali. V poslanskih krogih je vzbudil ta odpor veliko nevoljo, zlasti ker so mnenja, da takšna pretirana štedljivost v danem momentu, ko je finančni minister napovedal zvišanje tarifov na državnih železnicah, absolutno ni umestna. Vpliv dogodkov v Turčijo na Bosno. Dunaj, 26. julija. Sekcijski načelnik v finančnem ministrstvu vitez Horowitz se je o dogodkih na Turškem in o njih vplivu na Bosno in Hercegovino izrazil, da ni pričakovati, da bi dogodki v Turčiji vzbudili v okupiranih pokrajinah kak silne j ši odmev, naravno pa je, da bodo mohamedanci v Bosni in Hercegovini postali bolj samozavestni vzpričo dejstva, da so njihovi soverniki v Turčiji dobili ustavo. Mladoturško gibanje za sedaj za avstro-ogrsko monarhijo ni nevarno % in uvedba ustave na Turškem, kolikor se da presoditi, v tem momentu ne bo imela prav nobenega vpliva na odnosa je v Bosni in Hercegovini. Ni dvoma, da bo tudi v okupiranih pokrajinah nastala želja po ustavi in po deželnem zboru, vendar pa bosanska deželna uprava za sedaj še ne namerava uvesti ustave, zlasti z ozirom na to ne, ker še ljudstva ne smatra zrelim za ustavno življenje. S tem seveda še ni rečeno, da bi se tudi v Bosni v danem momentu ne dala ustava. Nasprotno, bosanska deželna uprava že dlje časa proučuje to V]ugašanje in se je že odločila, da v najkrajšem času primerno razširi deželno avtonomijo. Predvsem se imajo osnovati okrajni zastopi. In šele, če bo ta institucija uspela, se bo vlada jela resno baviti z vprašanjem o uvedbi ustave. Dunaj, 26. julija. V krogih nemških delegatov se je sprožila misel, da bi se pred zasedanjem delegacij sestali avstrijski delegati na skupno posvetovanje, na katerem bi se razpravljalo o odnosa jih v Bosni in Hercegovini in o položaju, ki je nastal v okupiranih pokrajinah vsled uvedbe konstitucije na Turškem. Dogodkifna Turškem. Velika komedija? Sofija, 26. julija. (Izvirno poročilo). V diplomatskih krogih je glede najnovejših političnih dogodkov na Turškem razširjeno tole mnenje: Uvedba ustave na Turškem je velika komedija, ki jo je uprizorila turška vlada naravnost po iniciativi Avstro-Ogrske in Nemčije. Reformna akcija Rusije in Angleške glede Ma-cedonije, dogovorjena med ruskim carjem in angleškim kraljem v Re-valu, je vzbudila silno nevoljo tako na Dunaju, kakor v Berolinu. Dunajski, kakor berolinski vladni kro- LISTEK Ada. (Spisal F. Mrak) Bil je vlažen jesenski dan in močna burja je brila po tržaških ulicah, ko je iz rojanskega okraja prikorakal mlad, elegantno oblečen mož na trg pred kolodvorom. Pri parku se je ustavil in je pogledal na uro na kolodvorskem poslopju. »Šele devet,« je zavzdihnil sla-bovoljno in je potem nadaljeval svojo pot ter vstopil v prvo kavarno. Videlo se mu je, da je nestrpen. Po-zajtrkoval je v naglici in neprenehoma gledal na uro, ne meneč se za časopise, ki so mu jih nanesli natakarji. Nekaj minut pred deseto uro je poravnal svoj račun in z nervozno naglico odšel v bližnjo ulico, kjer se je ustavil pred lepo trinadstropno hišo z visoko, prostorno vežo. Ti hiši se je od daleč videlo, da prebiva v njej bogat tržaški trgovec. »Čudno, da imajo vsi ti obogateli tržaški trgovci enak okus,« je mrmral mladi mož motreč hišo z naglim pogledom. »Vse te trgovske palače so si tako podobne, >akor trgov- ske kočije; vse je narejeno in urejeno po istem kopitu. Ker je na bližnjem kolodvoru ravno odbilo deset, je mladi mož hitro opustil začeto razmišljevanje. Nataknil je rokavice in vstopil v vežo. Na prvem ovinku visokih stopnic je bilo stanovanje hišnikovo. Mladi mož je vrata napol odprl in vprašal, če bi mogel govoriti z gospodom Mesesnelom. »Izvolite se oglasiti v prvem nadstropju,« je rekel hišnik, »a če pridete v kupčijskih zadevah, ne bo-dete sprejeti, ker rešuje gospod Me-sesnel samo v svojem skladišču kup-čijske zadeve.« Mladega moža je to pojasnilo nekam neprijetno zadelo. Obstal je pred hišnikom nekaj trenotkov, kakor bi ne vedel, kako se naj odloči, potem pa se je na kratko zahvalil za dobljeno pojasnilo in šel po stopnicah v prvo nadstropje. Prostorna predsoba je bila natlačena vsakovrstnih predmetov. Stale so tu visoke rezljane omare, nad katerimi so visele različne slike, povrh pa so bile razpostavljene etažere s suhimi cvetlicami. »Bogato, a niti enotno, niti okusno,« je najprej rekel mladi mož sam pri sebi in se šele potem zmenil za llišno, ki mu je bila odprla vrata. »Prosim, koga naj naznanim?« je vprašala mlada hišna prav prijazno, kakor znajo govoriti hišne, kadar je obiskovalec mlad in zal. »Gospod Mesesnel me ne pozna,« je menil tujec, »in bi mu moje ime nič ne povedalo. A recite mu, da me je poslal njegov dobri znanec gospod Rakovec in da želim ž njim govoriti v nujni zadevi tega njegovega znanca.« Hišna je malo premišljala, kakor bi se bila spomnila, da njen gospodar na svojem domu ne sprejema kupčijskih obiskov, a ker ji je mladi mož zelo ugajal, mu je molče odprla vrata v sprejemno sobo. »Prosim, izvolite,« je dejala in potem hitela obvestiti gospoda Me-sesnela o došlem obisku. Sprejemna soba je bila izredno velika. Prava dvorana je to bila, in kakor predsoba, natlačena vsakovrstnega pohištva, iz vseh dob in vseh mogočih slogov. Vse je pričalo, da je lastnik te robe iz malih in skromnih začetkov prišel do bogastva in da svojega denarja ne zna uporabiti. Gospod Mesesnel je bil svojo karijero začel prav ponižno. Peš, noseč pod pazduho vse svoje imetje zavito v rdeč robec, je bil pred davnimi leti prikorakal z Notranjskega v Trst. Prišel je bil iskat sreče kakor tisoč in tisoč njegovih rojakov prej in kasneje. Služil je najprej za kočijaža, potem je prišel v službo k velikemu žitnemu trgovcu, kjer je v začetku skladišče pometal in vreče otepal, naposled pa je postal desna roka starega trgovca. Mnogo let je trgovino sam vodil srečno in uspešno. Stari gospodar mu je bil tako hvaležen, da mu je po svoji smrti volil trgovino. Mesesnel je bil zdaj na konju in si je s svojo delavnostjo in štedljivost jo ter z vsakovrstnimi srečnimi špekulacijami pridobil veliko premoženje. Tedaj si je kupil hišo in jo uapolnil z različnim pohištvom, kakor je to pač videl pri drugih trgovcih, ter se naposled oženil z mladim dekletom, ki ni imelo druge dote, kakor svojo nenavadno lepoto. A žena mu je umrla v otročji postelji, kar je bilo za Mesesnela prava sreča, ker tako ni nikdar izvedel, da je njegova soproga imela precej temno preteklost in da se tudi v zakonu ni odrekla svojim lahkoživskim navadam. Mladi mož, ki je stal to jutro v salonu gospoda Mesesnela, je vedel le jako malo iz življenja Mesesnelo-vega in se tudi ni čisto nič zanimal za zgodbe obogatelega trgovca. Ogledoval si je samo pohištvo in razmiš ljal, kaj bi bilo treba pometati iz salona in kaj dokupiti, da bi bil elegantno in okusno opremljen. Rahel šum od zadnjega okna ga je prebudil iz teh misli. Ozrl se je in zazdelo se mu je, da vidi za dolgo svileno preprogo svetlo žensko krilo. gi so si namreč v svesti, da bi reformna akcija v Macedoniji, kakor sta jo zasrfovali Angleška in Rusija, spravila ob ves vpliv tako Avstrijo kakor Nemčijo v Macedoniji ter dala Turčijo popolnoma v oblast Rusiji in Angliji. Ker pa se niti Avstrija niti Nemčija ni upala odkrito upreti angleško-ruskemu reformnemu načrtu, sta se zatekli k zahrbtnim intrigam. Visoka Porta, kateri so an-gleško-ruski reformni načrti takisto skrajno neljubi, je seveda z največjim veseljem sprejela prijateljsko roko, ki sta jo ji ponudili Avstrija in Nemčija. In tako je prišlo med temi faktorji do dogovora, naj se v svrho, da se preprečijo rusko-angleške reforme, umetno ustvari »mladoturško gibanje« v Macedoniji in kot posledica tega da ustava. Ta komedija, ki je imela zgolj namen, da bo volk sit in koza cela, se je sijajno posrečila. Vsa Evropa in ves svet verjame sedaj na resnost dogodkov v Macedoniji, verjame v nevarnost »mladotur-škega« gibanja, a javnost ne čuti pri tem, da je bila po Turčiji in njenih tajnih podpornikih strahovito poteg-nena. In vendar je povsem očividno, da je bilo takozvano »mladoturško gibanje« naročeno, umetno uprizorjeno! Kako bi bilo sicer mogoče, da bi uporniki brez vsake kaplje krvi zavzeli tako mesto, kakor je Bitolj, kjer je na tisoče vojaštva, kako bi se sicer moglo razumeti, da se da poveljnik cele armade — Osman paša — ujeti od upornikov, ne da bi v svojo obrambo ganil s prstom, ne da bi se prelila kapljica krvi! V Macedoniji in na Turškem se je doigrala velika komedija, a javnost smatra sedaj to komedijo za resno. Turški parlament. Dunaj, 26. julija. Turški parlament tvorita senat in poslanska zbornica. Senat šteje približno 160 članov. Senatorje, ki morajo biti 40 let stari, imenuje sultan. Vsak senator dobiva 2000 kron mesečne plače. Aktivno volilno pravico ima vsak turški podanik ne oziraje se na vero-izpovedanje, ki je izpolnil 21. leto in ki plačuje davek in naj bo ta še tako ueznaten. Na 50.000 tisoč prebivalcev pride po 1 poslanec. Poslanska zbornica bo potemtakem štela okrog 500 članov. Ker določa ustava, da imajo vsi državljani enake pravice, bodo v parlamentu zastopane vse narodnosti. Volitev je tajna. Poslanci se volijo na štiri leta. Pasivno volilno pravico ima vsak turški državljan, ki je izpolnil 30. leto in je vešč turškega jezika v besedi in pisavi. Uradniki in vojaki ne morejo biti Mladi mož je storil nekaj korakov naprej, in ko je natančno videl, da stoji pri oknu mlado dekle veselih oči in rdečih, na smeh ubranih usten, se je spoštljivo priklonil. Gospodična pri oknu je prijazno odzdravila ž glavo, pri kateri priliki je mladi mož spoznal, da ima bogate črne lase, a ker je obiskovalec ostal molčeč, je molčala tudi gospodična. Nekaj časa sta se gledala, potem se je gospodična naglo obrnila in se zopet posvetila svojemu delu: oskrbljevala je v veliki kletki nahajajoče se ptiče v hrano. Mladi mož je začel preudarjati, naj li pristopi in ogovori to lepo in simpatično dekle, ali naj ostane na svojem mestu in zopet ogleduje omare in skrinje, slike in kipce. Zdelo se mu je, da bi bilo vsaj prijetneje, če bi začel pogovor, a dasi je bil družabno zelo izvežban, mu v tem tre-notku ni prišlo prav ničesar na misel, s čimur bi mogel začeti razgovor. Ko se je na vratih pojavila hišna, je mislil mladi mož, da je zdaj konec njegovega nekoliko neprijetnega položaja. Toda hišna je samo sporočila, »da naj blagovoli gospod nekaj trenotkov počakati,« nakar je zopet odšla, a z vidno nevoljo, prav kakor da jo je pregnala iz salona pri oknu stoječa gospodična, na katero je vrgla jezen in teman pogled. voljeni za poslance. Vsak poslanec mora stanovati v tistem okraju, kjer je izvoljen in uživa imuniteto od tistega dneva, ko je bil izvoljen. Turški parlament se skliče 1. nove m -bra t. 1. na štirimesečno zasedanje. Zasedanje otvori s prestolnim govorom sultan sam. Amnestija in odprava cenzure. Carigrad, 26. julija. Sultan je izdal irade, s katerim se pomilo-ščajo politični zločinci in odpravlja cenzura in tajna policija. Ta irade je bil danes razglašen. Javnost in časopisje ga je pozdravilo z velikim zadoščenjem. Sultan se namerava odpovedati prestolu? B e r o 1 i n , 26. julija. Iz Carigrada javljajo, da je sultan Abdul Hamid v ministrskem svetu izrazil namen se odpovedati prestolu na korist svojemu četrtemu sinu Burhan Eddinu. Ministri so mu odsvetovali to storiti, ker bi to i>ovzročilo ljuto borbo med pretendenti na prestol. Turško časopisje in ustava. Ca r i g r a d , 26. julija. Turško časopisje z navdušenjem pozdravlja uvedbo ustave in se zahvaljuje sultanu za njeno podelitev. Zastopniki turških in drugih listov so sestavili zahvalno adreso ter jo izročili velikemu vezirju, da jo predloži sultanu. Največje zadovoljstvo je vzbudila v časopisju vest, da je odpravljena cenzura. Manifestacije ljudstva. Carigrad, 26. julija. Mesto je v zastavah. Po ulicah valovi nepregledna množica, ki živahno raz-parvlja o novem toku dogodkov. Pov-sodi se slišijo navdušeni klici: »Pa-dišahim čok jaša« (Živel sultan!) Pri selamliku v petek je priredilo ljudstvo navdušeno ovacijo vojaštvu, ki je korakalo v Jildiz Kiosk. V soboto popoldne je bil v Stambulu velik shod, ki se ga je udeležilo na tisoče Turkov. Po shodu so zboroval-ci z godbo in zastavami odkorakali pred Visoko Porto, da izroče velikemu vezirju Kiičuk Said paši zahvalno adreso na sultana. Atene, 26. julija. Proglašenju ustave v Seru je prisostvovalo 15 tisoč ljudi. Navzoči so bili tudi duhovniki raznih konfesij. Grški metropolit, turški mufti in bolgarski iguman so se med navdušenim ploskanjem množice poljubili. Načelniki raznih verskih občin so poslali sultanu skupno zahvalno brzojavko. Mir v Macedoniji, Solun, 26. julija. Po vsej Macedoniji vlada mir in red. Med prebivalstvom in vojaštvom je nastalo popolno soglasje. Tudi med posamni-nii narodnostimi ui opažati starega nasprotstva. Enter-bej, vodja nilado-turškega gibanja,je poseti 1 guvernerja Hilmi pašo. Enter-bej in Hilmi paša sta se pri sestanku poljubila. Amnestija Mladoturkov. Carigrad, 26. julija. Sultan je pomilostil na Francoskem živeče Mladoturke Ahmed Riza beja, Ali Hidajet beja, sina Midhat paše, in princa Sabahedina ,svojega nečaka, ter jih pozval, naj se vrnejo v domovino, da bodo sodelovali na njenem preporodu. Dansko - švedska alianca. London, 26. julija. »Daily News« priobčujejo senzacionalno vest, da sta Danska in Švedska sklenili ofenzivno in defenzivno zvezo, kateri pristopi tudi Norveška. Zveza se je sklenila pod patronanco Anglije in Francije. V nemških vladnih krogih vzbuja vest veliko presenečenje in vznemirjenje. Dopisi. Iz Poljan nad Škof j o Loko. Že dolgo ni bilo čitati ne v tem ne v onem časopisu novic iz Poljanske doline. Živeli smo prav mirno že nekaj let, tako da ljudje po svetu morebiti že mislijo, da so Poljanci iz-mrli. Da se temu pride v okom, je neko revše čutilo potrebo v zadnjem »Domoljubu« strmečemu svetu naznaniti, da Poljanci še vedno žive in da berejo — čujte in strmite — celo »Slovenski Narod«. Zaganja se v gostilničarje, ki točijo pivo. Ta veleum, ki mora biti pravi podrepnik rimskih priganjačev, tarna in toči solzice, ker imajo imenovani gostilničarji »Slovenski Narod«, ne pa »Slovenca«. Tudi mu ni po volji, da trgovci rabijo »Slovenski Narod« za zavitke.Zakaj bi ga ne? Saj ga plačajo, in dober papir je, »Slovenec« je pa še za porabo v takozvanem »Tukaj« za nič. Končno poziva ljudstvo, da naj povsod zahteva le »Slovenca«. Bolj pametno bi bilo, da bi pozval svojega pobratima Coča, da naj pride saj enkrat v Poljansko dolino pogledat ljudske potrebe in naj dela za ljudstvo, katero ga je izvolila za svojega zastopnika v deželnem in državnem zboru. Seveda bi bil ta klic najbrže brezuspešen, kajti Fren- ce pride sem preko Blegaša samo, kadar rabi ljudi za svojo izvolitev, v Javorje, kjer deli darove predragim poslušalcem, v Poljane se pa ne prikaže, pač pa njegova milost z razprostrtimi rokami iz visočine deli svoj blagoslov v dolino. V zadnjem stavku dotičnega članka zdihuje ta bistra glavica, da bo še veliko dela, predno bo ljudstvo popolnoma bedasto postalo. Zadel je pravo. Dela je v resnici treba, pa ne za zaslepi j euost, ampak za izobrazbo ljudstva, če to človeče misli, da se po Kumrovem dvorišču in kozolcu ljudstvo izobražuje, se grozno moti. Ta banda ima vedno na jeziku delo za napredek ljudstva, v resnici se pa za to briga toliko kot za lanski sneg. Kmečko ljudstvo ji je samo takrat dobro, kadar ji je treba polniti nikdar polne malhe. Slavni dopisun »Domoljuba«! Pometajte pred pragom sodrge, ki je tvoje baze in ki pravi: »Mi smo poštenjaki.« Fej te bodi, prokleti hinavci! Smeti imate toliko, da komaj iz njih gledate. Ob ljudi, ki te popolnoma nič ne brigajo in te pustijo na miru bolj kot suh krav jek na cesti, se ne drgni. Skrbi rajše, da bodo gotovi eksemplarji tvojega kalibra svoje taberharje in uslužbence, ki imajo ob gotovih prilikah z vami mnogo opraviti, pošteno nagradili, ne pa jih kot pritepence odslovili. Toliko za danes v blagohotno premišljevanje. Če se boš pa še naprej brezual po »Domoljubu«, boš imel priliko še marsikaj britkega dobiti pod nos. Iz Zagreba. Slovenska »Lipa« v Zagrebu napreduje počasi, kajti ravno sedaj, ko se je društvo začelo gibati, je največ slovenskih rojakov izven mesta na letoviščih in ni mogoče doseči pravega društvenega življenja. Upanje je, da se bode društvo v zimskem času bolje razvijalo in da se bodo člani pomnožili. V kratkem času kar slovensko društvo »Lipa« obstoji, so kot utemeljitelji člani pristopili: Presvetli grof Miroslav Kulmer, veleposestnik in narodni poslanec, gospod Josip Globoč-nik, odpremnik, in presvetli škof Pavel Gugler, vsak z darom po 50 K, za koje velikodušne darove se obenem zahvaljujemo. Vse te zneske je naložilo društvo plodonosno v prvo Hrvatsko hranilnico. Glede pri-nosov za zastavo je konstatirati, da prihajajo bolj počasi, ter imamo še le nekoliko kronic, tudi plodonosno naloženih. Društvo je uvedlo društvene blokove po 5 vinarjev ter se ti pri vsaki priliki med prijatelje Slovencev delijo, ako se priznajo sinovom matere Slovenije! Razume se, da zastava ne bode tako kma-lo zaplapolala, kajti treba je še mnogo žrtev in truda! Društvo si je ustanovilo tudi svoj pevski zbor, ki šteje do sedaj 18 mož kar je za naše društvo v tem času lepo število, Upati pa je, da se bode pevski zbor po zimi podvojil! Društvo je dobilo izvrstnega pevovodjo in smelo trdimo, ako bodo člani marljivo pohajali vaje, bode društvo čisto lahko že prihodnji mesec dalo malo vrtno zabavo, pred vsem za svoje člane, pozneje pa nastopilo javno! Ker ima mlado društvo zelo veliko stroškov in potrebščin, bilo bi želeti, da bi se tukajšnji in zunanji Slovenci večkrat spomnili s kakim malim doneskom — saj gotovo ga niso proč vrgli, ampak položili mlademu društvu v pomoč za njega razvitek in korist, slovenskega naroda! Dnevne vesti V Ljubljani, 27. julija. — Šolstvo bi radi v roke dobili! Klerikalci so v zadnji seji deželnega šolskega sveta doživeli eklatanten poraz, ki je pokazal vsi javnosti, da še dolgo niso gospodarji v tej korporaciji. To jih je razkačilo in po svoji navadi kar naznanjajo, da se bo moralo vse učiteljstvo podrediti dež. odboru. Ne dvomimo čisto nič, da imajo klerikalci najboljšo voljo, dobiti učiteljstvo v svoje roke, vprašanje je samo, če bodo tudi imeli dovolj moči za uresničenje svojih plemenitih namenov. — Konfiscirana brošura. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem je bila v soboto razprava o pritožbi dr. Hegemanna, protestantskega župnika v Ljubljani, ker je državno pravdništvo zaplenilo njegovo brošuro »Die Gottheit Jesu«, deželno sodišče pa potrdilo zaplembo, češ, da zasleduje knjižica tendenco, da bi ponižala nauk, da je Krist bog, in očita katoliški duhovščini, da je proklamirala božanstvo Kristovo le iz egoističnih vzrokov. Razpravi je predsedoval deželnosodni svetnik K o b -1 e r , votanta sta pa bila deželnosod-na svetnika Hauffen in dr. Toplak. Državno pravdništvo je zastopal namestnih državnega pravdni-ka dr. P a j n i č , dr. Hegemanna, ki je bil sam navzoč, pa dr. A m b r o-s c h i t z. K obravnavi je došlo obilo občinstva, večina tukajšnjih protestantov in protestantk. Navzočih je bilo tudi več poročevalcev dunajskih listov. Prečitala se je brošura, v kateri pisatelj trdi, da je bil Krist po sv. pismu le posredovalec med bogom in ljudmi in ne bog in da nauk o božanstvu Kristovem ni v bibliji utemeljen ter se tam smatra Krist le kot človek. Dalje trdi brošura, da so škofje in papeži božanstvo Kristovo proklamirali le iz sebičnih namenov. Državni pravdnik je nato poudarjal v svojem govoru, da obsega brošura prestopek po § 303. kaz. zak. in da jo je bilo torej zapleniti, ker zanikuje sv. Trojico, taji Kristovo božanstvo in trdi, da je šele cerkev iz egoističnih namenov napravila Krista za boga. V ustavni državi smo, je rekel, kjer sme vsak izražati prosto svoje misli, vendar država mora paziti, da se ne govori na način, ki nasprotuje zakonu. Ta brošura bi razburila ljudi in povzročila prepire po listih. Brošura je polemika, ton v njej je polemičen in pisatelj želi polemike o božanstvu Kristovem. Zastopnik državnega pravdništva predlaga, da se konfiskacija potrdi. Dr. A m b r o -s c b i t z je razmotrival pravno stališče zadeve. Konfiskacija ni utemeljena, ker je brošura filozofska razprava. Naulf o božanstvu Kristovem se ne ponižuje, v knjižici se ne pobija krščanstvo, ampak cerkev. Protestant sme sv. pismo svobodno razmo-trivati in to in nič drugega je storil pisatelj. Knjižica ni noben polemičen spis, ki bi povzročil kako konfesij on alno borbo. To že sledi iz tega, ker je bilo tiskanih samo 500 iztisov, ki so bili namenjeni samo določenim osebam. Brošura ni nobeno ponižavan je kakega nauka, kake dogme, o Kristovem božanstvu, o sv. Trojici ali o zakramentu sv. Rešnjega Tele-lesa. Vsekemu državljanu je dano na prosto voljo, da verjame, kar je v brošuri ali pa da ne verjame. Predlaga nato, da naj se konfiskacija dvigne. Nato je imel daljši govor dr. Hegemann, ki je dejal, da v nobeni državi Evrope — razen morda v Španiji — bi ne bila mogoča konfiskacija te brošure. Drugi državni pravdniki bi ne bili prišli do takih zaključkov, kot je ljubljanski. Stavki so se iztrgali iz brošure, a še o teh ni drž. pravdnik dejal, da so žaljivi za koga. Ako se konfiscira ta knjižica, potem se mora konfiscirati biblija, iz katere so vzeti citati, konfiscirati se mora vsa literatura od srednjega veka dalje, ki je resnično sovražna katoliški cerkvi in jo ponižuje. Ni konfiscirana n. pr. trditev, da je Jezus nezakonski sin Marijin, da je vera iluzija itd. Pusti se, da se ljudje pohujšujejo na nemoralnih knjigah, na nemoralnih igrah v gledališčih, a evangeljski župnik ne sme po raziskovanju sv. pisma priti do zaključkov, do katerih pride z lastno glavo trezno misleč človek. V Nemčiji so se pisatelju smejali ljudje, ko jim je pravil o konfiskaciji brošure, v kateri se je izrekla le stvarna kritika. Ako se katoliški cerkvi dovoli vse pisati, potem ima tudi protestan-ski župnik pravico povedati svoje mnenje in označiti svoje stališče, ne da bi mu državni pravdnik to prepovedoval. Kakor pa uprav ta konfiskacija dokazuje, je Avstrija še čisto staroveška. Naš ponos je, da se smemo prosto izražati in prosto pre-iskavati in to se naj nam zdaj zabrani? Dolžnost duhovnika kot Kri-stovega naslednika je, da tolmači evangelij, če je pa to prepovedano, potem se naj pa konfiscira vsa evan-geljska teologija. Ob Trubarjevem času so res tukaj na Kranjskem seži-gali protestantske knjige, ker se je država udinjala katoliški cerkvi. Dandanes je pa drugače: država je nad konfesijami. Ne bo razpadla Avstrija, če se trpi govornikova brošura. Država naj reče, da ni sodnica v cerkvenih rečeh. Resnica mora ostati resnica. Govornik upa, da pride dan, ko se bo spoznalo za pravo to, kar je on zapisal. S tem je bila obravnava končana. Sodni dvor se je nato posvetoval celo uro in razglasil potem sledečo razsodbo: Konfiskacija nekaterih delov brošure se potrdi, drugih pa dvigne. V razlogih je rečeno, da zanikanje božanstva Kristusovega in zanikanje sv. Trojice ni ponižanje cerkve. — Parada »Čukov« v Škof j i Loki se je končala brez posebnih dogod-ljajev. Ker je »Slovenec« dan na dan bobnal, kaj vse bo videla Škof j a Loka v nedeljo, smo bili res radovedni. Ostali pa smo razočarani. »Čuki« so se pač tako revno izkazali, da zaslužijo svoje ime popolnoma. Kdor le malo pozna telovadbo, mora reči, da so »čuki« v Škofji Loki doživeli fiasko. Hujskali so pač in izzivali na vseh koncih in krajih. Toda naši somišljeniki so se jim pomilovalno smejali. Za vse zabavljanje »Čukov« se naši niti zmenili niso, dasi drugega niso zaslužili, kakor da bi se jih pošteno premikastilo. Večina naših meščanov se je obnašala vzorno. Nekateri so se sicer dali zbegati od Sinko včevega groženja in so »čukom« na čast izobesili zastavo, a jih tudi kmalu poskrili. Tistim neokratnim mlečnozobim fantalinčkom in Marijinim devicam pač ni bilo treba napraviti tolikega pompa. Teater pa je le bil in napredni Ločani smo se izvrstno zabavali. Pri odhodu so »Čuki« napravili županu Lenčku ovacijo v zahValo, ker jih je pred mestno hišo sprejel in pozdravil. — Danes pa je vse mirno in tiho, le par duhovnikov in »Čukov« s precejšnjim »mačkom« je videti, ki švigajo po mestu gori in doli. Zdaj smo še radovedni na poročilo »Slovenca«, ki bo gotovo po stari navadi na dolgo in široko popisal »zgodovinsko važni dan« 26. julija in tako bo potem cele te komedije — konec! — Oni se zgražajo nad tem, kar vsiljujejo nam! Pišejo nam iz Trsta: Znano Vam je, da se že preko 20 let borimo, da bi dobili v Trstu eno boro slovensko ljudsko šolo. Znano Vam je, kako se tržaški Italijani na vse kriplje upirajo temu našemu opravičenemu postulatu. A glejte, kako se oni zgražajo nad učenjem otrok v tujem jeziku! V Trstu je namreč mnogo mlačnih Italijanov, ki pošiljajo svoje otroke v nemške šole. In včerajšnji »Piccolo« prinaša dolg članek, v katerem se prof. Zernitz — ki je spisal članek — zgraža nad tem resnično žalostnim dejstvom. Prof. Zernitz pravi: »Nepobitno pedago-gično načelo je, da treba otroke katere si bodi narodnosti poučevati v njih materinem jeziku. Izven izrednih slučajev, ko je to nemožno (n. pr. če italijanska družina prebiva v Berolinu, ali nemška v Rimu itd.) je temu načelu nasprotno ravnanje graje vredno in se kaj kmalu samo kaznuje s škodo, ki jo imajo otroci . . .« — Da, prof. Zernitz ima popolnoma prav. Otroci, ki morajo poslušati učitelja, ki jih poučuje v njim tujem jeziku, imajo od tega poučevanja le škodo, pa naj bodo otroci italijanski ali pa slovenski. A »Piccolo«, ki se nad takim počen j an jem zgraža, naj pomisli, da stranka, katere glasilo, je on, zagreša ravno tak greh nad nami, nad našimi slovenskimi otroci, ki morajo poslušati učitelja, ko jih poučuje v nemškem ali pa v laškem, a na vsak način v njim tujem jeziku. — Iz sodne službe. Primorsko višje deželno sodišče je imenovalo pravnega praktikanta Antona B u -ž o 1 i č a za avskultanta. — Iz železniške službe. Za uradniške aspirante so imenovani volen-terji: Rudolf V i d i c na postaji Pr-vačina, Gabrijel Kumar na postaji Volčjadraga, Ivan pl.,Wawra na postaji Herpelje - Kozina, Ivan Berberovič na postaji Rocol, Rudolf Hora k na postaji Lesce. Premeščeni so: Mihael R o ž a n c , uradniški aspirant, iz Novega mesta v Lesce, Ivan W a 11 a n d , uradniški aspirant, z Jesenic v Trst drž. železnica, Vilibald S t a r y , uradniški aspirant z Rocola na Jesenice, Josip M i s o n , uradniški aspirant, iz Vodnjana v Lesce, Josip Korošec, uradniški aspirant, iz Herpelj-Kozine k direkcijskemu oddelku 7, Edgar Dittrich, uradniški aspirant, iz Gorice k Sv. Luciji - Tolmin. Na novo sta vstopila: Edvard R e -p o v š , kot volonter v Podnartu-Kropi in Josip P e t r i č kot volonter v Rocolu. — Hinavstvo naših klerikalcev* V vseh mogočih varijacijah je začel „ Slovenec" boj proti magistratu glede na splošno draginjo, ki je nastala ne le v Ljubljani, temveč povsod. Pri tem seveda mu ni za korist ljubljanskega prebivalstva, ampak le za svoje umazane strankarske namene. Le tako si je mogoče razložiti, da Trn ovce in Krakovčane ščuje proti mestnemu magistratu in županu po eni strani, po drugi pa njihovo neopravičeno zvišanje oen za zelenjavo na ljubljanskem trgu jemlje v zaščito. Ljubljančani bodo pač dobro vedeli soditi, koliko je „Slovencu" in pa ljudem, ki stoje aa njim v resnici do obrambe koristi širokih plasti prebivalstva. Hinavstvo vse in povsod, to bi se lahko reklo o raznih maziljenih in nem azil j enih s o Rudnikih okoli našega klerikalnega dnevnika. Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabrala na včerajšnjem zle tu v Tržiču ga. Zakotnikova, soproga župana iz Zgornje Šiške, okoli 35 K in še sama dodala toliko, da je izročila navzočemu družbenemu tajniku g. župniku Beroetu 40 K. G-osp. Beroe s svojim govorom na veselici ni delal nobene reklame za družbo, ampak govoril za skupno medsebojno delovanje vseh narodnih društev, vendar so se v prid naše šolske družbe jele prodajati Polakove razglednioe in se nabiral denar. Maturanti o. kr. učiteljišča v LJubljani is 1 1883* imajo svoj sestanek dne 3. avgusta v Ljubljani. Zbirališče v hotelu „Južni kolodvor" ob 3. popoldne. Shod sa dnevni pouk za va-Jenoe Včeraj je sklicala podružnica z veae kovinarjev javen shod a dnevnim redom: „Razmere vajencev v Ljubljani in obrtnonadaljevalne šole." Vršil ae je shod v gostilni g. Frana Poeka v Florijanakih ulicah št. 6. Poročevalec g. Berdajs je obrazložil razmere vajenoev. Kovinarska zadruga mojstrov, ki ji je na Čelu g. pas ar Kreg**» je 1. 1903 protestirala celo proti sklepu šolskega sveta, ki je hotel uvesti popoldanske poučne ure, in sicer ob sredah in sobotah. Sprejeta je bila sledeča resolucija: Poživlja se slavni šolski svet ponovno, kakor je že sklenil leta 1903 jako parne t do odredbo, da se namreč prestavi večerni pouk obrtnonadaljevalne šole na popoldanske ure, med dnevnim časom, — ampak dodatno, da se opusti popolnoma nedeljsko poučevanje. Ta sklep, ki odgovarja v polnem obsegu humanitarnosti in duhu časa — pa ni bil všeč ljubljanski kovinarski zadrugi mojstrov in je deželna vlada omenjeni sklep šolskega sveta ovrgla. Shod poživlja šolski svet, da se postavi na svojo prvotno stališče. Napad« V noči od sobote na nedeljo so neki tukajšnji Nemoi napadli v „Zvezdi" trgovskega sotrudnika g. Obilčnika brez vsakega povoda. Vzrok je samo to, ker je g. Obiičnik zaveden Slovenec. Škoda, da napadalcev ni bilo mogoče spoznati, ker so jo po napadu takoj oakurili. Ali bo proti nemški drhali res treba napeti druge strune, da bo enkrat dala mir? Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okra|u LJubljani je dovolilo c. kr. pravosodno ministrstvo enkratno podporo 7000 K. — Istemu društvu je vposlal g. dr. M. Pir o, odvetnik v Ljubljani, na podstavi neke kazenske poravnave 10 K. Slovenski abiturijentje, ki želijo vstopiti k južni železnici, naj vpošljejo tozadevne prošnje takoj na prometni urad(Verkehrs-Direkt. der k. k. priv. Sudbahn Geselisohaft) Zvedeli smo iz zanesljivega vira, da bi južna železnica rada sprejela slovenske prosilce, ako bi jih imela! Na noge torej, dokler je Čas! Absolventje štirih razredov srednjih šol dobe lahko mesta poštnih oficijantov pri dunajskem poštnem ravnateljstvu, kjer bodo sprejeli v najkrajšem času do 200 novih moči. Dobe takoj nekaj plače in imajo upanje po 6—7 službenih letih postati poštni asistentje. &s* Učiteljstvo okraja ljubljanska Okolica, naj se zbere v soboto 1. avgusta ob 2. pop. v .Narodnem domu". Umrl Je v nedeljo v Litiji sodni pristav gosp. Miroslav Nerat. Znan je bil širom slovenske domovine kot izboren muzikus. Mati Slovenija je izgubila ž njim zvestega sina. Iz Postojne se nam poroča, da dosluženi vojaki jubilejne sla vnos ti ne bodo obhajali dne 9. avgusta skupno s požarno brambo, temveč samostojno in popolnoma vojaško dne 22. ic 23 avgusta. To na vednost dosluženim vojakom. Zajedno praznovala se bode 301etnica bosanske okupacije. To SO moije! Bralno društvo Sv. Križ na Murskem polju je v nedeljo krščanski socijalni zvezi v Škofji Loki poslalo brzojavni pozdrav s sledečim naslovom: „ Slov krščanska socijalna zveza v Bi seno fla ck*. Prava sramota za „slovensko" bralno društvo, da ne ve slovenskega imena za Bisohofiaok; ali morda mislijo pri Sv. Križu na Murskem polju, da je „Bisohofiaok" kakšen Luegerjev dunajski Krščansko socijalni Bezirk? Potem se ne sme Čuditi, če naši nasprotniki Nemci in nemčurji dosledno nemška krajevna imena rabijo za popolnoma slovenske kraje. Izobraževalno društvo v Senožečah je poslalo družbi sv Cirila in Metoda 2 K, ker se je v „Slov. Narodu" — kakor vsem drugim narodnim društvom ! — brezplačno objavila notica o njegovi prireditvi. To je prvo slovensko društvo, ki je is tega namena darovalo naši šolski družbi Semenj na Veliki Loki. Velikanski vlak, broječ 48 vagonov, se je pomikal v soboto iz Velike Loke proti Ljubljani. V 31 vagonih je bilo naloženih 380 glav: 17 bikov, 219 volov, 40 krav in telio, 40 telet in 53 ovac. Koliko parov so pa odpeljali proti Litiji in drugih krajih, deloma bodo Še med tednom nalagali. Samo lepe, debele, pitane goveje živine so nagnali skupaj okrog 1200, celo konj je bilo nad 200. Tujci so pobrali vse, kar se je le kupiti dalo. Ljudstva seje kar trlo med stojnicami in gotovo so bili s tem dnevom razen kmetovalcev, tudi obrtniki, trgovci in gostilničarji prav zadovoljni. Tako se je Vel. Loka, kakor vsako leto, tudi letos ponesla s prav živahno kupčijo in pokazala, da po živinoreji sloveči temeniški dolini niti občutna suša ni mogla do Živega. Pričakujemo, da bo o. kr. deželna vlada upoštevala opravičeno prošnjo in dovolila na Veliki Loki ustanovitev Štirih novih, gotovo potrebnih in kmetu koristnih sejmov. Živahne kupčije je pričakovati tudi v Št. Lovrencu dne 10. avgusta. S staro medaljo Jo plačal v Zagrebu hlapec VokoslavBunčič ■ aMasaaBasaa^Ha^al kmetu hruške. Kmet je mislil, da mu je kupec dal goldinar in odštel nazaj, kolikor je šlo iz goldinarja. Ko je pa kmet „denaru natančneje pogledal, se mu ni zdel pravi, a Bunči5 je zatrjeval, da je „najnovejšega izdelka". PrišedŠi stražnik tudi ni verjel, da je pravi denar, zato je BunčiČa vzel seboj. Hesreča na brodu v Tacnu Včeraj zjutraj so se peljali romarji na SkaruČno in dospeli okoli 4. ure do broda v Taonu. Ko je voznik zapeljal voz z romarji na brod, sta za vozom stali 581etna Cecilija N, po domaČe Lozaroa iz Grabna pri Dobrovi in 14letna Nežika Plečnikova iz Brezja pri Dobrovi št. 47. Ko sta menda, (tako domnevajo romarji, a pozitivnga pa baje nihče ne ve) hoteli iti že proti sredi Save na voz, sta padli v vodo. Deklica je izginila takoj pod vodo, Lozaroa pa se je par minut borila s smrtjo in obupno klicala na pomoč, potem pa izginila za deklico med valovi. Lozaroo so, kolikor je nam znano, včeraj dopoldne potegnili iz vode blizu G-ameljnov, Plečnikove pa baje še niso našli. Karakteristično je pri nesreči, da nikomur izmed romarjev ni srce utrip-nilo, da bi skušal ponesreČenki rešiti in celo brodar je plovil svoj „nos" za „bele zeksarje" do kraja, mesto da dal kakšno pomoč nesrečnima žrtvama. Ko so prišli na drugo stran, to je levo, Save, so romarji nekoliko časa šli ob vodi, potem se pa odpeljali na Skaručno. Še oelo deklična lastna mati se ni dalje brigala za ponesrečeno hčerko, ampak jo je vest gnala na božjo pot na Skaručno. Nesreča nikjer ne praznuje, pa naj si bode pri lovcu, turistu ali pa pri božjepotniku. Nemčurstvo na Posavjn. V soboto je bil v Klečah pogreb umrlega mestnega mašinista. Pogreba se je udeležilo tudi veteransko društvo na Jezici, katero je vodil kot major znani gostilničar AvšiČ. Ude-ležniki pogreba so se kar spogledovali čuvši — nemško komando. Zapazilo se je to toliko bolj, ker ima gasilno drutvo, ki se je tudi udeležilo pogreba, slovensko veleva n j e. Pepel je nesla v škafu domov riz pekarnice v Gradišču ob Soči 14-letna A. Perini. Ker je pihal veter, je pokrila pepel s predpasnikom. Ali v pepelu je bil še ogeDJ, ki je prijel predpasnik, na kar se je imela deklici še druga obleka. Ko je bila že blizu doma, so jej priskočili nekateri na pomoč ter jo prenesli v hišo. Deklica je hudo ožgana na raznih delih telesa. Težko, Če okreva. Državna subvencija. Mlekarska -zadruga v Žireh je dobila 500 kron državne podpore, ravno tako pa tudi ona v Spodnjem Brezniku. Gad le pičil 26letno A. Vovk v Klancu v Istri, ko je žela. Petrolej so našli baje v Der-nišu v Dalmaciji. Sokolski zlet v Tržiču je včeraj uspel nad vse sijajno. Navzoča so bila večinoma vsa gorenjska sokolska društva. Iz Ljubljane in Šiške s& je pripeljalo okoli 50 Sokolov kot deputacije tukajšnjih sokolskih društev. Vseh Sokolov je bilo nad 300. Navdušenost je bila velikanska. Obširno poročilo nam je obljubljeno. Smrten padee. V Konjicah je oSietna preužitkarica Terezija Kotnik padla s prvega nadstropja in se pri tem ubila. Železniška nesreča. Na Pra-gerskem je zadel stroj brzo vlaka v osebni vlak. Voz, v katerega je zadel, je poškodovan, več oseb pa lahko ranjenih. Dve ženski sta dobili baje težke notranje poškodbe. Grozdje se že prodaja na tukajšnjem trgu od petka naprej. Kilogram stane 1 K 60 v. Požar. Včeraj opoldne je gorelo v vasi Bukovica pri Vodioah. Požar je uničil nlev in skedenj. Škoda je precejšnja. Hradeekega most — tudi čevljarski ali železni most imenovan — je radi asfaltovanja dne 27., 23 in 29. t. m. za vozni promet zaprt. Matura na celjski gimnaziji se je vršila od 20. do 25. julija. Delalo jo je 56 kandidatov; trije se k ustni maturi niso pripustili, ker semestralno niso uspeli. Napravilo je izpite 55 maturantov, med temi 8 z dliko. Propal je en kandidat (Slovenec) na pol leta. Aprobovani so nastopni slovenski abiturientje: Vladimir Brezovnik, Franjo časi, Anton CeČko, Franjo Dvornik, Anton Farčnik, Ivan Groznik, Franjo Grril (s odliko) Josip Majcen, Franjo Hrašoveo, Jurij Korent (z odliko), Josip Majcen, Franjo Po-lak (z odliko), Karel Pilih, Friderik Sohmidinger, Anton Suhač, Josip Šušterič, Milan Šlander, Josip Šmid, Ivan Tratnik, Albert Vizjak, Franjo Zorer, Anton Zu-panič, Franjo Žekar in Ciril Žižek. Sorti ki mestni svet je sklenil v seji v soboto postaviti v spomin cesarjeve 601etnioe zavetišče sa zapuščene otroke ter je votiral v ta na- men 30.000 K. — V goriškem mestnem svetu pa je vedno nekaj gonje proti Slovencem. Na konon se je oglasil dr. PinavČig ter ae je pritoževal radi pretepov in ekscesov, katere po njegovem mnenju zagreaujejo v Gorico došli dragonoi. Med dragonoi je namreč večina Slovencev. Da so dragonoi živi fantje, ae raume samo po sebi. Razume se pa tudi gonja proti njim od laške strani. Kakor hitro so zavohali Lahi, da so dragonoi ^Slovenci, pa so jih začeli preganjati. Pričakuje se, da bo vojaška oblast znala prav oeniti pritožbe go riškega mestnega sveta. Napredujemo I Iz Celja se nam piše dne 23. julija: Sedaj imamo v našem mestecu tudi stražo za — trgovine! Posebni čuvaji — pet jih je do danes — imajo nalog, da po noči stražijo prodajalnioe večjih naših tr-govoev t. j. oni imajo preprečiti, da bi se tu učinil kak vlom. — Potem pa naj Še kdo reče, da v Celju ne — napredujemo! Katoliško izobraževalno društvo v Celju, tako se nam piše od ondod, je srečno preminilo, ni ga več! Tudi slična klerikalna družba med delavci cinkarne v Gabrjih pri Celju že davno hira ter bode kmalu dočakala smrt. — Celjski vikar J. GoriŠek, stvaritelj teh društev, pač nima sreče pri svojih sno-vitvah. Milujemo! Duhovniške vesti« Piše se nam iz dolenjega Štajerja: Nedavno je prinesla oeljska „Domovina" vest, da pride znani pater — pardon! — dr. Korošeo za dekana v Šmarje pri Jelšah. Mi pa vemo iz verodostojnega vira, da se Korošec resno poteguje za dekanijo v Ljutomeru. KoroŠeo je zdaj persona grata pri Škofu dr. Na potniku, Čas je torej treba izkoristiti ter se oskrbeti za bodočnost; kajti sicer bi se utegnilo pripetiti, da Korošeo, ki je danes Še poslaneo, ostane vedno le kaplan brez „portfejla" . . . Ljutomerski dekan „nemško" pobarvani Dav. Jur-kovič, pride baje za prosta v Ptuj mestu nemčurskega Flecka, ki ide v zasluženi pokoj. Za nadžupnijo v Šmarju pri Jelšah pa se marno poteguje polzelski župnik Atteneder, katerega si je pošteno privoščil dopisnik iz s a vinske doline v 168. Številki cenjenega vašega lista. Slovenski duhovniki hodilo v celjski „Dentsches Hana", tako se nam poroča, v no vejem času — prenočevat! To je tista naša duhovščina, ki se vedno tolikanj štuli s svojo narodnostjo. Škandal! Trgovina s dekleti- Trst je dandanes veliko trgovsko središče: vendar je pa gotovo vsakemu poštenemu Tržačanu resnično žal, da je mogla v Trstu uspevati sramotna trgovina z — dekleti. Tržaška policija je prišla — kakor se zdi — na sled osebam, ki so se v širjem obsegu bavile s to trgovino. Govori se o predstojećih aretovanjih. — Minolega četrtka zvečer sta dva policijska agenta aretovala nekega človeka, ko je neko mlado, jako lepo in elegantno oblečeno žensko vodil v staro mesto. Agenta sta ga ustavila in aretovala, ker sta ga videla prej v neki gostilni in potem v neki kavarni, ker sta se — on in ženska — prepirala, kakor bi se ona česa branila, na kar jo je on nagovarjal. Ko sta ga detektiva vprašala, kdo da je on in kdo ženska ter od kje da sta in kam gresta, je bil on takoj v zadregi z odgovorom. Dejal je najprej, da je gospodična njegova sestrična, ter dajo je privedel v Trst k sorodnikom. Na vprašanje od kje da sta, je rekel, da z Reke. A malo za tem je rekel, da je gospodično slučajno spoznal v vlaku, ko se je vozil iz Vidma v Trst. No, na policiji se je dognalo, da je nameraval deklino proti njeni volji odvesti v neko tolerančno hišo v ulici delle Beooherie. — Naš tržaški dopisnik, ki dobro pozna tržaškega tajnika „Avstrijske zveze proti trgovini z dekleti" stavlja mu sledeče vprašanje: Vi, gospod Mario Rustia, ali veste, od kod in na kak način dobiva lastnica tolerančne hiše v ulici delle Beocherie dekleta? Če tega ne veste, dasiravno ste v tej hiši kakor doma, potem niste sposobni za tajnika zveze proti trgovini z dekleti. Če pa to veste . . . no, potem ste pa še manj sposobni sa to! Nesreča« Josip Dobrota, 19 let star, rojen v Kemptnu, pristojen v Ljubljano, je delavec v papirnici v Solkanu. Pri delu ga je prijel stroj za desno roko ter mn jo svil in ranil, da se je onesvestil, na kar so ga prenesli v goriško bolnišnico. — Bikoborba Hektor Tiberius je imel včeraj popoldne predstavo na prostoru stare bolnišnice ob Dunajski cesti. Močan je res. Debele železne verige je raztrgal s napeljem prsi, 25 ljudi je skupaj vzdignil, 4 voli ae pa niso mogli premakniti z mesta, ko jih je držal vkup, dasi so potegnili sicer 130 stotov. Bikoborba na spet ni bilo, ker je dei zmočil tla m travo in drselo ter bi ae bil biko-borilec lahko ponesrečil pri divjem biku. Kinematograf »The lajal HO11 je vsled svojih lepih slik salo privlačna sila sa občinstvo, ki ga poseča vedno v mnogem števila. Danes in jutri je nov vapored, med tem tudi jubilejski poklonit veni sprevod na Dunaju. V kinematografu JEdlsen" In „Tho Elito Biogrnpk11 se vidi do vštetega petka cesarski jubilejski po-klonitveni sprevod na Dana j u bres zvišanja navadnih cen. Nesreči. Ko je v soboto zvečer vozil ob V49. gorenjski vlak čez prelaz na Dunajski cesti proti postaji in je krojaški mojster Jožef Globel-nik pogledal iz voza skozi okno, so se odprla vrata, Globelnik pa je omahnil in padel iz voza med dva premi-kača ter se pri tem na glavi in rokah znatno poškodoval. Sreča je le bila, da ni prišel pod kolesa. Globelnik pravi, da vrata niso bila dobro zapahnjena, sprevodnik pa trdi nasprotno. — Istega večera je prišel ob polu 12. sprevodnik Jož. Drinovec iz Trsta obiskat na Marije Terezije cesto št. 6 svojo na smrt bolno ženo, s katero ne živi skupaj in je s I. nadstropja padel po stopnicah ter se na glavi tako poškodoval,da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. »Gliha skup štriha«, pravi pregovor in ta se je zopet uresničil pretekli teden. Ko sta prišla v neko gostilno v Mostah skupaj 361etna, že 19krat predkaznovana v Postojno pristojna Frančiška Celanova in že 17krat predkaznovani vagan t Jožef Volbank, ki je šele prestal 31etno kazen in se povrnil iz prisilne delavnice, sta se začela spominjati svojega predživljenja in tega grenkosti sladila z nektarjem toliko časa, da se ga je bil mož popolnoma navlekel. Francka pa ni imela usmiljenja niti s svojim sovrstnikom, ampak ji je smuknila roka v njegov žep in obtičal je v nji tolar za pet kron. Ko se je tovariš potem prebudil, jo je dobro nakrišpal in ker ni dobil denarja nazaj, Francka jo je potegnila pa v mesto, je zadevo ovadil policiji, ki je Oelanovo izsledila in aretovala. Pri sodišču se bode morala zagovarjati poleg tatvine tudi zaradi prepovedanega povratka v Ljubljano. Izgubljeno in najdeno. Krojač Jakob Novak je izgubil srebrno žensko uro s kratko verižico. — Šolska učenka Ana Jankovičeva je našla manjšo vsoto denarja in ga oddala pri magistratu. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden dežnik, ovratnik, ovratnica, ženska jopica, kovčeg z obleko, vojaške rokavice, manšete z gumbi in zavitek belježnikov. — Vdova ga. Marija Hernova je našla zlato brožo z granati. — Gdč. Franja Westrova je dobila svojo zapestnico nazaj. — G. Peter Majaron je našel usnjato ročno torbico. — Marija Mihlerjeva je našla denarnico z manjšo vsoto denarja. — Gdč. Hilberta Roženova je našla denarnico s srednjo vsoto denarja. Drobne novice. — Radi veleizdaje so v Kielu na Nemškem zaprli več trgovcev. Arc-tovanci so prodali važne dokumente, tičoče se nemške mornarice, Angliji. — Gozdarja Weberja v Murna-vu na Bavarskem so napadli divji lovci in ga do smrti mučili. Mrtvo truplo je ležalo štiri tedne v gozdu, ne da bi je kdo našel. — V vojaško taborišče v Goete-borgu je vdarila strela in ubila tri vojake. Poškodovanih je nad 100 vojakov. — Izobčen jezuit. Jezuit Bertoli, propovednik v Piacenci, odličen so-trudnik katoliškega lista »Civilita catholica«, je izobčen iz cerkve, ker ni hotel preklicati svojih modernističnih nazorov. •• iSCHta .... — Avtomobilski promet Kotor-Cetinje. Crnogorska vlada je podelila za 15 let monopol avtomobilskega prometa med Kotorom in Cetinjem in sploh po Crni gori trvdki Laurin & Klement v Mladi Boleslavi. Rožne stvori. * Skrbite za zobe! Zobje so stebri vašega življenja, varuhi vašega zdravja, zatorej skrbite zanje. Varujte se treti z njimi orehe, leščnike, grizti trde stvari. Ne je j te prevročih jedi, ne pijte premrzlih pijač; eno kakor drugo je za zobe kakor dinamit za skalo. Ne beekajte v zobe s šivankami, ampak poslužujte se samo lesenih zobotrebcev.Cistite pridno zobe! Zjutraj in zvečer jih odrgnite s krtačico in kakim dobrim zobnim prahom ali kremo. Ako je dobil zob luknjo, pojdite takoj k zobozdravniku, da ga plombira. Vsak izgubljeni zob pomeni toliko in toliko dni življenja manj. * Prospe van je nežne človeške rastline. Malo dete so premnogokrat prispodobili mladi nežni rastlini, katero mora vrtnar pričetkoma varovati pred vročino in mrazom, pred bur- jo in vremenom, skrbno vsak dan negovati, zalivati in čistiti, oskrbeti s hranljivo zemljo, ako hoče, da mu uspeva. Ta primera je v istini jako na mestu. Nežno človeško rastlino, malega deteta, res ne goji vrtnar pač pa vrtnarica, katera dan za dnevom ne misli na drugo, dego na prospeh ljubega bitja. Za nežno človeško rastlino je stara, skromna, neumetniška Nestlejeva otroška moka pople-menitena oblika ljudskega močnika iz mleka in dvopeciva, gotovo najboljša hrana, ki zajamči nje uspe vanje naj sigurne je. 2297 Književnost — Vier Novellen aus dem siid-slavischen Leben. Založil Ign. Gra-nitz v Zagrebu. Cena 1 K. Preložil je te novele Ivan Souvan. Posebno pozornost zasluži novela »Proletar-ci« pred kratkim umrlega Kozarca, ki podaja v kulturnozgodovinskem oziru uprav neprecenljivo sliko iz življenja na deželi v Slavoniji, trpko kritiko gotovih razmer, ki so se po vplivu večinoma tujih elementov razvile v teh krajih in so domačemu ljudstvu v veliko nevarnost. V noveli »Stara slika« opisuje Savič zakonsko dramo, dočim je njegova novela »Dvojčki« polna presrčnega humorja. Pravi biser srbske novelistike je vaška povest »Danes je spet prišel . . .«, ki jo je spisal Adamov. — »Brodkovski odvetnik«, novi roman, ki ga je pravkar izdala »Narodna založba«, stane 1 K 50 v, s pošto 10 v več. Vse tn naznanjene knjige in listi ae dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3. izpred sodita. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Pretepi. Rogač France, posestnika sin, in Janez Dežman, delavec sta oborožena — eden s kolom, drugi z gnojnimi vilami — na Lancovem napadla hlapca Andreja T om a n a in Franceta Tavčar-j a , tesarskega pomočnika, pri vaškem znamenju. Tomanu je bila vsled udarca vtisnjena lobanja. Vzrok tepeža je bil prepir v Mule je vi gostilni. Rogač je bil obsojen na 5 mesecev, Dežman na 4 mesece težke ječe. Čevljar Luka Kočar se je pred Mrakovo gostilno v Št. jurski gori sprijel z Janezom Prešernom, posestnika sinom, zaradi tega, ker ga je slednji preje z bičem po glavi udaril, da je krvavel. Kočar se je hotel s kolom braniti, ker ga pa ni našel, je z odprtim nožem Prešerna večkrat sunil. Obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe, vrh temu da mora še plačati Prešernu za bolečine 400 K in na odhodu zaslužka 200 K. Prepir zaradi strešnega stola je nastal med Janezom Kalanom in Janezom G ab.ro m v Vehovei krčmi. Med veznimi duri sta se spri jela in tako ruvala, da je Gabru odletel klobuk. Kalan ga je pobral in iz njega krivca raztrgal. Ker Kalan vsled pijanosti le ni odnehal, ga je Gaber trikrat z nožem sunil. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe, Nasilen zidar. Neki večer je prišel mestni stražnik v Angelovo gostilno v Ljubljani, da bi napravil mir med razgrajaj očimi gosti. And. Štefančič, zidar, ga je takoj z laško kletvijo nahrulil, češ, da nima tu ničesar opraviti. Kasneje je bil pa Štefančič na ulici zaradi nočnega razgrajanja aretovan. Temu pozivu se obdolženec ni maral pokoriti, temveč je bil okoli sebe, pri tem pa stražnika z neko trdo rečjo zadel na roko, da mu je takoj otekla. Štefančič, ki skuša vse utajiti, je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe. Deček ga je izdal. Vaclav Držaj, 131etni dijak, je videl, kako je Hinko Jerman, knjigovez, v Tre-barjevi prodajalni v Ljubljani izmaknil 4 pare čevljev, in o tem obvestil stražnika. Jerman je pred stražnikom pobegnil ter vrgel na Sv. Petra cesti ukradene čevlje od sebe, na to pa skočil v stanovanje svoje matere, kjer ga je stražnik prijel. Jerman je bil, ker ima že več tatvin na svoji vesti, obsojen na 7 mesecev težke ječe. Kurji boj. France Sušnik, posestnik v Mekinjah, je odpovedal Francetu K o š n i k u stanovanje. Vsled tega je prišlo med njima do prepira in končno do pretepa, tekom katerega je Sušnik svojega nasprotnika Košnika tako po obrazu opraskal, da mu je na levem očesu z nohtom prerezal roženico. Zagovarja se, da ta poškodba ne izvira od njega, marveč da je Kosnika pred dvema mesecema njegova žena ravno po tem očesu udarila. Zdravnika zve-denca pa odločno izrekata, da ta trditev ni resnična, ker je rana sveža ne pa zastarela. Obsojen je bil na 4 mesece ječe. Dva zrela ptička. Pri Kunstlju v Kranju je za hlapca služil Anton Bele. Nekoč je prišel k njemu na obisk že večkrat zaradi tatvine predkaznovani Tine Rajgel j »mesarski pomočnik. Ker nista imela za pijačo, sklenila sta gospodarju izmakniti vrečo ovsa in ga prodati. Rečeno storjeno. Ukradeni oves je odnesel Rajgelj in ga spravil v denar. Raj-gelj odločno taji, da bi se bil on udeležil tatvine, med tem ko Bele vse odkrito priznava. Hlapec Bele je bil obsojen na 7 mesecev, Rajgelj pa na 6 mesecev težke ječe. Telefonsko In brzojavno poročila. Pretep v turškem poslaništvu v Belgradu Belgrad, 27. julija. V tukajšnjem turškem poslaništvu se je pri godil velik škandal. Poslaniški tajnik Šaki-bej je zahteval od poslanika Fetd-pase, naj mu da denarja, češ da nima niti 5 novcev v žepu. Feti-paša mu denarja ni hotel dati, Češ da je blagajna prazna. Ko je šaki-bej zahteval, naj mu paša da plačo iz svojega žepa, in ko je poslanik tudi to odklonil, se je tajnik dejansko lotil paše. Prišlo je do ljutega pretepa, ki so mu napravili konec šele poslaniški uslužbenci, ki so Šaki-beja vrgli na ulico. Iz tega dogodka je nastala vest, da je prišlo do ostrega konflikta med Feti-pašo in njegovim sekretarjem radi tega, ker je Saki-bej mladotnr-škega mišljenja, kar pa ni res. Povratek anatolskih polkov v Azijo. SolUD, 27. julija. Vojaška uprava je ukrenila, da se imajo polki, ki so se poslali semkaj iz An a toli je, da v duše upor v Makedoniji, takoj zopet vrniti v Azijo. Policija na Turškem brez vplivs. Carigrad, 27. julija. Policija, ki je bila preje vsegamogočna, je zgubila sedaj svojo moč in veljavo. Veliki vezir Said paša je črtal ves kredit za tajno policijo in je dal odpustiti veliko število policijskih uradnikov. Amnestija in cenzura. Carigrad, 27. julija. Irade o amnestiji političnih zločincev in o odpravi cenzure in tajne policije je izdan in bil dostavljen dotičnim ministrstvom. Irade se javno razglasi najbrže že danes. Slavnosti v Carigradu. Carigrad, 27. julija. Včeraj je bilo tu nebroj shodov in slavnostnih sprevodov v proslavo zopetne uvedbe ustave. Slavnosti, ki se jih je udeležilo na tisoče ljudstva, so trajale do 3. zjutraj. Ljudstvo je prirejalo navdušene ovacije nekaterim dostojanstvenikom, ki veljajo za liberalne. Trik Turčije. Berolin, 27. julija. V tukajšnjih diplomatskih krogih vlada splošno piep-icanje. da je Turčija uvedla ustavo zgolj v ta namen, da prepreči angleško-ruske reforme. Rusija vztraja pri reformem predlogu. Rini, 27. julija. Ruski poslanik grof Muravjev je danes notiriciral italijanski vladi angleško-ruski reformni predlog glede Makedonije. Italijanska vlada je predlog o do b rila. Zopet zagoneten zločin v Trstu. Trst 27. julija. Danes zjutraj ob šestih je neki težak lovil ob obali della Sanita takozvane morske pajke. Toda mesto morskega pajka je potegnil iz morja precej velik bel omot, na katerem je bil pritrjen 3 kg težak kamen; v omotu je bilo zavito nekaj trdega. Ko je omot — servieto in papir — odvil, je strahoma zapazil, da ima pred sabo še skoro krvavečo glavo mlade ženske, ki je bila vsa povita z žico. Konstatiralo se je, da je glava 28—321etne črnolase ženske, ki ji je bila odsekana gladko z enim mahom. Policija je najprej sodila, da je najdena glava neke prostitutke iz zloglasne hiše št. 7 via Solitario. Šli so vprašat v dotično hišo in izvedeli, da je dotična dekle odšla iz Trsta že v soboto. Osebe, ki so jo poznale, trde, da najdena glava ni dotične prostitutke. Trupla še niso našli. 6. sentember oll nedelja pred Molim šmarnom letos ? ? ? Prve avtoritete, domače in tuje priporočajo otroš-|Za ko moko odrasle nKnleke" in otroke, kol najboljšo hrano zoper brohsn|e, drisko in creesne katarje. »ner gšugllng«, Jako poučna knjiga se dobi brezplačno v prodajalnah ali pa pri Eultktju, nnaal L 2847-2 Ustnico uredništvo. B.e.K-rT Idriji. Slike S. Gregorčiča In Fr. Prešerna dobite pri Jerneju Bahovcu, trgoveu s papirjem v Ljubljani, Marijin trg. Obrnite se nanj) \ Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v LJubljani1*. Uradni kuni đon. borzo 25. julija 1908. Sv* V*I° , majska renta. • • • ttJ;^ srebrna renta . • • 4% avstr. kronska renta • • 4*/0 „ zlata 9 • • 4*/c ogrska kronska renta « 4Pf9 „ zlata 9 • 4fji posojilo dež. Kranjske 4'Z/ij posojilo mesta Spliet •V.*/. , . Zadar 4"/,*/« bos.-herc. železniško - posojilo 1902 . . . *•/, češka dež. banka k. o. 4*/. . • m t. O, «»/,•/, zast. pisma gal. det. hip o tečne banke • • 4«/t*/« pešt. kom. k. o. z 10 \ pr...... 4' • z^st. pisma Innerst. hranilnice..... «%•;, zast. pisma ogr. ccntr. dež. hranilnice. . . #V/q z. pis. ogr. hip. ban. 4l/i'/a obi. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 41///© obl. Češke in d. banka «>/0 prior. lok. želez. Trst-Poreč ..... 4% prior, dolenjskih žel. . 3*— g turške. ..... Basilika srečke . • • Kreditne , . • • InoTnoške » • • • Krakovske , ... LjuMjanske „ ... Avsrr. rdeč. križa , ... Qg* » M 9 - • • R;;do!fove , . . . Salcburške „ . • • Dunajske kom. , ... Delnic«. iužne železnice..... >ržavne železnice .... Avstr.-ogrske bančne dela.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske , ... ^ivnosrenske 9 . . Premogokop v Mostu (BrQx) Atplnske rnontan .... Praske žel. ind. dr. ... Rjma-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družb« češke sladkorne družb« C kr. cekin..... 20 franki ....... 20 marke • •••**• Sovereigns....... Marke......, # Laški bankovci . . • . . Publji........ l^-iTl? t t t t * t ~« • Žitne cene v Budimpešti. Dne 27. julija 1908. Termin Menica za oktober . . , sa 50 kg K 11.12 U za oktober .... za 50 kg K 937 Koruza za avgust ... za 5'J kg K 742 „ za maj 1909 . . za 50 kg K 7'15 Oves za oktober . . . za.50 kg K 8*20 15 vin. ceneje Meteonlosiino poroflto, Vliina nad morjem 306. {Srednji sraćni tlak 786'9 mm. Inijaa takti v Um 1 Blsgo 96 5( ) 9670 99 10; 9930 96 70 96 90 11605, 116 25 9*851 9315 11060 llOftO 97-7f i 98*75 1001C > 10M0 99 2C I 10020 98-45 i 99-45 97-96 98*25 97*15 9815 109-76 110 25 104 — 105-— 98 50 99 50 9825 99-25 98 50 99*50 98 — 99 — 99-75 100-75 99.90 '_ 98- 99*— 27C-40 272-40 99- L0- - 152 — 154 — 261- 265* 14225 14625 266-50 272^52 259 — 265 — 23625 242 25 99 50 105-50 186 40 187 40 19 70 21 70 470- 480*— 108 — 118- 111*— 121 — 61 — 67 50-10 54*10 2651 2815 68- 72- 111 — I2r— 492 — 502- — 115-25 11625 692 50, 693-50 1733 - 1743 — 618*- 6 9*— 734 75, 73575 23825' 238 50 7*0- * — 667 25,' 668 25 2683--1 2690*- 550 40 55140 259 50! 263 — 53 0— 532 50 171* 173 — 11*34 11*38 19-07 19*10 23 491 23 55 23 98 2402 117*37 117-57 95-35 95 55 251 252 4-80 5- m *5 Cas opazovanja Stanje barometra v mm So o. ** 5 ta Vetrovi Neb« 25. 9. zv/ 7346 21*3 brezvetr. oblačno] 26. • 7.zj. 2. pop. 7353 734-8 17-0 274 si j j vzhod skor. obl. p.m.vzjvz jasno 9. zv. 736 4 20*1 brezvetr oblačno i 2. pop. 736-7 735*9 183 266 slab jug sr.szahod pol obl. ■ Srednja včerajšnja in predvčerajšnja temperatura: 21'2C in 215«; norm. 199° in 1990. Padavina v 24 urah OOfimm in 03 mm. Stanovanje m 3—4 sobami in z vsemi prltik-Uuml se sprejme takol 2590—1 Ponudbe pod „Haaptmann11 Da nprav. „SIov. Naroda* • Mestna učiteliica sprejme za prihodnie šolsko leto 2299—8 dve deklici na hrano in stanovanje. Klavir na raipolago. — Zglasila pod šifro „R 100" upravništvu „Slov. Naroda". usodno priliKn! Velika prodalalna v Velenju aa Sp. Štajerskem, za manufakturo, specerijo, drobnarijo, železni no, porcelan, žganjetoč, s poštno skrinjo, trafiko in prodajo kolekov in poštnih vrednotnio, se odda v najem. Veliko prometa brez konkurence. Poizve se pri gosp. Jo s. Skaza, Velenje. 2580-1 r (Etsendreher) ae IMe Taki, ki so že delali v predilnicah, imajo prednost. Ponudbe s navedbo starosti in plače pod „koviaakl ztnfar" na uprav. „Slov. Naroda". 2549—3 «1 ♦ * ta ta ta ta ¥ a ♦1 «• * ta i ta ta «1 ta «1 M. Ponori Ponori ?Leon^ V Ljubljani m 30 na Starem trgu št. 30 vsak torek, četrtek in nedeljo vso noč odprto. Na razpolago je najnovejši ameriški biljard m elek-0 o Mini klavir, o o j Z odličnim spoštovanjem Leo In Fanl Pogačnik. J ta ta i ta * i I « 4 ♦ ♦ 4 4 + i 5 ta ta * ta šteto poincMa in «68-2 VL 6 o ANTON 8OKLI6 slikar in pleskar v Kranju. v starosti 23 do 26 let, samskega stanu, s popolnim znanjem slovenščine in nemščine v govora in pisavi, 2588 1 se sprejme ¥ večji tvornici. Natančne ponudbe s fotografijo in prepisi izpričeval pod BW. D. 4591 Rndolln Mosse, Dunaj L Setlestltte. najboljše ijvirno dvojno melono v 910 40 in crno pivo (Bockbler) iz mtUtmmm Badefevlike piTCvarne se toži I v Sodnijskih nlicah št 4 in na Rimski cesti št 5. ^ -v^elg 20 VJrK vrček ^ Oglas dražbe. Vlastelinstvo p. n. g. drja. Kalmana pl Qbyczyja ¥ Čabru, proda dne 1. septembra 1908 svoji dve v občini Prezid okraja Čabar na Hrvaškem ae nahajajoči posestvi in sicer: a) Enonadsfropno veliko zidano hišo z dvoriščem In zidanim hlevom za izklicno ceno 30 000 krOBL Hiša je sposobna za prodajalno in gostilno. Ima tudi lepo in obširno klet. Vse vrlo solidno zgrajeno. Podstreho se nahajajo Še 4 obširne, za stanovanje sposobne sobe. Hiša je pokrita z opeko, hlev z deskami. Katastralne parcele št. 178/1 v zemljiškoknjižnem vložku št. 320, površina znaša 176 D°. b) EnonadatropnO hlŠO zdolaj zidano, gori leseno, dvoriščef hlev, njiva katastr. parcele št. 271. 272, 273, 274, 275 v površini 1297 D° zem-ljiškoknjiž. vložka št. 1 (plemički) za izklicno ceno 12 000 hron. Ta hiša je tudi sposobna za gostilno. Izpod teh cen se ne proda. Prodajalec si pridržuje to pravico, da izmed ustmenih ali pismenih ponudeb svobodno izbere one, katere brez ozira na višino ponudbe po lastni previdnosti spozna za najprikladnejše. Pismene ponudbe naj izvolijo reflektanti pred odrejenim rokom pri-poslati temu uradu in priklopijo 10% varščino. Ustmene ponudbe na dan dražbe dne 1. septembra 1908. na licu mesta v Prezidu. 2586-1 V čabru, dne 24. julija 1908. Drja; Knlmnno pl. 5lw2v]n iumsKo-tlohoilarnl urađ. Parna pralnica inlftafcica (x motornim obraten*) mo-u C J. Rmnonn g IMnnL Po vse do srede vsakega tedna v moji trgovini za pranje in likanje oddano moško perilo se lahko pride v soboto istega tedna afi pa se pošlje venkaj. Mtosejatoranje. znaneane. Peinokakunooo. karbida 30 kron Iranko. Josip Hrko9 instalater noJiIgurneJJe ocetllenske razsvetljave tttlbitlci. 2399—6 Prepeličar pasme pointer, bel, rjavo lisast, približno l in pol leta star, se je baje pridružil v I Postojni topničarjem. 2539-3 Gospodar ga dobi sedaj pri gospodu j Ivanu Rozmana v Velikih Laščah. ! j Urarski učenec I ! ae sprejme pri Rudolfu Rusu v Kranju 2205 24 The Eojal Wondep Bio The fjreateat Rlo-Theater oi tbe WOrld. 2521-2 Danes, Z7. in lutrl, Z8. lullla fsrremierna predstava v Lattermannooem drevoredu Vsake tri dni nov spored. Izvleček ta sporeda: V avtomobilu okoli sveta. Otroško zavetišče. Svetniške točke ta Rio-Varlete: 2. Garda strahov. 2ive karte. 3. Piruh (kolorirano). 4. Amor za kulisami. — Izgnan iz rodne hiše. — Ves talk a. — Nočni čuvaj. Drama v vec slikah. — Vesele vsakovrstnosti. — Po»esti o Pavlihu. Opremna točka v mnogih slikah. 2589—1 Vsak dan predstava. Začetek ob polu 9. zvečer. — Ob nedelfak in praznikih tudi popoldne ob 4 uri. Cene: Loža za 4 osebe 6 K; fotelj 160 K; L prostor 1*20 K; 11. prostor 80 vin.; IIL prostor 60 V. 5 IV. prostor 40 v. L Gen} N. Grmič ravnatelj. poslovodja. Sdor hoče varno, mirno in hitro iT k m n ni It n P°t0¥afl« nalM I Hl I ril Bi obrne na °* 1 lil 01 m (I *isoke c* kr* deželne vlade potrlenega glavnega zastopnika: 3?r. Seunig, Uubllano, Kolodvorske ulice 28 Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki „velikani11: 2343 -4 Kaisenn Aug, Victoaa, nosi 25.000 ton Amerika . . . . „ 24.000 „ President Lincoln . „ 20.000 „ President Grant . M 20.000 „ Vožnja LJubljana - Hamburg traja z nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo iy2 dni, ter ima potnik pra* vico porabe brzovlakov po celi crti od Avstrijske meje (.Eger) naprej. 5Samo še do 1. avgusta £ 60% nlile eene za vse -ooletne nredmete n. nr • dflmnkfl h«. 80% nlile eene za vse poletne predmete n. pr.: damske ba Ustne in svilnate obleke, svetle obleke, piketasta in platneno krila ter čipkaste in batistaste bluze, in dečke listrove in pralne obleke in lahke obleke iz poletnega blaga. O 1 InsieSko skladišče o&leh" O. BERNATOVIČ v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. Oe«„ kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1 li L|ablfaae lat. i*Lv 5aS0 zjntraf. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel (ob nedeljah in praznikih do Trbiža). 7-o5 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž„ Trat, ckr.arž. žel., Beljak čez Po-drožčlco, Cciovcc, Prago. 7 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, StraŽa-Toplice, Kočevje. 9- 26 teredp«ldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. 11-38 »rodpoidn«. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico dri. žel, Trs drž. žel.. Beljak; (čez Podrožčico) Celovec 1- OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3 45 -••poldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 7-IO xvo6or. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7-3B zvooer. Osebni vlak v smeri: Tržič, gienlce, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) lovec, Praga. 10- 40 oonooi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. žel- Trst drž. žel. Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odhod is L|a»l|aae drž. kolodvori 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2- 05 pepoldne. Osebni vlak v Kamnik. 7-io svoOor. Osebni vlak v Kamnik IO-BO »•n«&l. Osebni vlak v Kamnik. (Samo oo nedeljah in praznikih.) . maja 1908. leta. Oohod v M ubil ac o |bz, zaLi ese zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka fni. žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8-34 zjutraj. Osebni vlak Iz Kočevja, Stražo- Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. H-22 predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico In Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic, Tržiča. 232 pepoldno. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 3-56 popoldne. Osebni vlak iz Beljak* juž. žel.. Trbiž«. Celovca, Beljaka (čsa Podrožčico) Gorice dri. žel., trati drfc žel. Jesenic, Tržiča 6-oo zvečer. Oseb. vlak iz P**agt, Celovca> Beljaka (čez Podrožčico) jesenic 8 37 zveder. Osebni vlak tz Kočevja, Straž«" Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8-45 zveder. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic, Tržiča, ii*50 ponooi. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trata drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic Pohod v Ljubljano dri. kolodvori 6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. io 09 predpoldno. Osebni vlak in Kamnika. 6 tO zvooer. Osebni vlak iz Kamnika. 9 59 po n odi. Osebni vlak iz Kamnika. (San o ob nedeljah in praznikih (Odhodi in prisodi ao oanačeni v aroda.v-«vropejskem času.) C. kr. iravaatsijstFO državnih železnic v Trstu. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrasDovrfltnejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s manjšaj očimi ae vplačili. Vsak član ai' po preteku petih let pravico do'dividende. MSLHVIJr\" 45-85 ■ . - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - ■ Rez.fondi: 41,335.041 01 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814 430-97 K. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države ■ vieskssl ■lovstnaho-nsuroflDo upravo. Vsa pojasnila dajs: V LtoblfaBlt tigar pisarne so v lastnej bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenfnje takoj in najkolantneje. Uživa naj bo Osi sloves, koder posluje. Dovoljuje is čistega dobička izdatne podpore v narodne in obenokoristne namene. Izdajatelj la nW*«v*rai aradalk Baate Inttiliaiik, Lastalaa la tlak »Naroda« tiskarn««« 41