ISSN 7704-01993
9 . .	______
RADIOPTUJ
89,8° 98,2-■I04,3mhz
Natisnjenih: 12.000 izvodov
Ptuj, torek, 31. decembra 2002 / letnik LV / št. 53 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 230 SIT
TA TEDEN / TA TEDEN
Najboljše zelje
Z
'adnji dan v letu je. Čas obračuna. Čas, ko se spomnimo s'vojih uspehov, tegob, veselja in žalosti, razočaranj in je čas upanja. Spominjamo se vsega lepega, kar smo v letu doživeli, dosegli in z žalostjo preletimo neprijetne trenutke oziroma žalostne dogodke.
Zadnji dan v letu je prelomnica, ko poskušamo začrtati svoj stil življenja morda nekoliko drugače, spremeniti določene navade in razvade, se jih otresti, žal večkrat zgolj v mislih, življenje pa teče svojo pot, po starih tirnicah.
Sorazmerno hitro smo obrnili enoletni list življenja, za nami je paleta dogodkov iz političnega, gospodarskega kulturnega, športnega sveta, spoznali smo nove prijatelje, pridobili morda nekaj novih sovražnikov, pozabili smo že, kakšne želje so nam izrekali naši bližnji in prijatelji ter sodelavci lani ob takšnem času, da bi lahko naredili obračun, koliko se je od želenega uresničilo. Na veliko stvari v svojem življenju lahko vplivamo sami, s svojim početjem, ne pa na vse. Za dosego ciljev včasih ni dovolj znanje in pridnost, potrebna je tudi sreča, pa zdravje. Zato sta sreča in zdravje najčešči čestitki ob novem letu, potrebne so tudi želje, saj so le-te gonilo našega naprezanja in pehanja, bodisi, da so materialnega ali duhovnega značaja.
Pred nami je novo leto in veseli bomo, če bomo v našem časopisu lahko pisali o vzpodbudnih rečeh, o uspešnih podjetjih, zadovoljnih delavcih, uspešnih športnikih, vrhunskih umetnikih, o reševanju problemov, povezanih z ekologijo, zdravo prehrano, komunalo, šolstvom, brezposelnostjo.
V novem letu si večina ljudi želi predvsem preprostih stvari. Zdravje, redno službo z normalno plačo, ki zagotavlja vsaj normalno eksistenco, topel dom in to je že skoraj vse. Je to veliko? Ni! To zagotavlja tudi naša ustava, pa žal...
Naj se uresničijo preproste želje!
Hop! Financiranje urejeno le z osebno izkaznico ...
... nakup pa lažji za 300.000 SIT...
)00 SIT... /Vgv Lupo hop
Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50
cut ■
Kopalnice z navdihom.
20 LET TRADICIJE
I PEFTUJ, Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70 J
KEOR d.o.o., Zrtovska cesta 87, 2000 lilaribor	^

Perutnina Ptuj
Sreče, zdravja in uspehov v letu 2003 vam želimo delavci družbe Radio - Tednik Ptuj! Foto: Majda Goznik
40 LET RADIA PTUJ
De'vetnajst ur lastnega programa
Ptuj se je hitro pridružil občinskim središčem v Sloveniji, kjer so ustanovili lastno radijsko postajo. To so narekovale takratne politi~ne potrebe obve{~anja po radiu, ki je izstopalo po izredni aktualnosti, neprekinjeni prisotnosti in veliki mobilnosti.
To se je znova potrdilo tudi ob agresiji JA na Republiko Slovenijo od 26. junija 1991 do začetka umika JA iz Slovenije.
NOVOSTI V MALOOBMEJNEM PROMETU
Brez Obmejne prepustnice ne bo šlo
S 1. januarjem ne bo več možno prehajati državne meje s sosednjo Hrvaško izven uradnih mejnih prehodov na dose-daj dogovorjenih mestih. Vsi tisti, ki imajo zemljišča ali druge nepremičnine v Republiki Hrvaški in so do sedaj prehajali na Hrvaško najbližjem dogovorjenem mestu, tega ne bodo smeli več početi.
V veljavo namreč stopi Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju z Republiko Hrvaško. Ker pa na Policijski Upravi Maribor in v Upravnih enotah ugotavljajo, da je še precej upravičencev, ki si niso uredili ustreznih dokumentov, vas seznanjamo z nekaj najpomembnejšimi novostmi.
Vodja skupine za državno mejo in tujce pri Policijski upravi v Mariboru Jožef Grah je o novostih, ki jih prinaša sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju s sosednjo Hrvaško povdaril:
"Najprej naj opozorim da čez
Jožef Grah vodja skupine za maloobmejni prehod pri PU Maribor.
nekaj dni pretečejo sklepi in dogovori glede olajšav pri prehodu državne meje s sosednjo Hrvaško, ki so veljali od leta 1991. Vsi dosedanji sklepi med obema državama s 1. januarjem prenehajo veljati, s tem dnem pa prične veljati režim po Sporazumu o obmejnem prometu in sodelovanju.
Opozoriti moramo predvsem tiste ljudi, ki živijo ob državni meji in spadajo v obmejno območje. Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju s Hrvaško ima več prilog in ena od teh je tudi seznam naselij, ki spadajo v obmejno območje. Ker je naselij precej, naj navedem le občine v katere sodijo ta naselja, da bodo občani na svojih upravnih enotah lahko čimprej uredili potrebne dokumente. (om)
Nadaljevanje na 5 strani.
Pobudnik ustanovitve ptujskega radia je bil Občinski odbor SZDL Ptuj na podlagi osebnih prizadevanj predsednika Branka Gorjupa in sekretarja Franca Tetičkoviča. SZDL je tudi prispevala najnujnejši denar za nakup tehnične opreme, in to iz izkupička od prodanih dveh starih službenih avtomobilov. Delovni prostor je Radio Ptuj dobil v vzhodnem stolpu ptujskega gradu, odkoder so napeli zasilno anteno kar vodoravno na mestni stolp. Oktobra 1962 je že začel prenašati prvi program osrednje radijske postaje, danes Radia Slovenija. Z lastnim programom se je ptujskim poslušalcem predsta-
vil 2. januarja 1963. Informativni program so pripravili na Občinskem odboru SZDL, odgovorni urednik je bil Stane Kanduč, tehnična opravila pa so opravljali ptujski radioamaterji pod vodstvom Mihaela Gobca. V začetku je radio oddajal lastni informativni program, zabavni in reklamni program le ob nedeljah, potem se je oglašal dvakrat tedensko, z letom 1965 pa je začel oddajati svoj dve-urni program dnevno. S tem je rasel tudi kolektiv radia. Razvoj elektronskih medijev v svetu in pri nas je tudi ptujske radijce spodbujal k napredku v vseh pogledih. Danes radio Ptuj na treh frekvencah oddaja 19 ur lastnega programa in pet ur skupnega nočnega z devetimi radijskimi postajami, pri katerem tudi aktivno sodeluje. Po poslušanosti je eden najbolj poslušanih na Štajerskem.
l. kotar
Nova lastniška razmerja v Radio - Tedniku
Leto 2002 je bilo v podjetju Radio - Tednik Ptuj leto velikih sprememb, na vsebinskem, organizacijskem in tudi lastniškem področju. V manj kot enem letu je zamenjalo lastnike kar 63,07% kapitala podjetja.
Vei na strani 5.
PRILOGA: KRONIKA 2002
GOSPODARSTVO
PTUJ: Ključnega pomena je timsko delo
STRAN 4
PO NAŠIH OBČINAH
HAJDINA: Zazidalni načrt za občinsko središče
STRAN 9
TEDNIKOVA ANKETA
Novoletne želje
STRAN14
TEDNIKOVA AKCIJA
Alojz Klemenčič - duhovnik iz Svete Trojice
STRAN 14
SPORT
MARJAN PUŠNIK, trener nogometašev CMC Publikum: Teorijo želim prenesti v prakso
STRAN 25
9770040197053
PO SLOVENIJI
EU POTREBUJE SLOVENSKE PREVAJALCE
Ljubljana - V začetku leta 2003 bo Evropski parlament v imenu Evropske komisije, Evropskega ra~unske-ga sodi{~a, odbora za gospodarske in socialne zadeve, odbora regij in prevajalskega centra za institucije EU objavil razpis za sklenitev okvirnih pogodb za zagotavljanje prevajalskih storitev v prihodnje uradne jezike unije, torej tudi za slovenski jezik. Institucije EU bodo že takoj potrebovale okoli 150 slovenskih prevajalcev, poleg tega pa {e 40 tolmačev. Med Slovenci je zanimanje za tovrstno delo sicer precej{nje, vendar je velika težava negotovost, pa tudi cena prevajalskih storitev.
PRELOMNO LETO ZA MARIBORSKO BOLNIŠNICO
Maribor - Splo{na bolni{nica Maribor (SBM) je v iztekajočem se letu, ki je bilo v marsičem tudi zanjo prelomno, spremljala razvoj medicinske znanosti in zelo hitro uveljavljala novosti tako v diagnostiki kot v terapiji. Po strokovni plati je SBM primerljiva z bolni{nicami v razvitih evropskih državah, zapleta pa se pri usklajevanju potreb in možnosti. Najbrž je že obledela trditev, da nobena država na svetu ni dovolj bogata, da bi lahko plačala vse, kar sodobna medicina zna in zmore, je za STA povedal strokovni direktor SBM Ivan Krajnc. Ko smo snovali nove projekte in sledili nalogam, ki jih imamo kot druga največja bol-ni{nica v državi, smo si predvsem prizadevali uresničevati svoje poslanstvo, to je pomagati bolnim in pomoči potrebnim skladno z uveljavljeno medicinsko doktrino in etiko, je poudaril Krajnc.
KONEC TRGOVANJA S POKOJNINSKIMI BONI
Ljubljana - Dogajanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev so minuli trgovalni teden, ki je bil zaradi praznikov kraj{i za dva dni, zaznamovali pokojninski boni, ki jih je država leta 1999 ponudila imetnikom pidovskih delnic in uslužben-skih certifikatov. Z njimi se je namreč v petek trgovalo zadnjič, saj se z leto{njim letom izteče pravica do zamenjave pokojninskih bonov za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada. Trgovanje z boni je prispevalo levji delež k petkovemu rekordnemu {tevilu poslov v zgodovini Ljubljanske borze - skupno je bilo sklenjenih 6411 poslov. Osrednji delni{ki indeks SBI 20 je trgovanje končal pri vrednosti 3344,79 točke, kar je 29,14 točke oz. 0,88 odstotka vi{je kot teden poprej.
VEČ NALOŽB V SKLADE
Ljubljana - Potem ko smo bili predvsem v drugi polovici leta zaradi prevzema farmacevtske družbe Lek priča rasti tečajev večine vrednostnih papirjev, se je zvi{alo tudi zanimanje prebivalstva za naložbe v vzajemne sklade. Ti so namreč v pičlih pol leta skoraj podvojili kapital, s katerim upravljajo, samo novembra pa se je premoženje zvi{alo za 4,4 milijarde tolarjev. Konec junija letos je bilo v slovenskih vzajemnih skladih naloženih 32,2 milijarde tolarjev, 20. decembra so skladi upravljali že s 54,4 milijarde tolarjev, konec lanskega leta pa le s slabimi 15 milijardami tolarjev.
PODALJŠANJE POSKUSNEGA OBDOBJA
Občini Gorica in Nova Gorica sta se dogovorili za podalj{anje poskusnega obdobja neposredne avtobusne povezave med mestnima sredi{čem, ki bi se izteklo 31. decembra, do 31. januarja prihodnje leto. V tem roku naj bi tudi dokončno določili vozni red avtobusne povezave. Prevoze boste {e naprej opravljali družbi APT iz Gorice in novogori{ki Avrigo, ki bosta vozili izmenično.
CAS MED BOŽIČEM IN TREMI KRALJI
Navade, šege, vedeževanje, obHaji, koledovanje...
Danes je zadnji dan leta 2002, drevi pa je silvestrovo in potem naš čaka samo še skok v novo, 2003. leto. Danes go-duje sv. Silvester, papež, za časa njegovega vladanja se je rimski cesar Konstantin spreobrnil v krščansko vero. Umrl je v Rimu zadnji dan leta 335. Upodabljajo ga s papeževo tiaro na glavi in bikovo glavo ob strani. Na nekaterih podobah drži v rokah ključ, s katerim naj bi odklenil novo leto. Danes si težko predstavljamo, da še pred stoletji 1. januar ni bil novoletni dan, ampak osmina gospodovega rojstva, kar pa ljudem ni veliko pomenilo. Julij Cezar je že leta 46 pred našim štetjem določil 1. januar kot začetek novega leta. Ko pa so v Rimu uvedli božični praznik, se je začetek novega leta pomaknil na božič. Šele papež Inocenc XII. je 1691. leta naredil konec tej zmedi in 1. januar ponovno postavil za začetek novega leta, in tako je ostalo do danes.
Med božičem in tremi kralji godujejo številni svetniki, ki so tako v ljudskem pojmovanju kot tudi v drugih pogledih pomembni in "odgovorni" za nekatere reči. Dan po božiču je god sv. Štefana, zavetnika konj in živine nasploh. Po cerkvenem obredniku na Štefanovo poleg konj blagoslavljajo še vodo in sol. 27. decembra ima god sv. Janez Evangelist, ki je bil med apostoli Jezusu najljubši, saj mu je na križu priporočil celo skrb za svojo mater. Ta dan v cerkvi blagoslavljajo vino "da bi bilo blagoslovljeno vino vselej v blagor telesu in duši tistih, ki ga uživajo, da bi jih varovalo strupa..." Svoje dni so blagoslovljenega šentjanževca "obredno" srknili že v cerkvi. Šentjanževec je postal tudi pijača ob vsakem slovesu, zato je na Slovenskem znana poslovilna pesem "Pijmo šentjanževca, da bi rajža srečna bla". 28. decembra je pametiva ali tepežnica ali tudi praznik nedolžnih otrok. Veliko se je pisalo o pomenu tega praznika, zakaj tepežkanje, kdo je to v prejšnjih časih počel in podobno. Na podeželju je še danes to nadvse priljubljen običaj, saj tako otroci pri tem opravilu dobijo nekaj cvenka in tudi drugih darov od tistih, ki jih tepežkajo in jim pri tem želijo zdravja.
SILVESTROVO JE TUDI CAS OBRAČUNA Z LETOM, KI SE POSLAVLJA
Potem je tu že zadnji dan v letu, staro leto ali tudi silvestrovo. Večerne plesne zabave in hrupne prireditve, kakršne so v zadnjih desetletjih prišle v navado, so bile našim prednikom, zlasti na podeželju, neznane. Ljudje so pred vstopom v novo leto delali obračun sami s seboj. Še posebej tiha in globoka otožnost je bila v tisti hiši, kjer je med letom kdo umrl. "Bog vedi", so se spraševali, "katerega med nami bo zmanjkalo v prihodnjem letu". Gospodinja marsikje pripravi še danes mizo kot za božič. V Halozah so k ostalemu priložili še denarnico, molitvenik, rožni venec, kozarček blagoslovljene vode z vejico brinja, steklenico vina, dalje koruznega, pšeničnega in drugega zrnja, pod mizo pa bučnice, repo, krompir in srp. Za mizo je sedela družina, se pomenkovala in čakala novega leta. Povečini so na starega leta večer ponovili obrede svetega večera in v mraku kropili in kadili kot pred bo-
žičem. Povsod na Slovenskem pa pred novim letom v hišah gorijo vso noč luči.
Za čas prehoda iz starega v novo leto so veljale starodavne vraže o posebnih močeh, ki se v tem času sproščajo, o močeh, ki škodujejo in se jih je moč ubraniti ali pa si jih podrediti, o prihodnosti, ki se razodeva, če veš, kaj in kako moraš storiti, da vanjo pogledaš. Tudi streljanje ima svoj pomen — s hrupom preplašiti in pregnati škodljivce — zlohotne duše rajnikov in druge hudobne demone, ki v tej noči oživljajo naravo.
Iz vere v moč čara izhaja naposled želja po zabavi, po obilni jedi in dobri pijači. Prehod iz starega v novo leto odpirajo času vrata nastežaj — če dobre volje in sit stopiš v novo leto, boš tak
Novoletna voščilnico - zimska podoba Areho no Pohorju (delo slikarke Jožice Tomozini).
vse leto. Tudi v družinskem krogu se na silvestrov večer znajo zabavati in poveseliti, na vrsto prihajajo najrazličnejše družabne igre in krona vsega je ob vstopu v novo leto voščilo "srečno novo leto".
VRAŽE, ŠEGE IN NAVADE NA NOVEGA LETA DAN
K novoletnim "zabavam" je svoj čas sodilo tudi razno vedeževanje, ki pa je danes, kakor vsi vemo, bolj ali manj zabava. K temu je sodilo tudi vlivanje svinca. Po oblikah v vodi ohlajenega in strnjenega svinca so vedeževali o prihodnosti. Marsikdo v družbi ima bujno domišljijo in namazan jezik, da v splošno zabavo navzočim napoveduje prihodnost. Posebno veliko veselje in smeha je pri mladih dekletih, ko jim vedežu-jejo o poroki.
Za novo leto je bilo v navadi tudi "darovanje vodi". Dekleta so šla k vodi in v studenec vrgla novec in si ponavadi zaželela nekaj v zvezi z bodočim možem. V Središču ob Dravi so dekleta vrgla pred sončnim vzhodom v studenec rdečo jabolko. Niso si želela le moža, temveč tudi, da bi bila voda skozi vse leto čista
in obilna. Pri Veliki Nedelji so nekoč vrgli v studenec na novo leto pred zoro nekaj soli in rdeče jabolko. Okoli Miklavža pri Ormožu je nekdaj vzel tisti, ki je na novoletno jutro prvi prihitel po vodo, vejico z viseče smrečice v hišnem kotu in z njo okrasil vodnjak.
Na novoletni dan so nekoč dekleta vrgla v vodo rdeče jabolko in ga opazovala. Ce je plavalo jabolko s pecljem navzgor, naj bi dobile dobrega in pridnega moža, če pa je plavalo tako, da je bila muha zgoraj, pa bi bil dedec hudoben in siten.
Stari so včasih mlade poučevali, da morajo na novega leta dan iti bosi k studencu po vodo, da čez leto ne bodo leni. V mrazu namreč vsak živo poskoči.
Mnogi postanejo takoj slabe volje, če se jim na novo leto pripeti kakšna nezgoda, ker menijo, da bodo imeli vse leto najrazličnejše probleme in težave. Nasprotno pa, če jim gre vse lepo in gladko, so veseli in dobre volje, ker menijo, da bo tako sreča in zadovoljstvo vse leto. Morda pa nekateri danes zato novoletni dan po burni novoletni noči prespijo, da si ne bi kaj slabega nakopali na glavo. V ormoški in ptujski okolici je gospodinja svoje dni na staro leto napolnila žrelo v žrmljah, da jih novo leto ne bi našlo praznih. Danes je to seveda nemogoče, ker so žrmlje samo le še pri redkih hišah in to največkrat kje v kakšnem zaprašenem in pozabljenem kotu. Lepa navada je bila, da so svoj čas trikrat pometli hleve, hišo in dvorišče. Tako je domačija lepa, čista in urejena pričakala novo leto, od katerega so toliko pričakovali.
NOVOLETNI VOŠČILCI
Ob vsakem začetku navadno želimo drug drugemu vse najboljše. V tej želji tiči, čeprav nezavedno, prastara vera, da je mogoče v "prehodnih" časih, ob "začetku" izkoristiti čarodejne, magične sile in jih obrniti v svoje dobro. Eden izmed ime-nitnejših prehodnih časov v človekovem vsakdanjem življenju je prehod iz starega v novo leto — začetek novega leta. Ljudje so si že od nekdaj za to priložnost želeli sreče, zdravja, nekateri pa se tudi obdarujejo. Šega novoletnih daril se pri nas širi po tujih zgledih, saj so si na kmetih naši ljudje za novo leto želeli sreče, zdravja in dušnega ravnotežja, a brez daril.
Na Slovenskem je že okoli 170 let navada, da si ljudje tudi pisno voščijo. Prve tiskane voščilnice so sprva prodajali v dobrodelne namene, šolniki pa so svoje učence navajali k lepopisnemu pisanju voščil, ki so jih krasili po raznih vzorcih in predlogah ali pa po lastni domišljiji. Za slovenske voščilnice lahko trdimo, da so hodile vštrič z voščilnicami drugih narodov.
Pa tudi druge voščilce, ki so hodili voščit novega leta, poznamo na Slovenskem. To so bili v Slovenskih goricah predvsem fantje, ki so hodili voščit nav-
sezgodaj, že kmalu po polnoči. Izkoristili so staro vražo, da k hiši na novega leta dan ne sme priti prva ženska, ker bi to bilo slabo znamenje in nesreča za hišo. Prav zaradi tega so tudi pričakovali, da jih bodo domači lepo sprejeli in jim ob vsem dali še kakšno darilce.
Fantje so ponavadi trkali na gospodinjino okno in ji želeli vse dobro v novem letu. "Naj vam kokoši dobro nesejo. Naj se vam krmljenke dobro redijo. Pri goveji živini naj vam gre vse po sreči. Cujte? Veselo novo leto vam želimo!" Kako je bilo potem, ni potrebno podrobno opisovati, bilo je veselo, peli so in potem dobre volje odšli naprej, k naslednji hiši. Zunaj so zav-riskali in podobni vriski so jim odgovarjali od vsepovsod, kajti "kdor je fant, je moral biti to jutro na cesti."
KOLEDNIKI
Star običaj voščiti novo leto je tudi koledovanje. To niso bili le domačini, iz domače vasi, ampak tudi iz sosednjih. Večkrat so od hiše do hiše koledovali tudi Romi, zaigrali na instrumente ter pričakovali darov.
Nekoč so koledniki odpeli ko-ledniške pesmi na starega leta zvečer po večerji, včasih pa na novega leta pred okni. Oče, gospodar je odprl okno ter koled-nike povabil v hišo. Koledniki, mladi fantje, pražnje oblečeni in z okrašenimi klobuki, so vstopili in v hiši ponovno zapeli. Gospodar jih je pogostil, segel pa tudi v denarnico in jim dal nekaj cvenka. Koledniki so se nato poslovili od gostoljubne hiše in odšli k sosedovim. Danes ta nekoliko pozabljen običaj na podeželju ponovno oživljajo, včasih gredo v kolede tudi pevske skupine, ki se za to priložnost celo naučijo vrsto starih koledniških pesmi.
SVETI TRIJE KRALJI -"TRETJI BOŽIČ"
V pratiki so na dan 6. januarja (epifanija) upodobljeni sv. trije kralji, ki naj bi se prišli poklonit novorojenemu Jezusu kralju, čigar zvezdo so videli na vzhodu. Zvezda jih pripelje v Betlehem, kjer najdejo dete, se mu poklonijo in ga obdarujejo z zlatom, kadilom in miro. Pokloni-tev sv. treh kraljev je bil najljubši motiv starokrščanske umetnosti, zlasti na sarkofagih od 4. do 5. stoletja. Posebnost tega dne je, da se na vrata s kredo zaznamujejo s tremi križi začetnice imen sv. treh kraljev in letnica novega leta, npr. 20 + G + M + B + 03. Napis na vratih ostane do prihodnjega leta.
S tremi kralji se končuje tudi "božična doba", sveto dnanajstd-nevje, s katero je dalo krščanstvo poganskim "volčjim" nočem novo, blago vsebino.
Za konec še drobec ljudske astronomije. Ob treh kraljih se dan toliko podaljša, kolikor petelin zazeva, ali koliko petelin poskoči ali za en petelinov "ko-rakelj".
Vida Topolovec
PO SVETU
BUSH JE GROŽNJA SVETOVNEMU MIRU
Berlin - Nem{ki pisatelj Guenter Grass, dobitnik Nobelove nagrade za literaturo, je za nedeljsko izdajo nem{kega časnika Welt izjavil, da predstavlja ameri{ki predsednik George Bush po njegovem mnenju "grožnjo svetovnemu miru". Avtor Pločevinastega bobna je Busha primerjal z osebami iz Shakespearovih del, katerih edina želja je stopiti pred svoje očete, stare kralje na smrtni postelji, in reči: "Poglej, končal sem to, kar si ti pričel."
Po poročanju nem{ke tiskovne agencije dpa 75-letni Grass meni, da Busha v aktualni politični situaciji vodijo predvsem njegovi "privatni in družinski interesi". "Nevarna kombinacija družinskih, ekonomskih in političnih interesov je iz tega politika naredila resnično nevarnost."
SEZNAM IRAŠKIH ZNANSTVENIKOV
Bagdad - Irak je v soboto vodji urada Združenih narodov v Bagdadu izročil seznam ira{kih znanstvenikov, ki so bili v preteklosti povezani z ira{kim programom orožja za množično uničevanje, seznam pa naj bi nato izročili vodji in{pektorjev ZN za nadzor orožja v Iraku Hansu Blixu. Ira{ki predstavnik ni pojasnil, koliko imen znanstvenikov je na seznamu. Po poročanju katarske televizijske postaje Al Dža-zira naj bi na seznamu bilo 500 imen znanstvenikov z različnimi specializacijami, je poročala francoska tiskovna agencija AFP
PREPOVED KLONIRANJA LJUDI
Washington / London - Po četrtkovem rojstvu domnevno prvega kloniranega otroka, deklice Eve, ki ga je v petek na Floridi oznanila sekta raeljancev, so tako politiki kot strokovnjaki po vsem svetu zahtevali prepoved kloniranja ljudi, poročajo tuje tiskovne agencije. Ameri{ki predsednik George Bush je pozval kongres, naj ustrezno prepoved čimprej sprejme, francoski predsednik Jacques Chirac pa je govoril o "zločinski dejavnosti", ki mora biti prepovedana. Tiskovni predstavnik Joaquin Navarro-Valls je objavo obsodil in ponovil trdno stali{če Vatikana, ki nasprotuje kloniranju. Strokovnjaki na področju kloniranja pa v trditve in{tituta za kloniranje Clonaida in raeljancev dvomijo in zahtevajo čimprej{nje konkretne dokaze. Ti naj bi bili na voljo najkasneje v desetih dneh. Bush je po navedbah njegovega tiskovnega predstavnika Scotta McClellana zaradi poskusov kloniranja globoko zaskrbljen. Kljub temu, da je velika večina strokovnjakov glede domnevnega rojstva kloniranega otroka zelo skeptična, pa je že sama objava podkrepila nujnost zakonske prepovedi, je dejal McClellan.
KAKO ZDRAVITI MAČKA
Dunaj - "Maček" je verjetno star prav toliko kot alkohol, po priljubljenosti pa je sigurno daleč za njim, in vsi smo že sli{ali za vsaj kak{nega od {tevilnih bolj ali manj obupanih poskusov, kako pomiriti želodec in premagati glavobol. Zelo zabavne ideje pa je mogoče najti na internet-ni strani http://www.hungover.net, namenjeni izključno "mačku". Prvo mesto zaenkrat zaseda ta predlog: ogromna količina svežega naravnega pomarančnega soka s kančkom limone, dolga prha, nato pa tajno orožje - seks. Neko dekle na spletu na primer prisega na tablete, ki naj bi sicer blažile predmenstrualni sindrom; po njenem je v 20 do 25 minutah konec glavobola, slabosti in driske. Angle{ki dimnikarji v 19. stoletju so si po prekrokani noči privo{čili mlečno pijačo s sajami. Mongoli pa naj bi svojim razbolelim želodcem priporočali ovčje seske v paradižnikovem soku.
(STA)
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Lektor: Boštjan Metiičar. Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 12.190 tolarjev, za tujino 24.860 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Deio d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skiadu s 7. točko 25. čiena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni iist 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Siavko Ribarič. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabirainikeradio-tednik.si
ORMOŽ / SLOVESNOST ZA NAGRAJENCE
Podelili nojvisia obiinska priznanja
Na dan samostojnosti so v Ormožu podelili najvišja občinska priznanja tistim, ki so s svojim prispevkom zaznamovali okolje, v katerem živijo in delajo. V grajski dvorani je v svečanem vzdušju zbrane s pesmijo pozdravil nonet Območne obrtne zbornice Ptuj pod vodstvom Klavdije Zor-jan Škorjanec. Nagrajenci so bili letos trije, priznanja pa jim je izročil župan Vili TTofenik, ki ga je na svečanosti spremljala tudi soproga.
Bronasto plaketo je prejelo prostovoljno gasilsko društvo Vitan-Kog. Društvo je letos praznovalo 90-letnico svojega obstoja. V zadnjih letih so vložili veliko truda v posodobitev objekta ter v nabavo novih vozil. Udeležili so se raznih izobraževalnih tečajev ter sodelovali pri vajah in jih tudi sami organizirali. Za opravljanje svojega humanega poslanstva je predsednik Ivan Kutnjak v imenu prostovoljnega gasilskega društva Vitan-Kog prejel bronasto plaketo.
Srebrno plaketo je prejel inženir Ivan Kukovec za uspešno vodenje Območne obrtne zbornice Ormož. Obrtno zbornico uspešno vodi že drugi mandat, združuje pa vse podjetnike posameznike in tiste pravne osebe, ki opravljajo dejavnost na obrtni način. Prav tako je že drugi mandat član skupščine Obrtne zbornice Slovenije, letos pa je že tretjič dobil mandat v občinskem svetu kot predstavnik stranke Zelenih Slovenije. Največ energije je vlagal pri kreiranju zakonodaje na področju


Nagrajenci v družbi z županom Vilijem Trofenikom. Od leve Ivan Kutnjak, Matija Kociper in Ivan Kukovec.
izobraževanja in pridobivanja mojstrskih izpitov. Aktivno sodeluje tudi pri sprejemanju občinskih odlokov in prispeva svoj delež predvsem na področju
podjetništva in obrti. Tudi sam je podjetnik, ki uspešno vodi firmo z 11 zaposlenimi.
Zlato plaketo so občinski svetniki za življenjsko delo in
PTUJ / PRVI USPEHI [OLE HUJSANJA
Manj kilogramov, vei zdravja
V Zdravstvenem domu Ptuj so letos prvič izvedli šolo hujš-anja. Začeli so s štirimi skupinami, v katerih je sodelovalo 80 udeležencev s preveliko telesno težo. Kot je povedala Anka Moro, dipl. medicinska sestra, odgovorna za zdravstveno vzgojo odraslih, so v skupine vključili v glavnem ljudi, ki so bili več ali manj napoteni oziroma so jim zdravniki po opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu priporočili, da v interesu svojega zdravja regulirajo svojo preveliko telesno težo.
ORMOŽ / OBDARITEV PREDSOLSKIH OTROK
Obdarili okrog 900 otrok
Otroke med 2. in 6. letom, ki prebivajo v ormoški občini, je tudi letos obiskal dedek Mraz. Pot do posameznih krajevnih skupnosti mu je pokazala občinska zveza prijateljev mladine s svojimi društvi. Potrudili so se pridobiti potrebna sredstva, da so dedku Mrazu napolnili njegov koš. Občina Ormož je primaknila 2,5 milijona tolarjev, obdaritev pa so omogočili tudi Jeruzalem Ormož VVS, Plastdispenzer Ormož in Carrera Optyl Ormož.
Za otroke po vseh krajevnih skupnostih je nastopilo tudi otroško gledališče Potujoči škrat z veselim medvedkom. Še posebej pa velja omeniti dobro voljo štirih donatorjev, ki so za obdaritev otrok namenili 1,000.000 tolarjev: IGD Holermuos Ormož, Slikopleskarstvo Stanko Jur-kovič, vinski vrh, Mizarstvo
Avgust Ozmec, Senešci, in Trgovski center Jurkovič Ormož, so se letos na pobudo Davorina Lesjaka odpovedali vsakoletnih daril svojim poslovnim partnerjem in skupaj namenili denar za dober namen, s katerim so naredili obdaritev še lepšo in bolj bogato.
vki
Dedek Mraz je imel polne roke dela.
Če bomo jedli večkrat na dan in malo, se nam prevelike telesne teže ni bati. Temu lahko pritrdi tudi znana slovenska lepotica Rebeka Dremelj. Foto: ČG
Le-ta pogubno vpliva na zdravje ljudi, debeli ljudje dvakrat pogosteje umirajo zaradi srčno-žilnih obolenj kot ljudje s primerno telesno težo, kar 85 odstotkov bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 je predebelih, tudi depresija pogosteje napada debele kot suhe ljudi in podobno. @e pet- do 10-ods-totno zmanjšanje telesne teže pomembno izboljša zdravje in kvaliteto življenja debelih ljudi, poudarja Anka Moro.
V šoli hujšanja, ki so jo udeleženci pričeli konec avgusta in je trajala 16 tednov, so se ob zdravem prehranjevanju učili tudi tapravega gibanja s pomočjo fizioterapevta, ki je dodatno pomagalo kuriti maščobe. Analize namreč kažejo, da Slovenci dnevno zaužijemo kar 14 odstotkov preveč maščob, prav tako preveč sladkorja in tudi gaziranih pijač. Vsak je opravil tudi
testa hoje na dva kilometra, enega na začetku šole, drugega na koncu. Do konca je v šoli vztrajalo 50 udeležencev, ki so skupaj shujšali za 318,3 kg ali v povprečju od 6 do 6,5 kg, rekorderka pa je gospa, ki je izgubila kar 18 kilogramov. Čeprav so se prvi udeleženci šole hujšanja v ptujskem zdravstvenem domu pred dnevi že razšli, so se dogovorili, da se bodo z voditeljico Anko Moro srečevali še najmanj pol leta enkrat na mesec. Ta srečanja so zanje velikega pomena, neke vrste moralna opora, da bodo še naprej vztrajali pri ohranjanju dosežene telesne teže, se pravilno prehranjevali in dovolj gibali ter ob tem še nadalje zdravo hujšali.
Šolo hujšanja bodo nadaljevali po novem letu, zanimanje je izredno veliko.
MG
prispevek pri razvoju vinogradništva in vinarstva namenili univerzitetnemu diplomiranemu agronomu Matiju Kocipru. Matija Kociper je otroštvo preživel na kmetiji v Stanovnem, kjer je delu v vinogradu dajal prednost pred vsem drugim. Zanimalo ga je tako zelo, da je po gimnaziji nadaljeval s študijem agronomije v Ljubljani. V KK Jeruzalem Ormož se je zaposlil leta 1962 in kot pripravnik je pričel delati v Ivanjkovcih, kjer je pridobil veliko praktičnega znanja. Ko je bila 1967 zgrajena nova vinska klet, ga je prof. Miran Veselič pritegnil v enološko
delo. Prevzel je delo tehnologa in se z zagnanostjo pridelal do direktorja. To funkcijo je opravljal vse do novembra 2002, ko se je upokojil in zaključil svojo delovno pot.
Po svečanosti je sledil še sprejem, na katerem je župan Vili Trofenik v krajšem nagovoru opozoril na napredek, ki smo ga deležni v zadnjih letih, bivšim svetnikom, ki letos niso dobili mandata, nekaterim predsednikom krajevnih skupnosti in posameznikom pa je ob zahvali za njihov prispevek k razvoju okolja izročil še priložnostno darilo.
vki
Majhno ali veliko. Sladko ali barvito. Poiščite presenečenje zase in svoje najbližje. Obdarujte in se pustite obdariti. V predprazničnih dneh vas prijazno pričakujemo v Mercatorjevih prodajalnah, kjer smo vam ob bogati ponudbi pripravili tudi drobna presenečenja.

ercator
GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNIŠTVO
PTUJ / POGOVOR Z DOSEDANJIM DIREKTORJEM MERCATORJA, SVS, STANISLAVOM BRODNJAKOM
Ključnega pomena je timsko delo
Konec decembra se je od skoraj desetletnega vodenja Mer-catorja, SVS, d.d., Ptuj, poslovil Stanislav Brodnjak. S prvim januarjem leta 2003 prehaja v upravo PS Mercator kot njen peti član, odgovoren za južne trge. Pred odhodom na novo delovno dolžnost, novo stopnico v nizu poslovnih uspehov, smo mu postavili nekaj vprašanj.
Tednik: Je ponovni odhod v Ljubljano za vas poseben izziv?
S. Brodnjak: "Sam odhod v Ljubljano morebiti toliko ne, ker sem v Ljubljani že bil. Zame je izziv bolj to, da se na področju, ki mi ga je ponudil predsednik Zoran Jankovič, to so tuji trgi, da izredno veliko narediti. Zaradi tega čutim nek adrenalin, zato sem se tudi odločil, da se te zadeve lotim. To je nekaj podobnega kot je bil pred desetimi leti Mercator, SVS, pri čemer so bile zadeve bistveno bolj urejene."
Tednik: Ptuj in Ljubljana se na vaši življenjski in delovni poti nenehno izmenjujeta.
S. Brodnjak: "Najbrž je to v ljudeh, ki so rahlo nemirnega duha, kot sem sam. Čeprav moram reči, da moj sedež trenutno ne bo v Ljubljani, ampak bo v Zagrebu. Kot prokurist se bom posebej lotil problema Hrvaške. Gibal se bom v trikotniku Ptuj-Zagreb-Ljubljana."
Tednik: Kaj pričakujete od te nove "kariere"?
S. Brodnjak: "Moj mandat je pet let, od prvega januarja leta 2003 naprej. Osebno pričakujem, da mi bo uspelo na nek način, čeprav se zavedam vseh problemov, ki ne bodo majhni, da bi bili ti trgi, s katerimi bom delal, v prvi vrsti gre za hrvaški, tako uspešni, kot je Mercator, SVS. Tako nalogo tudi imam. Po Hrvaški bodo postopoma prišli na vrsto tudi trgi v drugih državah. Če mi bo to uspelo, bom izredno zadovoljen."
Tednik: Boste prestopili tudi meje bivše države Jugoslavije?
S. Brodnjak: "Okrog tega je nekaj idej, mislim pa, da je o tem preuranjeno govoriti. Ko se zadeve uredijo v neki državi, ko postane stvar profitabilna, je potrebno iti nenehno naprej. Ekonomija obsega te sili, da nenehno vlagaš, in se širiš. Zagotovo je naslednji korak tudi to."
Tednik: Kako sedaj doživljate ta odhod, deset let trdega dela je bilo potrebno, da ste dosegli to, kar ste sedaj?
S. Brodnjak: "Reci moram, da sem izredno zadovoljen. V teh desetih letih smo podesete-rili nekatere parametre v pozitivni smeri. Družba je postala velika in pomembna slovenska družba. V Podravju se trenutno vse vrti okrog treh družb: Impo-la, Taluma in Mercatorja, SVS, po nekaterih kazalcih tudi Perutnine, ki pa je v popolnoma drugi branži in zelo dobra po ucinkovitosti. Zelo sem zadovoljen, da nam je to uspelo. Za materjo smo bili dolgo casa drugo največje trgovsko podjetje v programu market, zdaj nas je prehitel Spar, med vsemi slovenskimi družbami smo na 23. mestu. Tudi po rasti zaposlenosti smo med prvimi tremi, čeprav smo jo dosegli z akvizici-jami. V trenutku mojega odhoda, lahko rečem, da je Mercator, SVS, izredno urejen sistem z izredno varno bilanco. Ljudje, ki so delali z menoj, so izredno dobri, tega uspeha brez njih ne bi bilo. Zlasti moram pri tem omeniti oba člana uprave mag. Marjano Olstrak in Sama Gor-jupa, ki prevzema vodenje družbe za menoj. Mislim, da bodo družbo vodili uspešno."
Tednik: Kje so meje Mercatorja, SVS, v SV Sloveniji?
S. Brodnjak: "To je težko reči. Teritorialno jih je mogoče postaviti. Če pa govorimo v razvojnem smislu, načeloma meja ni. Teritorialno je območje realno veliko, če pa pogledamo tržni prostor, pa je ta v SV Sloveniji že močno zapolnjen. V svoji razvojni strategiji moramo temeljito razmisliti, kje so tiste točke, kjer se nam še splača graditi. Trgovina je dejavnost, v kateri je lokacija izrednega po-
in na ta način omogočili prijaznejšo komunikacijo ljudem, ki se sedaj vendarle morajo voziti čez most. Zaradi prometne neurejenosti mesta je to še vedno problem. Ob tem pa bomo skrbeli tudi za temeljito posodobitev prodajaln, ki jih v tem trenutku imamo. Na ta način bi tudi povečali prodajne površine na Ptuju, ker je razvojno gledano grupiranje v velike enote svetovni trend. Glede na ve-
Stanislav Brodnjak, ob njem predsednik PS Mercator Zoran Jankovič, ki bo jutri star 50 let: "Kaj hoče{, izzivi so izzivi." Foto: Črtomir Goznik
mena. Lokacija je odločilna, če jo zadeneš, potem uspešnost poslovanja ni vprašljiva. V razvojni strategiji nas zato čakajo še zelo temeljiti razmisleki. Izredno pa je pomembno, da ima družba na Ptuju izjemen skladi-ščno-distribucijski center, ki je posebna kvaliteta. Ta zagotavlja, da bo družba v naslednjih letih imela dovolj resursov, da se bodo iz tega centra pokrivale potrebe SV Slovenije in širše."
Tednik: Kakšno mesto pa v tej razvojni strategiji v bodoče zavzema Ptuj?
S. Brodnjak: "Razmišljamo, da bi na desnem bregu Drave, kjer smo dodatno kupili 5000 m2 zemljišča, zgradili še en trgovski center tipa Super mesto,
likost Ptuja ni mogoče računati, da bi zgradili hipermarket s 5 tisoč m2 površine, mesto pa prenese dve do 2000 m2 površine uporabnikom prijazni trgovini."
Tednik: Za vas je mogoče reči, da ste uspešen poslovnež. Kako si človek zgradi uspešno poslovno kariero? Kaj je potrebno?
S. Brodnjak: "V prvi vrsti moraš biti predan poslu. Že na začetku moraš razčistiti z dejstvom, da tvoj delavnik ne more trajati le od osme do šestnajste ure. To je mogoče morda v državnih službah, monopolističnih dejavnostih, v družbah, ki so izrazito tržno usmerjene, to seveda ni mogoče. Potrebna je
izjemna vztrajnost, posebej pa izpostavljam, da je v tako velikih sistemih, kot je denimo Mercator, SVS, izrednega pomena timsko delo, ob tem pa tudi občutek za takšen način dela. To se mi zdi, je ena od ključnih stvari. Danes je potrebno toliko znanj, toliko multidis-ciplinarnosti, da en človek zelo težko uspe, če nima živcev, da ljudi med seboj poveže. Upravljanje je praktično nadziranje. To je zlasti v storitveni dejavnosti potrebno nenehno početi, brez tega ni uspešnega poslovo-denja."
Tednik: Kakšen direktor ste v odnosu do ljudi?
S. Brodnjak: "To težko ocenjujem. To bi morali vprašati moje sodelavce. Verjetno pa si me bodo po teh desetih letih dela v Mercatorju, SVS, zapomnili kot enega od ostrejših. Nekaj je povezano tudi z objektivnimi razmerami, v katerih je družba ob mojem prihodu bila. Drugače pa s sodelavci, kljub temu, da sem menjal kar nekaj služb, delal v velikih sistemih, nisem imel nikoli problemov. Z ljudmi se je o zadevah potrebno pogovarjati, izrednega pomema pa je, da si do vseh enak."
Tednik: Znan ste kot trd pogajalec?
S. Brodnjak: "To je zelo težko reči. Nekaj časa je držala ta teza, da smo v Mercatorju zelo trdi pogajalci. Ob tem, kar sem videl v tujini, pa lahko z gotovostjo trdim, da smo v primerjavi z njimi mili. Na slovenskem trgu je še toliko nereda na nabavni strani, da bomo morali še trdo delati, in tudi mi sami bomo morali še izostriti elemente pogajalskih sposobnosti, da bomo tudi skozi nabavne tokove ustvarjali tržni red. Jaz enačim trdost pogajanja s tem, kolikor imaš firmo rad. Kolikor imaš firmo rad, toliko se za te pogoje boriš."
MG
ORMOŽ / IZ OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE
Obrtništvo in podjetništvo na internetu
Območna obrtna zbornica Ormož ima registriranih okrog 300 nosilcev dejavnosti. Njihovo število niha glede na gibanja na trgu. Nosilci dejavnosti pa zaposlujejo okrog 700 ljudi. Največ se jih ukvarja s prevozništvom, gradbeništvom, trgovino, gostinstvom in podobnim. V občinskem svetu imajo kar tri svoje člane. Vajencev je letos le šest, največ pa je zanimanja za kleparje, kovinarje in lesarje. Na nedavni novinarski konferenci je predsednik Območne obrtne zbornice Ivan Kukovec prisotne seznanil z dogajanji v njihovi organizaciji v minulem letu in načrti za prihodnje.
Največji zalogaj bo gotovo projekt, ki ga pripravljajo skupaj z občino Ormož in obrtno zbornico Slovenije, s katerim želijo predstaviti podjetništvo in obrtništvo svojega območja na internetu. Zamišljajo si, da bi bil omogočen vstop preko gospodarske ali obrtne zbornice ali občine, tako bo vsak veliko lažje našel želene podatke. Predstaviti želijo predvsem možnosti proizvodnje, razpoložljive strojne kapacitete in kadre, ko pa bo urejen tudi prostorski plan pa še podatke o nezazi-
danih površinah in možnostih. Za začetek se bodo predstavili v slovenskem in angleškem jeziku, kasneje pa razmišljajo še o Nemščini in Italijanščini. Obrtni zbornici Slovenije so predlagali, da bi se na internetu skupno predstavilo okrog 50.000 obrtnikov in podjetnikov, vendar niso naleteli na ugoden odziv, so pa interes izrazile posamezne obrtne zbornice. Ideja je nastala predvsem kot izziv časa v katerem živimo, hkrati pa imajo tudi obrtniki vedno manj denarja za različne sejme na ka-
terih bi se sicer lahko predstavili. Upajo, da bodo projekt spravili pod streho do konca leta.
Ustanoviti želijo tudi humanitarni sklad v katerega bi se stekala sredstva s pomočjo katerih bi radi spodbudili gradnjo onkološkega inštituta. Kot možno lokacijo provokativno predlagajo Novo gorico ali Maribor, saj je Ljubljana s številnimi institucijami že prenatrpana. Pozvali bodo vse zbornice, da se jim pri tej akciji pridružijo. Pričakujejo dober odziv, saj s tem nagovarjajo 150.000 članov in njihovih zaposlenih. Pri območni zbornici so tudi ponosni, ker so v zadnjih treh letih uspeli povečati svoje počitniške kapacitete - kupili so štiri apartmaje - enega v Moravcih in tri na morju.
Predsednik zbornice Ivan Ku-kovec je podal tudi pritožbo na Ustavno sodišče RS zaradi volitev v Državni svet RS iz področ-
ja delodajalcev in obrtnikov. V njej navaja, da bi morala imeti vsa pravila, ki obravnavajo volitve v DS RS, enak status pravnih norm. To bi pomenilo, da bi morali v Obrtni zbornici Slovenije upoštevati Odločbo US RS in zagotoviti sprejem pravil po enakem postopku kot se sprejema poslovnik, pravila bi morala imeti status poslovnika in bi morala biti sprejeta z dvotretjinsko večino na Skupščini obrtne zbornice Slovenije. Pravila tudi niso bila objavljena na zakonit način. Kukovec je navedel tudi, da "gre pri razdelitvi števila članov DS med organizacijami kmetov in obrtnikov ter samostojnih poklicev v povezavi z razdelitvijo mandatov med delodajalce in delojemalce za kršitev načela enakopravnosti in sicer če vzamemo število obrtnikov in število zaposlenih pri nas ali pa ustvarjeni bruto produkt ustvarjen v obrtništvu v primerjavi z kmetijstvom in sa-
mostojnimi poklici, nas v obrtništvu dela več in ustvarimo več." Zato predlaga, da ustavno sodišče naloži državnemu zboru, da razporedi zastopanost v DS tako, da razporedi mandate za vse z enakimi kriteriji. Podjetniki imajo veliko pripomb na kaznovalno politiko, ki ne temelji na sorazmerju med prekrškom in kaznijo. Zavzemali se bodo, da bi bila višina kazni odvisna tudi od višine dohodka obrtnika, upoštevajoč škodo, ki jo je prekršek povzročil državi. Podobno je to urejeno tudi v tujini. Pogosto gre pri prekrških za banalnosti, kazni pa so enake za tiste z milijon in tiste z nekaj 10 milijoni prihodka. Manjše obrtnike, na začetku poslovanja to seveda lahko uniči. Pobudo, da bi predlagano upoštevali pri urejanju zakonodaje, ki še ni usklajena z EU, bodo naslovili na poslance, vlado in vseh 63 obrtnih zbornic v državi.
vki
PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA
Pokojninski boni
Večina pozornosti zadnjih dni je bilo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev usmerjene v trgovanje s pokojninskimi boni. Boni so vsekakor tisti papir, ki je borzne posrednike najbolj zaposloval tudi v zadnjih leto{njih tr-govalnih dneh, saj je 27. december datum, po katerem z boni ne bo več možno trgovati. V senci trgovanja z boni so ostale tudi ocene letošnjih poslovnih rezultatov, ki pri večini borznih družb, ki so te podatke že javno objavile, presegajo načrtovan nivo, po večini pa so rezultati boljši tudi od primerljivih lanskoletnih. Po dosedaj javnih podatkih v kategoriji rasti prihodkov v primerjavi s preteklim letom vodi kranjski Merkur, ki je prihodke iz poslovanja povečal za 18%, na 104 milijarde tolarjev, prihodki skupine pa bodo dosegli okoli 125 milijard tolarjev. V družbi ocenjujejo, da bo letošnji čisti dobiček znašal skoraj 1,9 milijarde SIT. Zadovoljni so tudi v Krki, kjer ocenjujejo, da bo letošnjega čistega dobička za vsaj 10 milijard tolarjev, ob ustvarjenih 81,4 milijardah prihodkov iz poslovanja. Nad načrti je uspelo poslovati tudi Gorenju, kjer ocenjujejo, da naj bi Skupina Gorenje poslovno leto 2002 končala s 178 milijardami SIT konsolidiranih čistih prihodkov od prodaje, kar je za 11,4% več kot v enakem obdobju lani. Ocenjen čisti dobiček Gorenja, d.d., naj bi znašal 3,8 milijarde tolarjev čistega poslovnega izida, kar je za 19% več kot lansko leto. Velenjsko podjetje ima tudi za v prihodnje smele načrte, ki so bili na zadnji seji predstavljeni nadzornemu svetu, ki je potrdil načrt za leto 2003 in strateški načrt poslovanja do leta 2006. Ta opredeljuje 6% letno rast, tako da bi v letu 2006 znašali konsolidirani prihodki od prodaje 231 milijard SIT. Cilji poslovanja bodo usmerjeni v povečevanje prodaje na trge, ki imajo še vedno potencial rasti, in ohranjanje obsega prodaje na drugih trgih. Nič slabše se ni odrezal največji trgovec Mercator, katerega trgovski center je v Beogradu še vedno pravi hit. Tolikšnega prometa v Beogradu najverjetneje niso niti predvideli niti v najbolj optimističnih napovedih. Mercator je v tem letu ustvaril za 11% več prihodkov v primerjavi z lanskim letom, pričakovani letošnji dobiček pa bo kljub temu nekoliko pod lanskoletnim nivojem. Glede na dobre napovedane rezultate večine družb pričakujemo, pred kratkim prevzeti družbi Lek, pozitivno rast poslovnih rezultatov. Vendar pa spodbudni rezultati ne bodo imeli vpliva na trgovanje z njegovimi delnicami, saj je potem, ko je Novartis uspel kupiti več kot 99% vseh delnic, trgovanje s to delnico logično skoraj povsem usahnilo, v kratkem pa bo delnica prenehala kotirati na Ljubljanski borzi. O umiku delnic z organiziranega trga vrednostnih papirjev bo odločala skupščina, ki je sklicana za 20. januar 2003. Glede na dejstvo, da je za sprejem sklepa potrebna večina 90% kapitala, Novar-tis pa obvladuje 99%, o uspešnosti sprejetja sklepa o umiku sploh ni dvoma. Tako bo Ljubljanska borza revnejša še za eno, v preteklosti eno najlikvidnejših delnic na trgu. Za investitorje to vsekakor ni spodbudno, saj se jim naložbene možnosti ožajo, hkrati pa se zaradi povečanega obsega prostega kapitala, pomanjkanja ponudbe in novih investicij dražijo preostale delnice. Na drugi strani pa je to vsekakor priložnost za družbe, z delnicami katerih se še ne trguje na organiziranem trgu, da razmislijo o smotrnosti uvrstitve na borzo, še posebej, če delujejo v perspektivni panogi z uspešno vodstveno ekipo in dobrimi poslovnimi rezultati. Prav tako je ugoden čas za družbe, ki potrebujejo dodatna sredstva za uresničevanje svojih investicijskih načrtov, pa se dodatno ne želijo zadolževati, da razmislijo o zbiranju kapitala na kapitalskem trgu. Priložnost je vsekakor potrebno izkoristiti v obdobju, ko ostali o tej šele razmišljajo.
Nina Pulko Ilirika, BPH, d.d.
Nina.Pulko@Ilirika.si
Qit^intam
DORNAVA /
PREDNOVOLETNI SPREJEM ŽUPANA
župan občine Dornava Franc Šegula je pripravil v soboto, 22. decembra, prednovoletni sprejem za vse, ki sodelujejo v občini Dorna-va. Med njimi so predsedniki dru-{tev, različnih komisij in odborov, duhovnika, ravnateljica {ole in drugih organizacij v občini. Ob tej priložnosti se je zahvalil tudi bivšim svetnikom občinskega sveta in jim podelil spominska priznanja. (MS)
TURNIŠČE / KMALU NOVA TOVARNA PERUTNINE PTUJ ZA PREDELAVO MESA
Perutnina Ptuj načrtuje v letu 2003 odprtje nove tovarne za predelavo mesa v prostorih stare valilnice na Turnišču pri Ptuju. Po besedah dr. Romana Glaserja, predsednika uprave in generalnega direktorja Perutnine Ptuj, so za novo investicijo že zagotovili 2,6 milijarde tolarjev, načrtujejo pa tudi, da bo delo dobilo okoli 80 novih sodelavcev. Tovarna na Turnišču bo pričela poskusno poslovati maja, polni zagon proizvodnje, predvsem gotovih mesnih jedi, pa je predviden v poletnih mesecih prihodnje leto. (ak)
ORMOŽ / GIMNAZIJA V OKVIRU DNI ODPRTIH VRAT
organizira različne izobraževalne delavnice pod imenom Znanja ni nikoli preveč. Šesta delavnica Svet govorice bo na vrsti v torek, 7. januarja, ob 16. uri v prostorih gimnazije. Delavnico bodo vodili predstavniki Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor, govorila pa bo o znakovnem jeziku, s katerim se sporazumevajo gluhi in naglušni. (vki)
MARIBOR / DRSALIŠČE NA TRGU SVOBODE
Na Trgu svobode v Mariboru je od prejšnjega torka odprto novo montažno drsališče, v velikosti 10 krat 20 metrov. Obratuje vsak dan med 10. in 22. uro. Vstopnine ni, drsalke pa si je mogoče tudi izposoditi. Za obiskovalce drsališča, katerega postavitev so ob koordinaciji Zavoda za šport mestne občine Maribor omogočila številna mariborska podjetja, je pripravljen tudi spremljajoči program. (ak)
KOG / PROSLAVA OB SPOMINSKEM DNEVU
Na Kogu so minuli petek v prostorih tamkajšnje osnovne šole pripravili proslavo ob spominskem dnevu KS Kog. V programu so sodelovali učenci in učenke osnovne šole, KUD Jožeta Kerenčiča, Društvo upokojencev Zarja Kog in Krajevna organizacija Zveze borcev. Pred pričetkom svečanosti je delegacija krajanov KS Kog položila venec in prižgala sveče na pokopališču pri križu in pred spomenikom v avli šole. V spomin vsem Kogovč-anom, žrtvam vojn. (vki)
DORNAVA / BOŽIČNI KONCERT GLASBENE ŠOLE
Prejšnjo nedeljo so obiskovalci do zadnjega kotička napolnili cerkev sv. Doroteje v Dornavi, kjer je zasebna glasbena šola Noctur-no in moški oktet pod vodstvom prof. Simone Veselič pripravil božični koncert. V bogatem programu je nastopil zborček, orkester harmonikarjev, kitaristi, številni solisti v petju in na različnih instrumentih iz glasbene šole Nocturno, cerkveni pevski zbor pod vodstvom Silva Kmeta in moški oktet iz Dornave. Slavnostni nagovor je imel župan Franc Šegula in lastnica šole prof. Simona Veselič. Poleg nje pa so otroke še pripravljali na nastop učiteljice Liljana Hrga, Lidija žgeč, Ivica Obrul in učitelj Grega Vindiš. Čeprav je cerkev v Dornavi majhna, so nastopajoči dokazali, da je zelo akustična. (MS)
NOVOSTI V MALOOBMEJNEM PROMETU
Bi^!^^ Obmejne propustnice ne bo šlo
Nadalj^'vanje s strani 1
S 1. januarjem ne bo več možno prehajati državne meje s sosednjo Hrvaško izven uradnih mejnih prehodov na dose-daj dogovorjenih mestih. Vsi tisti, ki imajo zemljišča ali druge nepremičnine v Republiki Hrvaški in so do sedaj prehajali na Hrvaško najbližjem dogovorjenem mestu, tega ne bodo smeli več početi. V veljavo namreč stopi Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju z Republiko Hrvaško. Ker pa na Policijski Upravi Maribor in v Upravnih enotah ugotavljajo, da je še precej upravičencev, ki si niso uredili ustreznih dokumentov, vas seznanjamo z nekaj najpomembnejšimi novostmi.
Na območju, ki ga pokriva Policijska uprava Maribor sodijo v obmejno območje občine: Ormož, Dornava, Gorišnica, Zavre, Videm, Podlehnik, Žetale, Maj{perk in Mestna občina Ptuj. Predvsem za ptujsko in nekatere druge občine je treba dodati, da sodijo v obmejno območje le nekatera naselja, torej ne celotno območje občine. Sicer pa vse je natančno opredeljeno v omenjenem sporazumu, vsako posamezno naselje in vsi zaselki, ki sodijo v obmejno območje so zajeti. Zato predlagam, da se upravičenci oglasite na svojih upravnih enotah in se o vsem podrobneje seznanite.
Tudi vse zadeve za izdajo potrebnih dokumentov urejajo Upravne enote. Upravičenci iz Občine Ormož so torej vezani na Upravno enoto Ormož, iz vseh ostalih zgoraj omenjenih občina pa vsi na Upravno enoto Ptuj. Zato pozivam vse, ki bivajo na obmejnem območju, da se oglasijo na pristojni upravni enoti in si čimprej uredijo Obmejno propustnico. Ta Obmejna propustnica je osnovni dokument, ki omogoča, da si lahko upravičenec pridobi v svojo korist pravice, ki izhajajo iz Sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelovanju. Brez Obmejne propustnice ne bo mogoče ničesar uveljavljati.
Naj povdarim, da se na podlagi Obmejne propustnice lahko pridobi tudi Kmetijski vložek, ki ga lahko pridobijo vsi dvolastniki, oziroma lastniki kmetijskih zemljišč, posestniki, najemalci, zakupniki ali drugi, ki imajo zemljišče in nepremičnino na območju sosednje države hrvaške. Vsi ti si lahko na podlagi Obmejne pro-pustnice pridobijo tudi Kmetijski vložek v katerega jim bodo vpisali prehodno mesto, ki jim je najbližje ali pa drugo ustrezno mesto za prehod državne meje.
In kdo je upravičenec do Obmejne propustnice?
"Upravičenci so vsi tisti državljani republike Slovenije, ki
imajo stalno prebivališče na obmejnem območju. Kdor nima stalnega prebivališča na obmejnem območju do tega dokumenta nima pravice, in tudi ne pravice do vseh olajšav, ki jih Obmejna propustnica na osnovi sporazuma zagotavlja.
Naj dodam, da si lahko pro-pustnice zagotovijo tudi mladoletne osebe, ki izpolnjujejo pogoje. Do 15. leta starosti je možno osebe vpisati v obmejno propustnico odrasle osebe, oziroma starša ali skrbnika. Sicer pa lahko osebe, ki so stare nad 5 let in izpolnjujejo pogoje dobijo tudi svojo obmejno propustni-co in jo imajo kot individualni dokument.
Policija sicer še ne bo ukrepala takoj po 1. januarju, saj smo se dogovorili za trimesečni prehodni rok, v katerem bomo vse le upravičence opozarjali. V tem času pa si morajo upravičenci zagotoviti Obmejne pro-pustnice. Kaznovali bomo le kršitelje, ki bodo to zlorabljali in seveda tiste, ki ne sodijo v obmejno območje in bodo mejo prestopili ilegalno!"
Kateri pa bodo novi maloobmejni prehodi s sosednjo Hrvaško?
"Tako je Sporazum o obmejnem prometu na območju celotne Republike Slovenije določa 27 mejnih prehodov za Obmejni promet. Na območju Policij-
Maloobmejna propustnica je sicer dokument, ki je popolnoma iste velikosti kot potni list. Sicer je ovojnica roza barve, na čelni strani je v zgornjem delu z zlatimi črkami napis Republika Slovenija, pod napisom je GRB Slovenije, spodaj pa še napis Obmejna propust-nica. Tudi notranji del je podoben potnemu listu, saj so na tretji, ali glavni strani zapisani vsi osebni podatki imetnika in prostor za fotografijo, v zadnjem delu pa je še predviden prostor za kmetijski vložek in druge potrebne dodake.
ske uprave Maribor, oziroma na območju Upravnih enot Ormož in Ptuj so predvideni trije prehodi. Eden od večjih, ki bo odprt koncem januarja 2003 bo mejni prehod Središče ob Dravi 1, s Preseko na Hrvaški strani, drugi prehod je Drenovec pri nas in Gornja voča na Hrvaški strani, tretji pa je prehod, ki že deluje kot meddržavni in bo z uveljavitvijo sporazuma postal maloobmejni - to je mejni prehod Zgornji Leskovec pri nas in Cvetlin na drugi strani."
Več o podrobnostih, ki jih prinašajo novosti v maloobmejnem prometu s sosednjo Hrvaško pa prihodnje leto.
M. Ozmec
PTUJ
Nova lastniška razmerja v družbi Radio - Tednik
Leto 2002 je bilo v družbi Radio Tednik Ptuj leto velikih sprememb na vsebinskem, organizacijskem in tudi lastni-{kem podro~ju. V manj kot enem letu je zamenjalo lastnike kar 63,07 % kapitala podjetja.
Prvega aprila 2001 je, v kriznem stanju, vodenje podjetja Radio - Tednik Ptuj prevzela nova uprava. Kot primarno nalogo si je zadala cilj podjetje spraviti iz krize. Po slabih dveh letih se rezultati dela poznajo praktično na vsakem koraku. Že drugo leto zapored dosega Radio - Tednik Ptuj več kot 20 odstotno rast prihodkov, v letu
2001	je bilo doseženih 18 milijonov tolarjev dobička iz poslovanja, v letu 2002 bo dobička iz poslovanja približno 10 milijonov tolarjev. Manjši dobiček je posledica intenzivnih vlaganj v znanje, informatiko, opremo, kvaliteto delovnega okolja in promocijo podjetja. Lastniška struktura v letu začetku leta
2002	je bila naslednja: Infond 31,85 %, SOD 10 %, zaposleni 30,21 % in zunanji, mali lastni-
ki 27,94 %. V začetku leta 2002 se je kot možen prevzemnik Radio - Tednika Ptuj pojavil znan humorist iz Prekmurja, Geza Farkaš. Uprava je prevzem zaznala kot sovražen in pozvala zaposlene, naj po svojih močeh kupijo deleže od malih zunanjih lastnikov in tako skupaj z upravo dosežejo več kot 50 % delež in tako za prevzemnika postanejo nezanimivi.
Jasno je postalo, da takšna lastniška struktura ne ponuja ne dolgoročne varnosti pred sovražnim prevzemom in ne velikih razvojnih možnosti. Zato je poleti uprava k lastništvu povabila CZP Delo, ki je kupilo 10 % delež od Slovenske odškodninske družbe, saj je s tem Radio - Tednik Ptuj pridobil zanj pomemben dostop do znanja (know how) in istočasno
tudi stabilnega in močnega lastnika iz medijske branže. Ker pa Delo zaradi lastniških omejitev, ki jih narekuje Zakon o medijih (ZMed) ne sme postati več kot 20 % lastnik družbe Radio -Tednik Ptuj, je v bistvu idealen močan partner, ki pa istočasno ne more prevzeti družbe. Delo in Radio - Tednik Ptuj že nekaj let poslovno sodelujeta na področju tiska časopisa, od nedavnega pa skupaj z ostalimi regionalnimi časopisi Slovenije pripravljata nov TV spored, ki bo prvič izšel v Tedniku 9. januarja 2003. Načrtuje se tudi prehod na skupno distribucijo časopisov, saj bi tako zagotovili zgodnejšo dostavo Tednika in tudi znižanje stroškov poštnine.
Pred nekaj dnevi je svoj 31,85 % delež prodal tudi Infond, ki sta si ga razdelila Delo (9,85 %) in direktor Radio - Tednika Ptuj (22 %). Nakup mora sicer potrditi še skupščina družbe Radio - Tednik Ptuj, ki bo to
predvidoma storila v sredini januarja naslednjega leta. Sedanji lastniki Radio - Tednika Ptuj so Božidar Dokl 27,54 %, Delo 19,85 %, zaposleni 45,89 % in mali zunanji lastniki 6,72 %. Takšna struktura je za podjetje primernejša, saj v primeru Dela ne gre za kakršnegakoli sovražnika ampak za resnega poslovnega partnerja, zaposleni pa prav tako ohranjajo velik vpliv na podjetje. Uprava in večina zaposlenih malih lastnikov podpira takšno lastniško strukturo, saj v tem vidi dovolj močno motivacijo, da podjetje naredi uspešnejše in še boljše.
Povedati je potrebno, da je cilj uprave in zaposlenih, da podjetje v večinski lasti ostane "štajersko", saj vidimo v tem edino možnost, da dolgoročno zagotovimo korektno in profesionalno poročanje o lokalnih in regionalnih dogodkih.
Direktor družbe Radio - Tednik, d.o.o. Ptuj, Božidar Dokl
MARKETING
NO'VO L^TO
Božični prazniki so za nami. Verjetno se že pripravljate na praznovanje novega leta ali pa, z
va{im najljub{im časopisom v roki, počivate po naporni noči.
Nakupovalna mrzlica je minila, življenje se vrača v normalne tirnice. No, pred nami je še ena mrzlica — prihaja namreč čas sezonskih popustov in pripravimo se lahko na dnevno praznjenje reklam polnih nabiralnikov.
Preden se lotimo oglaševanja popustov, spregovorimo še par besed o minulih praznikih. Kot že rečeno, božični prazniki so raj za prodajalce in s tem tudi oglaševalce. Uspešnost praznikov se ne meri več v veselju in družinski idili, ampak v dolarjih, ki se zaslužijo. Zadeva je dobila takšno razsežnost, da je celo papež v svoji božični poslanici opozoril na resničnopo-slanstvo božiča.
Na tem mestu smo spet pri oglaševanju in njegovem vplivu na sodobnega potrošnika. In spet smo pri Božičku — simbolu sodobne potrošniške družbe.
Ste vedeli, da je bil Božiček včasih lovsko zelene barve?Hodil je po hišah in s skromnimi darili obdaroval otroke ter voščil ljudem srečen božič.
Na zahodu se je pozneje Božiček preoblekel v rdeče-bela oblačila, v barve Coca-cole. Da, za tiste, ki še ne veste. Božička, ki ga poznamo v današnjih časih, so si izmislili v multinacionalki, ki je tako še uspešneje želela gasiti žejo mladih in starih po celem svetu. Oziroma povedano drugače — želeli so še povečati svojo prodajo in prodreti v vsako družino. Božiček je »svobodnemuA pozval prebivalce, da kupujejo čim več in prispevajo k uspehu ter obnovi ameriškega gospodarstva.
V Sloveniji je dolga leta vladal dedek Mraz, kije (če se tako izrazimo) na nek način nadaljeval tradicijo Božička (čeprav se to danes sliši paradoksalno).
Slovenci smo se vedno znali prilagoditi, tako tudi danes. In ustvarili smo edinstven sistem, ko imamo kar dva prinašalca daril—Božička in dedka Mraza. Ali je to dobra izbira, bo povedala prihodnost.
Pišite na e-naslov:
zlato. ogledalo@radio-tednik.si ali fidel_forever@-yahoo.com. Izrazite svoje k^^ent^^e, poglede. Postavite vprašanje in podajte pripombe. Vaša mnenja so dragoceno vodilo pri ustvarjanju kolumne.
Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog
PS: Ob novem letu vam želim, da poletite na krilih sanj in se prepustite skritim željam, ki vas bodo vodile do življenjskih ciljev!
PO MESTNI OBČINI
PTUJ / PREDNOVOLETNI POGOVOR Z BIVŠIM ZUPANOM MIROSLAVOM LUCIJEM
"Velika koalidia verjetno mojih nasvetov ne bo potrebovala,,,"
Ob koncu osemletnega županovanja v mestni občini Ptuj smo nekaj vpra{anj zastavili tudi biv{emu županu Miroslavu Luciju, ki sedaj s polnim elanom dela v ambulanti pljučnega dispanzerja ptujskega zdravstvenega doma. Z njegovim odhodom je SDS izgubila {e zadnjega svojega župana v mestnih občinah. Odhod z županske funkcije pa {e ne pomeni, da odhaja iz politike.
Tednik: Kako sedaj z rahle časovne distance ocenjujete svoj volilni neuspeh? Ste morda analizirali, kje ste naredili napake v predvolilni kampanji?
M. Luci: "Rezultatov na sedanjih lokalnih volitvah ne ocenjujem kot neuspeh. Naša stranka je v mestnem svetu zastopana s šestimi svetniki, meni kot županskemu kandidatu je za zmago zmanjkalo borih 100 glasov. Pomeni, da imam stalno zvesto volilno delo, ki nagrajuje naša prizadevanja za razvoj mesta in zlasti okolice mesta. Vecjih napak v volilni kampanji ni bilo. V okviru skromnih finančnih sredstev smo se predstavili občanom MO Ptuj prek
vseh možnih medijev, v vsako gospodinjstvo pa je prišla tudi zloženka. Pri županskih volitvah je rezultat v glavnem kreirala močna osemstrankarska koalicija za novega župana, ki je programsko povsem neusklajena. S sicer profesionalno, a izredno razkošno in drago volilno kampanjo ter številnimi nerealnimi obljubami so si zagotovili zmago na županskih volitvah ob podpori večjih ptujskih podjetij in nekaterih podjetnikov, kar je izjema v Sloveniji. Nikjer v večjih mestnih občinah se vodstva velikih firm niso tako očitno izpostavila pri volitvah. Ce k temu dodamo še nekatere za Ptuj nujne, za občane pa nepopularne investicije,
CERO Gajke, in zaostajanje v izgradnji komunalne in cestne infrastrukture, je rezultat odraz realnega stanja. Verjetno pa se ljudje v osmih letih tudi nave-li~ajo iste osebe, in je sprememba potrebna."
Tednik: Pomeni neuspeh na županskih volitvah tudi vaše slovo od aktivne politike? Boste ostali na čelu mestnega odbora SDS Ptuj, ste pa tudi podpredsednik sveta stranke na državni ravni?
M. Luci: "Ravno ugodni in tesni izid na županskih volitvah in dobra podpora stranki, narekujeta, da se od aktivne politike ne poslavljam. Od ~lan-stva v stranki je odvisno, kje bo moja nadaljnja politi~na aktivnost. Zaenkrat ostajam predsednik Mestnega odbora SDS Ptuj, ~lan izvršilnega odbora stranke in podpredsednik sveta stranke SDS. Podro~ja dela so socialna politika, zdravstvo in mednarodni odnosi."
Tednik: Katere so temeljne


Tudi s podporo Miroslava Lucija so ptujske lepotice ponesle ime Ptuja v svet. Foto: Č. Goznik
vrednote socialdemokratske stranke?
M. Luci: "Odgovoril bom ~im bolj preprosto in kratko: Bolj pravi~na porazdelitev ustvarjenega dohodka med državljane ali bolj strokovno ~im bolj pra-vi~na in bolj enakomerna porazdelitev BDP med državljane in pokrajine v Sloveniji, manjša socialna diferenciacija, skladni regionalni razvoj, enake iz-
kovala mene. Tudi na državnem nivoju stranka zagovarja interese Ptuja in okolice. Na žalost je bila premalo ~asa vladna stranka, da bi lahko preverili izvajanje njenih programskih namer."
Tednik: Pravite, da je sedaj adrenalina preveč, kje ga kanite porabiti?
M. Luci: "Tudi v zdravstvu je bilo in bo adrenalina veliko.
Miroslav Luci
hodiš~ne možnosti za mlade v izobraževanju, zaposlovanju in stanovanjski politiki, bolj diferenciran dav~ni sistem, ve~ja skrb za brezposelne in invalidne osebe in še veliko tega je v programu SDS."
Tednik: Nekateri so še vedno prepričani, da je vaš neuspeh predvsem posledica delovanja v "napačni" stranki?
M. Luci: "Osamosvojitev me je privedla v politiko in v stranko SDS, ki je bila najve~ji zagovornik tega pomembnega projekta. To je kar prava stranka, le program bi morali ljudje bolj poznati. V stranki aktivno sodelujem in soustvarjam od leta 1991 na razli~nih funkcijah. Nikoli nisem pomislil na drugo politi~no obcijo in tudi ne bom. Sam poskušam izoblikovati aktualen program stranke, ne želim, da bi stranka izobli-
Zdravniška služba je prav tako zahtevno delo, zlasti urgenca, dežurstvo, zahtevna diagnostika ter zdravljenje težjih bolezni. Sicer pa bo ostalo nekaj ve~ ~asa za družino, stare prijatelje, vinograd, klet, loviš~e in divjad pa tudi velike radosti majhnega mojstra v kuhinji, pri peki kruha in podobno. Pa tudi kaka partija šaha, taroka ali preferansa se bo prilegla ob zimskih ve~-erih."
Tednik: Kje, mislite, se bo morala lokalna politika najbolj angažirati v novem mandatu?
M. Luci: "Ptujsko politiko tako na lokalni ravni, zlasti pa na ob~inski ravni, ~akajo velike in težke naloge. Sprememba ustave, regionalizem, novi zakon o financiranju ob~in, financiranje ve~ob~inskih javnih kulturnih, izobraževalnih in razvojnih zavodov, so poglav-
ja, kjer se mora vladna koalicija oddolžiti za zaupanje, ki ga je dobila na Ptuju ob zadnjih lokalnih in državnozborskih volitvah. Sicer pa je potrebno ponovno umestiti hitro cesto od Slovenske Bistrice preko Ptuja do Ormoža v program DARS-a in pri~eti izgradnjo Puhovega mosta, izgraditi Cero Gajke, ki ima vsa dovoljenja, visokošolsko središ~e na Ptuju, pripraviti vse šole na 9-letno šolanje, ob tem pa ne pozabiti na hitrejšo izgradnjo infrastrukture v primestnih predelih."
Tednik: Ali boste sodelovali z novim županom dr. Štefanom Čelanom, po vsej verjetnosti bodo potrebovali še kakšen vaš nasvet?
M. Luci: "Nisem kandidiral za mestni svet, niti za kak odbor ali komisijo, tako da nimam nobene institucionalne možnosti, da bi vplival na politi~ne odlo~-itve v mestni ob~ini Ptuj. Velika koalicija za druga~en Ptuj pa mojih nasvetov verjetno ne bo potrebovala."
Tednik: Bi želeli ob koncu pogovora še kaj povedati občanom in občankam mestne občine Ptuj, vendarle ste bili njihov župan osem let?
M. Luci: "Še enkrat se želim ob~ankam in ob~anom zahvaliti za zaupanje, ki mi je bilo izkazano v zadnjih osmih letih pa tudi na letošnjih lokalnih volitvah. Zahvaljujem se vsem, veliko jih je, ki so mi s svojimi izkušnjami pomagali, pa tudi tistim, ki so imeli javno ali argumentirano kritiko, naposled pa tudi tistim, ki mi iz politi~nih ali drugih razlogov niso zaupali in so me morali prenašati dva mandata. Izredno sem zadovoljen, da sem bil župan na prelomu stoletja in tiso~letja, ki so ga zaznamovale pomembne pridobitve na Ptuju: knjižnica, gimnazija, podvoz, most za pešce in še bi lahko naštevali."
MG
PTUJ / S PROSLAVE OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI
EU kot nova priložnost za mlado državo
V ptujskem gledali{ču je bila 26. decembra osrednja slovesnost ob dnevu samostojnosti v mestni občini Ptuj. Slavnostni govornik je bil župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom prof. Štefana Petka pa se je predstavil s koncertnim programom. Kot gostje so nastopili člani kvarteta pozavn.
Slavnostni govornik je uvodoma spomnil na dolgost ustvarjanja slovenske države in v zvezi
s tem na vse pomembnejše dogodke, ki so pomnik tega dogajanja, od Karantanije naprej do

Ob dnevu samostojnosti je govoril župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan
današnjih dni. Vstop Slovenije v EU predstavlja novo poglavje v zgodovini mlade države, začela se bo nova zgodba. "Upam, da bomo zbrali toliko moči in poguma, da bomo to državo znotraj skupne asociacije znali uspešno graditi naprej," je še v svojem kratkem govoru povedal župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Celan, ki ni pozabil omeniti, da mu je v veliko čast in zadovoljstvo nagovoriti občane in občanke mestne občine Ptuj ob tako velikem prazniku, kot je dan samostojnosti.
Kvartet pozavn se je tokrat prvič predstavil ptujskemu občinstvu. Sestavljajo ga Jure Smej, Valerij Pravdič, Mirko Orlač (tudi član ptujskega Pihalnega orkestra) in Boštjan Tement. Skupina je bila ustanovljena leta 2000 z namenom, da predstavlja in ohranja zvrst glasbe s to komorno zasedbo. V dveh letih delovanja so bili za svoje kvalitetno igranje že večkrt nagrajeni. Tako so lani na regijskem
Pihalni orkester Ptuj se je predstavil s koncertnim programom, kot gostje so nastopili člani kvarteta pozavn. Foto: Črtomir Goznik
in državnem tekmovanju prejeli zlato in srebrno priznanje, pri-
znanje in nagrado so prejeli tudi na prvem tekmovanju Vladimir
Lovec - Ivan Š~ek v Kopru.
DOPISNIKI PIŠEJO
RAZMIŠLJAMO
Novoletni ias
Počasi mineva leto dni, odkar sem začela pisati za naš ptujski Tednik. V tem letu se je zgodilo marsikaj, verjetno več kot kadarkoli poprej. Je že pač tako, da ima leto 365 dni, včasih je to premalo, da bi lahko postorili vse, kar smo si zadali postoriti na 31. december, spet drugič se teh 365 dni vleče in jih noče in noče biti konec. Vsak nov dan pa prinese še več težav. Kakorkoli že, zdaj smo na istem vsi. Konec leta je pred nami in z njim tudi vse najlepše želje za vnaprej.
Na političnem področju se je letos zgodilo veliko, konec leta smo dobili novega predsednika, novo vlado, povabljeni smo bili v zvezo NATO in Evropsko unijo. Pretresale so nas afere, vse tja od zdravstva, pa do ta zadnje, mle~ne afere, ki je lahko kot nala{č izgovor, da je vsekakor nevarno letos nazdravljati s kak{nimi mlečnimi {ejki, zato bomo kot zvesti Slovenci in {e zvestej{i [tajerci ostali kar pri preverjenem kozarčku, dveh ali treh domačega (moja kolegica pravi, da se na [tajerskem {teje samo do tri, potem se neha — seveda pri tem misli na popite kozarčke).
Marsikdo je bil z leto{njim letom zadovoljen, želi si {e več tak{nih, spet drugi ga hočejo čimprej pozabiti in začeti na novo. Novo leto naj bi bil čas, ko nekako "obračunamo" s preteklim, naredimo črto podenj in se veselimo naslednjega, mogoče ravno tako dobrega ali morda {e bolj{ega. Novo leto je čas, ko si vo{čimo, si zaželimo veliko sreče, zdravja, ljubezni, medsebojnega prijateljstva. Je pa tudi čas, ko si zaželimo
materialnih dobrin, ki žal uničijo ves čar pričakovanja leta, ki je pred nami.
Le kje so tisti časi, ko je celotna družina posedela za isto mizo, skupaj pekla pecivo, krasila smre~ico in se pogovarjala, predvsem pa preživela najlepši čas v letu v krogu svojih najbližjih. Kje so tisti časi, ko so se čestitke izdelovale še ročno, ko je bil vsak detajl skrbno narejen z ljubeznijo. Ko je bila vsaka napisana beseda, beseda, ki je prihajala iz globine duše. Danes je novo leto vse bolj konstrukt sodobne družbe, najlepši praznik je postal komercialni praznik, potrošniško naravnan in izrazito brezoseben. Darila nimajo več svoje pomenske vrednosti, saj so svoj namen že zdavnaj presegla. So le nadomestek pomanjkanja ljubezni, ki je nismo bili deležni od sočloveka skozi celo leto.
Absurd je v teh dneh pogledati skozi vrata vsakršne trgovine. Sama gneča, zapravljanje enormnih količin denarja, postavljanje pred drugimi in ba-hanje, kdo bo kupil čim večje, čim dražje darilo. Ker misli, da
je s tem kupil ljubezen in spoštovanje, predvsem pa izgubljen čas, ki se ga ne da nadomestiti še s tako dragim darilom. Pa naj si bo to zlatnina ali morebiti nov mercedes v garaži. Smisel obdarovanja ni dajati čim več, temveč dati nekaj iz srca, iz hvaležnosti, da lahko živiš in da imaš ob sebi ljudi, ki te imajo radi. Noben denar tega sveta še ni prinesel sreče. Sreča se gradi od znotraj, v človeku in z drugim človekom.
Kolikor je napredovala sodobna, moderna tehnologija, toliko bolj smo "leni", ne vzamemo si časa niti zase, kaj šele za prijatelje, za tiste, ki so nam blizu. Internet in elektronska pošta sta svet resda povezala, ga naredila "dostopnega" vsakomur in to s pomočjo klikanja na miško, hkrati pa sta ljudem vzela nekaj nenadomestljivega — pristno človeško bližino in občutek pripadnosti sočloveku. Elektronska voščilnica je zamenjala klasično. Zakaj? Ker je enostavnejša, predvsem pa nam vzame veliko manj časa, ki pa ga je tako ali tako v naši drveči družbi vedno manj. Vendar to ni res. Cas se od preteklosti dalje ni enostavno "zmanjšal", še zmeraj ima dan 24 ur. Le izgovorov je več, kot jih je bilo nekdaj. Pa so to res samo izgovori in si resnično več ne znamo vzeti časa za najbližje?
V teh dneh marsikje preberemo, da se je treba v prednovo-letnem času ustaviti, izpreči in se posvetiti sebi in najbližjim ter jim povedati, kako radi jih imamo. Ampak, kot že rečeno, če si ne znamo vzeti časa med samim letom, si ga ni potrebno vzeti niti konec leta in pri tem obljubljati, da se bomo v prihodnjem letu poboljšali, ker je bilo pač to leto noro leto, pa
je bilo potrebno postoriti še to in to. Noben izgovor ne more prenesti teže pomanjkanja sočutja za sočloveka, pa naj si bo še tako dober.
Naj bodo zato tudi vaša darila, ko jih boste kupovali, skromna in naj bodo odraz predvsem vas samih. Zapomnite si, da darilo ni neka fiziološka potreba, je le drobna pozornost, ki razveseli bližnjega. Ceprav je daril več vrst, je najlepše tisto, ki je podarjeno iz ljubezni, še lepše so ob tem izrečene besede, vaše lastne. In čeprav menite, da niste "pesnik", da niste sposobni na papir izliti vaše duše, kaj šele enega stavka, se ne ustrašite. Kajti takrat, ko boste najbližjim resnično želeli vse lepo, bodo besede same prišle na pla-no. Nobeno voščilo ne more biti napačno, le če je napisano in izrečeno iz srca. Le takrat ima svoj pomen.
Povprečnost vsakdanjega življenja naj vas ne zavede. Nikoli ne glejte k sosedu, kaj ima on in česar vi nimate. Vi imate srečo, ki je on morda navkljub vsemu razkošju, ki ga premore, ne bo nikoli zares občutil. Ker sreča prihaja do nas z majhnimi koraki in nas obdaruje takrat, ko to najmanj pričakujemo. In kar je najpomembneje — za vse je je dovolj. In nikoli je ne zmanjka. Le verjeti je treba vanjo.
Sreča nas zmeraj najde, pomaga nam v sebi poiskati drobne radosti življenja in jih oplemenititi do te mere, da lahko osrečujemo tudi druge. Z besedo, gestami, časom, ki jim ga naklonimo. In kot je enkrat nekdo zapisal: če se ena vrata za-pro, se bodo nekje na drugem koncu odprla druga. Pustite torej sreči, da vas najde.
Bronja Habjanič
PTUJ / KONGRES MLADEGA FORUMA ZLSD
MF ZLSD si zeli sprememb
Ob 5. obletnici ustanovitve Mladega foruma (MF) ZLSD Ptuj se je 70 članov in članic v petek, 20. decembra, v prostorih doma Franca Krambergerja zbralo na 5. kongresu, ki so ga med drugimi obiskali tudi Boris Gornik, predsednik Območne organizacije ZLSD Ptuj, Anka Ostrman, predsednica Pokrajinskega odbora ZLSD Podravje, Milan Masten, tajnik Območne organizacije ZLSD Ptuj, Bojan Slana, predsednik MF Toti Maribor, Aleš Zaletel, predsednik MF Zagorje, Rok Žohar, predsednik MF Trbovlje, Bojan Kurež, predsednik MF Videm, Jernej Neubauer, predsednik Mladinskega sveta MO Ptuj, in Primož Zorec, kandidat za predsednika MF Destrnik.
Kolektiv predsednika MF ZLSD Ptuj je uvodoma izčrpno predstavil svoje enoletno delo, v nadaljevanju pa so zbrani odločali o spremembi statuta in izvolili novo vodstvo. Dejan Le-vanič, predsednik MF ZLSD Ptuj in član sveta MO Ptuj, je v svojem govoru pojasnil, da je forum v iztekajo~em se letu ures-ni~il vse zadane projekte in da je ekipa ptujskih forumovcev skupina ljudi, ki si želi sprememb, za katere pa so po Levaničevih besedah pripravljeni tudi marsikaj storiti. Za delo foruma v prihodnje pa poleg tradicionalnih projektov, o katerih smo v Tedniku že poročali, Levanič obljublja, da bodo organizirali veliki regijski Balkan party, julija prihodnje leto pa se nameravajo udeležiti tudi lusy festivala v Grčiji, kjer naj bi se zbralo več kot 8000 mladih socialde-mokratk in socialdemokratov. Kot osrednji projekt MF ZLSD
v letu 2003 je Levanič navedel organizacijo kongresa MF Slovenije na Ptuju, kjer naj bi se jim poleg članov in članic ter vodstva MF pridružilo tudi vodstvo matične stranke. Kot član sveta MO Ptuj se je Leva-nič najprej zahvalil za podporo svojim volivkam in volivcem, nato pa dodal: "Znotraj občinskega sveta bova s svetnico ZLDS Marijo Magdalenc upoštevala predvsem vaša mnenja in pobude ter delala po programu ZLSD. Ker smo v predvolilnem času z anketo, ki smo jo izvedli med volivci, resnično spoznali probleme Ptuja, smo le-te vključili v naš program. Zavedati se moramo, da se je 1. decembra pisala zgodovina ZLSD, saj smo uspeli dobiti županjo v Ljubljani in župana v Mariboru, torej v dveh največjih slovenskih mestih. Rezultate na lokalnih volitvah nam je uspelo izboljšati in čas je, da se
Predsednik MF ZLSD Dejan Levanič
dobro pripravimo na parlamentarne. Prav tako je čas, da ljudje vidijo, kakšen program v resnici ponujamo, da med nami velja politična kultura, da se razumemo, da smo sposobni prevzeti vodilne položaje in da nismo pripadniki komunizma, ampak moderne socialdemokracije, ki je v Evropi že začela vladati." Po zahvali svoji ekipi za požrtvovalno delo je nato Levanič povedal, da bo v prihodnje ptujski forum kot neka regijska centrala razdeljen v štiri močne ekipe, ki bodo zadolžene za posebne naloge. Prva bo skrbela za promocijo foruma, predvsem kar se tiče internetnih strani, druga se bo ukvarjala z ustanavljanjem in nudenjem pomoči klubom v naši regiji, tretja bo skrbela za tradicionalne tekoče projek-
te MF, četrta pa bo poskušala skupaj s stranko peljati konstruktivno politiko ter reševanje perečih problemov in vprašanj, ki se pojavljajo znotraj MO Ptuj.
Po izglasovanih spremembah statuta — o spremembah se je glasovalo v "paketu" (razen preimenovanja iz kongresa v konferenco, kot za lokalne klube določa statut MF Slovenije) — so udeleženci izvolili tudi novo vodstvo. Za predsednika so ponovno izvolili Dejana Levaniča, generalna sekretarka MF Ptuj je postala Petra Kurnik, funkcijo mednarodne sekretarke so zaupali Vanji Janžekovič, funkcijo koordinatorke za informiranje Tamari Berger, oseba za stike z javnostjo je ostala Mirjana Nenad, za organizacijsko sekretarko so izvolili Živo Cuček, koordinator za zabavo je postal Mitja Lešnik, E-koordinator pa Peter Mlakar. Na kolegiju predsednika MF ZLSD Ptuj so naknadno za funkcijo svetovalca za mladinsko politiko izvolili Uroša Gojkoviča.
Predsednik MF ZLSD Dejan Levanič je ob svoji ponovni izvolitvi poudaril, da je vesel podpore, ki jo je dobil, in da je s ponovno izvolitvijo dobil veliko nove energije, in kot pravi, se dela z novo ekipo že prav veseli.
Mojca Zemljarič
... PA BREZ ZAMERE
Polcajt
O običajih, obračunih in, seveda, fuzbalu
E-vo. V rokah držite zadevo, ki je letos več ne boste kupili ali dobili. No, lahko, da je ne držite v rokah, ampak leži pred vami na mizi ali kaj podobnega. Kakorkoli, pomembno je to, da je ta izdaja oziroma številka vašega omiljenega časopisa letošnji poslednji mo-hikanec. Ko gre za vaš omiljeni časopis, kakopak. To pa nadalje seveda ne pomeni čisto nič drugega kot to, da bo naslednja številka, ta feniks, ki se bo dvignil iz prahu, reciklaže ali pač tistega, kar s pričujočo količino potiskanega papirja storite, ko ga več ne potrebujete, da bo torej nova številka izšla prihodnje leto. Kar, še bolj preprosto povedano, pomeni, da se nam s svetlobno naglico bliža novo leto, to je, da je silvestrovo že na dosegu roke. da se ga lahko praktično že dotaknete. Da ga že lahko zavohate v zraku. In da se vam, če ste slučajno člani društva Poslednji nakupi tik pred zdajci, zna zgoditi kakšen manjši živčni kolaps ali kakšna podobna zadevšč-ina, saj je kljub temu, da vas to še zmeraj vsako leto znova preseneti, že kar nekaj časa splošno znano dejstvo, da je na silvestrovega dan v vsakem malo večjem zaselku gužva za ponoret. Se posebej pred obrati, ki imajo za vas na ta dan še posebej pomemben strateški pomen — štacunami, mesarijami in podobnimi establišmenti.
Okej, pustimo te zadeve ob strani, saj so nekako uveljavljena stalnica, tako rekoč običaj, ki ga poznamo in smo ga navajeni že skoraj vsi (razen seveda najbolj zagrizenih članov prej omenjenega društva). Pravzaprav, kar sicer zveni na nek način perverzno, bi silvestrski dan brez te norišnice in novoletno-nakupovalnega kaosa bil nekako pust. Oziroma, povedano po domače, nekaj bi mu falilo. To je, kot rečeno, že skoraj običaj. Ce pa rečemo, da je ta za-devščina že skoraj, ali pa celo, da to je običaj, s tem ne mislimo, da je pa to edini običaj, ki je značilen za ta čas. Kje pa. Ze ob minimalnem angažiranju sivih celic naletite na cel kup takšnih običajev, med katerimi verjetno najbolj izstopa tisti, ki veli, da se nekako spodobi ob koncu leta narediti obračun tega preteklega leta. Nekako vkup potegnit vse, kar se je zgodilo, zarisati črto pod dogodke in sešteti pluse ter minuse. Resda temu po redu dogodkov sledi kovanje načrtov za prihodnje leto, a za to je najprej potrebno narediti obračun vsega, kar se je zgodilo to leto.
Ker pa se vsako leto zgodi, kot si lahko mislite in veste že sami, kar precej stvari, ki se vas tičejo na tak ali drugačen način, je torej popolnoma normalno kakor tudi nadvse zaželeno, da naredite nekak prednostni seznam tistih stvari, ki so se vas najbolj tikale. Ker pa se med takimi najde kar nekaj, če ne že večina takih, ki se tičejo zgolj vas osebno ali pa v največjem obsegu še nekaj vaših najbližjih, je tudi popolnoma normalno, da jih tukaj ne bomo, kakor tudi ne moremo naštevati in analizirati. Zaradi nepoznavanja, seveda, kakor pa tudi zaradi spoštovanja vaše zasebnosti. Lahko pa se, po drugi strani, zgolj na hitro in v grobih obrisih dotaknemo tistih stvari, ki so se zgodile preteklo leto, nanašajo pa se na nas vse, to je, dotikajo se nas vseh, ki živimo na južni strani Alp oziroma, še precizneje, dotikajo se
naše države, kar bi v teoriji moralo pomeniti vseh nas. No, pa poglejmo kakšen predlog, kako lahko povprečen državljan osmisli nekatere ključne politične dogodke tega leta. Ne bomo jih posamezno pre-mlevali, ker predpostavljamo, da jih večina zadovoljivo pozna. Pogledali bomo le, kako si jih lahko postavimo v pravo luč.
Letošnje leto je bila fuzbalska tekma. Točneje, bilo je prvi polcajt fuzbalske tekme. Zgodil se nam je Nato. V Pragi smo doživeli enega najvišjih klimaksov naše kratke samostojnosti. Tako vsaj pravijo nekateri. Vendar je do dejanskega vstopa še zelo daleč. Pa če vam je ta vstop všeč ali ne. Ergo — lahko rečemo, da je s povabilom konec prvega polcajta. Za nekatere se je le-ta končal z vodstvom priljubljenega moštva, za druge pa je bil njegov rezultat grozljiva petarda (5:0 — tisti, ki se kaj spoznate na fuzbal, veste, da je to že kar mini katastrofa) v mreži ljubljencev. Drugi polcajt torej v vsakem primeru še čaka. Dalje. Konec je pogajanj z EU-jem, kar je za Slovenijo, vsem Nato-evforikom v brk, precej pomembnejša zadeva kot pa vohljanje za teroristi za domačim senikom. Torej, dobili smo povabilo, da se pridružimo projektu EU. Ergo, prvi polcajt je končan. Z vodstvom domačih. Ali pa vsaj neodločeno. V drugem polcajtu se sicer načeloma ne bi smelo zgoditi nič kaj nepredvidenega, a nikoli ne veš, kdaj pade kaka dvomljiva enajstmetrovka. Vsekakor pa lahko pričakujemo, da bo v drugem pol-cajtu padel vsaj kakšen dvomljiv faul. Vendar bi, vsaj 90-odstotno, domače moštvo tekmo moralo pripeljati varno do konca. Varno predvsem za srca navijačev. No, zdaj pa se obrnimo še k domačemu moštvu. Tudi tukaj se je s koncem prvega polčasa marsikaj spremenilo. Tako je bilo s koncem prvega polčasa oziroma, bolje rečeno, v slač-ilnici kar nekaj sprememb. Prva sprememba je sprememba selektorja. Na vroči selektorski stolček je sedel bivši član prve postave, ki je bil doslej že na igrišču nekaka desna roka dosedanjega selektorja. Ta sprememba pa je samoumevno vodila tudi do nekaterih sprememb v moštvu, v ekipi, ki bo odigrala drugi polcajt. Nekateri so morali na klop za rezervne igralce, drugi so povratniki v prvo postavo, tretji novinci. Pač, drugačen selektor, drugačen pristop. Čeprav verjetno ne tako drugačen, kot bi bilo ob menjavi selektorja pričakovati. Vendar s tem sprememb ob polcajtu ni bilo konec. Hkrati s selektorjem se je zamenjal tudi predsednik fuz-balske zveze. Dosedanjemu je potekel mandat, kandidirati pa več ne more, zato se je s solzami moral posloviti od svojega stolčka ter predsedniško mesto ob polcajtu prepustiti dosedanjemu selektorju. Tudi tukaj lahko pričakujemo kakšno spremembo, a na splošno bo taktika, tudi kar zadeva predsednika, v drugem polcajtu verjetno ostala bolj ali manj enaka.
Če povzamemo, je bilo torej v prvem polcajtu kar nekaj akcije in dogajanja. Gledalci smo vsekakor imeli kaj za videti in spremljati, ne glede na to, kako nam rezultat ob koncu polcajta ugaja. Kakorkoli, drugi polcajt se začenja. Nabavite si kokice in pir, da ne boste zamudili kakega faula ali gola.
Gregor Alič
PO NAŠIH OBČINAH
ZAVRČ, VIDEM / NA ŠTEFANOVO BLAGOSLOVILI KONJE IN OSLIČKA
Kruh in sol za zdravje konj
Na god sv. Štefana so marsikje naokrog že po tradiciji blagoslovili konje in jih v molitvi priporočili za dobro zdravje. V Halozah so za obujanje tradicije znova poskrbeli člani Konjeni{kega kluba Borl, blagoslov pa so letos organizirali v Zavrču, od koder imajo prav tako nekaj svojih članov.
Konje in konjenike je letos blagoslovil zovrški župnik Jože Posičnjek.
Navkljub hladnemu dnevu se je na svečanosti zbralo mnogo Zavrčancev, lastnikov in ljubiteljev konj. Najprej je bila v župnijski cerkvi sv. Miklavža praznična maša, po maši pa je farni župnik Jože Pasičnjek pri župnijskem domu opravil blagoslov konjev, pa tudi oslička, ki je pritegnil veliko pozornosti. K blagoslovu so letos pripeljali blizu 20 konjev s Ptujskega polja in iz Haloz, nekatere pa tudi iz sosednje Hrvaške in tako vnovič dokazali dobro povezovanje med konjeniškima kluboma. Po blagoslovu je sledilo še druženje ob pekovskih dobrotah in toplih napitkih, v pogovoru pa je bilo slišati, da bo blagoslov konjev prihodnje leto spet v drugi fari.
Blagoslov konj je bil letos tudi v Vidmu. Pobudo sta dala Ko-njerejsko društvo Pobrežje in RC Dravinja, konje pa je blagoslovil p. Emil Križan. Po deseti maši se je ob cerkvi Sv. Vida zbralo kakih deset konj in njihovih lastnikov, blagoslov pa so z zanimanjem spremljali obiskovalci maše.
T. Mohorko, JB
STOJNCI / UNIČENE JASLICE
Vandalizem v Stojncih
V noči iz petka na soboto (med 27. in 28. decembrom) so se v Stojncih neznanci znesli nad okrašenimi jelkami in jaslicami. Kot so povedali vaščani, so nepridipravi po vasi onespo-
sobili več električnih lučk, pri Petrovičevih, kjer so imeli pred hišo na kozolcu postavljene zares lepe jaslice, pa so neznanci poleg lučk uničili tudi jaslice.
Mojca Zemljarič
V jaslicah pri Petrovičevih je ostalo le prozno štolco. Porcelanaste hiške so našli razbite no bližnjem bencinskem servisu in pri sosedih, angelčku so odtrgali krilo, Jožef in Morijo po sto žalostno obležalo v blatu nekaj metrov od jaslic.
Po "deseti" maši je bil ob videmswki cerkvi blagoslov kake desetine konj.
ORMOŽ / BOŽIČNI KONCERT
Kolednice in božiine pesmi
V cerkvi sv. Jakoba v Ormožu je v predprazničnih dneh pričakovanja dekli{ki pevski zbor Cabaletta pod vodstvom Helene Polič Kosi pripravil božični koncert, na katerem so nastopili tudi pevci Ljutomerskega in Ormo{kega okteta, oba delujeta pod umetni{kim vodstvom Mirka Preloga.
V praznično okrašeni in razsvetljeni cerkvi so dekleta predstavila kolednice, ki so jih včasih koledniki prepevali od vrat do vrat - Dober večer vam vošmo, Pastirčeki na paši, Danes po vseh krajih zemlje, Tiho, tiho in O dete cartano. Večino programa pa so sestavljale božične in druge spiritualne pesmi. Nekaj so jih zapele vse tri zasedbe skupaj, ki so zadonele
še posebej mogočno. Prireditev je spretno vodila Urška Ambrož.
Tekst in foto: vki
Zima je tu in z njo ias kolin
V nedeljo, 22. decembra, se je pričela tudi koledarska zima, ki v teh predprazničnih dneh mnogokje pomeni tudi začetek domačih praznikov ali kolin. Tolsti junaki, ki so jih gospodinje skozi leto pridno hranile in negovale, te dni padajo drug za drugim. "Štalunci" samevajo, tunke in "zelh kamre" pa se polnijo, da bodo prazniki slaj{i. Tudi pri Dajnkovih v Dobrini, sredi idiličnih Haloz, že di{i po domačih dobrotah.
Hote, prite k nan nocoj,
gnes smo klali, da de joj,
svijo spravli smo s sveta,
precig špehnata je bla.
Sosed Pepi nam je kla, Lujz pa bled za rep drža, Micika lovila kri, ke smo v kašo mešali.
Gnes je mastna vsaka kluka, pes de poca, tak je sit, vujtro pa de težka muka, naj se gre vse vkup solit!
Tekst in foto: M. Ozmec
V cerkvi sv. Jakoba so skupaj zapeli Ormoški in Ljutomerski oktet ter dekliški pevski zbor Cabaletta.
-Jimm^j^jimmjii mjj/\ujuyiLU
Torek. SI. decembra:
20.00 do 2.00 Silvestrski program
(Marija SlodnjaJf, Tatjana Moliorlto in Danilo Majcen)
Četrtek. 2. januai^a:
40 LET RADIA PTUJ!
Petek, 3. januarja;
5.00 do 9.00 ŠTAJERSKA BUDILKA
(Rado Škrjanec in dežurna novinarka)
12.00 Sredi dneva: 40 let radia Ptuj (Marija Slodnjak)
20.00 Peta noč (Marjan Nahberger)
Sobota. 4. januarja:
20.00 do 23.00 Šport in glasba
Oanko Bezjak in David Breznik)
ŠTAJERSKA BUDILKA! Prenovljeni jutranji program
2 moderatorjem Radom Škrjancem in dežurno novinarko
od ponedeljka do petka od 5.00 do 9.00!
Vaša sporočila sprejemamo na GSM 031 789 999, SMS sporočila pa na 041 818 6661
PO NAŠIH OBČINAH
HAJDINA / Z 2. SEJE SVETA OBČINE
V pripravi zazidalni na-€rt za obiinsko središie
Po manjših zapletih so tudi v občini Hajdina 23. decembra v okviru druge seje novoizvoljenega sveta imenovali statutarno-pravno komisijo. Potem ko so komisijo že izvolili, je iz nje izstopil Janko Merc, LDS, ker se ni strinjal z njeno sestavo zaradi premoči koalicije, čeprav je na kandidaturo prvotno pristal.
Po sestanku predsednikov treh največjih strank SLS, LDS in SDS so komisijo oblikovali v sestavi Viktor Markovic, Janko Merc, Anton Cestnik, Dragi Stojadinovic in Jože Kmetec. S predlogom je sogla{ala tudi komisija za mandatna vpra{an-
ja, volitve in imenovanja, zatem pa je dobila tudi podporo vseh 14 svetnikov. Na ravni sveta občine Hajdina sta stranki SLS in SDS tudi v novem mandatu oblikovali koalicijo. Hajdinski svetniki so na drugi seji sprejeli tudi program priprav za izdela-
vo zazidalnega načrta za območje, kjer bodo zgradili novo občinsko sredi{če z upravno-poslovno in stanovanjsko pozidavo. @upan Radoslav Simonič je svetnike tudi seznanil, da bo funkcijo župana opravljal profesionalno. Pri delu mu bo po vsej verjetnosti v pomoč ob občinski upravi tudi en podžupan. Seznanil pa jih je tudi s sklepom o začasnem financiranju proračunske porabe v občini Hajdina v prvih mesecih leta 2003.
MG
Svet občine Hajdina šteje 14 članov, na sliki skupaj z županom Radoslavom Simoničem. Foto: Črtomir Goznik
IVANJKOVCI / ZIMA ZIMA BELA
ie prišel je med nas...
Minuli torek je bil za otroke v vrtcu Ivanjkovci gotovo nepozaben. Sredi dopoldneva jih je namreč obiskal dedek Mraz, ki je bil tako obložen z darili, da si jih je nekaj moral naložiti celo na voziček, saj utrujen od dolge poti teže ne bi zmogel.
Dobri mož je razveselil otroke v ivanjkovskem vrtcu.
Sončki, zvezdice in žogice s svojimi vzgojiteljicami so mu pripravili toplo dobrodo{lico. Dobri mož si je med njimi malo spočil, otroci pa so to izkoristili za raziskovanje daril. Da je bil ko{ poln, so poskrbeli v VVZ Ormož, pri DPM Ivanjkovci in KS Ivanjkovci. Prinesel jim je tudi darilo, ki so ga dobili od Perutnine Ptuj, kjer so sodelovali na likovnem natečaju. Dedek Mraz je iz vrtca zavil {e v OŠ Ivanjkovci.
Na praznike so se v ivanjkov-skem vrtcu pripravljali že ves mesec. 44 otrok je s pomočjo svojih vzgojiteljic in pomočnic pridno delalo, da je bilo v njihovem vrtcu vse tako praznično okra{eno, je povedala vodja vrtca Slavica Kosec. V avli so si postavili čudovito papirnato drevo, luči zakrili s prazničnim nebom in oblaki, na katere so pritrdili {tevilne vo{čilnice, ki so jih izdelali. Sicer pa so se prazniki zanje pričeli že z Miklavžem. Zanj so si izdelali nogavice, ki so bile potem polne suhega sadja. Spekli so pra{ičke za srečo in sadni kruh. Skupaj s star{i so se lotili {tevilnih zamisli. Izdelali so ikebane, okraske za jelko, svečnike. Z decembrom pa praznikov pri njih {e ni konec. Vsako leto jih namreč v tem času obi{če glasbeni gost. Takoj po novem letu se bo z njimi veselil Leon Lah, zvezdice pa bodo zaigrale pripravljeno igrico.
vki
PIUJ / SVET PRAVLJIC NA PTUJSKEM GRADU
Dedek Mraz na ptujskem gradu
Grofica Brshljan med pripovedovanjem pravljice o Trnjulčici, ko je za trenutek tudi zaspala
Grofica Brshljan je od petka, 27., do ponedeljka, 30. decembra, otrokom od treh do sedmih let, v sobanah ptujskega gradu pripovedovala pravljice o življenju v gradu, princih, princeskah, kraljevičih in drugih njegovih stanovalcih, v okviru sveta pravljic, ki so ga za popestritev prazničnega vzdušja pripravili v Pokrajinskem muzeju, Ptujskih vedutah in Termah Ptuj.
Gre za prireditev, ki jo bodo otroci in tudi star{i {e dolgo pomnili. Grofica Brshljanka je vodila otroke po grajskih sobanah, ob tem pa jim prebirala pravljice. Vrhunec je bil prihod dedka Mraza, ki je otroke obiskal v slavnostni dvorani gradu, kjer jih je tudi obdaroval. Grofica Brshljan jim je na koncu sre~a-nja pripravila {e topel napitek in grajske sla{čice, ki jih je med otroke in star{e postregel služabnik Hubert.
Organizatorji že razmi{ljajo, da bi pripravili podobno prireditev tudi v poletnem času, da bi grajsko bogastvo in bogastvo kulturne dedi{čine tega okolja {e bolj približali otrokom.
MG
Naj jih prinese Miklavž, Božiček ali dedek Mraz, otroci so daril vedno veseli. Tokrat so jih prejeli v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Foto: Črtomir Goznik
MARKOVCI / PREDPRAZNICNA KMEČKA TRŽNICA TER ANALIZA IN POKUŠNJA VIN
Pogreli so se s kuhanim vinom
Turistično društvo občine Markovci, občina Markovci, Kmetijska svetovalna služba Ptuj in izvedbeni odbor za CRPOV so v soboto, 21. decembra, v Markovcih pripravili predpraznično kmečko tržnico ter analizo in pokuš-njo vina.
Na tržnici so branjevke in branjevci kot ponavadi prodajali raznovrstno zelenjavo, med, domači kruh, žganje in sir ter izdelke ročnodelske obrti. V mr-
zlem sobotnem dopoldnevu pa se je na predpraznični kmečki tržnici dalo pogreti tudi s kuhanim vinom.
Hkrati s kmečko tržnico pa je
Predpraznična kmečka tržnica
v kinodvorani potekala analiza in poku{nja vin. Analizo vina, določal se je ostanek nepovrete-ga sladkorja, prostega žvepla in skupnih kislin v vinu, so opravili Andrej Reberni{ek, Bernarda Trafela in Slavica Strelec, svetovalci Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Izmed 27 vzorcev, ki jih je prineslo 21 vinogradnikov, je bilo 23 zvrsti ter po en la{ki in renski rizling, sovinjon in kvinton. Po opravljeni analizi so se vinogradniki zbrali v kinodvorani, kjer jim je ob po-ku{nji vina Andrej Reberni{ek, diplomirani inženir agronomije, razložil kvaliteto leto{njega letnika. Dejal je, da je na le-to{nji letnik odločilno vplivala ogromna količina padavin, ki so povzročile nastanek treh značilnih bolezni. Kot je poudaril, je leto{nji splet vremenskih okoli-{čin ključno vplival na to, da se pri kletarjenju pojavlja več napak in da je le-to tudi zahtev-nej{e.
Mojca Zemljarič
OD TOD IN TAM
PTUJ / KONCESIJA ZA IGRALNI SALON V HOTELU POETOVIO
Nov razvojni vidik ptujskega turizma
Na sesti izredni seji, ki je bila 5. septembra letos, so mestni svetniki sprejeli soglasje k opravljanju igralniške dejavnosti v mestni občini Ptuj podjetju za gostinstvo in turizem Memoria, d.o.o, Ptuj za igralni salon v hotelu Poetovio. Soglasje je pripomoglo k izdaji vladne koncesije za igral-ništvo, od katerega naj bi imela korist tudi mestna občina Ptuj oziroma njen proračun, v katerega naj bi se letno iz tega naslova nateklo okrog pet milijonov tolarjev. Po zakonu jih lahko uporabi za ureditev ljudem prijaznejšega okolja in za izgradnjo turistične infrastrukture. Koncesijo je podjetje Memoria prejelo 21. decembra.
tomati in z ruletami. Vlada jim
Prizadevanja za razvoj igral-niškega turizma na Ptuju so stara že ve~ kot desetletje. V ~asu, ko je bil direktor Hita Nova Gorica Danilo Kova~i~ in minister za turizem Janez Sirše, so predstavniki takrat še velike ob~ine Ptuj, podpisali pismo o nameri o razvoju igralniškega turizma na Ptuju, konkretneje v Termah, a je ostalo le pri pismu o nameri.
Kot je povedal direktor Me-morie Martin Lisjak, jim koncesija nalaga, da uredijo igralni salon z najmanj 30 igralnimi av-
jo je podelila za tri leta, v tem obdobju morajo število igralnih avtomatov, ~e želijo koncesijo podaljšati oziroma nadaljevati z dejavnostjo, pove~a-ti na 50 igralnih mest. Igralni salon bodo uredili v prostorih Romantike, ki bo tako kon~ala z delom. Predvidoma naj bi ga odprli marca leta 2003. V novi dejavnosti bo delo dobilo od šest do osem ljudi z najmanj peto stopnjo izobrazbe, ki si bodo morali predhodno prido-
biti ustrezni certifikat za delo v igralnici.
Od nove dejavnosti si obetajo dobi~ek, poudarja Martin Lisjak, sicer se zanjo ne bi potegovali. Predvsem ra~unajo na tranzitne goste, tudi na golfis-te, ki se vse pogosteje odlo~ajo za igranje na ptujskem igriš~u za golf in iš~ejo tovrstno ponudbo. Zaslužek od igralnice jim bo prav prišel tudi za obnovo oziroma posodobitev sob. Tre-
nutno imajo 36 sob s 55 posteljami. Pozimi se zasedenost suče okrog 20 odstotkov, poleti je do 65-odstotna. Poleg tega, da ra-~unajo na pove~anje {tevila nočitev, načrtujejo tudi dodatno obogatitev ponudbe, da bodo lahko zadovoljili bolj zahtevne goste.
Skupaj bodo v ureditev igralnega salona in nakup avtomatov vložili okrog 140 milijonov tolarjev.
"Mislimo, da je pridobitev koncesije oziroma ureditev igralnega salona za nas pomembna tako z vidika razvoja podjetja in novih zaposlitev kot tudi priložnosti za izbolj{anje ponudbe," je {e povedal Martin Lisjak.
MG
Moji domovini na pot v leto 2003
Ti ljubljena na{a mati Slovenija - vsa sijoča sredi božičnih in novoletnih praznovanj. Naj ti ob vstopu v novo leto 2003 iz srca zaželim, da vsi tvoji otroci kot bratje in sestre zaživijo v zdravju, sreči in ljubezni. Vsem mnogo uspehov pri delu, gospodarstvenikom in strokovnjakom dobrih idej in uresničitev, politikom modrosti, vsem državljanom Slovenije pa iskreno medsebojno ljubezen in spo{tovanje, želi Terezija Horvat iz Žetal.
ORMOŽ / SLOVESNOST NOVE KBM
Sre~na var~evalka
Minuli ponedeljek so v prostorih ekspoziture Ormož bančniki Nove KBM pripravili manjšo slovesnost za varčeval-ko, ki je sklenila varčevanje z zaporedno številko 4000. Nagrajenka je na svoj rentni varčevalni račun prejela tolikokrat po 4000 tolarjev, za koliko mesecev je sklenila ren-tno varčevanje.
Igor Šujica, izvr{ilni direktor za področje vzhodne Slovenije, pravi, da je rentno varčevanje izrazito dolgoročna oblika naložbe sredstev in da so samo v zadnjih desetih mesecih skleni-
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Kaj ste rekli
Branko Klaric iz Majšperka me je v prejšnji številki Tednika proglasil za nekak{nega izvajalca nalog zloglasnega Stalinovega tožilca Višinskega. Seveda ima v nacelu gospod Klaric vso pravico, da ocenjuje ljudi, ki javno nastopajo in nosijo za to tudi vso odgovornost. Pravica do javnega glasu namrec nasploh ni samo privilegij, ampak tudi velika odgovornost. Tega pa se oci-tno mnogi pri nas, tudi Branko Klaric, ne zavedajo ali nocejo priznati. Če bi bilo drugače, zagotovo ne bi imeli opravk s tolikšnim številom nepremišljenih (ali izmišljenih) ocen in (dis)kvalifikacij posameznikov in posameznih dogajanj. Kako nevredno (in neupoštevano) načelo je lahko odgovornost za javno zapisano, dokazuje Klaric, ko name stresa jezo in obtožbe, ne da bi hkrati z enim samim konkretnim primerom pokazal (in dokazal), zakaj to počne in zakaj naj bi mu ljudje verjeli, ko me povezuje celo s samim Višinskim. To je približno tako, kot ce bi jaz sebi popolnoma neznanega Klariča nenadoma začel (javno) razglašati za izjemno lepega ali grdega, za izjemno dobrega ali nepojmljivo slabega človeka. Klarič sicer omenja nekakšne moje komentarje o "čudnih" volitvah, volivcih in "di-skreditaciji istih", vendar ob tem ne pove niti tega, kakšna dejstva sem v njih navajal in kakšna mnenja sem ob tem zapisal. Vsekakor pa nisem zapisal nič
takšnega, kar bi imelo karšno-koli dejansko podlago za jezno Klaričevo sklepanje in obtoževanje o moji domnevni zvezi z Višinskim in o mojem "nahajanju v epicentru levičarske evforije".
BREZ DEJSTEV
Dejstev Klarič preprosto ne mara. Bila bi pač prevelika ovira pri njegovem konstruiranju ocen in "resnic" o slovenski politični realnosti. Zato nam kar tako sporoča, da se nam "zaradi 56 odstotkov glasov (verjetno glasov, oddanih na predsedniških volitvah za dr. Janeza Drnovška, Klarič tega konkretno ne pove -op.p.) zopet po Evropi smejejo". Če bi se zares dosledno naslanjal na dejstva, pač tudi ne bi mogel zapisati, da "tujci majejo z glavami in se sprašujejo, kaj je zopet nevtraliziralo umsko sposobnost slovenskih volivcev, zakaj so ti volivci volili tako, kot so volili, a ve se, kako so volili - z meglo pred očmi in redukcijo pameti v glavah..." Evropa in svet seveda nista reagirala tako, kot nam zdaj dopoveduje Klarič. Volitve so na splošno ocenili za demokratične in za dokaz zrelosti slovenskih volivcev. Vendar pa to niti ni najbolj pomembno. Veliko bolj pomenljivo je to, da se tisti doma, ki jim iz takšnih ali drugačnih razlogov niso všeč rezultati vsakršnih (demokratičnih) volitev, kar naprej sklicujejo na nekakšno "dežurno mnenje" drugih, če je potrebno, kot vidimo pri Klariču, tudi tako, da si
ga preprosto izmislijo. Ali ni to pomanjkanje samozavesti in v končni posledici tudi podcenjevanje vsega, kar je našega. Konec koncev lahko sami vsakič na veliko razpravljamo (in ugotavljamo), kako so ravnali volivci. Sami moramo imeti argumente za morebitne ugovore, vsekakor pa ne more biti - če samo zares demokrati - nikogaršnji glavni argument dopovedovanje, da je vsakič nekaj narobe zgolj z volivci, da so volivci nespametni in potrebni zamenjave. To je namreč značilen dokaz, da mnogi še vedno ne zmorejo moči, da bi priznali poraz, ali kar je še pomembneje in kar je temeljni pogoj za demokracijo - različnost in na vseh področjih, tudi na političnem. Preganjanje in vsakršno bojevanje proti političnim "nasprotnikom" je pravzaprav temeljna značilnost vseh totalitarnih režimov in nedemokratov, ne glede na to, zakaj se sicer proglašajo. S tega vidika so značilne tudi posamezne pripombe, da dosedanji predsednik Kučan ni bil predsednik vseh Slovencev preprosto zato, ker je ohranil nekatera svoja "stara" stališča. Od nobenega predsednika ne bi smeli zahtevati, da se odreka svojih vrednot in svojih načel, lahko pa terjamo od njega, da svojega pogleda ne vsiljuje nikomur in da vsem drugim omogoča pravico do lastnega mnenja, lastnega svobodnega delovanja, če to ne ogroža enakih pravic drugih. V tem in edino v tem kaže iskati, koliko je kdo v resnici predsednik vseh Slovencev.
KDO VOLI
"Edini v Evropi smo, ki imamo na oblasti liberalce. Zgrozim se, ko slišim to besedo... Bilo bi za-
li kar tisoč tovrstnih varčevanj. V ekspozituri Nove KBM v Ormožu niso povedali imena srečne varčevalke, saj ta želi ostati neimenovana.
vki
nimivo analizirati, iz kakšnega okolja prihajajo ti volivci (ki volijo LDS - op.p.) Nedvomno jih večina glasuje za liberalce v mestih in blokarskih naseljih, tudi kmečki lobi je prispeval svoj delež -okoli 20 grozeče sprašuje Klarič. In dodaja: "Ko so v Vilni (Litva) nekega dne na nekem trgu povpraševali mimoidoče, kaj vedo o Sloveniji, jih je večina odgovorila: "Nikoli slišali," nekaj jih je reklo, da bi to moglo biti nekje v Evropi, le eden pa je dejal: "Slišal sem za to deželo, to je tam, kjer se vedno dogaja nekaj čudnega." Tako in podobno torej "analizira" rezultate zadnjih volitev in "trga" zmago liberalcev (oziroma svojih političnih nasprotnikov) Branko Klarič. Kako drugače, realistično in predvsem normalno ob tem zvenijo besede enega izmed vodilnih funkcionarjev LDS Gregorja Go-lobiča. V enem izmed zadnjih intevjujev je na vprašanje, ali ni morda njegova stranka - glede na svojo politično moč - še najbolj izgubila stik s stvarnimi težavami ljudi, dejal: "O tem povedo svoje ljudje na volitvah, saj so lokalne volitve točka, kjer se najbolj neposredno izrekajo o tem, ali stranka daje odgovore na konkretna realna vprašanja. Glasovi ljudi na volitvah dokazujejo, da morda še najbolj od vseh strank vedo, kaj so problemi ljudi v posameznem okolju in kakšne so rešitve, ki jih od politikov pričakujejo. Voditi vlado in se dnevno srečevati s številnimi problemi, je v tem smislu tudi prednost, čeprav hkrati drži, da je takšna stranka tudi v bistveno večjih skušnjavah in bolj izpostavljena tveganju..."
Jak Koprive
Perutnina Ptuj
V novembru smo potrošnikom razdelili letake z nagradno igro Poli. Med kuponi z odgovori, ki jih je kar nekaj prispelo v na{o hi{o, smo izžrebali 100 praktičnih nagrad. Srečni dobitniki so nagrade prejeli po pošti.
Zloženko POLI - PUZZLE - so prejeli
žiga Cesar	Okrogarjeva 3	3000 Celje
Janja Čretnik	Jenkova 38	3000 Celje
Aleš Horvat	Vrtna 13	9224 Turnišče
Marjan Ivančič	Lancova vas 50/a	2284 Videm pri Ptuju
Kaja Jazbec	Kunšperk 23	3256 Bistrica ob Sotli
Nik Kajtina	p.p. 360	3000 Celje
Denis Kerle	Griže 1	3302 Griže
Vid Kmetec	Vičava 107	2250 Ptuj
Patricia Kovač	Pod kojzico 2	3272 Rimske toplice
Leonida Kovačič	Juršinci 43	2256 Juršinci
Urban Lozej	Slamnikarska 4	1234 Mengeš
Gorazd Mrak	Triglavska 19	4260 Bled
Malio Nerega	Gorišnica 81	2272 Gorišnica
Miha Podgrajšek	Vešenik 8	3210 Slovenske Konjice
Gašper Simonič	ždinja vas 52	8000 Novo mesto
Ajda Simonič	ždinja vas 52	8000 Novo mesto
Nina Sirec	Reševa 27	2250 Ptuj
Patrik Skraban	Mladinska 17	9000 Murska Sobota
Franci Verdenik	Majšperk 35	2322 Majšperk
Hajdi Vukovič	Zlatoličje 50	2205 Starše
Majice NORI NA POLI so prejeli:		
Nuša Arlič	Pucova 2	3000 Celje
Miran Brumen	Ulica Borisa Kreigherja 17	2325 Kidričevo
Tanja Brumen	Ulica Borisa Kreigherja 17	2325 Kidričevo
Matjaž Brumen	Ulica Borisa Kreigherja 17	2325 Kidričevo
Grega Drčar	Gomila 22	8233 Mirna
Elvis Ćogič	Šalek 81	3320 Velenje
Saša Hamar	Čopova 4	3310 Žalec
Tanja Horvat	Biš 9/a	2254 Trnovska
Daniela Hotko	Zidanškova 17	2251 Ptuj
Darko Iglič	Rovt 22	4224 Gorenja vas
Marjeta Iglič	Podlipovica 8	1411 Izlake
Igor Imperl	Orešje 15/b	8290 Sevnica
Andrej Janžekovič	Čufarjeva 13	2250 Ptuj
Zofija Jeglič	Aljaževa 17	4281 Mojstrana
Ivan Jeglič	Jakoba Aljaža 17	4281 Mojstrana
Matic Jeromel	Mala Mislinja 31/a	2382 Mislinja
Lidija Jovanovič	Kraigherjeva 11	3000 Celje
Irena Kapus	Kamna Gorica 107	4246 Kamna Gorica
Alenka Karoli	Finžgarjeva 30	9000 Murska Sobota
Marko Kek	Pod kostanji 4	3000 Celje
Hermina Klemenčič	Dolenje Brdo 15	4223 Poljane
Anja Kovačič	Kamni potok 9	8210 Trebnje
Milica Kovač	Cesta zmage 14	1410 Zagorje
Rok Kovačič	Kamni potok 9	8210 Trebnje
Simon Kovačič	Kamni potok 9	8210 Trebnje
Vida Koželj	Kersnikova 4/a	3000 Celje
Primož Kranjc	Šedem 3	8281 Senovo
Ksenja Krapež	Štihova 9	1000 Ljubljana
Tadej Kristan	Smrečnikova 39	8000 Novo mesto
Sonja Kruh	Bevkova 10	2331 Pragersko
Borut Lah	Migolica 2	8233 Mirna
Brigita Lesjak	Orehovec 12	3264 Sveti Štefan
Majda Libanov	Kocjančičeva ulica 35	1261 Ljubljana-Dobrunje
Tomaž Menart	Luize Pešjakove 22	1000 Ljubljana
Mojca Mervar	Glavna cesta 52	8233 Mirna
Kristijan Mitič	Kodvorska 12/a	1122 Ljubljana
Petra Mogel	Podgorje 7	3327 Šmartno ob Paki
Vinko Mur	Trebinjska 13	1000 Ljubljana
Marija Mušič	Mašera Spasiča 9	1000 Ljubljana
Sanela Numanovič	Šaleška 20/c	3320 Velenje
Helena Pahole	Mestni trg 11	3210 Slovenske Konjice
Mirko Perc	Črtomirova 22	1000 Ljubljana
Nastja Perger	Videm 12	2284 Videm pri Ptuju
Igor Plantarič	Gubčeva cesta 14	8210 Trebnje
Peter Prah	Narpel 4	8270 Krško
Sebastijan Prah	Narpel 4	8270 Krško
Teo Rajman	Cesta na Markovec 51	6000 Koper
Milovina Roškar	Ulica Lizike Jančar 1	2000 Maribor
Sabina Sadič	Titova 89	4270 Jesenice
Domen Strupeh	Jenkova 17	3320 Velenje
Nino Šinkovec	Na železnici 6	3312 Prebold
Jožef Tasič	Straže 70	2382 Mislinja
Marijan Valentičič	Breg 56	4274 Žirovnica
Leja Vidmar	Mihovce 57	2326 Cirkovce
Mirjana Vračun	Glavni trg 25	2000 Maribor
Doris Vukovič	Zlatoličje 50	2205 Starše
Marija Zidanšek	Hotunje 34/a	3232 Ponikva
Darja Zorko	Cesta zmage 45	1410 Zagorje
Dežnik NORI NA POLI so prejeli:		
Borut Arlič	Pod kostanji 18	3000 Celje
Suzana Čretnik	Imkova 38	3000 Celje
Rosandra Dominkovič	Polje 10/b	1410 Zagorje ob Savi
Renata Grabner	Zavodnje 2/a	3325 Šoštanj
Tina Horvat	Zlatoličje 97	2205 Starše
Nina Horvat	Skorba 34	2250 Ptuj
Matic Horvat	Skorba 34	2250 Ptuj
Špela Horvat	Skorba 34	2250 Ptuj
Tone Ivančič	Lancova vas 50/a	2284 Videm pri Ptuju
Daniela Jančar	Kerenčičeva ulica 6	9250 Gornja Radgona
Leon Janič	Taborniška ulica 2	3210 Slovenske Konjice
Mojca Jezernik	Kajuhova 10	3000 Celje
Darja Kotnik	Cunkovci 1/a	2272 Gorišnica
Tanja Kramperšak	Dol. Boštanj 108	8294 Boštanj
Nina Laki	Mihovci 77	2274 Velika nedelja
Sabina Petrič	Jakčeva ulica 20	8000 Novo mesto
Bojan Podgrajšek	Vešenik 8	3210 Slovenske Konjice
Suzana Prelec - Bračko	Razlagova 26	9000 Murska Sobota
Leja Rader	Pregljeva 13	2000 Maribor
Aleš Tevč	Zadobrova 7	3211 Škofja vas
Jordan Vidmajer	Griže 1	3302 Griže
Tomaž Zupančič	Podbrežje 74	4202 Naklo
ZA MALE IN VELIKE
Standardi
KAKOVOSTI . VARNOSTI • SLEDLJIVOST
O ISO 9001/2000 O ISO 14001

O Licenca EU O HACCP O HALAL
O Status pooblaščenega prejemnika
O Status pooblaščenega izvoznika
Skupina Perutnina Ptuj
fg;
Perutnina Ptuj
PTUJ / SESTA TRADICIONALNA PRIREDITEV ZA MALE IN VELIKE
Otroci so se igrali in zabavali, starši pa sedeli
V dvorani Center na Ptuju je 27. decembra družba Radio-Tednik s pomo~jo sponzorjev (glavna pokroviteljica je bila Mestna ob~ina Ptuj, generalni pokrovitelj pa Perutnina Ptuj) že šesti~ organizirala vše~no brezpla~no prednovo-letno prireditev za male in velike, ki je privabila okrog 1500 bolj ali manj zabave željnih. Ponovno pa se je pokazalo, da so za igro in zabavo navdušeni predvsem otroci, in da so kljub prednovoletnemu vzdušju, ki naj bi zajel vse, starši bolj nemi opazovalci.
Sprostili in zabavali so se le redki; kot da bi jih bilo sram poplesavati skupaj s svojimi najdražjimi.
Zabavno druženje so prisrčno pričeli otroci otroškega pev-
skega zbora ptujskega vrtca. Zatem je za nekaj časa oder zavzel s plesalkama mladi slovenski zvezdnik Sebastian, za katerim je odlično glasbeno leto, ki ga želi v letu 2003 še
Zvezda šeste prireditve za male in velike je bil gotovo Sebastian, ki je vzbujal pozornost tudi zaradi "nepotrebnega" telesnega stražarja, ki ga je spremljal pri petju po dvorani, kot da mu je pretila nevarnost...od otrok?
Mini cirkus Bufeto s klovnoma je navdušil z odlično predstavo
izboljšati, pravi. Škoda, da si imidž po nepotrebnem kvari s telesnimi stražarji. Med krajšim sprehodom med mladimi v dvorani Center ga zagotovo ni potreboval. Od otrok, najstnic ni bilo, mu ni grozila nobena nevarnost. Toliko glasbenih izkušenj bi že moral imeti, da bi se vsaj tokrat lahko ognil zvezdniškemu obnašanju. Pa smo že mislili, da je Hollywood še daleč.
Zato pa so s toliko manj zvezdniškega postopaštva navdušili čarodej Jani Jošovc, z odlično predstavo sta se odrezala klovna mini cirkusa Bufeto, da se pred njimi odpira glasbeni oder, pa so pokazale
mlade pevke Špela, ki je nastopila skupaj s plesalkama Mam-ba Hermino in Natašo, Aleksandra Krajnc in Anita Kralj. Po Tatjani in Dušanu, ki sta vodila prejšnje prireditve, so voditeljstvo zaupali Matjažu Šešku, ki pa ni vzpostavil pristnega stika z mlado publiko.
S prireditvijo, ki se je prijela, ki razveseljuje mlado in staro, je potrebno nadaljevati, saj je prednovoletni čas izredno občutljiv čas, in ga je zato še kako potrebno zapolnjevati z veliko tenkočutnostjo. Še posebej pa pri izbiri programa in nastopajočih.
MG
Mlada pevka Špela s plesalkama PC Mambo Hermino in Natašo je prav tako odlično opravila svoj nastop
Zanimivo je bilo tudi v ustvarjalnih delavnicah. Foto: Črtomir Goznik
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / DAN SREDNJESOLSKEGA CENTRA
Srednje šole morajo oblikovati poldrugega Hoveka
Prejšnjo soboto so v dvorani v Kidričevem proslavili dan Srednješolskega centra. Prireditev je vodila ravnateljica Ekonomske {ole Branka Regvat Kampl, osrednji govornik pa je bil direktor centra Branko Kumer, ki je v svojem nagovoru nanizal uspehe posameznih {ol, se zahvalil uspe-{nim pedagogom za delo, opozoril pa je tudi na dolo~ene probleme, ki so se v tem {olskem letu pojavljali in ki so jih skupaj z dijaki in s star{i uspe{no re{ili.
Srednješolski center Ptuj je s svojimi programskimi usmeritvami postal cenjen in vabljiv za učence, ki se izobražujejo za poklice in nadaljnje šolanje, tudi v prihodnje pa bo potrebno, predvsem po materialni plati, poskrbeti za še sodobnejši pouk, ki bo mladim omogočal ustrezna znanja za življenje in delo ter za uspešno šolanje na univerzi.
Prireditve se je udeležil tudi generalni inšpektor Inšpektorata za šolstvo pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport mag. Alojz Sirec, ki je pohvalil delo delavcev Srednješolskega centra Ptuj, obenem pa nanizal ve-
liko misli in pobud za nadaljnje uspešno pedagoško delo v srednjih šolah. Dejal je, da srednje šole morajo usposobiti poldrugega človeka, pri čemer je imel v mislih to, da naj usposobljenost za delo pomeni polovico znanja, saj si bo ostalo polovico vsak po-
Prireditev je vodila ravnateljica Ekonomske šole Branka Regvat Kampl. Foto: Ozmec
Mag. Alojz [irec je pohvalil delo delavcev Srednje{olskega centra Ptuj
sameznik še pridobil z dodatnim izobraževanjem in prakso, v celoti pa mora biti usposobljen oziroma vzgojen kot človek.
Pozdravne besede je izrekel tudi predstavnik sindikata Marjan Gojkovič, proslavljanje dneva Srednješolskega centra pa so izkoristili tudi za zahvalo za dolgoletno delo letošnjih upokojenih pedagogov Jožeta Ciča in Adolfa Mihelača.
V kulturnem programu je sodeloval Komorni moški zbor Ptuj pod vodstvom Franca Lačna.
Fl
PTUJ / GALERIJA FLORIJAN
Fotografije in skulpture Bogomirja Lugarita-Mirta
V Galeriji Florijan na Mestnem trgu na Ptuju so v petek, 6. decembra, odprli zanimivo in dokaj svojstveno razstavo pod naslovom Fotografije in skulpture Bogomirja Luga-ri~a. Gre za skupni projekt dveh mladih ljudi - univerzitetne diplomirane umetnostne zgodovinarke Simone Menoni in mladega ptujskega umetni{kega fotografa Bogomirja Lugari~a-Mir~a. Tudi zaradi tega pomeni omenjena razstava novo svežino v sicer izredno razgibanem dogajanju na kulturno-umetniškem podro~ju v najstarejšem in najlepšem slovenskem mestu.
V zloženki, ki so jo izdali ob odprtju pričujoče razstave, je mlada univ. dipl. umetnostna zgodovinarka Simona Menoni o Bogomirju Lugariču in njegovem umetni{kem delu med drugim zapisala:
"Mir~, kot ga kli~emo prijatelji, je kljub svoji mladosti obraz, ki je v času lastne ustvarjalnosti predvsem zaradi iz njega neprenehoma bruhajočega življenja in večnega navdušenja nad stvarmi vrasel v življenje mesta Ptuja. Ravno zato, ker ustvarjalec ni z balastom vsakdanjega utripa življenja, večnega hitenja za nazivi in za tistim, čemur pravimo "biti odrasel" in "biti pomemben", utišal otroka sonca v sebi, lahko danes preko predstavljenega opusa fotografij skorajda živimo barvitost zavrženih predmetov na odpadu, materialov, ki so kot ostružki nastali v raznih delavnicah, ali pa nam preko medija fotografije predstavlja skorajda likovne kompozicije, ki so nehote ustvarjene kot produkt današnje hiteče in površne civilizacije...
Tokrat se nam Mirč predstavi tudi kot večplasten ustvarjalec, saj v večnost zapisana materija
ZETALSKI EX - TEMPORE NA PTUJU
Slikarji pomagajo pri obnovi kulturne dedi{€ine
V rerstavraciji Lužnik na Ptuju je na ogled slikarska razstava slikarjev, ki so sodelovali na slikarskem ex-temporu letos v Žetalah. To je razstava podarjenih slik slikarjev. Iz-kupoček je namenjen za obnovo Vukove domačije v Dobrini. Na razstavi sodeluje sedemnajst slikarjev, ki so dela podarili z upanjem, da se bo Vukova domačija vsaj pokrila s slamo.
Za celotno obnovo hiše bo muzeju na prostem v Rogatcu potrebno še dosti več sredstev. in je edinstven primer v Ha-Trenutno pa je najpomembne- lozah. Na ogled so dela na-jša streha, ki se v zadnjem delu slednjih avtorjev: Kapelica v že podira. Kopija te hiše je v Narapljah od Vesne Plemelj iz
SKORBA / NOVA PREMIERA GLEDALISKE SKUPINE
v novo sezono
V nedeljo, 15. decembra 2002, so gledalci do zadnjega kotička napolnili dvorano doma krajanov Skorba. Tamkajšnja gledališka skupina domačega Kulturnega društva se je v novi sezoni predstavila s komedijo Butalci gremo naprej. Delo je za oder priredil Maks Kotnik po zgodbah Frana Milčinskega, ki je v svojih zgodbah opisal nenavadne in smešne doživljaje Butalcev.
Predstavi na odru so se gledalci dodobra nasmejali in s tem poplačali trud mlade gledali{ke skupine, ki se že sedmo leto trudi vedno z novo veseloigro. To sezono so se igralci in režiser predstave Silvo Vučak resnično potrudili in pripravili premiero že v decembru, torej prvi na ptujskem območju. Voljo in energijo za delo so jim gotovo dodali butalski junaki Cefizelj, butalski policist, gasilec in druge butalske osebnosti, ki jih je v svojih zgodbah tako prijazno opisal Fran Milčinski. V kratkem bomo predstavo ponovili {e v domači dvorani, nato pa nameravajo gostovati {e v bližnjih krajih. Želimo jim {e veliko uspe{nih predstav.
I.O.
Branko Gaj{t Foto: Fl
Ljubljane, Vukova domačija od Danje Bajc iz Novega mesta, Lilije Ptujčana Jožeta Foltina, Gore Vinka Bogataja z Bleda, Gozd Mirana Cafuta s Kidričevega, Šopka Ive Radilovič in Alenke Klemenčič iz Ptuja, Jabolka Bojana Puklavca iz Ljubljane, Dobrodošla Bogomira Jurtele iz Cirkovc, Žetale Ptujčanov Milivoja Radina in Sama Vrabiča, Kozolec Franca Železnika iz Gradca, Ob Lob-nici Bernarine Paj iz Makol, Roža Ksenije Pšeničnik iz Maribora, Pelargonije Erike Želez-nik iz Ljubljane, Krajina Jožeta Horvata iz Zg. Velke, in Ptuj Zdenke Vinšek z Iga.
Sodeluje kar pisana druščina
slikarjev, ki so se potegovali za štirinajst nagrad na žetal-skem ex-temporu, ki ga vsako leto organizira Turistično društvo Žetale, ki ga vodi predsednik Stanko Skledar.
Idejni vodja razstave je slikar s Ptujske Gore Branko Gajšt. Razstava je na ogled do 5. februarja.
V Turističnem društvu Žeta-le so tudi sicer zelo aktivni, ob ohranjanju kulturne dediščine se zavzemajo tudi turistično ponudbo Haloz in predvsem svoje žetalske občine. Pripravljajo obhodno pot po Halozah, uredili pa bodo tudi pristop do izvira Sotle, ki izvira na območju Žetal.
Franc Lačen
v nasprotju s ploskovito fotografijo vzame, do sedaj le preko objektiva, v večnost zapisani material in se fizično spopade z materijo. Predstavi nam svoje
v njej doživel izjemen talent, saj zna dojeti ustvarjalni zanos likovnosti avtorja. Takoj sem si zaželel sodelovanja z njo in tudi za njo je to postal izziv. Pokazala mi je, kako pomembni so prav vsi detajli, ki povezujejo razstavo in kritiko v enovito celoto. Tukaj sem opazil njen izjemen talent za jezik in pisanje o moji ustvarjalnosti. Zajela je visok nivo estetike ter izbirala likovna dela, ki so izrazitejša za moje zadnje obdobje.
Pri postavitvi razstave me je navdihnil njen pristop, saj ni
Bogomir Lugaric-Mirc med svojimi skulpturami in fotografijami v Galeriji Florijan. Foto: M. Ozmec
skulpture, s katerimi poseže v novo prostorsko dimenzijo, ne zamenja pa materialnega vira navdiha. Še vedno brska po odpadih, zbira ostružke železa, razne odpadne kose pločevine, odpad v kovaški delavnici, včasih pa v kompozicijo vplete tudi kak zavržen, iz etnografskega gledišča dragocen predmet, ki je dolga leta služil svoji primarni funkciji znotraj kmečkih opravil, danes pa se v Mirčevi skulpturi zlije v novo nedeljivo celoto..."
Bogomir Lugarič pa je o Simoni Menoni, kot sam pravi, iz srca povedal: "Veliko veselje je sodelovati v projektu Razstava fotografij in skulptur Bogo-mirja Lugariča s Simono. Prav kmalu, ko sem jo spoznal, sem
prav ničesar prepustila naključju, ampak je smelo združila raznoliki koncept fotografij in skulptur v enovitost majhnega prostora, ki jo je posebej izzval. Simona je zelo mlada in izjemno nadarjena, saj je pokazala visok nivo estetike, likovne strokovnosti ob tej priložnosti. Upam, da je to dober začetek zrelega potovanja in sodelovanja, saj se v njej iskri tista radost življenja in občutek dojemanja umetnosti.
Apeliram na vse kulturno-umetniške ustanove, da Simoni v prihodnje nudijo priložnost zaposlitve, saj Ptuj potrebuje kvaliteto znanja in strokovnosti na področju likovne umetnosti."
M. Ozmec
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Novoletne želje
Ničesar ne vidimo priti, A vemo in čutimo vsi. Nekaj od nas odhaja In drugo nam sega v dlani.
Vsi pravimo NOVO LETO In mislimo LEPI ČAS, Ko povsod po svetu Tako kot zdaj pri nas:
Jelke so krašene In lučke na njih gore, Dedka Mraza darila Bogata pod njimi leže.
Ej, novoletne želje, Hitite, hitite v svet, Obi{čite vse otroke In k meni se vrnite spet!
Jože Šmi-t (iz Ježek se ženi, 1980)
Naj vam bodo uslišane novoletne želje! Naj vam bo leto
Ilustracija: Milan Bizovi~ar (iz Ježek se ženi)
2003 naklonjeno in prijazno, zdravo in radostno in tako, da boste našli dovolj časa za svoje drage in bližnje. In seveda vam želim, da bi tudi to leto prijateljevali z branjem.
Liljana Klemenčič
2. - 8. januarja 2003

• 104,3 FM
Četrtek, 2. januar
SLOVENIJA 1
8.00 Pepi vse ve: Strip, 9. oddaja. 8.20 J. in W. Grimm: Rdeča kapica, lutkovna igrica. 8.45 Oii brani dobro voljo, risani film. 10.00 Zgodbe iz praznične školjke. 10.35 Slovenski magazin: Slovenci v južni afriki. 11.05 Mario, nedeljski večer v živo. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Cik cak. 13.35 Orionova pesem leta 2002. 15.00 S polko in valčkom v novo leto. 15.55 Hidak - Mostovi. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.50 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 17.20 Jonas in Viking, kratki igrani film za otroke. 17.50 Dosežki, pon. 18.10 Humanistika. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Sherlock Holmes: Baskervillski pes, angleški film. 21.45 Svet v letu 2002. 22.40 Poročila, šport, vreme. 23.00 Zgodbe o knjigah. 23.10 City folk, ljudje evropskih mest: Oslo. 23.40 Režiserji: Rob Reiner, pon. 0.40 Humanistika, pon. 1.10 Svet v letu 2002, pon. 2.00 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 104.epizoda, pon. 2.25 Kolo, francoski film, pon. 4.30 Ko ulice spregovorijo: Pod širokimi krajevci, pon. 5.05 Festival narečnih popevk 2002, pon. 6.55 Melodije bratov Avsenik s simfoniki RTV Slovenija.
SLOVENIJA 2
8.00 TV prodaja. 11.20 Marlin Bay, novozelandska nad., 9/38. 12.05 Hiša z vseh vetrov, nemška nad., 9/26. 12.55 Alfi Nipič za vse čase, pon. 14.00 Aleksandrija - mesto mrtvih, francoska dok. oddaja. 14.50 Nastop Rowana Atkinsona, angleška hum. oddaja. 15.50 Skrita kamera, pon. 16.55 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 104.epizoda. 17.30 Vijolkine skrivnosti, risani film, pon. 18.25 Zvončki, risani film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Koncert Jana Plestenjaka, posnetek. 21.55 Temnica, 1., 2., in 3., zadnji del angleške nad. 0.25 Poseben pogled: Odpadna posta, norveški film. 1.45 Videospotnice, pon. 2.30 Videostrani.
POP TV
7.20 Turbo Power Rangers, ameriški film. 9.00 Ko boš moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 13.05 Pocahontas, sin. risani film. 14.00 Varuhi luke, 30. del nan. 15.20 Ljubezen brez greha, 89. del nad. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 109. del nad. 17.15 Salome, 112. del nad. 18.10 Ko boš moja, 47. del nad. 19.15 24 ur. 20.00 Čenče, ameriški film. 22.00 Popolni četrtek: Prijatelji, 18. del. 22.30 Seks v mestu. 23.00 Zahodno krilo, 18. del. 23.50 Hamburger Hill, ameriški film.
KANAL A
10.50 Simpatije, pon. 12.10 Čarovnice, pon. 13.00 Mladi in nemirni, 49. del nad. 13.50 Obala ljubezni, 183. del nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Ball. 16.30 Zenki, sin. risana serija. 16.55 Simpatije, 13. del nan. 17.45 Korak za korakom, 12. del. 18.15 Veseli rovtarji, 20. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 10. del hum. nan. 19.15 Sov Jerryja Springerja. 20.00 Krimič: Krik v temi, avstralsko-ameriški film. 22.10 Pa me ustreli, 18. del. 22.40 Gola resnica, 7. del. 23.10 Noro zaljubljena, 2. del. 23.40 Meso in kosti, ameriški film. 1.55 Sov Jerryja Springerja, pon. 2.45 Rdeče petke, serija.
TV 3
7.00 Pokemoni. 7.30 Harveytoons. 8.00 Pokemoni. 8.30 Risanke. 9.00 Črni vranec. 10.00 Nedeljskih 40, Slakovih 70. 11.40 Alen, pon. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 Alen. 15.50 Videostrani. 16.20 Alfi med prijatelji. 17.50 SQ Jam Show, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Popotovanja z Janinom. 21.00 Emillie. 22.00 Izbor za naj pevca oddaje Iz domače skrinje. 01.00 Videostrani.
HTV 1
7.05 Amerika - življenje narave. 7.35 Fant spoznava svet, serija. 8.00 Novice. 8.05 Dobro jutro, Hrva{ka. 10.00 Novice. 10.05 Kultura. 11.05 Otro{ki program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.35 Moč želje, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.10 Zvezdne steze, serija. 15.00 Dokum. film. 15.30 Sosedi, dokum. film. 16.00 Novice. 16.05 Otro{ki program. 17.00 Obe strani. 17.30 Hrva{ka danes. 17.50 Hugo. 18.15 Hrvati in kr{čanstvo, dokum. serija. 18.50 Hrvati v Romuniji, dokum. oddaja. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Narava v koledarju. 22.10 Glasba. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Jazz. 0.00 Ekipa za privid. 0.45 Na zdravje!. 1.10 Moj Idaho, am. film. 3.00 Ameri{ka družina. 3.45 Babi Mraz, am. film. 5.15 Amerika - življenje narave. 5.45 Glasbena TV. 6.30 Kraljestvo divjine.
HTV 2
9.55 40 let Rolling Stonesov. 10.55 Violin Gala, posn. 12.20 Cirque du Soleil: Salt imbanco. 13.40 HNK: Gala koncert, posn. 14.40 Pustolovščine mladega Indiane Jonesa: Moja prva pustolovščina, am. film. 16.05 Zvonili ste, milord?. 17.00 Novice. 17.05 TV koledar. 17.15 Moč želje. 18.35 Na zdravje!. 19.05 Kviz. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Ameriška družina. 20.50 Novice. 21.05 Ekipa za privid. 21.55 Babi Mraz, am. film. 23.25 Zvonili ste, milord?. 0.15 Zvezdne steze.
HTV 3
18.30 2002. - informativni program. 19.30 Smerokazi. 20.00 Cats, mjuzikl. 21.55 Sport danes. 22.05 Hit-depo.
ORF 1
6.05 Otroški program. 8.10 Lassie v težavah. 9.25 Batman in Robin. 11.20 Korak za korakom. 11.45 Confetti Tivi. 14.55 Simpsonovi. 15.10 Obalna straža. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor. 17.35 Sam svoj mojster. 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.30 25 Magacin. 19.00 Chaos City. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Sport. 20.15 Austin Powers. 21.45 Newsflash. 21.50 Kaiser-muehlen Blues. 22.40 Četrtek ponoči. 23.05 Četrtek ponoči. 23.35 Četrtek ponoči.
ORF 2
6.30 Avstrijski film. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Golden girls. 9.55 Policijska inšpekcija 1. 10.20 Avstrijski film. 12.00 Popotnice. 12.25 Alpe Donava Jadran. 12.55 Pogledi s strani. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Serija. 14.05 Trapper John. 14.50 Grad ob Vrbskem jezeru. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Avstrijski film. 21.45 Pogledi s strani. 22.30 Igrani film. 0.00 Čas v sliki.
Petek, 3. januar
SLOVENIJA 1
8.00 Pozabljene knjige naših babic: Martin Krpan. 8.15 Medvedek sladkosnedek, pesmice. 8.25 Martina Maurič-Lazar: Nariši mi backa, lutkovna predstava. 8.55 Jonas in Viking, kratki igrani film za otroke. 9.10 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 9.40 Dvojne počitnice, otroška nad., 1., 2. in 3., zadnji del. 11.25 Prisluhnimo tišini. 11.55 Humanistika. 12.25 Dosežki. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Dosje: Organizacija Tigr. 14.05 Svet v letu 2002. 14.55 Vsakdanjik in praznjk. 15.55 Hidak - Mostovi. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.45 Čarobne dežele - čarobno drevo, risana nan., 6/13. 16.55 Iz popotne torbe: Na delo veselo. 17.15 Medvedek sladkosnedek, pesmice. 17.40 Na prepihu, dok. oddaja. 18.35 Deteljica. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Sherlock Holmes: Mojstrski izsiljevalec, film. 21.45 Gladius: Meč - Mit in stvarnost srednjega veka, 2., zadnji. 22.20 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 23.10 Polnočni klub. 0.25 Na prepihu, pon. 1.15 Gladius: Meč - mit in stvarnost srednjega veka, pon. 1.45 Mary Tyler Moore, pon. 2.10 Čebelar, pon. 4.10 Ljubi me, ne ljubi me, pon. 5.50 Športni film. 6.20 Vsakdanjik in praznik, pon.
SLOVENIJA 2
8.30 Hidak - Mostovi. 9.00 35 let folklorne skupine Emona. 11.30 Marlin Bay, novozelandska nad., 10/38. 12.15 Hiša z vseh vetrov, nemška nad., 10/26. 13.05 Videostrani - Vremenska panorama. 14.45 Hladna vojna, 12., zadnji del, pon. 15.35 Ko ulice spregovorijo: Je skrinja pisana. 15.50 Ivan Potrč: Lacko in Krefli, TV priredba. 17.20 Mary Tyler Moore, 105.epizoda. 17.55 Jakec in čudežni fižolček, ameriški risani film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Sloves, angleška dok. serija. 20.50 A. T. Linhart: Županova Micka, TV priredba. 22.00 Preživetje, ameriški film. 23.55 Moška liga, angleška nan. 0.25 Iz slovenskih jazz klubov: Zoran Škrinjar s prijatelji. 1.15 Videospotnice, pon. 2.00 Videostrani.
POP TV
7.40 Knjiga o džungli, sin. risani film. 8.35 Najlepše božično darilo, sin. risani film. 9.00 Ko boš moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 13.05 Peter Pan, sin. risani film. 14.00 Varuhi luke, 31. del avstralske nan. 15.20 Ljubezen brez greha, zadnji del nad. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 110. del nad. 17.15 Salome, 113. del nad. 18.10 Ko boš moja, 48. del nad. 19.15 24 ur 20.00 Akcija: Vojak, ameriški film. 21.50 Kameleon, 18. del ameriške nan. 22.40 Highlander 2, ameriški film. 0.40 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Simpatije, pon. 12.10 Resnica TV škandalov, dok. oddaja. 13.00 Mladi in nemirni, 50. del nad. 13.50 Obala ljubezni, 184. del nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Ball, japonska risana serija. 16.30 Zenki. 16.55 Simpatije. 17.45 Korak za korakom, 13. del. 18.^5 Veseli rovtarji, 21. del. 18.45 Družina za umret, 11. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Simpatije. 20.50 Midve z mamo. 21.45 Podle igre 2, ameriški film. 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.10 Rdeče petke, serija.
TV 3
7.00 Pokemoni. 7.30 Harveytoons. 8.00 Pokemoni. 8.30 Risanke. 9.00 Notredamski zvonar 10.00 Jožef in njegova pisana suknja. 10.45 Risanke. 11.40 Alen. 12.50 Emillie. 14.20 Rad igram nogomet. 14.50 Alen. 16.05 Popotovanja z Janinom. 17.05 Štiri Tačke. 17.35 Bonanca. 18.35 Automobille. 18.50 Pokemoni. 19.10 Videalisti. 20.00 Pod židano marelo. 21.30 Lovci na nagrade, akcijski film. 23.30 Moč polnega življenja. 00.00 Hillary in Jackie, ameriška drama. 02.00 Videostrani.
HTV 1
7.05 Amerika - življenje narave. 7.35 Fant spoznava svet. 8.00 Novice. 8.05 Dobro jutro, Hrvaška. 10.00 Novice. 10.05 Kultura. 11.05 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.35 Moč želje. 13.25 Glasbena TV. 14.10 Zvezdne steze. 15.00 Kultura. 16.00 Novice. 16.05 Otroški program. 17.00 K(v)ader 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Hugo. 18.15 Klic duha. 18.30 Direkt. 19.00 HTV prikazuje. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 TV Bingo Show. 20.55 Željka Ogresta z gosti. 21.55 Pol ure kulture. 22.30 Meridijan 16. 23.05 Zakon in red - Oddelek za žrtve. 23.55 Last Days of Disco, am. film. 1.45 Čistilec, am. film. 3.35 24, serija. 4.20 Seks v mestu. 4.50 Zakon in red -Oddelek za žrtve. 5.35 Henry V, britanski film. 7.40 Kraljestvo divjine.
HTV 2
10.00 Jazz. 11.00 Hrvati in krščanstvo, dokum. serija. 11.35 Hrvati v Romuniji, dokum. oddaja. 12.05 Cirque du Soleil: Dralion. 13.35 Svet v 2002. 14.35 Pustolovščine mladega Indiane Jonesa: Strast za življenjem, am. film. 16.05 Zvonili ste, milord?. 17.00 Novice. 17.05 TV koledar. 17.15 Moč želje, serija. 18.35 Tretji kamen od sonca. 19.05 Kviz. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 24, serija. 20.50 Novice. 21.05 Seks v mestu. 21.40 Henry V, britanski film. 23.45 Zvezdne steze.
HTV 3
16.50 Šport v 2002. 18.40 Zadnji kralj gondolijerov, dokum. film. 19.30 Smerokazi. 20.00 Čistilec, am. film. 21.50 Svet mode. 22.15 Šport danes. 22.25 Pravi čas.
ORF 1
6.00 Otroški program. 8.05 Varuška. 8.30 Sam svoj mojster 8.50 Obalna straža. 9.35 Chaos City. 9.55 Igrani film. 11.20 25 magacin. 11.45 Confetti Tivi. 13.15 Smučarski skoki. 15.10 Obalna straža. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 Čarovnice. 17.35 Sam svoj mojster. 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.35 25 magacin. 19.00 Prijatelji. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Small-ville. 21.10 Starmania. 22.20 Newsflash. 22.30 Starmania. 22.50 Staying alive, film. 0.20 Nogomet.
ORF 2
6.30 Nemški film. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Serija. 10.15 Nemški film. 11.45 Vremenska ^napoved. 12.00 Vsakodnevna zgodba. 12.45 Pogledi s strani. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Serija. 14.05 Trapper John. 14.50 Grad ob Vrbskem jezeru. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Film. 21.50 Pogledi s strani. 22.10 čas v sliki. 22.35 Tri tuje postelje, film. 0.00 Čas v sliki.
Sobota, 4. januar
SLOVENIJA 1
7.25 Kulturna kronika. 7.30 Odmevi. 8.00 Zgodbe iz praznične školjke. 8.35 Biserčki iz bisergore: Ježek. 8.40 Radovedni taček: Jelka. 8.55 Medvedek sladkosnedek, pesmice. 9.20 J. in W. Grimm: Rdeča kapica, lutkovna igrica. 9.45 Jonas in Viking, kratki igrani film za otroke. 10.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 10.40 Kino Kekec: Obuti maček, japonski risani film. 12.00 Slovenija v letu 2002, pon. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.25 Študentska ulica, oddaja za študente. 13.55 Hidak - Mostovi. 14.25 Dok. oddaja. 14.55 Manhattanska melodrama, ameriški film. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.45 Slovenski magazin. 17.10 Ozare. 17.15 Prv sneg, risani film. 17.45 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 18.15 Osvajanje K2, ameriška dok. serija, 6., zadnji del. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Eu in mi. 19.10 Utrip. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Sherlock Holmes: Zadnji vampir, angleški film. 21.45 Die H"lle von Moskou, nemška dok. oddaja. 22.20 Poročila, šport, vreme. 22.50 Topkapi, ameriški film. 0.50 Podoba v kamnu, pon. 1.40 Osvajanje K2, pon. 2.05 Slovenski magazin, pon. 2.30 Poštenjak, pon. 4.25 Šport. 6.10 Mario, nedeljski večer v živo, pon.
SLOVENIJA 2
8.00 TV Prodaja. 8.30 Hidak - Mostovi. 9.00 Murp_hy Brown, ameriška nan. 9.40 Kranjska gora: SP v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 1. vožnje. 11.30 Rastignac, francoska nad., 7/8, pon. 12.25 Kranjska Gora: SP v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 2. vožnje. 13.40 Innsbruck: Smučarski skoki, novoletna turneja, prenos. 16.00 Isko, mali mojster lasa iz Finske, kratki dok. film za otroke. 16.15 Eva in Adam, švedska nad., 3/16. 16.45 A. T Linhart: Županova Micka, TV priredba predstave Prešernovega gledališča Kranj. 17.55 Huckove prigode na Misisipiju. 20.00 W.A.Mozart: Figarova svatba, posnetek opere iz Metro-politanke. 23.25 Rastignac, francoska nad., 8., zadnji del. 0.10 Sobotna noč. 2.10 Videospotnice, pon. 2.55 Videostrani.
POP TV
8.00 Ringa-Raja: Doktor Oto. Mjav! Mjav! Slonček Benjamin. Mala Kitty. 9.00 Vrbja vas. 9.30 Moj prijatelj Roki. 9.40 Bobek in Ciril. 10.05_ Malinji dol. 10.15 Sneženi mož. 11.10 Mali heli-kopter11.30 Šolska košarkarska liga. 12.25 Smola pa taka, 11. del ameriške hum. nan. 12.55 Popstars Tour 2002, pon. 15.05 Souvenir: Sestre, pon. 15.50 Bolnišnica upanja, zadnji del. 16.50 Goodyear liga, Pivovarna Laško : Zagreb, prenos košarke. 19.15 24 ur 20.00 Filmski hit: Nenavaden par, ameriški film. 21.45 Sosedovi, ameriški film. 23.30 Lov na čarovnice, avstralski film.
KANAL A
10.50 Obala ljubezni, pon. 180. - 184. dela nad. 15.00 Ledeno hladni, 18. del kanadske nan. 15.50 Nadarjeni otroci: Smartest Kid, kviz. 17.30 Xena, 18. del nan. 18.20 Herkul, 18. del nan. 19.10 Midve z mamo, pon. 13. dela nan. 20.00 La bamba, ameriški film. 22.00 Lov za zakladom, 5. del nan. 22.50 Skrivnostne igre 2, ameriški film. 0.30 Ekstra magazin, pon.
TV 3
7.30 Pokemoni. 8.00 Veseli zajček, risanke. 8.30 Na zahod. 9.30 Dr. Jekill in Mr. Hyde. 10.30 Risanke. 11.00 Za vas in mesto, pon. 12.00 Čestitke iz domače skrinje, pon. 14.00 Pod židano marelo. 15.30 Sijaj, pon. 16.00 Avtodrom. 16.30 Dokumentarna oddaja. 17.00 SQ Jam Show. 18.00 Rad igram nogomet. 18.30 Rokometna mreža, pon. 19.00 Automobille. 19.15 Risanke. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Oder dobre volje. 21.30 Retrospektiva YU filma - Spogledljivka, komedija. 23.30 Moč polnega življenja. 00.00 Dilema, ameriška drama. 01.00 Videostrani.
HTV 1
8.00 Novice. 8.05 Kasiopeja. 8.30 Naravne lepote v Evropi. 8.55 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Kaj se mi to dogaja?. 11.00 Felicity. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.20 Biblija. 12.35 Prizma - multinacionalni magazin. 13.30 Glas domovine. 14.00 Fenomeni. 14.30 Kontakt program. 15.30 Novice. 15.40 Veter v hrbet, serija. 16.30 Film. 18.05 Reprizni program. 18.20 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 18.50 Reprizni program. 19.30 Dnevnik. 20.05 Simon Birch, am. film. 22.05 Glamour Cafe. 23.10 Novice. 23.25 Poirot: Umor v Mezopotamiji, film. 0.55 Simon Birch, am. film. 2.45 Piknik pri Ozirisu, serija. 3.35 Zlata dekleta, serija. 4.00 Mrtvi in zakopani, am. film. 5.50 Bogati in ponosni, dokum. film. 6.40 Hit HTV-ja. 7.30 Kraljestvo divjine.
HTV 2
10.05 K(v)ader, oddaja o filmu. 10.35 Pol ure kulture. 11.05 Svet mode. 11.30 Direkt. 12.00 Tom in Jerry: Film, am. film. 14.00 Hišni ljubimci. 14.45 Potovanje v Vučjak. 15.40 Zlata dekleta, serija. 16.10 Melrose Place, serija. 17.00 Beverly Hills, serija. 17.50 Briljanteen. 18.40 Hit HTV-ja. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 ČB v barvi. 20.50 Novice. 21.00 Bogati in ponosni, dokum. film. 21.55 Piknik pri Ozirisu, serija. 22.45 Triler.
HTV 3
12.00 Hit-depo. 13.30 Innsbruck: Novoletna turneja. 19.00 Športni program. 19.30 Smerokazi. 20.00 Športni program. 22.00 Šport danes.
0RF 1
6.00 Otroški program. 10.10 Smučanje, veleslalom moški, prenos iz Kranjske gore. 12.05 Šaljivec Carey. 12.25 Življenje in jaz. 12.50 Smučanje, prenos 2. teka. 13.30 Smučarski skoki, prenos. 15.55 Smallville. 16.40 Srčni list. 17.30 Streetlive. 18.00 Nogomet. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Indiana Jones, film. 22.15 Universal soldier, film. 23.35 Ekspidicija v zeleno votlino, film.
ORF 2
6.00 Teletekst. 6.30 Nemški film. 8.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja 9.30 Avstrijski film. 11.00 Avstrijski film. 12.35 Popotujoče zgodbice. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Nemški film. 14.50 Nemški film. 16.25 Dežela in ljudje. 16.55 Religije sveta. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Doživetje Avstrija. 17.45 Ljudski odvetnik. 18.20 Bingo. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Avstrijski film. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Moja mama, moja tekmica, film. 23.25 Čas v sliki. 23.30 Kino klasiki. 1.00 Pogledi s strani.
Nedelja, 5. januar
SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav: Čebelica Maja, risana nan., 9/26; Sneženi mož, risanka; Cofko Cof, risana nan., 8/26. 9.55 Nedeljska maša, prenos iz župnije Ljubljana-Moste. 11.00 Prvaki divjine, francoska dok. serija, 11/13. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Tistega lepega popoldneva. 13.20 Predmet poželenja. 13.30 Kulinarika. 13.45 Kultura bivanja. 14.05 Motoring. 14.15 Avantura: Osamljeni planet. 15.05 Nedeljsko oko. 15.10 Privlačna nasprotja. 15.35 Kislo jabolko. 15.55 Šampioni. 16.00 Raymonda imajo vsi radi, ameriška hum. nan., 15. epizoda. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.45 Tistega lepega popo dneva. 16.50 Pop-Oldne. 17.00 Glasbeni dvoboj. 17.20 Družabna kronika. 17.30 Vsakdanjik in praznik: S polko in valčkom v novo leto. 18.35 Žrebanje lota. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Sherlock Holmes: Zaželeni ženin, angleški film. 21.50 Intervju. 22.45 Poročila, šport, vreme. 23.15 September, ameriški film. 0.40 Moška liga, angleška nan., 8.epizoda,_pon. 1.10 Poštenjak, pon. 2.00 Vsakdanjik in praznik, pon. 3.15 Šport.
SLOVENIJA 2
8.55 Rad imam Lucy, ameriška čb nan., 106.epizoda. 9.20 Berch-tesgaden: SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 1. vožnje. 9.55 Kranjska Gora: SP v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 1. vožnje. 11.30 Slovenski ljudski plesi: Gorenjska. 12.05 Berchtesgaden: SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 2. vožnje. 12.45 Kranjska Gora: SP v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 2. vožnje. 14.45 Klemperer, nemška nad., 2/13. 15.35 Smash hits 2002, pon. 16.35 Pingvin Pingo. 17.55 Liga prvakinj v rokometu: Ferrobus - Krim Neutro Roberts, prenos. 19.30 Videospotnice. 20.00 Hačepsut - kraljica, ki je postala kralj, ameriška dok. oddaja. 20.55 Frasier, ameriška nan., 1/24. 21.20 Poštenjak, nemška nan., 5/8. 22.05 T. Davis, R. Ščedrin, M. Bourne: Car man. 23.30 Videospotnice, pon. 0.00 Videostrani.
POP TV
8.00 Ringa-Raja: Doktor Oto. 8.10 Mjav! Mjav! 8.20 Slonček Benjamin. 8.50 Mala Kitty. 9.00 Vrbja vas. 9.30 Moj prijatelj Roki. 9.40 Bobek in Ciril. 10.05 Malinji dol. 10.15 Slonček Benjamin: Ledena princesa. 11.20 ŠKL, pon. 12.15 Miroljubni športnik, ameriški film. 14.20 Za kulisami Milijonarja, pon. 15.15 Na deželi je lepo, 1. del. 16.10 Močno zdravilo, zadnji del. 17.05 Gaby: Resnična zgodba, film. 19.15 24 ur 20.00 Nedeljski film: Odkupnina, am. film. 22.10 Športna scena. 23.05 Goodyear liga, Cibona : Maccabi. 0.45 24 ur, pon. 1.20 Nočni program.
KANAL A
10.50 Mladi in nemirni, pon. 46. - 50. dela nad. 15.00 Begunec, 18. del nan. 15.50 Nadarjeni otroci: Smartest Kid, kviz. 17.30 Beverly Hills, 15. del nad. 18.20 Melrose Place, 14. del nad. 19.10 Čarovnice, 18. del nan. 20.00 Družinski film: Sam doma 3, ameriški film. 21.50 Odvetnik z ulice, 15. del nan. 22.40 Striptiz smrti, ameriški film. 0.40 Dannyjeve zvezde, pon.
TV 3
8.00 Risanke. 8.30 Biblijske zgodbe - Zgodba o Mojzesu. 9.30 Biblijske zgodbe - Rajski vrt. 10.30 Risanke. 11.00 Za vas in mesto. 12.00 Rad igram nogomet. 13.00 Sijaj. 13.30 Oder dobre volje. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.00 Robin Hood. 17.00 Ekskluzivni magazin. 17.30 Dokumentarna oddaja. 18.00 Štiri tačke. 18.30 Moč polnega življenja. 19.00 Policist s petelinjega vrha - 13. del. 20.00 Najina poroka. 21.30 Knjiga. 22.00 Slakovih 70. 23.30 Automobille. 23.45 Reporter X. 00.15 Videostrani.
HTV 1
8.00 Novice. 8.05 Otroški program. 9.00 Prebujanje. 10.00 Risanka. 10.25 Nariši mi igračko, fr. film. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.25 Plodovi zemlje. 13.15 Mir in dobro. 13.45 TV izložba. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Oprah Show. 16.00 In to mi je neko življenje, serija za mlade. 16.50 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 17.25 Živi zid. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Tišina, prosim!. 22.15 Annie Hall, am. film. 0.00 Novice. 0.05 Mali tatič, fr. film. 1.35 In to mi je neko življenje, serija za mlade. 2.20 Ksena. 3.05 Annie Hall, am. film. 4.50 Ruby Wax Meets. 5.20 Oprah Show. 6.05 In the Wild.
HTV 2
9.50 TV koledar. 10.00 Biblija. 10.15 Po Kristusovih stopinjah, dokum. serija. 10.45 Portret mesta in cerkve. 11.00 Maša, prenos. 12.05 Poirot: Murder in Mesopotamia. 13.35 Reprizni program. 14.00 Pleme, serija. 14.55 Družinski vrtiljak. 15.25 Ksena, serija. 16.10 Opera Box — Oklahoma. 18.40 In the Wild. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Wildlife Special: Grizzly. 21.00 Koncert zabavne glasbe. 22.00 Po ure torture. 22.30 Ruby Wax Meets.
HTV 3
12.00 Športni program. 22.20 Šport danes. 22.35 Reprizni program. 23.20 V nedeljo ob dveh.
0RF 1
6.00 Otroški program. 10.10 Smučanje, slalom moški, prenos iz Kranjske gore. 11.35 Šport. 12.05 Herkul. 12.50 Smučanje, slalom moški, prenos 2. teka. 13.40 Smučarski skoki, prenos. 15.10 Disney predstavlja. 16.55 Martial law. 17.40 Nogomet. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Iskanje vojaka Ryana, am. film. 22.55 Kraj zločina. 0.30 Victor — angel varuh.
ORF 2
6.00 Teletekst. 6.20 Nemški film. 8.00 Vremenska panorama. 8.30 Klasična glasba. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nedeljska matineja. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Avstrijski film. 12.30 Orientacije. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Tedenska poročila. 13.30 Domovina, tuja domovina. 14.0 Pogledi s strani. 14.15 Dokumentarni film. 15.00 Tri dame z žara. 15.25 Nemški film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše živeti. 18.00 Poštna loterija. 18.25 V kar verujem. 18.30 Slike iz deželnega studia Vorarlberg. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Rosamunde Pilcher. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Akcija C + M+B. 23.25 Čas v sliki. 23.30 Novosti avstrijskega filma.
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
SREDI ŽIVLJENJA
TEDNIKOVA AKCIJA / KATERI JE NAJBOLJ PRILJUBLJEN DUHOVNIK
Alojz Klemeniii - duhovnik iz Svete Trojice
Alojz Klemenčič je duhovnik že 28 let. Trenutno dela v Sv. Trojici in, kot pravi sam, z veseljem opravlja svoj poklic. Da bi razveselil tiste, ki si to najbolj želijo, je za novo leto poskrbel, da se bodo tudi revni otroci lahko veselili daril. Moti ga to, da ljudje veliko pozornosti posvečajo materialnim dobrinam in pozabljajo na duhovne vrednote.
Kdaj in zakaj ste se odločili postati duhovnik?
"Duhovnik sem že 28 let. Duhovnik sem postal zato, ker so me tako vzgajali star{i in že kot majhen otrok sem se veliko po-svecal cerkvi. Kot otrok sem bil ministrant in vedno bolj sem postajal navezan na cerkev. Domači duhovnik je bil na{ družinski prijatelj in sem ob njem {e toliko bolj spoznaval kr{čan-stvo in duhovni{ki poklic. In ko sem se odločal za poklic, se mi je zdel ta poklic zame najbolj primeren".
Ali ste kdaj obžalovali svojo odločitev?
"Ne, ker me je ta poklic vedno veselil. In če človek z veseljem dela, potem tudi težave prema-ga{. Včasih seveda razmi{ljam tudi o kakem drugem poklicu. Mislim pa, da če človek dela z veseljem in če ima pravo osnovo, sprejema svoj poklic v celoti tak{nega, kakr{en je".
Ste se morali veliko seliti?
"Pri nas duhovnikih je pač tako, da nas veliko selijo. Delal sem že v različnih krajih. Najprej sem začel na Ptuju, in sicer leta 1974. Po {tirih letih so me preselili v Sv. Trojico, kjer sem delal pet let. Potem so me prestavili v Ljubljano in po {estih
letih dela v Ljubljani so me spet vrnili nazaj sem".
Kaj je tisto, kar vam pomeni največje zadovoljstvo v tem poklicu?
"Najbolj me veseli, da imam priložnost delati z ljudmi in da sem lahko tudi redovnik. Delo z ljudmi se mi zdi kot največja obveznost mojega poklica".
Če bi lahko kaj spremenili v vašem poklicu, kaj bi to bilo?
"Moj poklic se mi zdi enkraten. Mislim, da ne bi ničesar spreminjal. Nobene stvari ni, ki bi jo želel spremeniti. Za ta poklic sem se odločil, ker me je vedno veselil in v njem vidim samo dobre stvari".
Kaj menite o nevernikih in ljudeh drugih ver?
"Že moj poklic mi nalaga dolžnost, da moram vse ljudi enako spo{tovati in z vsemi enako ravnati. Sicer pa tu, kjer delam, nimamo nobenega primera, da bi bil kdo druge vere. Ce pa bi bil kdo, pa me to ne bi motilo. Sprejemal bi ga kot vse druge ljudi. Ne bi delal nobenih razlik, ker se mi zdi to napaka. Z drugačnim obna{anjem bi svoje delo in svoj poklic razvrednotil. Enako mnenje imam tudi o ne-vernikih."
Zdi se mi, da današnji način
Med moševonjem v domači cerkvi
življenja vpliva na to, da si ljudje ne vzamejo več toliko časa za vero. Kaj opažate vi kot duhovnik?
"Popolnoma se strinjam s tem. V zadnjih letih se je življenje ljudi veliko spremenilo. Tudi tu, kjer delam, se to pozna. Ljudje so enostavno vedno bolj nagnjeni k materializmu. Veliko jih misli, da lahko tehnologija nadomesti čustvene stvari. Nekateri ostajajo doma in preko televizije spremljajo ma{o. Tiste, ki so bolni, razumem. Vsi drugi pa bi si morali vsaj ob nedeljah vzeti čas in priti v cerkev. Ta modnost je res vplivala na način življenja ljudi, vendar pa menim, da se bo to sčasoma spremenilo".
Ljudje vedno bolj pogosto nadomeščajo čustvene vrednote z materialnimi. Kaj me-
nite o tem?
"Tukaj gre za vzgojo posameznika. Ce človek ni pravilno vzgojen, potem vse vrednoti samo na osnovi denarja. Ko pa gre{ malo okoli in vidi{ ljudi, ki so polni denarja, pa so kljub temu nesrečni, se zave{, da materialne stvari ne morejo nadomestiti čustvenih vrednot. Ce se nima{ s kom pogovoriti, ti niti denar ne prinese osebne sreče. Na tem področju sodelujemo z Rdečim križem in Ka-ritasom in, kolikor se le da, sku{amo tem ljudem pomagati".
Glede na to, da se bližajo prazniki, me zanima ali ste v vaši župniji priskrbeli darila za revne otroke?
"Na Karitasu dobimo obleke in igrače, ki jih potem razdelimo otrokom, ki te stvari res
potrebujejo. Med njimi so stvari, ki jih ljudje več ne potrebujejo, marsikateremu otroku pa bodo prinesle nepopisno veselje. Tako da moram povedati, da smo se na tem področju res potrudili".
Kaj boste v novem letu zaželeli bralcem Tednika?
"Vsem ljudem bi zaželel poleg materialnih dobrin tudi čustvene. Želim jim čim več lepih trenutkov v novem letu in da bi si v letu 2003 vsi bolj prizadevali pomagati ljudem, ki potrebujejo pomoč."
Dženana Becirovic
'It hi!
o¥DÍkÉiie2002/!003
NAJBOLJ PRIUUBLJEN DUHOVNIK ZIME 2002/2003
(trenutni vrstni red):
1.	Alojz Klemenčič, Sv. Trojica v iHaiozah
2.	EdI Vajda, Sv. Andraž, Zg. Lesi<ovec
3.	Janez Maučec, Sv. i\/lari<o, iVIarkovci
4.	Marijan Fesel, Sv. IVIartin, Hajdina
5.	Janko Frangež, Sv. iViikiavž, iViajšperk
Glasovalni kupon za najbolj priljubljenega duhovnika zime 2002/03 pošljite na naslov Radio-Tednikd.o.o., Raičeva 6., 2250 Ptuj.
Glasujem za:_
Ime oz. naslov župnlšča:_
Ime in priimek glasovalca:.
Naslov:
Telefonsica številka:
Kupon vella do 8.1.2003
ANKETA
Novoletne želje
Rudolf Vodo
Rudolf Voda: "Zdravje, srečo in mir vsem v Sloveniji in na svetu ter da bi dobro živeli. Od novega predsednika države dr. Janeza Drnov{ka in vseh resnih slovenskih politikov pa pričakujem, da nas bodo vodili po{-teno."
Vid Kveder: "V novem letu
Vid Kveder
Sašo Raku{a
si želim veliko zdravja in uspehov na delovnem mestu. Želim tudi, da bi bili ljudje bolj ekolo-{ko osve{čeni, da bi se zavedali, da za njimi prihajajo nove generacije, ki si bodo želele živeti v zdravem okolju."
Saša Rakuša: "Želim si zdravja in dosti denarja ter da bi mi
Ivo Preac
Zdenko Kolar
dobro {lo v {oli."
Ivo Preac: "Moja želja je predvsem, da bi ohranili mir v svetu, da bi se ljudje imeli bolj radi, da bi bilo manj zavisti."
Zdenko Kolar: "Predvsem si želim, da bi se zmanj{alo {te-vilo nezaposlenih in da bi se odprlo čim več novih delovnih mest. To je zgodba za mene, moja želja."
Avgust Lah: "Vsem občanom želim v prvi vrsti veliko zdravja. Naj se jim izpolnijo zastavljeni cilji, ki jih imajo sami. Želim pa
Avgust Lah
Silva Knez
si tudi, da bi se v korist vseh občanov uresničili cilji, ki jih je sprejelo okolje. Glede na menjavo oblasti bo svoje obljube, vsaj tako pričakujem, morala izpolniti tudi programska koalicija."
Silva Knez: "Da bi bilo vsaj tako, kot je bilo doslej, da bi bili srečni in zdravi ter da bi več ljudi imelo denar za preživetje, za vsaj človeka vredno življenje."
Rudi Menhart: "Kaj bi si drugega želel kot zdravje, prijazno
Rudi Menhart
Terezija Fajfarič
življenje in mir. Upam tudi, da bo nam Evropa prinesla to, kar so si zamislili na{i politiki. Predvsem pa si želim ljubezen in vse, kar sodi zraven."
Terezija Fajfarič: "Zdravje, srečo in mir pa zadovoljstvo v družini. Ce ima{ to, drugo pride samo po sebi. Da bi le tako ostalo, kot je bilo doslej."
Drago Maroh: "Najbolj si želim, da bi ostal zdrav, da bi se dobro imel in da bi se mi stanje izbolj{alo. Največ pa bi mi pomenilo, da bi končno dobil slu-
Drago Maroh
Milan Jerič
žbo."
Milan Jerič: "Da bi dobil službo in da bi se mi življenje izbo-lj{alo. Moja želja je tudi, da bi bilo med nami, Slovenci, manj zavisti."
Marjan Selinšek: "Vsem občanom želim vse dobro, polno uspehov, osebne sreče in veliko zdravja. Praznični dnevi so polni upanja, pričakovanj, zato jih preživimo čim lep{e."
MG,
foto: Črtomir Goznik
Marjan Selinšek
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
PRVENCIH SO LETOS NAŠTELI 680 LET PRVE OMEMBE SVOJEGA KRAJA
Nekoč in danes
Ze od nekdaj lepo vas Prvenci najdete sredi Ptujskega polja, južno od ceste Ptuj Ormož, kjer je treba na koncu naselja Borovci zaviti desno in že ste pri nas. Vas Prvenci je po zapisih prvič omenjena 1322. Leta. V začetku druge svetovne vojne jo je okupator preimenoval v Oberhard, kasneje v Ober Hartl, proti koncu vojne pa ji je nadel že danes prepoznano ime Pervenzen. V času okupacije so Nemci želeli zatreti slovenski jezik tudi v Prvencih in zato so pri Zupanovih organizirali so večerno šolo za starejše vaščane. V nemškem jeziku sta morala poučevati domačina Franc Segula in Janez Mikša. V vojnem in tudi povojnem obdobju je bil strogo nadzorovan ves pridelek na polju in v hlevih, to je bila tako imenovana »obveza«. Ker je bila vas zelo revna, so morali nekateri vaščani po »špeh«, (slanino) na Hrvaško, da so lahko izpolnili »obvezo«.
Prvenci ležijo na nadmorski višini 219 m in imajo 218 prebivalcev, ki stanujejo v 64. hi{ah, k. o. vasi obsega 111 kvadratnih kilometrov zelo prodnatega in slab{e rodovitnega polja, zato so tukaj pogoste velike suše. Vas je delavsko kme~ka, kar nekaj vaš~anov pa se ukvarja tudi z obrtjo. Sredi lepo urejenih kmetij stoji vaški lepotec - vaški dom, na pročelju katerega je podoba sv. Florijana, ki varuje vasi pred ognjem in nesrečami. Vaški dom je last vašča-nov Prvencev in Strelcev oziroma prosvetnega društva, ki deluje na območju obeh vasi. V podaljšku vaškega doma ima PGD Prvenci Strelci orodišče, kjer stojita tudi kombinirani GVC/16 bar. in novi kombi W2,5 LT za prevoz moštva GVM. Prednji del doma krasi park, kjer je tudi spomenik štirim padlim partizanom - kurirjem, ki so jih 1945 umorili gestapovski raztrganci. Na mestu, kjer stoji spomenik, je bila takrat prva javka kurirjev. V zgornjem delu Prvencev je gostilna Ribica, prav na koncu pa Čuševa žaga. Ob prelepih gozdovih, ki obdajajo našo vas, stoji mogočna Kovačeva-Klajžarova lipa, stara
235 let in je tretja najstarejša lipa v Sloveniji. Med pomembnejše objekte spada tuudi Klajžarova hiša s pečjo, ki je ogrevala dva prostora, tukaj pa je še tudi kuhinja z »znublom nad komnom, kjer je bila zelhanca« in se je kadilo po celi kuhinji.
V vasi se pripravljamo na turistično rekreacijsko ponudbo, v okviru katere bomo nadaljevali z urejanjem gramoznice. V Prvencih in Strelcih so poleg prosvetnega in gasilskega društva aktivni še športniki, pa podeželske ženske, imamo pa tudi nekaj članov občinskega turističnega društva.
Nekoč je bila v Prvencih občina, to še danes potrjuje obstoječa skrinja, »kufer«, na kateri piše Občina Prvenci sers Ptuj, prav tako na nekdanjo ureditev kaže poznano vaško ime »Županovi«. Obstaja pa tudi njiva zadnjega prven-skega župana, ki jo je ta podedoval od svojega predhodnika, in ki se imenuje »župnica«, leži pa za Klajžarovo domačijo. Po ljudskem izročilu je grb obeh vasi krasil kolač kruha in klasje.
Po pripovedovanju starejših va-sčanov zapisal Ivan Golob
V Bukovcih vaika knjižnica
Vaška knjižnica se je v Bukovcih ustanovila že leta 1945. Njen knjižnični fond se je takrat ustvaril s prispevki tistih vaščanov, ki so premogli kakšne knjige in so jih bili pripravljeni deliti z drugimi bralci. Vaško knjižnico pod svoje okrilje kmalu sprejelo Prosvetno društvo Bukovci, ki ji je s finančnimi sredstvi pomagalo pri nakupu novih knjig.
Danes, skoraj šest desetletij kasneje, knjižnica še vedno deluje. Uradno posluje pod okriljem Kulturnega društva Bukovci, katerega člani so tudi vaški pevci, sekcija bukovskih podeželskih žena, pri katerih je trenutno zelo aktualno »pohodništvo«, ter vaško glasilo Korant, ki našim sovaščanom opisuje razne dogodke na vasi.
V knjižnici imamo zdaj blizu tisoč
knjig, ki so v njeni lasti, ter kakšnih tristo knjig, ki so last Potujoče knjižnice Ptuj. Le-te si izmenjujemo dvakrat letno, tako da so na policah tudi kakšne novejše in za nekatere mogoče zanimivejše knjige. Odprta je enkrat tedensko in to vsako soboto med drugo in tretjo uro popoldan. Naj še omenim, da se Vaška knjižnica nahaja nad Kmetijsko trgovino v Bukovcih, VO inPGD Bukovci nam obljubljajo nove prostore. nad gasilskim domom.
Na koncu naj še povabim vse bralce in bralke, ki teh dolgih, zimskih večerov ne preživljajo pred elektronskimi mediji, naj se oglasijo v naši knjižnici, kajti za prav vsakega bomo našli knjigo, ki jo bo z veseljem prebral.
Gorazd Mlinarič
Biserni krst poročne dvorane
V soboto, 23. novembra, sta se v poročni dvorani v Markovcih poročila bi-sernoporočenca Martin in Marija Krajnčič iz Bukovcev. Jubilanta je po 60 letih zakona za bisernoporočenca razglasil župan občine Markovci Franc Kekec, medtem ko je cerkveni obred opravil farni župnik Janez Maučec. Bisrenoporočencema izreka iskrene čestitke tudi uredniški odbor našega glasila.
NA MLADIH SVET STOJI
Piše: Daniel Tement, študent kompozicije na Akademiji za glasbo
Popolna svoboda
»Moja naslednja skladba pa mora biti popolna,« to sem v mislih izrekel vedno, ko sem poslušal svojo skladbo na prvi izvedbi. Vedno se najde kaka malenkost, ki ni slišati tako, kot sem si predstavljal; vedno kak instrumentalist zaigra kako frazo, ton, dinamiko nekoliko drugače, kot je napisano. Najprej krivim sebe, potem pa ugotovim, da so pa~ izvajalci dolo~ene malenkosti spregeledali in se oddaljili od bistva; torej je instrumentacija skladbe preveč labilna - in spet krivim sebe. Mogo~e pa sem kriv zato, ker sem preveč kritičen - s tem pa bi se dalo živeti in pisati naprej. No ja - mislim, da mi poguma za pisanje ne bo zmanjkalo, saj sem preveč samozavesten kar se tiče glasbenega ustvarjanja.
In z enako samozavestjo in odločnostjo, da bo tokrat popolno, sem se lotil skladbe, ki sem ji kasneje dal naslov FreeSelect. Izbral sem kar spoštljivo zasedbo - vsak instrument, ki je zastopan v orkestru, tako da bo maneverskega prostora dovolj. Poleg tega sem imel že vnaprej iztuhtane nekatere glasbene fragmente (teme), ki so bili resnično zelo dobri, le časa bi moralo biti dovolj, da jih ustrezno razvijem in vpletem v potek. Skratka - bil sem na najboljši poti, da mi tokrat zares uspe.
Začetek je bil fantastičen - glava je komponirala kar sama. Vse polno idej, izpeljav, povezav, ki so prihajale v najboljših možnih variantah, najbolj »od-štekane«, a vendar dovolj prefinjene, .. . Ko sem se sprehajal ali se vozil v avtu, sem ves čas poslušal to glasbo, ki nastajala sama - bil sem navdušen, dokler nisem poskusil vsega tega spraviti na papir oz. v računalnik. Kakor hitro sem hotel »ujeti« katerokoli od idej in jo formalno zapisati, se mi je izmuznila. Težko je opisati takšno delo nekomu, ki rešitve svojega dela išče razumsko, saj jih lahko vsak hip napiše
na papir. Še posebej težko je bilo zato, ker se je glasba pojavljala sama od sebe takoj po tem, ko sem nehal razmišljati, kako naj napišem.
Nekako sem le napredoval, čeprav sem vedel, da napisano ni niti senca tega, kar sem skomponiral znotraj sebe, vendar sem sčasoma ugotovil, da tudi napisano ni tako slabo. Na koncu mi je še zmanjkalo časa, tako da sem se moral malo zlagati, ko sem si rekel, da mi je tokrat zares uspelo.
Vsekakor sem že precej zamujal s pisanjem in kar takoj sem moral razposlati skladbo instrumentalistom in dirigentki, ki je bila že nekoliko v skrbeh glede mojega roka za oddajo.
Dobila sva se uro pred prvo vajo v kavarni, kjer sem ji postregel z razlago poteka skladbe, ključnih trenutkih preobrata in predvsem o bistvu posameznih delov. Ob razlagi se mi je zazdelo, da je skladba dobra. Spet sem zaslišal notranjo kompozicjo, ki se je pač kakorkoli že preslikala na papir -in bil sem navdušen.
Prva vaja ni minila v znamenju moje skladbe, saj so jo komajda preigrali, pa še to v tako osiromašeni zasedbi, da skladbe sploh nisem mogel ovrednos-titi. Na naslednji vaji čez nekaj dni pa sem jo končno slišal in - bil sem navdušen. Še vedno ni bilo harfe in nekaterih tolkal, a je bila že kljub temu dokaj prepoznavna, tako da sem »računal« na najboljše. Le pihalci so me nekoliko skrbeli, saj jim finale skladbe, na katerega sem veliko stavil, nikakor ni uspeval.
A kaj, ko razum popolne svobode ne razume več
Ko pa je prišel dan koncerta, sem kar žarel od pričakovanja - pihalci so gotovo zvadili finale skladbe, končno bodp na vaji tudi harfa in vsa tolkala. Toda prva izvedba na generalki me je kar
potunkala, saj ni bilo vse skupaj niti približno podobno temu, kar sem hotel napisati ali kar so igrali pred dnevi na vaji. Kljub temu nisem vrgel puške v koruzo in sem poskusil v miru počakati na pričetek koncerta; bil sem prepričan, da se bodo na koncertu potrudili in zaigrali kot je treba.
Ni bilo čisto tako; v bistvu je bilo še malenkost slabše. Na najključnejših mestih skladbe sta naključno dva ključna izvajalca odpovedala - zamudila sta vstop in tisti del skladbe kar izpustila. Ker sem videl, da tudi njima ni bilo vseeno, jima pač nisem preveč zameril. Tako se je pač vse ključno premaknilo na čisto naključna mesta.
In tu se že začne novo delo z enako mislijo kot predhodno opisano, le da še ne poznam vsebine, ne oblike, le zasedbo že poznam (kvartet saksofonov) in naslov dela (Saxses). Izvajali naj bi jo na svetovnem kongresu v ZDA v bližajočem se letu in to najboljši slovenski saksofonisti; tokrat se bo pač treba zares držati uvodne misli.
Nisem pa povedal čisto vsega o skladbi FreeSelect, ki ni dobila naslova povsem naključno (če je bila že izvedba taka). Ko sem jo pisal, sem veliko premišljaval o moderni kompoziciji in njenih zakonitostih oziroma »nezakonitostih«. Delal sem primerjave z vsakdanjim življenjem in moderno kompozicijsko tehniko in prišel do nekaterih zaključkov. Še prej moram povedati, da sta trenutno v Sloveniji dve nasprotujoči kompozicijski struji, ki se ne marata preveč: neoromantična, ki poskuša posnemati in delno tudi zmodernizirati klasične skladbe velikih mojstrov prejšnjih stoletij ter moderna, ki išče nove poti in poskuša približati glasbo današnjemu tipu človeka. Gotovo je prva vkovana v stoletja razvijajoča se načela kompozicijske tehnike, harmonije in instrumentacije, moderna pa išče nove poti in je bolj ali manj svobodna. Verjetno se vam dozdeva, da sem sam vsaj v tej skladbi iskal nove poti brez omejitev - poskušal sem biti popolnoma svoboden. To mi je verjetno tudi uspelo - vsaj moji duši, a kaj ko razum popolne svobode ne razume več.
Ravno to dognanje je bilo vredno vsega truda okrog FreeSelect-a. Mogoče sem že prestar, da bi razum lahko svobodno plaval in sledil potem duše. Mogoče je tu problem mnogih, ki jim ne morem nikakor dopovedati vrednosti moderne kompozicije, ki v osnovi ponuja neslutene razsežnosti in razumevanje prav vsem (ki so še tega sposobni), ki hočejo in želijo slišati.
Škoda, da nas družba s svojimi normami, šola s svojimi programi in zahtevami, država s svojimi zakoni tako oddalji od lastenega bistva in svobode.
VRACANJE VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE
O pogojih vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje smo v Markovskem listu že poročali, zadeva pa je aktualna tudi v vseh slovenskih medijih. Država se še ni dokončno izrekla, kolikšen delež vlaganj bo vrnjen posameznikom, oziroma je zoper zakon, ki je določil delež, sprožen ustavni spor in se glede na zadostno število podpisov državljanov k podpori pričakuje referendum. Upajmo le, da bo zadeva rešena v prid državljanov oz. vlagateljev sredstev v telekomunikacijsko omrežje in da bo delež vračila čim večji.
Na občinski upravi smo pripravili potrebne obrazce -vloge za vračilo deleža vlaganj v telekomunkacijsko omrežje. Glede na razvoj dogodkov občina še ne more začeti postopka za vračilo sredstev, vendar pa vloge občanov kljub vsemu že sprejemamo. Naj vas opozorim, da je vlogi potrebno priložiti kopijo sklenjene pogodbe opravičenca, fotokopijo osebne izkaznice, bančne kartice oz. številke računa, kamor bodo nakazana sredstva. V primeru, da je vlagatelj druga oseba, kot je sklenila pogodbe s Krajevno skupnostjo, je potrebno predložiti dokazilo o pravnem nasledstvu (npr. sklep sodišča o dedovanju, overjena kupoprodajna pogodba
Komisija za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje bo pravočasno na krajevno običajen način (KTV, plakatniki) objavila poziv upravičencem, kdaj in kje morajo oddati vlogo ter kaj je potrebno vlogi priložiti, tako da je bojazen, da so občani kaj zamudili, odveč. Kot že zapisano, pa je možno vloge na občinsko upravo oddati že sedaj.
OBVESTILO GLEDE ODMERE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
S strani Davčne uprave smo obveščeni, da veliko število občanov kljub obvestilu ni dvignilo pošiljke na pošti, v kateri je odločba za odmero stavbnega nadomestila, tako da se je le-ta vrnila na davčno upravo. Vsem, ki odločbe niste prejeli svetujemo, da isto dvignete na Davčni upravi - izpostava v Ptuju pri gospe Albini Pal, sicer bo prišlo do izvršbe plačila.
Občane, ki ste se pritožili na odmero stavbnega nadomestila ponovno obveščamo, da boste, v kolikor bo pritožbi ugodeno, prejeli novo odločbo z novo odmero. Svetujemo vam, da prvi obrok (prvotno odmerjen) plačate, da ne bo prišlo do izvršbe plačila. Isti oziroma plačan znesek vam bo davčna uprava upoštevala pri ponovni odmeri.
Tiste občane, ki ste podali vlogo za oprostitev stavbnega nadomestila, obveščamo, da boste, v kolikor ste prejeli pozitivno odločbo, plačila stavbnega nadomestila oproščeni za leto 2003 in ne za že odmerjeno nadomestilo za leto 2002. Tega je potrebno plačati v skladu z odločbo davčne uprave.
Prav tako pozivamo vse občane, da sprotno sporočajo spremembe glede stavbnih zemljišč na Občinsko upravo Občine Markovci, predvsem ob spremembi lastnikov in velikosti posameznih stavb.
Le tako se bomo lahko izognili morebitnim zapletom.
ZA OBČINSKO UPRAVO: M.B.K.
LIST IZ MARKOVCEV
Nemški jezik ? Ne, hvala!
Tudi na naši šoli se že tretje leto pojavljajo težave z urami nemškega jezika, saj je u~encev, ki bi se odlo~ali za ta jezik, vedno manj. Vzrokov je verjetno ve~, a namen mojega pisanja ni, da razglabljamo o tem, ampak da skupaj razmislimo, da ima tudi nem{ki jezik dolo~ene prednosti pred drugimi.
Zato Vam v razmislek, dragi starši, ponujam izjavo zbranih na Okrogli mizi, ki je potekala na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
Zbrani na okrogli mizi NEMŠČINA KOT JEZIK SOSEDOV V KONTEKSTU	VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA JEZIKOV - STANJE, PERSPEKTIVE ter drugi podpisani u~itel-ji in študenti nemš~ine naslavljamo na odgovorne oblikovalce šolske politike in pristojno kurikularno komisijo RS naslednjo
I Z J A V O
Podpisniki te izjave se v skladu z za-klju~ki razprave na okrogli mizi Nem-š~ina kot jezik sosedov v kontekstu vseživljenjskega u~enja jezikov - stanje, perspektive, ki je potekala 26. septembra 2002 na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, in v skladu s priloženim uvodnim referatom zavzemamo za uvedbo nemš~ine med obvezne
razmer in razpoloženju staršev ali drugih posameznikov, ki niso strokovnjaki z navedenega podro~ja. Zato ocenjujemo, da možnost fakultativne izbire drugega tujega jezika (v konkretnem primeru nemš~ine) ni primerna. Poleg tega postavlja u~enje tujih jezikov v podrejen položaj s stališ~a drugih (denimo naravoslovnih predmetov), ki vsi sodijo v obvezni sestavni del kuriku-luma. Fakultativni predmet, ki pa še povrhu predstavlja finan~no obremenitev staršev, ima za posledico tudi socialno diferenciacijo, zaradi katere lahko mnogi potencialno uspešni u~enci izgubijo možnost napredovanja na tem podro~ju, kar je v dolgoro~ni perspektivi za državo prej strošek kot prihranek;
-	u~enje jezikov sosedov prispeva k boljšemu razumevanju tujih kultur, ljudi zbližuje in jim omogo~a kakovostnejše sožitje;
-	pou~evanje vsaj dveh tujih jezikov kot obveznih predmetov, s poudarkom na jezikih sosedov, je tudi v ve~ dokumentih deklarirano priporo~ilo Sveta Evrope in Evropske komisije, ki jima je znotraj EZ zaupana skrb za jezike.
V razpravi so (smo) izpostavili tudi pozitivne vidike zgodnjega u~enja tu-
tuje jezike v osnovnem in srednjem šolstvu v Republiki Sloveniji.
Svoj nujni poziv šolskim oblastem utemeljujemo z naslednjimi argumenti:
-	nemški jezik je ve~inski znotraj Evropske zveze (govori ga okoli 100 milijonov ljudi ali kar 24%, sledijo mu francoš~ina, angleš~ina in italijanš~ina s po 16%, najvišji je tudi skupen delež prebivalcev EZ, ki nemš~ino zna), zato si zaradi gospodarskih, turisti~nih in posledi~no zaposlitvenih možnosti za prebivalce naše dežele nemš~ina zasluži status obveznega predmeta v slovenskih kurikulih, posebej pa v vseh tistih regijah, ki mejijo z nemškim govornim podro~jem;
-	za usklajen razvoj in kakovostno sobivanje manjših držav (kot je Slovenija) v evropskem prostoru je kontinuirano u~enje ve~ tujih jezikov še posebej pomembno;
-	vsako u~enje tujega jezika je bistveno manj ali celo neuspešno, ~e se za~e-nja pozno, ali ~e traja prekratek ~as in se prekine, še preden se oblikujejo in z rabo utrdijo sporo~evalne in sporazu-mevalne zmožnosti v zadevnem jeziku. Zato izpostavljamo pozitivne vidike zgodnjega u~enja tujih jezikov in neprekinjenega nadaljevanja vsaj do zak-lju~ka srednješolskega izobraževanja;
-	s predhodno alineo in okoliš~ino, da odlo~anja o potrebi u~enja tega ali onega tujega jezika ne moremo prepu-š~ati slu~ajni konstelaciji poznavanja
jega jezika in na naši šoli poteka tovrstno pou~evanje v obliki fakultativnega pouka - te ure, ki pa so kar drage, starši seveda pla~ajo. Letos se je le nekaj u~encev odlo~ilo za te dodatne ure nemš~ine in eno skupino vodim tudi sama.
Sodobni pouk pou~evanja tujega jezika zahteva predvsem, da se v skupini u~encev ustvari razpoloženje, da za~u-tijo potrebo po komuniciranju in u~i-telj ima dve nalogi:
-	vzbuditi in obdržati motivacijo za u~enje tujega jezika
-	omogo~iti u~encu uporabo tujega jezika kot sredstva komunikacije
Zgodnje u~enje tujega jezika v Sloveniji je vsako u~enje tujega jezika v predšolski dobi in v prvih letih osnovnega izobraževanja. To u~enje je zmeraj povezano z glasbo, risanjem, telesnimi aktivnostmi, geografijo, matematiko in maternim jezikom. Tudi v tej skupini usmerjam u~ence ne le v to, KAJ se u~ijo, temve~ tudi v to, KAKO se u~i-jo in kako že lahko vrednotijo svoje znanje. Pri napakah smo široki in jih odpravljamo neopazno. Je pa zgodnje u~enje tujega jezika prav gotovo nezavedno usvajanje znanja in temeljita predpriprava za kasnejše zavestno u~e-nje. In ~e k temu dodamo še humanis-ti~ni pristop, smo cilje dosegli, saj smo oblikovali samozavestno mlado osebo, ki že zna kdaj pa kdaj »pogledati v dušo drugih«.
Natalija Plohl
LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Marinka B. Kolenko, Ivan Liponik, Jože Bezjak, Ivan Golob, Natalija Plohl. Odgovorna urednica: Slavica Picerko Peklar. Fotografije: Slavica Picerko Peklar in OŠ Markovci Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80 Tisk: Delo, d.d., Ljubljana - tiskarsko središče, naklada: 12.000 izvodov Strani na internetu: www.markovci.si
Perje krasi pava, znanje človeka
Tekm^^anje v znanju o sladkorni bolezni
Zveza društev diabetikov Slovenije in Zavod RS za šolstvo sta že 4.leto organizirala tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni za u~ence sedmih in osmih razredov osnovnih šol. Šolsko tekmovanje je potekalo 18.10.2002. Na naši šoli je tekmovalo 53 u~encev, 6 u~encev je osvojilo bronasto priznanje. Trije u~enci iz 8. razreda, in sicer Tajda Glazar, Aleksandra Janžekovi~ in David Lah so se 23.11.2002 udeležili državnega tekmovanja na OŠ Idrija.Vsi trije u~enci so osvojili SREBRNA priznanja, za kar jim seveda ~estitamo. Po tekmovanju smo si ogledali še idrijski muzej, vse pa nas je pa najbolj prevzela idrijska ~ipka. Z zadovoljstvom smo se vrnili domov.
Mentorica: Danica Muršec
Tekmovanje v znanju nemščine
Šolsko tekmovanje je potekalo 11.11.2002. Aleksandra Janžekovi~ iz 8.b razreda je dosegla najboljši rezultat, saj je test rešila brez napak. Nekaj manj to~k je dosegla Tajda Glazer, prav tako iz 8.b razreda. Obema želimo veliko uspeha tudi na državnem tekmovanju v mesecu aprilu.
Mentorica: Aleksandra Čeh
Tekmovanje v znanju angleščine
Šolsko tekmovanje je potekalo 12.11.2002. Sodelovalo je 9 u~encev, državnega tekmovanja se bo udeležila u~enka 8.a razreda Natalija Bratuša.
Mentorica: Sonja Pavlenic Weber
Aleksander Kelenc ponovno zelo uspe{en
Za nami je državno tekmovanje iz razvedrilne matematike in ciklus tekmovanj iz logike, in sicer šolsko in državno tekmovanje. Naši u~enci so tekmovali na šolskem in regijskem tekmovanju. Aleksandru Kelencu pa se je uspelo uvrstiti tudi na državno tekmovanje. V znanju iz razvedrilne matematike je osvojil zlato priznanje in v znanju iz logike bronasto, srebrno in zlato priznanje. Na našega u~enca Aleksandra smo resni~no ponosni in mu iskreno ~estitamo.
Mentorica: Marija Petek
Čudoviti uspehi tudi na medobčinskem prvenstvu v JUDU, 17.12.2002
1. mesto - Jasmina SAKELŠEK
1.	mesto - Denis ŠPANINGER
2.	mesto - Denis ZORKO
2.	mesto - Nina BRAČIČ
3.	mesto - Blaž KEKEC
TRETJE MESTO naših odbojkaric na medobčinskem tekmovanju v kategoriji 6.,7. in 8. Razred
V	torek, 17.12.2002 je na OŠ Dorna-va potekalo tekmovane v odbojki, in sicer ~etrtfinale. V polfinalu smo dosegle odli~no 2.mesto, iz ~etrtfinala pa smo odšle kot tretje uvrš~ene.
V	naši ekipi smo vse prijateljice, zato tudi lažje sodelujemo in treniramo, saj
Nismo mislili, a je res, da je Kekec spet tu, pa ~eprav so si nekateri želeli v obnovljeni ki-nodvorani v Markovcih ogledati film Srečno Kekec. Zaradi okvare projektorja filmske predstave odpadejo, občani pa lahko zato v naslednjih štirih letih spremljajo, kar v živo, predstavo z naslovom Kekčeve ukane.
Vabi Ivan Golob
so treningi vedno v sožitju dela in zabave. Na tekmovanjih nas vseskozi spremlja naš športni u~itelj Robi Bezjak, posebno vlogo pa je odigral tudi naš trener Martin Kureš^
Nataša Vidovic, članica šolske ekipe, S.razred
Zimska šola v naravi
V	sredo, 11.12.2002, smo se u~enci petih razredov naše šole odpravili v zimsko šolo v naravi na Roglo. Spremljali so nas u~itelji: Irena Križanec, Drago Prislan, Ivan Štrafela in Milan Gabrovec.
Nastanili smo se v sobah hotela Brinje. Smu~anje in vožnje z vle~nico smo se u~ili v dopoldanskem in popoldanskem delu dneva. Ukvarjali smo se pa tudi z drugimi športnimi aktivnostmi - plavanje, igre z žogo^
V	prostem ~asu smo se zabavali z družabnimi igrami, kot so monopoli, šah^ Da pa na u~enje nismo ~isto pozabili, smo reševali tudi delovne liste in pisali dnevnik.Predzadnji dan smo tekmovali v veleslalomu, kjer smo dokazali svoje smu~arske spretnosti. Naj navedem le najboljše: 1. mesto Peter Maznari~ in Katja Kodri~,
2. mesto Blaž Verlak in Anja Hamer-šak, 3. mesto Blaž Sok in Sanja Roš-kar.
Preživeli smo krasen teden v ~udovi-to zasneženi naravi.
Sanja Roškar 5.b
Šestošolci smo spoznali Kolpo
9.decembra smo se navsezgodaj zbasali v avtobus in še zadnjikrat pomahali staršem v slovo. Kljub zastojem na cesti smo sre~no prispeli na naš cilj -Fara ob Kolpi.
Namestili smo se v sobe in že so se za~ele pou~ne aktivnosti od astronomije, biologije, športa V bližnjem
potoku smo lovili živalice in jih opazovali pod lupo. U~ili smo se o našem oson~ju , postavljali šotore, streljali z lokom. Pri urah aerobike smo se zelo nasmejali, saj našim fantom nikakor ni uspelo ujeti ritma. Ob ve~erih smo organizirali kvize, pono~i pa pogosto nemire, tako da so bili naši u~itelji že zelo vznemirjenih
Lea Vidovič 6.a
Sedmošolci v domu Planinka na Pohorju
Šola v naravi je trajala od 18.12.2002 do 22.12 2002.
Bikec Ferdinand
Dvodnevno druženje otrok in men-tojev osnovnih šol v Male~niku je z ustvarjalnim in kiparskim delom iz lesa ponovno omogo~ilo ~udovito razstavo v avli naše osnovne šole. Letos so u~en-ci Luka Horvat, Mojca Skrbinšek in Aleksander Kekec iz hloda izdelali skulpturo, imenovano Bik Ferdinand. Vabljeni k ogledu!
Mentorica: Olga Zorko
Tedenski projekt učencev drugih razredov - Življenje nekoč
Pripovedovala mi je babica Nada. Ko so koruzo potrgali, so jo spravili na veliki kup v skednju. Zve~er je prišlo mnogo ljudi li~kat koruzo. Li~kali so pozno v no~. Med li~kanjem so prepevali in pripovedovali vice. Ko so bili gotovi, so se še zabavali in plesali.
Alen Bezjak 2.b
Neko~ so ljudje obdelovali predvsem ro~no. Njive so orali s kravjo vprego. Škropiv niso poznali, zato so morali pogosto okopati kar z motiko. Kruh so pekli doma. Doma so vzredili tudi pra-ši~ka za dobro meso. V trgovini so kupili le sol in sladkor.
Miha Zelenik 2.a
Sodobna bajka z naslovom Avtomobil
Neko~ je živel vladar vseh bogov z imenom Avtomehanik. Nekega dne je spotoma domov sre~al lepo gospo. Povedala mu je, da ji je ime Izpušna cev. Poro~ila sta se in imela tri sinove. Prvemu je bilo ime Volan, drugemu Sedež in tretji je bil Prtljažnik. Sinovi so sklenili izumiti nekaj, kar bi jih zaznamovalo v Guinessovi knjigi rekordov. Želeli so, da ta nova iznajdba vsebuje del njih.
»Ta izum bo nosil najmanj polovico
mojega imena,«se oglasi o~e Avtome-hanik.
»Ja, poimenovali ga bomo avto,« doda še Prtljažnik. Sin Sedež je kmalu spoznal h~erko boga Avtobusa, zalo boginjo Šipo. Po poroki se jima je rodil sin Mobil. Sklenili so, da besedi avto dodajo še mobil in tako je nastal nepogrešljivi AVTOMOBIL, ki je eden pomembnejših izumov.
Mihela Kukovec 6.a
Med investicijami, ki so se v občini Markov-ci izvedle v tem letu je tudi o gradnja v Sto-jncih. Pi{emo {e o drugih pridobitvah.
Stran 2
Na osnovno{olski strani pi{emo o uspehih u~encev na {tevilnih tekmovanjih, o {oli v naravi in o u~enju tujih jezikov.
Stran 4

Vse lepo v letu, ki mu bomo nazdravili nocoj!
LIST IZ MARKOVCEV
ISSN 1580-3554
MARKOVCI, 31. DECEMBER (GRUDEN) 2002
LETO 3, ST. 6
o >
"(5
JASLICE, KI JIH LETOS OBČUDUJEMO V CERKVI SV. MARKA, JE POSTAVIL MARTIN SOK
Tja, kjer je rasel mah, smo fantje zabijali koli~ke
Pred tednom, ko smo praznovali enega največjih krščanskih praznikov in je v naših domovih zadišalo po smrekovih vejicah, vonj prižganih svečk pa se je mešal s tistim tako mamljivim vonjem cimeta in medu, je v cerkvi sv. Marka jaslice postavljal naš sovaščan Martin Sok iz Bukovcev.
Njegovo večmesečno delo, pri katerem so mu pomagali tudi Belšak Sandra, Rudi Gabrovec, Stanko Kos-tanjevec in Marjana Mar, si seveda še vedno lahko ogledate ter se tako spomnite Kristusovega rojstva. Mi pa naj vam ob tem povemo, da je postavljanje jaslic še mlad običaj. Najprej so, tako dr. Janez Bogataj v svoji knjigi Smo kaj šegavi?, postavljali figure in prikaze kristusovega rojstva v cerkvah in sicer v drugi polovici 16. stoletja. Prvim jaslicam na Portugalskem so kmalu sledile prve jaslice pri nas in to v Jakobovi cerkvi v Ljubljani 1644. leta, a se žal niso ohranile. Postavljanje jaslic na po-
deželju, kot ga poznamo danes se je množično začelo na prehodu iz 18. v 19. stoletje in v tem kratkem času smo na Slovenskem ustvarili pravo jaslično bogastvo. Mlada navada, ugotavlja Bogataj, je tudi božično obdarovanje, saj so se prva božična darila pojavila pred dobrimi 200 leti v Nemčiji, pri nas pa, najprej v meščanskem okolju, pred nekaj več kot petdesetimi leti.
Med tistimi, ki s svojim delom bogati kulturo in običaje izgrajevanja in postavljanja jaslic pri nas je zagotovo tudi naš sovaščan Martin Sok iz Bukovcev. »Spominjam se, da smo pri nas
doma za vsak božič postavljali jaslice. Najprej take, bolj skromne, a takrat, ko je oče nekje kupil lepe jaslice iz »gipsa«, smo z bratoma sklenili narediti še lepo okolje, kamor smo jih postavili. Luči in vsega, kar je mogoče dandanes kupiti v vsaki trgovini takrat seveda ni bilo in fantje smo tuhtali, kako bi jih sami naredili. Že v jeseni, ko smo grab-ljali listje, smo na mesta, kjer je rasel mah, zabili količke, da smo potem, v globokem snegu, našli mah in ga izkopali za krasitev jaslic. V naši družini je bilo postavljanje jaslic vedno eden najlepših dogodkov in še danes komaj čakam, da napoči čas, ko je treba začeti razmišljati, kakšne jaslice bomo imeli.,« pravi Martin Sok, ki je letos, kot že pred leti, svoje jaslice ponovno postavil v cerkvi sv. Marka. »Pred leti so ljudje že občudovali jaslice, ki sem jih naredil, takrat smo imeli s postavljanjem kar nekaj težav, a je naposled vse teklo in se bleščalo, kot sem si zamislil, letos pa upam, da bo tudi vse tako kot bi rad in bodo jaslice našim ljudem všeč,« je sredi decembra, ko smo ga zmotili sredi izdelave jaslic, ki te dni že vabijo v vaško cerkev pripovedoval Martin Sok. Z izdelovanjem je začel že kmalu po martinovem: »Potem, ko nazdravimo Martinu in mlademu vinu, se začne obdobje , ki ga imam najraje, tudi moj oče, doma v Moš-kanjcih še vedno postavlja tiste naše prve jaslice s petimi ovčkami in dvema pastirčkoma, sam pa sem pred leti, tiste jaslice so bile potem na ogled tudi v cerkvi, doma postavil jaslice, ki so mnoge prav očarale. Z gasilskimi avto-
mobili so vozili k nam otroke, da so se ti potem čudili in se navduševali nad mojim delom. Upam, da bo kdo od teh mladih čez leta tudi sam poskusil narediti kaj lepega in takega, da nam bo vsem pričaralo pričakovanja polno božično vzdušje. Tako lepo je verjeti v nekaj lepega in vse te lučke nam vsem res vlivajo upanje v srečen jutrišnji dan,« je sklenil pripoved Martin Sok.
(SPP)
V	novem letu bomo nadaljevali s starim
Leto, ki se posl^-vlja, nam je kljub videzu, da ni posebnih sprememb, prineslo veliko novega. Mimo so volitve, ki so izpolnile pri~akovanja ve~ine, koga drugega pa po svoje tudi razo~arale, volitve so pa~ volitve. Zmaga je na strani ve~ine pa ~etudi je ta mini - minimalna. Kakor koli sprijaznimo se z dejstvi in v ljudeh, ki so nam "dani" za {tiri leta najdimo možnost sodelovanja v interesu dobrega dela za vse, "ki hodijo po zemlji naši". Saj tudi "bog" ni za vse, a ga kljub temu vsi častimo!
Tako razmišljam kot volivec na lokalnih in državnih volitev. Kot izvoljeni župan v prvem krogu pa razmišljam nekoliko drugače. Med štirimi kandidati dobiti večino - zaupanje, mi pomeni veliko, nalaga mi tudi veliko odgovornost do vseh, tudi do tistih volivcev, ki so bili razočarani. Vesel sem rezultatov in ponovne potrditve, zato hvala vsem, ki mi zaupate in verjamete vame!
Spoštovani volivci, zahvaljujem se vam za ponovno zaupanje. Velika želja mi je to zaupanje opravičiti skupaj s svetniki, ki ste jih izvolili v občinski svet. Tudi v njihovem imenu, hvala.
Ni dolgo od volitev, vendar o njih več ne razmišljamo. Na dveh sejah novega občinskega sveta smo že imenovali vse občinske organe za delo občine v naslednjih štirih letih. Naše delo je predvsem nadaljevanje in realizacija programa, ki je bil začrtan v minulem mandatu. Začenjamo z razpravo o sprejemu proračuna za leto 2003 in 2004.
Potrudili se bomo, da bomo skupaj z občinsko upravo realizirali proračun v dobro vseh občanov!
V	želji, da bi skupaj stopili v naše novo štiriletno obdobje in obenem nazdravili novemu 2003. letu, vas obenem vabim, da se v današnji noči, kot že nekajkrat doslej, zberemo pred občino in se poslovimo od starega ter nazdravimo vsemu dobremu, ki prihaja z novim letom!
@upan Franc Kekec
V soboto pred božičnimi prazniki je predšolske otroke v vseh naših vaseh obiskal Božiček. Dobrega moža so se razveselili vsi, ki so svoje malčke pripeljali na ogled lutkovne predstave. To so prav za ta predpraznični čas pripravile vzgojiteljice iz vrtca, ki so nastopile v Stojncih, Bukovcih, Prvencih in Markovcih in se, tako kot otroci, še same pošteno zabavale. Okrasimo smrečico je bil naslov predstave, za obdarovanje otrok pa je poskrbela občina Markovci, ki je sladkarijam dodala še knjigo, tudi tisto, s pripovedko o kurentu^ (SPP)
IZ PRVEGA OBČINSKEGA NADSTROPJA
NOVOIZVOLJENI OBČINSKI SVETNIKI SO SE ZE DVAKRAT SESTALI
Pred nami je vrsta investicij - tudi gradnja deponije bioloških odpadkom
še preden so se svetniki prejšnjega mandata poslovili, ali se podali v boj za ponovno svetniško mesto so na zadnji seji sredi oktobra sprejeli še vrsto pomembnih odlo~itev.
Po hitrem postopku so sprejeli odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki prinaša na tem področju kar nekaj novosti. Občina bo poslej morala imeti za potrebe občanov lastno deponijo bioloških odpadkov, ki mora biti zagra-jena po predpisih, imeti določen čas poslovanja in vse, kar sodi zraven.
Za odstotek rasti industrijskih proizvodov so svetniki za prihodnje leto povišali vrednost točke za izračun nadomestila stavbnega zemljišča, kar predstavlja približno pet odstotno povišanje točke. Obravnavali so tudi vlogi dveh občanov, prvo za ureditev cestnega priključka javne poti v Borovcih, ki ji niso ugodili in drugo za vrnitev varščine za namen nakupa parcele v Novem Jorku., kar so sprejeli. Vendar z določenimi pogoji.
Na novembrskih volitvah smo dobili novo sestavo 11 članskega občinskega sveta, kot najvišjega organ odločanja v okviru pravic in dolžnosti občine. Izvoljen pa je bil tudi župan, ki bo naslednja štiri leta predstavljal in zastopal občino. Gotovo že vsi veste, da bo poslanstvo župana še naprej opravljal dosedanji župan Franc Kekec.
Tudi svetniki v novi sestavi so se že sestali na svoji prvi seji, ki je bila v ponedeljek 25. novembra letos. Najprej so imenovali mandatno komisijo. Ta je po pravilih poslovnika OS in s pomočjo predsednika občinske volilne komisije podala uradni izid volitev.
Komisija ni prejela nobenih pritožb na postopek izvedbe volitev in tudi sicer ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, tako da sporne izvolitve posameznega funkcionarja ni bilo. To pa je bil tudi pogoj, da so svetniki lahko soglasno potrdili mandate za člane Občinskega sveta in tako prvič uradno glasovali. S tem se je občinski svet konstituiral. Na predlog župana Franca Kekca so svetnika za podžupana ponovno izvolili Franca Kostanjevca in Milana Majer-ja, Stanislava Majcna in Konrada Jan-žekoviča izvolili za člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je do 13. decembra pripravila predloge za sestavo delovnih teles OS.
Odbor za družbene dejavnosti vodi Karl Majcen, člani odbora pa so Stanko Rožmarin, Konrad Janžekovič, Jože Bezjak in Natalija Plohl. Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo ter gosp. javne službe vodi Marjan Horvat, člani pa so Milan Majer, Zvonko Grešnik, Franc Kostanjeve in Janko Bezjak. Odbor za varstvo okolja in prostorsko nacrtovanje ter razvoj vodi Janez Li-ponik, člani pa so Konrad janžekovič, Milan Majer, Branko Kodorič in Pon-grac Golob. Odboru za infrastrukturo predseduje Franc Kostanjevec, člani pa so Karl Majcen, Ivan Liponik, Branko Kodrič in Ivan Bezjak. Odbor za finance in gospodarjenje s premoženjem vodi Dragica Meznarič, člani pa so Karl Majcen, Marjan Horvat, Janez Li-ponik in Franc Kostanjevec. Statutar-
no pravni komisiji predseduje Zvonko Grešnik, člana pa sta Konrad Janžekovič in Brnako Kodrič. Komisijo za odlikovanja in priznanja vodi Jože Bezjak, člana sta Slavko Rožmarin in Franc kKstanjevec. Komisijo za zaščito in re{evanje vodi Milan Majer, člana sta Ivan Liponik in Konrad Šmi-goc. Komisijo za pokopališče vodi Branko Kodrič, člana sta Stanko Korošec in Janko Petrovič. Komisija za KTV, tehnični del, Branko Kodrič, Zvonko Grešnik in Aleš Milošič. Komisija KTV, programski del je »v rokah« Jožeta Bezjaka, njeni člani so Slavko Rožmarin, Konrad jJnžekovič, Milan Gabrovec in Gregor Zmazek. Svetniki so za odgovorno urednico občinskega glasila List iz Markov-cev imenovali Slavico Pičerko Peklar, za člane uredniškega odbora glasila pa Natalijo Plohl, Jožeta Bezjaka, Ivana Liponika, Ivana Goloba in Marinko Bezjak. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu vodi Jože Kram-berger, člani pa so Jože Bezjak, Martin Zamuda, Franc Rožanc in Milan Ma-rinič, PP Ptuj. Na prihodnji seji OS bodo svetniki imenovali še člane nadzornega odbora.
Prerazporeditev prora-~unskih sredstev
Na županov predlog so člani Občinskega sveta soglašali še s prerazporeditvijo proračunskih sredstev predvsem na račun investicij, tako da so manjkajoča sredstva za dokončanje posameznih investicij iz letošnjega proračuna
prejeli še PGD in VO Nova vas za pridobitev potrebne projektne dokumentacije in za pripravo zemljišča za predvideno izgradnjo vaško gasilskega doma 1,5 mio tolarjev (gre za sredstva, ki so jim z rebalansom bila odvzeta). Za nakup zemlji{~a za že obstoje~o avtobusno postajo v Markovcih so odobrili 43.500 tolarjev, Godba na pihala bo dobila za dokon~anje ve~namenskega prostora v Stojncih 1,3 mio tolarjev, PGD Sobetinci za dokon~anje obnove gasilskega doma v Sobetincih milijona tolarjev SIT, Turisti~no dru{tvo ob~ine Markovci prejme za nakup pisarni{ke opreme 370 tiso~ tolarjev. Za 1,5 mio tolarjev je pove~ana tudi postavka stanovanjska posojila - do tega posojila so opravi~eni ob~ani, ki so uspeli na razpisu Stanovanjskega sklada RS za pridobitev stanovanjskega posojila.
Za zgoraj navedena sredstva so svetniki zmanj{ali prora~unsko postavka namenjeno nakupu zadružnega doma v Markovcih, saj zaradi nedore~enih vseh pogojev in neurejene dokumentacije s strani lastnika, zadružnega doma v leto{njem letu {e ne bo mogo~e odkupiti.
Za tem so svetniki za predvideno inflacijo v letu 2003 pove~ali {e ceno izvajanja zimske službe za 5,2 odstotka, kar pomeni, da ura pluženja ne sme prese~i 4.734tolarjev. Za enak odstotek so pove~ali {e to~ko za izra~un komunalne takse za leto 2003. Nasprotovali pa so povi{anju letne najemnine za najete grobove in mrli{ko vežico. Stro{ek najemnine oziroma grobarina ostaja v letu 2003 nespremenjen, dolo~ena pa
je višina najemnine za uporabo mrliške vežice na markovskem pokopališču in sicer {tiri tiso~ tolarjev po posameznem smrtnem primeru. Obravnavali so tudi vlogo kupca parcele v obrtni coni v smislu zmanj{anja DDV, kateri pa niso ugodili, saj višino DDV predpisuje zakon, ob~ina pa nima podlage za pla~evanje le tega za posamezne kupce.
V nadaljevanju so sprejeli {e program priprave za lokacijski na~rt za hitro cesto Hajdina - Ormož na območju Občine Markovci, odsek od meje z občino Videm do regionalne ceste R 228 Spuhlja - Zavrč ter za spremembe in dopolnitve dela lokacijskega načrta za hitro cesto Hajdina - Ormož - odsek Markovci - Gorišnica. S tem so omogočene nadaljne aktivnosti pri izvedbi odsekov hitre ceste, o čemer se boste občana podrobneje seznanili ob javni razgrnitvi lokacijskega načrta.
Na koncu je župan predstavil še delovno gradivo proračuna za prihodnji dve leti, o katerem ni bilo razprave. Istega bodo do prihodnje seje obravnavali posamezni odbori kot posvetovalna telesa Občinskega sveta, tako da bo sredi januarja prihodnjega leta že na dnevnem redu seje Občinskega sveta uradni osnutek proračuna za leto 2003 in 2004.
S tem se je zadnja seja iztekla, izteka pa se tudi letošnje leto. Le še nekaj ur nas loči od novega leta, naj bo to plodnim snovanjem naklonjeno našim svetnikom in vsem vam, spoštovani bralci Markovskega lista. SREČNO!
M.B.K.
Aktivnosti na področju investicij
Obrtna cona Novi Jork -2. faza
Ob~ina Markovci, skupaj z izbranim podjetjem UMARH d.o.o. iz Ptuja, izvaja pospešene aktivnosti pri izdelavi zazidalnega načrta za 2. fazo obrtne cone Novi Jork. Celotno območje 2.
Izgradnja čistilne naprave v obrtni coni
V obrtni coni Novi Jork smo konec novembra končali z izgradnjo čistilne naprave za potrebe komunalnih odpadnih voda, ki bodo nastale v obrtni coni. Čistilna naprava, ki bo zagotav-
racionalizacije izgradnje združili v en projekt in sicer: posodobitev omrežja CATV, v osrednjem delu Stojncev smo zgradili javno razsvetljavo in pločnik, hkrati pa smo skupaj z Elektro podjetjem Maribor posodobili del elektro omrežja (postavitev zemeljskih vodov). Občina Markovci je s tem posodobila
Gradnja obrtne cone Novi Jork poteka po načrtih
faze obrtne cone zajema približno 8 ha zemljišč, od katerih je pretežni del parcel v bistvu že oddanih, nekaj prostora pa je za zainteresirane podjetnike še ostalo. Čimprej bi želeli realizirati zazidalni načrt, da bi takoj zatem lahko pristopili k izdelavi projektne dokumentacije in sredi leta 2003 dejansko pričeli z izgradnjo infrastrukturnih objektov. Investicijski program še ni izdelan, zato o natančni višini investicijske vrednosti ni možno govoriti. Ocenjena vrednost izgradnje infrastrukturnih objektov 2. faze obrtne cone, vključno z nakupom potrebnih zemljišč, znaša preko 300 milijonov tolarjev.
ljala visoko stopnjo čiščenja, je velikosti 100 PE in z možnostjo razširitve. Gradbena dela je izvajala družba Gra-tel d.o.o. iz Skorbe, nadzor nad gradnjo pa družba Iusing d.o.o. iz Ptuja. Vrednost investicije znaša cca. 18 milijonov tolarjev, ki pa se v pretežnem delu povrnejo z zbrano takso za obremenjevanje komunalnih odpadnih voda iz države.
Gradnja infrastrukturnih objektov v Stojncih
V začetku septembra smo v Stojncih pričeli z izgradnjo štirih infrastrukturnih objektov, katere smo v smislu
omrežje za CATV tako, da je na celotnem območju Stojncev CATV omrežje izvedeno z zemeljskimi vodi. V samem središču Stojncev je zgrajene približno 200 m javne razsvetljave. V dolžini približno 100m je razširjeno tudi cestišče in zgrajen pločnik. Vrednost celotnega projekta v skladu z investicijskim programom zanaša okrog 25 milijonov tolarjev, v kar pa je le z zemeljskimi deli zajeta vrednost posodobitve električnega omrežja, ostali delež je financiral investitor Elektro Maribor.
Večnamenska dvorana Bukovci
V drugi polovici septembra je občina Markovci skupaj z Gasilskim društvom
Bukovci pričela z izgradnjo večnamenske dvorane v Bukovcih. Izvajalec gradbenih del je Gradis, gradbeno podjetje Gradnje Ptuj. Gre za gradnjo večnamenske dvorane velikosti 34 m x 17 m, ki bo služila potrebam vasi, posameznim društvom in zainteresirani javnosti v in izven občine. Večji del gradbenih del je že opravljen, preostala gradbena in obrtniška dela (pokrivanje in fasada) pa se bodo nadaljevala takoj v začetku prihodnjega leta, ko bodo vremenske razmere to dopuščale. Prav tako bodo v naslednjem letu realizirana nekatera dela strojnih in elektro instalacij ter preostala druga obrtniška dela, seveda po zagotovitvi preostalih finančnih sredstev. Za izgradnjo dvorane bo občina prispevala levji delež t.j. 60 milijonov tolarjev, 16 milijonov tolarjev smo pridobili iz državnih virov, preostalih 40 milijonov tolarjev pa bodo skušali preko Gasilskega društva zbrati Bukovčani sami.
Začetne aktivnosti za izgradnjo kanalizacije
Skupaj z Mestno občino Ptuj, Občino Gorišnica in Občino Hajdina smo pristopili k projektu »Zaščita podtalnice Ptujskega in Dravskega polja«. S skupnim pristopom, kot regionalnim projektom bomo lahko kandidirali na nepovratna sredstva RS za čiščenje in odvajanje odpadnih komunalnih voda, kakor tudi na mednarodna sredstva programa ISPA. Realna pričakovanja sofinanciranja z nepovratnimi sredstvi so v višini 50-60 odstotkov. Izveden je bil javni razpis za izdelavo potrebne investicijske in projektne dokumentacije, potrebne za prijavo za pridobitev evropskih sredstev. Izbrani izvajalec navedene dokumentacije je Inštitut za ekološki inženiring d.o.o., Maribor. Po predvidevanjih se bo gradnja kanalizacije pričela šele koncem leta 2004 in bo za območje občine Markovci po grobi oceni znašala 2 milijardi tolarjev, medtem ko bo sama priprava investicijske in projektne dokumentacije, potrebne za kandidaturo na evropska sredstva znašala preko 24 milijonov tolarjev.
Energetska zasnova območja občine Markovci
V	skladu z zahtevami iz Resolucije o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo in iz Energetskega zakona se je Občina Markovci odločila, da izdela energetsko zasnovo občine, ki bo naravnana v skladu s trajnostnimi usmeritvami razvoja energetike. Zasnova bo služila kot osnovni dokument za delovanje občine na energetskem področju. Za izvajanje projekta je bila izbrana firma ApE - Agencija za prestrukturiranje energetike iz Ljubljane. Za sofinanciranje projekta smo uspešno kandidirali na razpis Agencije za učinkovito rabo energije (AURE) pri Ministrstvu za okolje in prostor, ki je bil objavljen marca letos.
V	okviru energetske zasnove bo analizirano stanje na področju rabe in oskrbe z energijo v celotni občini Mar-kovci, primerjane bodo možne alternative in podani ukrepi za učinkovito izboljšanje stanja energetike v občini na kratki rok in dolgoročno.
Prve analize v okviru energetske zasnove kažejo na možnost izrabe bio-plina v občini, čeprav je število živine manjši kot so kazali predhodni podatki. Proučuje se možnost izvedbe daljinskega ogrevanja na bioplin v naselju Markovci s fermentorjem v osrednjem delu naselja Markovci.
Kot drugi večji obetaven projekt se kaže projekt izgradnje male hidroelektrarne na jezu Formin, kjer je na iztoku v Dravo mogoče izkoristiti pretok 5-15 m3/s in padec 11.metrov. Prve tehno-ekonomske analize kažejo, da bi bila donosnost projekta ugodna, hkrati pa tudi okoljsko sprejemljiva.
Energetska zasnova bo analizirala izvedljivost obeh projektov in predlagala prednostne ukrepe za realizacijo ugotovljenih potencialov varčevanja z energijo v javnih stavbah. Predvidoma v mesecu februarju prihodnjega leta bodo analize in celotna energetska zasnova predstavljene prebivalcem občine Markovci.
OBČINSKA UPRAVA, J.Š.
TURISTIČNI TEDNIK
CEZ MEJO V SOSEDNJO MADŽARSKO
He^vin - termalni raj
Le uro vožnje od slovenske meje leži na Madžarskem mestece Heviz. Mestece bi ostalo ne-opaženo, ~e se v njem ne bi nahajalo najve~je termalno jezero na svetu, ki obsega celih 4.4 hektarja
Naselje je nastalo že leta 1328, ko se je imenovalo Heuwyz. Pričujoče ime prevajamo kot "topla voda", v prevodu ho oziroma he pomeni toploto, viz pa vodo, je odlično poimenovanje za jezero, v katerem se je mogoče kopati skozi vse leto. Temperatura vode nekoliko niha; poleti doseže do 39°C, spomladi in jeseni znaša 30-32°C, v najhujši zimi pa ne pade pod 22°C. V globini 38 metrov se nahaja jama, ki se podaljša v vrelec. Od tod izvira termalna voda s temperaturo do 41 °C.
Voda ima zaradi visoke vsebnosti mi-
neralov zelo zdravilen učinek na več vrst bolezni in poškodb, za vse vrste revmatičnih bolezni, za regeneracije po zlomih in operacijah ter za poškodbe živcev. Tako se je zaradi zdravilne vode v Hevizu razvil zdraviliški turizem. V mestu je mnogo hotelov, toplic, zdravniških ordinacij in podobnih kompleksov. Clovek srečuje ogromno tujih turistov, ki prihajajo sem na različne terapije.
Okoli jezera je urejen park, ki ima poleg estetske funkcije tudi drugo, in sicer park zadržuje meglo in toploto, ki se pozimi dviga iz tople vode in na ta
način ohranja neko posebno klimo v okolici. V jezeru živi nekaj endemičnih vrst rib in rakcev, ki pa jih kot plavalci ne boste srečali, saj so izredno plašne. Na površini jezera se bohotijo rdeči lokvanji, katerih domovina je Indija, prav poseben občutek je plavati med cvetjem. V zadnjih letih je možno opaziti mutacije rdečih lokvanjev, ki tako postajajo vijoličasti in beli. Lokvanj je postal zaščitni znak jezera in dobil tudi prostor v mestnem grbu.
Ob robu jezera stoji lesen kompleks slačilnic, sredi jezera pa je postavljena še zgradba, ki poleg slačilnic obsega tudi pokrito kopališče, masažne salone in bar. Le nekoliko metrov vstran je najgloblja točka jezera, ki seže v globino 38 metrov, drugače pa je jezero globoko le 2 do 3 metre. Poleg jezera črpajo termalno vodo tudi iz umetnih vrelcev, ki jih uporabljajo zaprta kopališča in hoteli za svoje individualne storitve.
Nagradno turistiino vprašanje
Te dni sta Ptuj obiskali dve skupini tujih novinarjev. V okviru mednarodnega sre~anja novinarjev, ki je potekalo v organizaciji Evropske hiše Maribor, je najstarejše slovensko mesto obiskala skupina novinarjev iz Avstrije, Nem~ije, Francije in Poljske. Ogledali so si grad in muzejske zbirke v njem ter staro mestno jedro. Obisk so kon~ali v vinski kleti ob degustaciji vin in ve~erji z zna~ilno hrano našega okolja. V živo pa so si lahko ogledali tudi najbolj zna~ilno masko Ptuja in okolice - kurenta. V sklopu študijske ture, ki jo je organizirala Slovenska turisti~na organizacija in njeno predstavništvo v Zagrebu, pa so Ptuj obiskali novinarji in predstavniki turisti~nih agencij iz Hrvaške.
Kot ugotavljajo v Lokalni turistični organizaciji Ptuj, ki je bila ena od organizatoric srečanja, sodelovali so še Vinarstvo Slovenske gorice Haloze, Terme, Perutnina, Pokrajinski muzej in Ptujske vedute, bo potrebno organizirati še več takšnih srečanj oziroma
Po čem je iz zgodovine znana stavba na fotografiji? Foto: Črtomir Goznik
obiskov, ki bodo prispevali k večji prepoznavnosti in promociji turističnega Ptuja in okolice.
Še nekaj ur in leto 2002 se bo poslovilo. Tudi letos bodo lahko Ptujčani silvestrovali na prostem v organizaciji LTO Ptuj. Na Mestnem trgu bo živahno že od 21. ure naprej. Za živo glasbo bo skrbel ansambel Mlada pot, ob polnoči pa bo zbranim voščil ptujski župan
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Po čem je iz zgodovine znana stavba na fotografiji?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:

dr. Štefan Čelan.
Kot smo zapisali že zadnjič, se število obiskovalcev Ptuja povečuje. Število nočitev bo letos okrog 60 tisoč. To številko je zapisala tudi Nina Rižnar iz Strmca 8, 2272 Gorišnica, ki ji je tokrat pripadla nagrada.
Danes vprašujemo, po čem je iz zgodovine znana stavba na fotografiji. Da bo lažje, naj omenimo, da je bila od leta 1339 do 1752 last križnikov, nato invalidske uprave itd. Stavba ima zaradi mnogih predzidav spremenjeno prvotno obliko, v 19. stoletju pa je v zahodnem dvoriščnem traktu imela konsekrirano kapelo.
Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj s kosilom. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 10. januarja.
Zgodovina zdraviliškega turizma se je začela šele leta 1769, ko je zdravnik Szlaby Ferenc sestavil poročilo, s katerim je potrdil zdravilni učinek termalne vode iz jezera. Nekaj let za njim je grof Festetics ukazal urediti kopališče okoli jezera; postavljeno je bilo nekoliko lesenih hišic in urejen kanal za odtok vode. Babotsay Jozsef je s svojim spisom pripravil prvi propagandni material za jezero in že kmalu zatem so v Heviz začeli prihajati ljudje na zdravilno kopanje. V 19. stoletju pa se je že v večji meri razmahnil turizem, okrog
jezera so postavili več zdravilišč in hotelov. Številni zdravniki so tu postavili svoje ordinacije in v tem duhu utripa življenje Heviza še danes.
O nastanku jezera govori več legend. Ena izmed "novodobnih" legend pravi, da bo v primeru, če bo kakšen gost nezadovoljen zapustil mesto, svinčeni petelin na vrhu kopališkega kompleksa začel kiki rikati. Ampak to se v zgodovini Heviza še ni zgodilo. Pa prijeten in vremensko ugoden teden vam želim!
Ponedeljek, 6. januar
SLOVENIJA 1
6.20 Eu in mi. 6.25^ Utrip. 6.40 Zrcalo tedna. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~ila. 9.05 Čarobne dežele - ~arobno drevo, risana nan., 6/13. 9.15 Iz popotne torbe: Na delo veselo. 9.35 Zvezda kaže kraljem pot. 9.50 Oddaja za otroke. 10.10 Prvaki divjine, francoska dok. serija, 11/13. 10.35 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 11.00 Tistega lepega popoldneva. 13.00 Poro~ila, šport, vreme. 13.20 Tistega lepega popoldneva. 15.25 Osvajanje k2, ameriška dok. serija, 6., zadnji del. 15.55 Dober dan, koroška. 16.30 Poro~ila, šport, vreme. 16.50 Radovedni ta~ek: Obleka. 17.05 Pipsi, risana nan., 26., zadnja epizoda. 17.35 V divjini z..., avstralska poljud. serija, 6/9. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Pod žgo~im soncem, angleška nad., 1/8. 20.55 Gospodarski izzivi. 21.25 Pisave. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Knjiga mene briga - Žiga Valeti~-Uroš Šetina: Lili in Žverca - Vro~i ~asi celove~ernih risank. 23.05 Dosežki. 23.30 V divjini z..., pon. 0.20 pisave, pon. 0.45 Gospodarski izzivi, pon. 1.15 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 106.epizoda, pon. 1.40 Studio City, pon. 3.00 Kon~nica, pon. 4.00 Šport.
SLOVENIJA 2
9.20 Berchtesgaden: SP v alpskem smu~anju, slalom (ž), prenos 1. vožnje. 10.10 Hinterstoder: SP v alpskem smu~anju, veleslalom (m), prenos 1. vožnje. 11.50 Berchtesgaden: SP v alpskem smu~anju, slalom (ž), prenos 2. vožnje. 12.50 Hinterstoder: SP v alpskem smu~anju, veleslalom (m), prenos 2. vožnje. 13.40 Bisc-hofshofen: Smu~arski skoki - novoletna turneja, prenos. 15.30 Sobotna no~, pon. 17.05 Mary Tyler Moore, 106.epizoda. 17.40 Isko, mali mojster lasa iz Finske, francoska dok. nan. 17.55 Eva in Adam, švedska nad., 4/16. 18.25 Jasno in glasno, kontaktna oddaja. 19.15 Videospotnice. 20.00 Kon~nica. 21.00 Studio City. 22.00 Kloniranje ~loveka, znanstvena oddaja. 22.50 Brane Ron~el Izza odra. 0.15 Videospotnice, pon. 1.00 Videostrani.
POP TV
7.20 Dragon Ball. 7.50 Zenki. 8.15 Na deželi je lepo, pon. 9.05 Ko boš moja, pon. 10.00 Salome, pon. 11.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 12.10 Ljubezen brez greha, pon. 13.05 Športna scena, pon. 14.30 Ricki Lake. 15.20 Nezaželjena, 1. del. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 111. del. 17.15 Salome, 114. del. 18.10 Ko boš moja, 49. del. 19.15 24 ur. 20.00 Sedma nebesa, 15. del. 20.55 Urgenca, 3. del. 21.50 Raztresena Ally, 19. del. 22.40 Tretja izmena, 15. del. 23.30 24 ur. 0.10 No~ni program.
KANAL A
10.20 Popstars Tour 2002, pon. 12.50 Simpatije, 15. del. 13.40 Mladi in nemirni, 51. del. 14.30 Obala ljubezni, 185. del nad. 15.50 Varuhi luke, 32. del. 16.50 Korak za korakom, 14. del hum. nan. 17.20 Veseli rovtarji, 22. del hum. nan. 17.50 Družina za umret, 12. del. 18.20 Odklop. 19.10 Adrenalina. 20.00 Superfilm: Smrtonosno orožje, ameriški film. 21.55 Pa me ustreli, 19. del. 22.25 Gola resnica, 8. del. 22.55 Noro zaljubljena, 3. del. 23.25 Šov Jerryja Springerja. 0.15 Rde~e petke, eroti~na serija.
TV 3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Knjiga, pon. 9.45 Camelot. 11.40 Alen, pon. 14.20 Automobille, pon. 14.50 Alen, 41. del. 16.20 Spogledljivka, jug. film. 18.20 Auto Mondial. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Marguerite Volant, 9. del. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Naš vrt. 22.00 Iz doma~e skrinje. 23.15 Videalisti, pon. 00.20 Videostrani.
HTV 1
7.05 Amerika - življenje narave. 7.35 Fant spoznava svet, serija. 8.00 Novice. 8.05 Dobro jutro, Hrvaška. 10.00 Novice. 10.05 Izobraž. program. 11.05 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.35 Mo~ želje, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.10 Zvezdne steze. 15.00 Izobraž. program. 16.00 Novice. 16.05 Otroški program. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Hugo. 18.20 Iz jezikovne zakladnice. 18.50 Kultura. 19.30 Dnevnik. 20.05 Stoj in gledaj, dokum. oddaja. 20.50 Latinica. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Znanstve-no-izobraž. oddaja. 0.05 Zahodno krilo. 0.50 Frasier. 1.15 Dvojna vloga, film. 2.50 Siska. 3.50 Ljubezenske zgodbe, poljski film. 5.15 Amerika - življenje narave. 5.45 Glasbena TV. 6.30 Kraljestvo divjine.
HTV 2
10.15 Mir in ^ dobro. 10.45 Plodovi zemlje. 11.35 Željka Ogresta z gosti. 12.25 Živi zid. 14.20 Družinski vrtiljak. 14.50 Glas domovine. 15.25 Pustolovščine mladega Indiane Jonesa: Kupidonove strele, am. film. 17.00 Novice. 17.05 TV koledar. 17.15 Mo~ želje, serija. 18.35 Office Gossip, serija. 19.05 Kviz. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Zahodno krilo, serija. 20.50 Novice. 21.00 Frasier, serija. 21.30 Siska, serija. 22.35 Ljubezenske zgodbe, poljski film. 0.00 Zvonili ste, milord?. 0.50 Zvezdne steze, serija.
HTV 3
10.05 Hinterstoder: SP - veleslalom (M), prenos (1). 12.50 Hinterstoder: SP - veleslalom (M), prenos (2). 13.30 Bishofshofen: Novoletna turneja. 17.25 Dvojna vloga, film. 19.00 Planet Internet. 19.30 Smerokazi. 20.10 Rollerball, am. film. 22.10 Šport danes.
ORF 1
6.00 Otroški program. 10.00 Smu~anje, veleslalom moški, prenos. 11.20 Little Heroes 2. 12.45 Smu~anje, prenos 2. teka. 13.30 Smu~-arski skoki, prenos. 16.20 Bordanje, prenos. 17.20 Mr. Bean. 17.50 Captain Rom 19.30 Čas v sliki. 19.54 Šport. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Sporo~ilo v flaški, film. 22.15 Milijonska sre~ka. 22.20 Potnik 57. 23.40 Extreme justice.
ORF 2
6.00 Teletekst. 6.35 Nemški film. 8.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nedeljska matineja. 9.20 V spomin Rudolfu Nurejevu. 10.50 Novoletni koncert 2003. 12.00 Dokumentarna oddaja. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Universum. 13.55 Avstrijski film. 15.25 Nemški film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Arche 38. 17.30 Halo, kako ste?. 18.00 Najdeno v Avstriji. 18.45 V kar verujem. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Delopust. 20.15 Napoleon 1/4. 21.45 ~as v sliki. 21.55 Življenjski umetniki. 22.50 Kinoklasiki. 0.55 Pogledi s strani.
Torek, 7. januar
SLOVENIJA 1
6.25 Kulturna kronika. 6.30 Odmevi. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~ila. 9.05 Radovedni ta~ek: Obleka. 9.20 Pipsi, risana nan., 26., zadnja epizoda. 9.45 Fliper in Lopaka, risana nan., 14/26. 10.10 Študentska ulica, oddaja za študente. 10.40 V divjini z..., avstralska poljud. serija, 6/9. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Pod žgo~im soncem, angleška nad., 1/8. 13.00 Poro~ila, šport, vreme. 13.25 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 14.20 Gla-dius: Me~ - Mit in stvarnost srednjega veka, 2., zadnji del dok. oddaje. 14.50 Polno~ni klub. 16.05 Duhovni utrip. 16.30 Poro~-ila, šport, vreme. 16.45 Biser~ki iz bisergore. 16.50 Sprehodi v naravo: Jabolka in listi za Adama in Evo. 17.15 Knjiga mene briga - Žiga Valeti~-Uroš Šetina: Lili in Žverca - vro~i ~asi celove~ernih risank, pon. 17.40 Zgodbe iz Amerike: Aljaska, zadnja divjina. 18.30 Zakladi sveta, nemška dok. serija, 19/26. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Stoletna zgodba ljubljanskega hotela Union, dokumentarec meseca. 20.55 Aktualno. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Rosmersholm, norveška drama. 1.00 Zgodbe iz Amerike: Aljaska, zadnja divjina, pon. 1.50 Zakladi sveta, pon. 2.05 Stoletna zgodba ljubljanskega hotela Union, pon. 3.00 Aktualno, pon. 3.55 Mary Tyler Moore, pon. 4.40 Šport.
SLOVENIJA 2
8.30 Dober dan, koroška. 9.05 Dobro jutro. 11.20 Marlin Bay, novozelandska nad. 12.05 Hiša z vseh vetrov, 11/26. 15.10 Studio City. 16.05 Kon~nica. 17.05 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 107.epizoda. 17.35 Prava poznanstva, pon. 19.15 Videospotnice. 20.00 Stanislava Przybyszewska: Dantonov Primer, posn. 22.15 Jud levi, nemški film. 23.45 Videospotnice, pon.
POP TV
7.20 Dragon Ball. 7.50 Zenki. 8.15 Ricki Lake, pon. 9.05 Ko boš moja, pon. 10.00 Salome, pon. 11.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 12.10 Nezaželjena, pon. 13.05 Sedma nebesa, pon. 14.30 Ricki Lake. 15.20 Nezaželjena, 2. del perujske nad. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 112. del mehiške nad. 17.15 Salome, 115. del mehiške nad. 18.10 Ko boš moja, 50. del mehiške nad. 19.15 24 ur. 20.00 Preverjeno. 21.00 Resnična zgodba: Točka izginotja, ameriški film. 22.40 Tretja izmena, 16. del ameriška nan. 23.30 24 ur, pon. 0.10 No~ni program.
KANAL A
10.40 Adrenalina, pon. 11.30 Odklop, pon. 12.50 Simpatije, 16. del nan. 13.40 Mladi in nemirni, 52. del nad. 14.30 Obala ljubezni, 186. del nad. 15.50 Varuhi luke, 1. del avstralske nan. 16.50 Korak za korakom, 15. del hum. nan. 17.20 Veseli rovtarji, zadnji del hum. nan. 17.50 Družina za umret, 13. del hum. nan. 18.20 Odklop. 19.10 Adrenalina. 20.00 Akcija: Lov za aztežkim zakladom, ameriški film. 21.55 Pa me ustreli, 20. del hum. nan. 22.25 Gola resnica, 9. del hum. nan. 22.55 Noro zaljubljena, 4. del hum. nan. 23.25 Šov Jerryja Springerja. 0.15 Rde~e petke, serija.
TV 3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Auto Mundial, pon. 9.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Alen. 12.50 Margueritte Volant, pon. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 Alen - lunina svetloba, 42. del. 15.50 Iz doma~e skrinje, pon. 17.50 Dokumentarna oddaja. 18.20 Naš vrt, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 SQ Jam Show. 21.00 Rokometna mreža. 21.30 Avtodrom. 22.00 Iz doma~e skrinje. 23.15 Videalisti, pon. 23.50 Automobille. 00.35 Videostrani.
HTV 1
7.05 Amerika - življenje narave. 7.35 Fant spoznava svet, serija. 8.00 Novice. 8.05 Dobro jutro, Hrvaška. 10.00 Novice. 10.05 Izobraž. program. 11.05 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.35 Mo~ želje, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.10 Zvezdne steze, serija. 15.00 Izobraž. program. 16.00 Novice. 16.05 Otroški program. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Hugo. 18.20 Govorimo o zdravju. 18.50 Mestni ritem. 19.30 Dnevnik. 20.05 Globalno naselje. 20.40 Internacional, magazin. 21.10 Forum. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Boži~ni koncert. 0.00 Pravica za vse. 0.45 Smrtna kazen. 1.10 Nebeški dnevi, am. film. 2.45 Zopet znova. 3.30 Prizori iz zakonskega življenja, švedski film. 6.20 Remek. 6.30 Kraljestvo divjine.
HTV 2
10.20 Klic duha. 10.30 Iz jezikovne zakladnice. 11.00 Stoj in gledaj, dokum. oddaja. 11.30 Stanje stvari, oddaja. 12.30 Kultura. 13.00 Latinica. 14.35 Pustolovš~ine mladega Indiane Jonesa: Potovanja z o~etom, am. film. 16.05 Zvonili ste, milord?. 17.00 Novice. 17.05 TV koledar. 17.15 Mo~ želje, serija. 18.35 Smrtna kazen, serija. 19.05 Kviz. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Zopet znova, serija. 20.50 Novice. 21.00 Pari, serija. 21.30 Pravica za vse, serija. 22.20 Prizori iz zakonskega življenja, švedski film. 1.10 Zvonili ste, milord?. 2.00 Zvezdne steze, serija.
HTV 3
19.30 4. evropsko prvenstvo mažoretk. 20.05 Nebeški dnevi, am. film. 21.40 Šport danes. 21.50 Glamour Cafe.
ORF 1
6.00 Otroški program. 8.00 Varuška. 8.25 Little Heroes 2. 9.50 Indiana Jones, film. 11.45 Confetti Tivi. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Obalna straža. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor. 17.35 Sam svoj mojster. 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.30 25 magacin. 19.00 Chaos City. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Soko Kitzbuehl. 21.00 Newsflash. 21.10 Policaj iz Toelza. 22.45 Seks v mestu. 23.15 C.S.I. 0.00 Kralj iz St. Paulija.
ORF 2
6.00 Teletekst. 6.30 Lu~ v temo. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.55 Tri dame z žara. 10.15 Nemški film. 12.00 Doživetje Avstrija. 12.35 Halo, kako gre?. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Trapper John. 14.50 Grad ob Vrbskem jezeru. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Universum. 21.05 Reportaža. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizoriš~u. 23.05 Križemkražem. 0.00 Čas v sliki.
Sreda, 8. januar
SLOVENIJA 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~ila. 9.05 Biser~ki iz bisergore. 9.10 Grdi ra~ek Tine, risana nan., 10/26. 9.30 Sprehodi v naravo: Jabolka in listi za Adama in Evo. 9.50 Jaslice. 10.05 Knjiga mene briga - Žiga Valeti~-Uroš Šetina: Lili in Žverca - vro~i ~asi celo-ve~ernih risank. 10.20 Zakladi sveta, nemška dok. serija, 19/26. 10.35 Gladius: Me~ - Mit in stvarnost srednjega veka, 2., zadnji del dok. oddaje. 11.05 Zgodbe iz Amerike: Aljaska, zadnja divjina. 11.55 Na prepihu, finska dok. oddaja. 13.00 Poro~ila, šport, vreme. 13.30 Orionova pesem leta 2002. 15.00 Aktualno. 15.55 Hidak - Mostovi. 16.30 Poro~ila, šport, vreme. 16.50 Pod klobukom. 17.30 Oddaja za otroke. 17.50 Volja najde pot. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Sedmi pe~at: Gripsholm, koproduk-cijski film. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.55 Terminal. 0.30 Volja najde pot, pon. 1.20 Mary Tyler Moore, pon. 1.45 Deps, hrvaški film, pon. 3.15 Terminal, pon. 5.10 Šport.
SLOVENIJA 2
8.30 Hidak - Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 11.20 Marlin Bay, novozelandska nad., 12/38. 12.05 Hiša z vseh vetrov, nemška nad., 12/26. 14.10 Oberhof: SP v biatlonu, sprint (ž), prenos. 16.35 Slovenski ljudski plesi: Gorenjska, pon. 17.05 Mary Tyler Moore, ameriška nan. 17.35 Blues poro~nih zvonov, ameriški film, pon. 19.15 Videospotnice. 20.00 Umrli gigant: Tovarna avtomobilov Maribor, dokumentarni film, 1. del. 21.00 Jazz v objemu klasike, posn., 1. del. 22.00 Silvan Omerzu: Zbogom princ, lutkovna predstava. 22.50 Videospotnice, pon. 23.35 Videostrani.
POP TV
7.20 Dragon Ball. 7.50 Zenki. 8.15 Ricki Lake, pon. 9.05 Ko boš moja, pon. 10.00 Salome, pon. 11.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 12.10 Nezaželjena, pon. 13.05 Preverjeno, pon. 14.30 Ricki Lake. 15.20 Nezaželjena, 3. del. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 113. del. 17.15 Salome, 116. del. 18.10 Ko boš moja, 51. del. 19.15 24 ur. 20.00 TV kriminalka: Nenadni bes, ameriški film. 21.40 Newyorška policija, 18. del. 22.35 Tretja izmena, 17. del ameriška nan. 23.30 24 ur, pon. 0.10 No~ni program.
KANAL A
10.40 Adrenalina, pon. 11.30 Odklop, pon. 12.50 Simpatije, 17. del nan. 13.40 Mladi in nemirni, 53. de. 14.30 Obala ljubezni, 187. del. 15.50 Varuhi luke, 2. del. 16.50 Korak za korakom, 16. del hum. nan. 17.20 Bette, 1. del hum. nan. 17.50 Družina za umret, 14. del. 18.20 Odklop. 19.10 Adrenalina. 20.00 Svilene sence, 17. del. 21.00 Ekstra magazin. 21.50 Pa me ustreli, 21. del. 22.20 Gola resnica, 10. del. 22.50 Noro zaljubljena, 5. del. 23.20 Šov Jerryja Springerja. 0.10 Rde~e petke, serija.
TV 3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Naš vrt -božične zvezde, pon. 09.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Alen -lunina svetloba, pon. 14.20 Štiri tačke. 14.50 Alen, 43. del. 15.50 Knjiga. 16.20 Automobille. 16.30 Lovci na nagrade, film. 18.20 Rokometna mreža. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Bonanca, 32. de. 21.00 Sijaj. 21.30 TV razglednica. 22.00 Iz domače skrinje. 23.15 Oder dobre volje. 00.45 Videalisti, pon. 02.00 Videostrani.
HTV 1
7.05 Amerika - življenje narave. 7.35 Fant spoznava svet. 8.00 Novice. 8.05 Dobro jutro, Hrvaška. 10.00 Novice. 10.05 Izobraž. program. 11.05 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.35 Moč želje. 13.25 Glasbena TV. 14.10 Zvezdne steze. 15.00 Izobraž. program. 16.00 Novice. 16.05 Otroški program. 17.00 Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Hugo. 18.15 Svet podjetništva. 18.45 Usode. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kontakt-oddaja. 21.00 Enkraten svet. 21.30 Poslovni klub. 22.00 Split: Morje. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Kultura. 23.55 Reševalna služba. 0.40 Nočni program.
HTV 2
10.10 Religijski program. 11.10 Globalno naselje. 11.40 Govorimo o zdravju. 12.10 Mestni ritem. 12.40 Internacional, oddaja. 13.10 Forum. 14.30 Duhovno potovanje, am. film. 16.05 Zvonili ste, milord?. 17.00 Novice. 17.05 TV koledar. 17.15 Moč želje. 18.35 Serija. 19.05 Kviz. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Reševalna služba. 20.55 Novice. 21.10 Nikita. 22.00 Siberia, film. 23.35 Serije.
HTV 3
9.30 Zasedanje sabora, prenos. 19.30 Reprizni program. 20.00 Onkraj zvezd, am. film. 21.30 Glasbeno-dokum. oddaja. 22.15 Šport danes.
ORF 1
6.00 Otroški program. 7.50 Varuška. 8.10 Sam svoj mojster. 8.35 Obalna straža. 9.15 Sporočilo v steklenici. 11.20 25 magacin. 11.45 Confetti Tivi. 14.00 Nordijska kombinacija. 15.10 Obalna straža. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor. 17.35 Serija. 18.00 Newsflash. 18.05 25 magacin. 18.30 Nordijska kombinacija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Mreža, film. 22.05 Newsflash. 22.10 Ambushed, film. 23.50 Kralj St. Paulija.
ORF 2
6.30 Lu~ v temo. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Serija. 10.15 Nemški film. 12.00 Reportaža. 12.55 Pogledi s strani. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Serija. 14.05 Trapper John. 14.50 Grad ob Vrbskem jezeru. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 ~as v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Napoleon 2/4. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 ~as v sliki. 22.30 Svetovni žurnal. 23.15 Dokumenti. 0.00 Čas v sliki.
TA TEDEN NA
PTUJSKI TELEVIZIJI:
Sreda, prvi januar:
Novoletni videomeh -prvi del,
sobota, 4. januar, in nedelja, 5. januar:
Videomeh - drugi del.
Vsak
ponedeljek med 21. in 22. uho na
phoghamu
hadia
ptuj
pripravlja in vodi:
Vladimir kajzoVar
10
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
PARADA
RADIOPTUJ
89.8-98.e-l04:3MHz
ČETRTEK, 2. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 Horoskop. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 HIT STYLING. 11.50 CONECT. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
PETEK, 3. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 6.30 Novice (še ob 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 7.00 Obvestila (še 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in
19.05). 6.45 HOROSKOP^ 7.00 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 Za več zdravja (profesor Vlado Čuš). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: 40 let radia Ptuj, Napovednik prireditev in Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.40 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice). SOBOTA, 4. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP^ 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 ŠPORT in POPULARNIH 10 (Jankom Bezjak in David Breznik). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
NEDELJA, 5. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOf. 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). PONEDELJEK, 6. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 6.30 NOVICE (še 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 7.00 Obvestila (še 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP^ 7.00 Vprašanja in odgovori. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (D. Klajnšek). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in lenarška kronika (M. Ozmec in Z. Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor R. Žule). 20.00 VROČA LINIJA (D. Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z V. Kajzovarjem). 22.00 GLAS-
BENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). TOREK, 7. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 6.30 NOVICE (še 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP^ 7.00 Vprašanja in odgovori. 9.05 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Pomoč sočloveku (Marija Slodnjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (radio Triglav).
SREDA, 8. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z R. Škrjancem). 6.30 Novice (še 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). Na današnji dan. 7.00 Obvestila (še 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). HOROSKOP. 9.05 Po Slovenskih goricah (Z. Šalamun). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije. 20.00 Škrjančkov ropot. 22.00 Glasbe želje prek SMS. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav).
NASVETI
Kuharski nasveti
Hladne mesne jedi za najJaJjjO nO~
O jedilniku za najdaljšo noč veliko razmišljamo. Eni dajejo prednost jedem, ki jih lahko pripravijo vnaprej in kasneje skupaj z družino. Jedi, ki jih lahko pripravimo vnaprej, so najpogosteje hladne. Vendar kljub vsemu strogo izbrane, nekaj posebnega, kar vsak dan ne uživamo. Tako izbiramo med živili, kot so kaviar, prekajeni losos, goveji file, školjke, rakci ali mešani morski sadeži, prekajena postrv, najkvalitetnejši siri, pršut, vložene beluši, artičoke, vložene gobice, olive in druga živila.
Kaviar je eno izmed najdragocenejših živil. Že zardi njegovega dolgočasnega procesa pridobivanja, saj mora riba doseči starost 15 do 20 let, preden se dajo ribje ikre predelati v kaviar. Zraven tega so med posameznimi vrstami in med posameznimi ribami velike razlike v kakovosti iker. Največ kaviarja še vedno predelajo iz jesetrovih iker. Najpogosteje uporabljamo malo so-ljen jesetrov kaviar. Največja kaviarjeva zrna, siva po barvi, daje beluga, manjša in temnejša, skoraj črna , vendar odličnega okusa so jajca severuge, ki je hkrati najpogostejša vrsta kaviarja na našem tržišču.
Visoko ceno pravega kaviarja povzroča delno tudi hitra in skrajno natančna predelava. Ne-predušno zaprt kaviar se pri strogo nadzorovani temperaturi drži največ šest mesecev. Trajnost se s pasterizacijo močno podaljša, vendar slabo vpliva na okus kaviarja. Ko kaviar odpremo, ga v hladilniku hranimo največ en teden. Iz kaviarja na hitro pripravimo kar nekaj slavnostnih jedi. Najenostavneje je, da prepečenec ali toast, ki ga narežemo na 4 enake dele, najprej na tanko premažete s surovim maslom in nato s pomočjo žličke na maslo enakomerno po-
razdelite kaviar. Po želji rahlo pokapljamo z limoninim sokom in že lahko ponudimo zraven penine. Polovico kruhka lahko prekrijemo s temnim kaviarjem, polovico pa z rdečim ali belim kaviarjem, da dobimo lepo barvno kombinacijo.
Majhne kruhke pa lahko obložimo tudi s prekajenim lososom, tako da opečeni kruh prav tako najprej premažemo s surovim maslom in nato dekorativno nanj položimo manjše koščke lososa. Teh kruhkov dodatno ne krasimo, saj s tem prekrijemo prijetno oranžno barvo lososa. Iz svežega lososa pa lahko pripravimo poljubne ribje rulade, nadevane s svetlimi nadevi, ali tako, da uporabimo glede na barvo belo ribo in tako file lososa stanjšamo, prav tako file poljubne bele ribe, začinimo, položimo en file na drugega, zavijemo in v slani in začinjeni vodi skuhamo. Kuhane ruladi-ce ohladimo, hladne odvijemo in ponudimo s hladnimi omakami.
Iz govejega fileja najpogosteje za najdaljšo noč pripravimo tatarski biftek, ki ga prav tako ponudimo skupaj z opečenim kruhom in surovim maslom. Okusni tatarski biftek dobimo, če goveji file, najpogosteje ko-
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 415. NAD.
Du{evno zdravje otrok in mJadostnikov
127. nadaljevanje
Disfunkcije v družini in sodobne
v	4»	V •
možnosti pomoči
če želimo razpravljati o sodobnih možnostih pomoči, se je potrebno najprej dogovoriti, kaj nam, tako imenovanim profesionalcem, pomeni izraz disfunkcija v družini in kdaj družina pomoč sploh potrebuje. V družini z disfunkcijo naj bi obstajal simptom ali problem. Mogoče je lažje začeti razpravljati o simptomu; da se ga namreč označiti z eno od šifer mednarodne klasifikacije bolezni.
Disfunkcijo v družini lahko poleg duševne motnje predstavlja tudi telesna prizadetost, če se družina organizira okoli nje na dis-funkcionalen način. Nato sledi retorično vprašanje: "Katera družina je brez problemov?" Ali ni morda disfunkcija, če si družina ne
dovoli ali ne upa priznati, da ima tudi ona probleme - če naj bi bili problemi in krize del normalnega življenjskega cikla? Nato se je potrebno dogovoriti, ali ima lahko posamezni član družine simptom ali problem ( = disfunkcijo), ne da bi to vplivalo na ostale člane?
če gledamo na svet s sistemske perspektive, potem člani družine vplivajo drug na drugega oziroma so drug drugemu okvir vedenja. Torej nosilec ali nosilka simptoma vpliva na druge člane in drugi člani družine vplivajo na nosilca simptoma.
Morda je zato smiselno govoriti kar o disfunkcionalni družini.
Naslednjič bomo še razpravljali o tej temi.
nico, kar se da fino sesekljamo, če ga meljemo, ga meljemo večkrat, in sicer tako, da ga najprej grobo zmeljemo in nato še vsaj dvakrat fino. Pri uporabi mul-tipraktika sekljamo majhne količine govejega fileja, da mesa ne pogrejemo. Nato mu dodamo res fino sesekljane ali mlete začimbe, pri tem ne izpustimo mlete kumine, kaper, sardel-nega fileja, sesekljane šalotke, soli, popra, gorčice, majoneze in peteršilja. Začimbe dodajamo postopoma, saj velika količina posamezne začimbe prav tako lahko vpliva na barvo bifteka.
Goveji file pa lahko tudi mariniramo s soljo, poprom, premazan z gor~ico, pokapljan z olj~nim oljem, in ko je mariniran, ga spe~emo. Pe~enega zavijemo v folijo, da ostane ~im bolj so~en, in ohladimo. Ohlajenega narežemo ~im bolj na tanko. Dekorativno ga naložimo na ploš~o, še dodatno pokapljamo za marinado, ki jo pripravimo iz gor~ice, sesekljanih kaper, olj~-nega olja, po potrebi solimo in popramo.
Lahko pa na mizo v stekleni skodelici damo kaviar, v primerni posodici maslo, na plo-
ščo naložimo prekajeni losos, na drugo manjšo količino tatarskega bifteka, sestavimo še manjšo ploščo poljubnih sirov, dodamo lahko tudi sadje, nekaj grisini-jev ovijemo s tankimi rezinami pršuta in prav tako damo na ploščo ali krožnik, vložene artičoke napolnimo s poljubno solato in prav tako damo na krožnik in vložene beluše prelijemo z vi-negretsko ali jogurtovo omako. Tako dobimo celo malo pojedino iz hladnih jedi, ki si jih lahko pripravimo vnaprej, in ko dobimo goste, dodamo šele opečeni kruh. Vsak gost si sestavlja svo-
je obložene kruhke ali kanape-je. Hkrati imamo kar nekaj dela, in tako je še čas do novega leta še krajši, ko nazdravimo s primerno ohlajeno penino, ki na tej slavnostni mizi prav tako ne sme manjkati. Tudi če boste izbrali le nekaj teh jedi, bo ta večer dovolj slavnosten.
V letu 2003 Vam želim poleg zdravja in uspehov še mnogo kulinaričnih uspehov.
Nada Pignar, prof. kuharstva
PRAVNI NASVET / RISE: MIRKO KOSTANJEVEC
Novi zakon o samoprispevku
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Kdo in na podlagi katerih podatkov sestavi volilni imenik glasovalnih upravičencev?
Volilni imenik glasovalnih upravičencev na referendumu o uvedbi samoprispevka sestavi občinska uprava na podlagi podatkov, pridobljenih od upravljavcev zbirk podatkov o stalnem prebivališču, o fizičnih osebah z dohodki, ki so bili obdavčeni z dohodnino v predpreteklem letu pred uvedbo samoprispevka, in o višini dohodkov oseb, starejših od 15 let, ter o lastništvu in uporabi nepremičnin.
Kdo je zavezanec za samoprispevek?
Glede na 14. čl. ZSam je zavezanec za samoprispevek fizična oseba, ki ima pravico glasovanja na referendumu o uvedbi samoprispevka. če pa fizična oseba v obdobju, za katerega je samoprispevek uveden, izpolni pogoje iz zgoraj prikazanega 9. čl. ZSam, postane tudi zavezanec za samoprispevek. Izgubi pa lastnost zavezanca za samoprispevek, če ne izpolnjuje več v cit. členu naštetih pogojev. O pridobitvi lastnosti zavezanca za samoprispevek kakor tudi o izgubi te lastnosti bo odločil v Odloku o uvedbi samoupravka določen organ, in sicer z odločbo .
Izdaja odločbe o samoprispevku in plačevanje samoprispevka
Na podlagi Odloka o uvedbi samoprispevka bo pristojni organ izdajal v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku zavezancem odločbe o samoprispevku, ki ga bodo zavezanci plačevali na ustrezni vplačilni račun, ki se bo razporejal v dobro občine.
Odmera samoprispevka
Samoprispevek posameznega zavezanca se za obdobje enega leta odmeri od njegovega bruto dohodka v predpreteklem letu pred uvedbo samoprispevka, vendar največ od bruto dohodka v višini trikratne povprečne letne plače v RS v letu, na katero se nanaša dohodek. Samoprispevek se odmeri največ po stopnji 2% (glej 16. čl.). V 17. čl. ZSam je pojasnjeno, kaj se šteje za bruto dohodek.
Ali je možna tudi oprostitev plačila samoprispevka ali pa znižanje pri plačevanju?
Da, in sicer po 18. čl. Razlogi za oprostitev oz. znižanje plačevanja pa so določeni v Odloku o uvedbi samoprispevka.
Prisilna izterjava zapadlih obveznosti iz naslova samoprispevka in plačilo zamudnih obresti
Zoper zavezanca, ki zapadlih obveznosti iz naslova samoprispevka ni plačal v predpisanem roku, se opravi prisilna izterjava. Od samoprispevka, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, mora plačati tudi zamudne obresti. Če bi izterjava neplačanega samoprispevka ogrozila preživljanje zavezanca in članov njegove družine, se samoprispevek odpiše po postopku in na način, ki ga predpiše občinski svet.
Zastaranje
Pravica do odmere in izterjave samoprispevka in pravica zavezanca za vračilo preveč plačanega samoprispevka zastara v 3 letih po nastanku obveznosti oziroma po izvršenem plačilu.
Zbiranje zasebnih sredstev
Zaradi zbiranja zasebnih sredstev za sofinanciranje izgradnje ali rekonstrukcije javne infrastrukture lahko občina ob upoštevanju določb ZSam sklene s fizično osebo, ki želi prispevati svoja denarna sredstva, pisno pogodbo (24. čl.).
Kateri določbi Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) prenehata veljati z dnem uveljavitve ZSam?
Glede na 29. člen ZSam je to določba 2. stavka 2. odstavka 47 b čl. ZLS, ki je določil, da je samoprispevek na referendumu sprejet, če je zanj glasovala večina volivcev, ki so glasovali, in določba 1. odstavka 19. člena ZSam, kolikor določa, da se delovanje ožjega dela občine, ki je pravna oseba, financira s samoprispevkom.
BIVŠI ZAKON O SAMOPRISPEVKU (ZS)
Kot sem že v uvodu tega članka zapisal, bom predstavil tudi nekaj določb iz bivšega ZS. To bom storil z namenom, da bodo bralci videli razlike med določbami sedanjega ZSam in bivšega ZS in da bodo sami lahko ocenili te določbe, pri katerih bom tudi podpisani dal nekaj pripomb.
Po bivšem ZS je samoprispe-
vek uvedel pristojni organ krajevne skupnosti, izjemoma pa tudi občinska skupščina. Menim, da ne bi bilo nič narobe, če bi lahko tudi po sedanjem ZSam četrti v velikih mestih uvajale samoprispevke, kar pa jim cit. zakon omogoča.
Po ZS se je lahko uvedel samoprispevek tudi na področju dela, v materialu, v prevozu ali v drugih storitvah, če je to glede na namen uvedbe in možnosti občanov ustrezneje. Mnenja sem, da bi bilo bolj demokratično, če ZSam ne bi osebam iz zgoraj prikazanega 3. odstavka 9. čl., če so stare 15 let, odvzel pravice glasovanja, temveč bi jim to priznal in jih obenem obvezal, da bi samoprispevek lahko izvršili v dela ali v drugih storitvah, če jih je hotel oprostiti plačevanja v denarju.
ZS je kot način sodelovanja v pripravljalnem postopku za razpis referenduma in na refe-
rendumu omogočil nekaterim zavezancem, kot npr. delavcem na začasnem delu v tujini, ali osebno izjavljanje ali podpisovanje. ZSam v podpisovanju nima določb, čeprav bi, po mojem mnenju, bilo koristno, da bi jih imel.
V ZS niso bile zapisane določbe, kdaj je samoprispevek bil na referendumu sprejet, temveč je take določbe vseboval že zgoraj omenjeni 47 b čl. Zakona o lokalni samoupravi. Sedanji ZSam pa v 2. odstavku 2. čl. take določbe vsebuje. Pojavlja pa se vprašanje, ali so sedanje določbe o sprejetju referenduma v skladu s 23. členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Ur. l. RS št. 15/94), ki v skladu s čl. 90 ustave RS določa, da je predlog na referendumu sprejet, če glasuje zgolj večina volivcev, ki so glasovali.
Mirko Kostanjevec
PTUJ / KAJ STORITI, CE BO POTREBEN ZDRAVNIK?
112 Je za resniino urgentna stanja
Pred nami so praznični dnevi, ko se kaj rado pripeti, da nam zagode pri zdravju ali kakšna poškodba, saj nesreča nikoli ne počiva. Zato ne bo napak, če vas opozorimo na možnost obiska pri zdravniku ali na možnost nudenja prve medicinske pomoči. Kot je povedal predstojnik Službe za nujno medicinsko pomoč v Zdravstvenem domu Ptuj mag. Branko Babič, dr. med. spec., želijo zdravstveni delavci, da bi bili občani oziroma potencialni pacienti o delu posameznih dežurnih zdravniških služb podrobneje obveščeni, predvsem pa, da bi se izognili nevšečnostim in da bi se v prid hitrejšemu nudenju potrebne nege ali pomoči posameznih terminov in napotkov tudi dosledno držali.
Zato objavljamo časovne termine posameznih zdravniških služb. -
V	ambulanti za nujno medicinsko pomoč delajo od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure, medtem ko v času od 14. do 20. ure izvajajo neprekinjeno zdravstveno varstvo.
Dežurna zdravni{ka služba je na voljo med delavnikom od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. Ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 7. ure zjutraj do 6. ure naslednjega dne.
V	prvi dežurni ekipi je poleg dežurnega zdravnika na voljo tudi dežurni medicinski tehnik, v drugi dežurni ekipi za nujno medicinsko pomoč, predvsem za resnejše intervencije ali poškodbe, pa poleg dežurnega zdravnika še voznik in zdravstveni tehnik.
Poleg tega je za otroke organizirana dežurna pediatrična ambulanta, ki ob sobotah, nedeljah in praznikih dela od 9. do 21. ure. S hišnimi obiski zdravnikov na domu bolnikov pa je tako. - Za bolnike, ki imajo izbranega svojega zdravnika v Zdravstvenem domu Ptuj, opravljajo obiske bolnikov na domu od ponedeljka do petka med 13. in 15. uro. Za bolnike, ki imajo izbranega zdravnika zasebnika, pa opravlja hišne obiske zdravnik zasebnik.
Naj ob koncu zapišemo še vse nujno potrebne telefonske številke. -Za hišne obiske zdravnika na domu pokličite 771-25 11, za sanitetne prevoze 771-48 41, samo za resnično urgentna stanja, kot so recimo hude resne poškodbe, nezavestna stanja, sum na srčni infarkt ali možgansko kap pa tudi za sladkorno komo, pa pokličite 112.
-OM
INFORMATIKA
Internet nad oblaki
Sodobni poslovneži ne morejo brez interneta. Vsaj velika večina ne. Podobno velja {e za marsikoga. Dostop do interneta postane redka in iskana dobrina med popotovanji, {e posebej deset kilometrov visoko v zraku, v srebrni ptici, ki leti nad oblaki. Nasploh so bila letala dalj časa neosvojena trdnjava globalno raz{irjenega fenomena. Razlog temu so tehnične težave, predvsem povezava med zemeljsko podatkovno hrbtenico in visokoletečimi letali, ki se gibljejo s precej{njimi hitrostmi. Povezavo je moč izvesti v samo dveh smereh; navzdol, z zemeljskimi sprejemnooddajnimi postajami ali navzgor s sateliti.
Trenutno so v uporabi obe rešitvi, ki pa še vseeno ne omogočata kakovostnega surfanja na podobni ravni, kot lahko to počnemo doma ali v službi. Največjo težavo predstavlja ozko komunikacijsko grlo, ki se ponaša s hitrostmi, primerljivimi z analognimi ali ISDN-modemi pa še ta relativno majhna pasovna širina je razdeljena med več uporabnikov. Trenutno je ta vez z zemljo omejena na 2.4 ali 9.6
kbit/s, le v nekaterih primerih doseže hitrosti 64 ali 128 kbit/s. Takšne številke nam dajo takoj vedeti, da lahko pozabimo na hitro surfanje in neomejen dostop do interneta.
Nekakšna rešitev, ki jo trenutno ponuja podjetje Tensing v sodelovanju z nekaterimi večjimi letalskimi družbami, bazira na sistemu proxy strežnika v letalu. Ta se pri vsakem postanku letala napolni s svežim nabo-
rom podatkov in spletnih strani, ki so potem med poletom na voljo uporabnikom. Ti so s strežnikom povezani na več načinov. Eden je uporaba letalskih telefonov in njihovih priključkov za prenosnike, druga možnost je napeljava povsem novega omrežja, ki pa še zdaleč ni poceni, tretja pa vključuje brezžično WLAN omrežje. Kakorkoli že, potniki lahko brez omejitev surfajo po lokalno shranjenih spletnih straneh, omejitve pa nastopijo pri pošiljanju in sprejemanju elektronske pošte ali obisku spletnih strani, ki niso shranjene v letalskem proxy strežniku. V tem primeru strežnik zabeleži zahtevo in uporabniku svetuje, da naj ponovno poskusi čez nekaj minut.
V tem vmesnem času se strežnik preko satelita poveže z zemeljsko postajo, s katero izmenja podatke o želeni spletni strani in pošlje ter sprejme elektronsko pošto. Satelitska komunikacija še zdaleč ni poceni, zato je količina prenesenih podatkov omejena. Pri elektronski pošti se pogosto srečujemo s priponkami, ki lahko obsegajo kar nekaj kilo ali megabajtov. Tensingov sistem v takih primerih prenese le osnovno elektronsko sporočilo, opozori pa na priponke, njihovo velikost in ponudi prenos le-teh, a z dodatnim doplačilom. Velika prednost Tensingovega sistema je v tem, da predhodno obvesti o stroških in ponudi izbiro.
Sorodne rešitve razvijajo tudi drugi proizvajalci, med njimi je še najbolj prodoren Boeing, ki želi biti prvi s širokopasov-
RADIO)))TEDNIK
Spoštovani,
postanite naročnilc/naročnica Tednil<a in podarimo vam darilo v vrednosti 10.000 SIT! Naše darilo obsega:
-	6 X 600 SIT popusta pri malih oglasih v TEDNIKU	3.600 SIT
-	popust pri naročilu zahvale ali spomina v TEDNIKU	3.000 SIT
-	popust pri naročilu čestitke na RADIU PTUJ	2.480SIT
-	vsako četrtletje Vam podarimo eno številko TEDNIKA	920 SIT
SKUPAJ:	10.000 SIT
Darilo boste lahko unovčili celo leto 2003. Za vsako četrtletje Vam bomo na položnici odšteli naročnino za eno številko, ostale popuste pa boste naročniki TEDNIKA uveljavljali s pomočjo kuponov kadarkoli v letu 2003. Kupone lahko unovčijo samo aktivni naročniki, ki imajo poravnano naročnino. Če boste izkoristili vse ugodnosti, vas bo celoletna naročnina na TEDNIK namesto 11.960 SIT stala samo 1.960 SIT Toliko novic za tako malo denarja! TEDNIK - VAŠE ŠTAJERSKE NOVICE.
NOV NAROČNIK:
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta: DŠ:_
Tel.:
Datum naročila in podpis:_
Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ.
nim dostopom do interneta na letalih. To naj bi mu uspelo z gosto mrežo geostacionarnih satelitov. Boeingov sistem, imenovan Connexion, je v sami zasnovi naprednejši od konkurenčnega Tensingovega sistema, vseeno pa ima slednji veliko prednost pred Boein-gom; je namreč že na voljo in kar nekaj letalskih družb ga že uporablja.
Internet med oblaki je čudovito sredstvo za preganjanje dolgčasa ali opravljanje nujnih opravil. Medtem ko smo po eni strani priče razvoju širokopasovnih komunikacij, smo po drugi strani med letenjem nad to informacijsko džunglo še vedno precej odrezani od tega sveta. Rekli boste, da imamo elektronsko pošto in omejen nabor spletnih strani. To je sicer res, vendar je internet medij, ki izredno težko prebavlja besedico "omejitev". To mu preprosto ne leži in takšnega smo vajeni. Prvi koraki so storjeni, pred razvijalci in letalskimi družbami pa je še dolga pot do popolnega interneta s popolnoma zadovoljno stranko na popolnem letalu "najboljše" letalske družbe.
Simon Sketa
Linux v napravah uporabniške elektronike
Matsushita (Panasonic) in Sony bosta skupaj razvila posebno razli~ico operacijskega sistema Linux, ki bo namenjen rabi v napravah po-tro{ni{ke elektronike. Doma~e avdio-vizuelne naprave sedaj uporabljajo proizvajalcem lastne operacijske sisteme in programsko opremo, skupna platforma — Linux — pa naj bi pocenila razvoj in poglobila možnosti medsebojne komunikacije naprav razli~nih proizvajalcev. Sony je Linux že uporabil v digitalne, videore-korderju Cocoon, ki se prodaja samo na Japonskem. Kljub temu, da bosta za razvoj poskrbela Sony in Matsushita, bo tudi ta razli~ica Linuxa prosto dostopna. Ustanovljen bo tudi forum, v njega pa želita Sony in Matsushita pritegniti še Philips, Sharp, Hitachi, Samu-sung, IBM in NEC. Verjetno se za prizadevanji Matsushite in Sonyja skriva tudi prestižni boj z Microsoftom, ki ne skriva želj po vse ve~ji prisotnosti svojih izdelkov v doma~em zabavnem okolju.
Sexy Korejec
Dame, pozor! Samsung ima za vas telefon. SGH-T700 je namenjen ženskim uporabnicam, kar dokazuje že s prikupnim oblikovanjem, zunanjimi merami ter funkcijami. Te zajemajo tudi bioritem, računalo kalorij ter koledarček "tistih dni". SGH-T700 ima barvni zaslon s prikazom 65.000 barvnih odtenkov, podpira EMS-sporočila in polifonična zvonjenja. Naenkrat lahko predvaja kar 40 glasov. Ob vsej opremi pa ta mobilnik ne pozna MMS sporočil ter paketnega prenosa GPRS. Zunanje mere aparata so 73,5 x 53 x 22,5 milimetrov, tehta pa 76 gramov.
Najbolj iskani pojmi na spletu
Google, po obisku prvi spletni iskalnik na svetu, je objavil spisek gesel, ki so bila v letu 2002 največkrat vnesena v iskalnik. Med ženskami je bila največkrat iskana Jennifer Lopez. Jenny je naslov nasledila od lanske zmagovalke Britney Spears. Med "trinožci" je najbolj iskan Eminem, pri blagovnih znamkah pa...Ferrari ?! Tehnološki izrazi imajo vodilnega predstavnika, ki se odziva na ime MP3, najbolj iskan športnik je bil David Beckham, podobno pa velja za film Spiderman.
Sun porazil Microsoft
Družba Sun Microsystems je v protimonopolni tožbi proti Microsoftu dosegla pomemben uspeh. Ameriški zvezni sodnik J. Frederick Motz je namre~ ugodil Sunovi zahtevi in ameriškemu ra~unalniškemu imperiju predhodno naložil, da mora v svojem operacijskem sistemu Okna distribuirati tudi Sunov programski jezik Java. S tem so se kon~ali ve~letni spori obeh družb glede vklju~itve Jave v priljubljena Okna, pri ~emer je Sun nazadnje obtoževal družbo Microsoft, da je z izklju~itvijo iz operacijskega sistema Okna XP poskušala sabotirati Javo.
24-bitni zvok
VIA je izdelala zvo~ni ~ip Envy24HT, ki podpira 24-bitni zvo~ni zapis s frekvenco vzor~enja 192 KHz. Čip bo vgrajen v kar nekaj osnovnih ploš~ in zvo~nih kartic. Envy24HT odlikuje odli~en zvok in osem izhodov. Tako zmore brez težav predvajati tudi najbolj zahtevne prostorske zvo~ne zapise. VIA in zvo~ni ~ip je že zbudil zanimanje Terratecovih inženirjev. To nemško podjetje, ki je znano tudi po odli~nih zvo~nih karticah, ki jih uporabljajo tako zahtevnejši doma~i uporabniki kot radijske ter TV-postaje in snemalni studiji, bo VIA in ~ip vgrajevalo v svoje izdelke.
Red Hat posloval pozitivno
Najve~ji svetovni distributer operacijskega sistema Linux, podjetje Red Hat, je prvi~ v zgodovini svojega poslovanja, izven rde~ih številk. Red Hat je prejšnje ~etrtletje pridelal 21-odstotno rast prihodka, kar je zadoš~alo za majhen dobi-~ek v višini 305.000 ameriških dolarjev. Skupni prihodki so letos znašali 24,3 milijona dolarjev, zadnje ~etrtletje pa Red Hat dosega 13-odstotno rast prometa, leto pa namerava za-klju~iti z bolj otipljivim dobi~kom, ki se bo gibal nekje med 1,3 in 2,5 milijona ameriških dolarjev.
WorldCom dobil posel z ameri{ko vlado
Ameriško zunanje ministrstvo je z WorldComom sklenilo desetletno pogodbo o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. WorldCom bo v skladu s 360 milijonov dolarjev vredno pogodbo skrbel za telekomunikacijske potrebe ameriških veleposlaništev in ostalih predstavništev ameriškega zunanjega ministrstva v tujini. Zagotavljal bo široko paleto telekomunikacijskih servisov, med drugim najete mednarodne zasebne linije, satelitski prenos podatkov, govora in slike ter IP- in ATM-protokole.
DoCoMo zavrnil Microsoftov video format
NTT DoCoMo se je odlo~il za prehod z Microsoftovega medijskega formata ASF na odprt industrijski standard MPEG4. DoCoMo-jev servis I-motion bo kmalu za prenos vsebine uporabljal MPEG 4, glavni razlog za odpoved sodelovanja Microsoftu pa naj bi bili visoki stroški licenc. V smislu lažjega prehoda bo I-motion nekaj ~asa podpiral oba standarda, tako ASF kot MPEG4.
Inmarsat naprodaj
Operater satelitskih telekomunikacij Inmarsat bo v prihodnjem letu zbiral ponudbe za delni ali celotni nakup delnic podjetja.
Informacija prihaja iz vrhov podjetja. Uprava Inmarsata sedaj zbira razli~ne ocene vrednosti podjetja, ki naj bi bilo, po ocenah mnogih analitikov, vredno okoli milijardo ameriških dolarjev. Interesenti bodo lahko oddali ponudbe za delni ali celotni nakup podjetja, posel pa naj bi bil po na~rtih dokon-~no izveden do konca leta 2003.
Ali Microsoft pripravlja pametni mobilnik?
Microsoft je od podjetja Intrisync kupil tehnologijo, ki jo lahko uporabi za izdelavo hibrida med dlan~nikom in mobilnim telefonom. Tehnologija MicroPDA podpira platformi Windows CE.NET in Smartphone 2002 ter ve~ procesorjev, vklju~no z Intelovima PXA250/SA-1110 in Hitachijevim SH3/SH4. Sestavni deli tehnologije MicroPDA so integriran GSM/GPRS modem, Ethernet, serijski priklju~ek, mikrofon, zvo~nik, stereo zvo~ni izhod ter ustrezna integrirana vezja.
ZZA KRATEK CAS
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: mobot, akara, Tonni, jelka, nuvistor, NM, Stanko, ZC, pismouk, rezerve, avtobiograf, NOB, Torinčani, Samko, arekolin, račič, ata, Resovec, čut, Rahn, TT, KT, Marij, inesa, Violante, Ane, Akakij, okla, Arh, riž, nad, ST. Ugankarski slovarček: ALEMAN = španski pisatelj (Mateo, 1547-1613), AMATI = slovit italijanski izdelovalec violin (Niccolo, 1596-1684), ANONA = sladek tropski sadež, kremno jabolko, ESHARA = krasta, ki nastane po opeklini, GARA = debelna rogovila, OGATA = visoka komisarka OZN (Sadako), RITORNELA = instrumentalna uvodna ali sklepna igra v arijah, TAAL = kratersko jezero na filipinskem otoku Luzonu, VDOVIC = slovenski publicist in prevajalec (Bogomil, 1880-1933).
GOVORI SE
... DA bop'redsednik videm-skega kulturnega društva nujno potreboval nova očala. Na prazničnem koncertu je namreč v svojem govoru prisrčno pozdravil župana, člane občinske uprave in občinske svetnike - pa ni bilo v dvorani nikogar od navedenih. (še sreča, da je pravi čas opazil, da tudi vodstva krajevne skupnosti ni bilo...)
... DA so na Stefanovo blagoslovili konje, dva večera prej pa so potrebovali predvsem osle (za jaslice seveda).
... DA se je po naključju žegnani osel v Zavrču po pri-
reditvi pritožil: "Počutil sem se tako bedasto med temi finimi gospodi (beri plemenitimi konji)."
... DA nam je tudi telefonski operater voščil bogato in uspešno leto 2003. Menda bo med prvimi, ki bo podražil svoje storitve.
... DA bo doma~ radio po novem letu prevzel vlogo {tajerske budilke. Namesto [krjan~-kovega ropota, boste poslu{ali [krjan~kovo kikirikanje.
... DA "~love{ke vire" po Novem letu ~aka nov Zakon o delovnih razmerjih, ki jim bo, tako upajo {efi, nadel nove uzde in jih ustrahoval z novim bi~em. [efom ~love{ki viri pri-vo{~ijo vsaj nagob~nike.
... DA direktorjem in podobnim strukturam u~eno ne re~-emo ~love{ki viri zato, ker so v glavnem ne~love{ki.
... DA se ni~ ne sekiratje, ~e se v novem letu ne bodo ures-ni~ile dobre želje. Ve~ina, ki vam je želela vse najbolj{e, po stari slovenski navadi, tako ni mislila resno.
Aforizmi
by Fredi
Tudi počasi se daleč zaide.
***
Roka roko umije, obe pa
rokovnjača.
***
Medtem ko vse manj žensk zna plesti, jih vse več zna
spletkariti.
***
Ekološko prepričanje, ki največ Slovencev dela zelene, je
zavist.
***
Metodo korenčka in palice so spregledali že vsi osli, pa le
malo Slovencev.
***
Ni vsak(a), ki je
spogledljiv(a), gledljiv(a).
***
Najboljši vzvod za statusni
dvig je mehka hrbtenica.
***
Kakršni plotovi, takšni zaplotniki.
LUJZEK
Dober den,
« • • v
zodjic v totem leti sreCnl den...!
Ja, tak je, letos se je obrnolo na svoja pleča pa tudi moja Mica provi, da neje več kak bla včosik Micika. Za nami je leto, ki se od nas poslovla in nam nazdrovla, da bi še nekaj let žemljico klačli in bi bi bli
še enih por let zivleja lačni. V totem leti, ki je pred nami, in v ovem, ki je za nami, si seveda vsi želimo družinski mir, zdrovje, da nas nebi prehitro teta Matilda pokosila, k sebi vzela in nas rada mela. Tak je pač na totem puklastem sveti, da vam jaz ne smem in ne vuj-plem obračuna delati. Lehko vam samo povem, da sma mija z mojo Mico, kak sen vam napisa že v prejšjem tjedni, virtla na pozitivni ničli. Nega haska, nega profita. Zamejali smo si vlodo in predsednika držove. Zamejali smo župane in občinske svetnike. Samo občanov, valivcev in valivk nemremo zamejati, saj mislijo s svojo glavo, s svojimi možgoni in organi med nogami. Kera stranka bo drugo naskočla, vam jaz gnes še vujplen napovedati. Lehko pa vam že zaj napovem grupni seks. Zame-jala sta se na držovnem predsedniškem stolčki tovariš gospod Milan Kučan in gospod tovariš Drnovšek. Obema želim vse najboljše. Tovariši Milani mirno bližajočo se jesen živleja s svojo Štefko in vnukeci, gospodi Drnovški pa tudi uspešno vodeje nemirne držove. Tunček Rop bo itak meja zadosti težov in problemov z vode-jom slovenske barke prek valov in vetrov do Evropske zveze, brez veze in Nata brez gat do samostojnih gat... Z gatami in brez gat vas lepo podavlja tudi vaš slovenski in še boj prleški bankomat (brez dnarka), ki vam v novem leti želi vse oh in ah. Mejte se dobro in na mene ne pozobite, Vas prisrčno poda-vlja vašpodavljeni LUJZEK.
OVEN
Zakaj se vam vedno tako mudi? Postojte za trenutek in si vsak dan vzemite pol ure samo zase. Pograbite priložnosti, ki se vam bodo ponudile, saj obetajo spremembe.
BIK
Vsi okrog vas so skrajno resni, vi pa tako sproščeni. Prav to vam bo odprlo mnoga vrata. Pred nikomer se vam ni treba dokazovati, zato nikar ne dopustite, da vas potisnejo v kot.
DVOJČEK
Nikar se ne ravnajte po občutku, sicer vam bo trda predla. Ce imate denarne težave, ne jadi-kujte. Posvetujte se s strokovnjakom, ki vam bo svetoval, kako prihraniti.
RAK
Želite si svobode in vznemirjenja, vendar tega ne iščite ob domačem ognjišču. Sedaj je pravi čas, da se odpravite novim dogodivščinam naproti. Morali boste sprejeti nekaj dolgoročnih odločitev.
LEV
Zakaj bi si odtegovali stvari, v katerih uživate? Saj niste trpeča dušica. Da bi se žrtvovali za dobrobit človeštva. Ne pustite se pregovoriti. Zastavili ste si določen cilj in sedaj morate samo vztrajati.
DEVICA
Nikar se ne ubadajte s preteklostjo, raje optimistično zrite v prihodnost. Odločiti se boste morali, ali boste nekaj žrtvovali ali pa boste vztrajali pri svojem. Posvetujte se z nekom, ki mu zelo zaupate.
TEHTNICA
Potrpíte, ostanite vztrajni in odločni. Nagrajeni boste! Prav ste ravnali, ko ste pustili, da so se razmere umirile, ampak zdaj morate pa le v akcijo, saj bo drugače prepozno.
ŠKORPIJON
Ce boste razmišljali pozitivno, se vam bodo dogajale lepe stvari. Ce pa boste še naprej pesimistični, vas bodo razjedali dvomi. Samo sanjarjenje in pobožne želje vam ne bodo prinesle tistega, kar si želite.
STRELEC
Pravite, da na vaše počutje vpliva vreme. Mar ni to le vaš izgovor? Le zakaj bi dež v vas vzbujal slabo voljo? Ali niso dežne kaplje zabavne in sproščujoče? Ali ni vse odvisno od vas?
KOZOROG
Zaupajte v sebe in življenje vam bo prineslo marsikaj lepega. Cas beži in napočil je pravi trenutek, da uresničite zastavljene cilje. Na takšno priložnost, kot jo imate zdaj, še dolgo ne boste naleteli.
VODNAR
To, da se znate pocrkljati večkrat na teden, je vredno pohvale. Clovek se mora imeti rad! Sprememba okolja vam bo pomagala, da boste lažje razrešili težavo, ki vas pesti že kar nekaj časa.
RIBI
Vaše življenje je preveč popredalčkano. Bodite bolj spontani in improvizirajte. Tako boste spoznali nove ljudi. Nekdo bo skušal dokazati, da niste tako nadarjeni, kot ste v resnici. Stopite mu na prste.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka
Majda, ki jo lahko dobite na tel.
št. 090-43-94 in na elektronski pošti:
majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani:
www.astrostudio-majda-sp.si.
ODRASLIM PREPOVEDANO
TOP 100!
Lestvica albumov za leto 2002!
1.	ESCAPOLOGY — Robbie Williams
2.	ELVIS 30 No 1. HITS — Elvis Presley
3.	ESCAPE — Enrique Iglesias
4.	MISUNDERSTOOD — Pink
5.	THE BEST OF U2 1990 — 2000 — U2
6.	A RUSH OF BLOOD TO THE HEAD — Coldplay
7.	A NEW DAY HAS COME — Celine Dion
8.	FORTY LICKS — Rolling Stones
9.	UP — Shania Twain
10.	HEATHEN CHEMISTRY — Oasis
11.BY THE WAY — Red Hot Chili Peppers, 12. UNBREAKABLE — Westlife, 13. TESTIFY — Phil Collins, 14. GREATEST HITS — Lighthouse Family, 15. THE EMINEM SHOW — Eminem, 16. THE BEST OF ELTON JOHN 1970 — 2002 — Elton John, 17. LAUNDRY SERVICE — Shakira, 18. SHAMAN — Santana, 19. THE RISING — Bruce Springsteen, 20. STARS — The Cranberries, 21. ONE LOVE — Blue, 22. BOUNCE — Bon Jovi, 22. FEEL SO GOOD — Atomic Kitten, 24. CRY — Faith Hill, 25. A NEW DAY AT MIDNIGHT — David Gray, 26. NELLYVILLE — Nelly, 27. DESTINATION — Ronan Keating, 28. COME AWAY WITH ME — Norah Jones, 29. SLICKER THAN YOUR AVERAGE — Craig David, 30. NIRVANA — Nirvana, 31. C_MON C_MON — Sheryl Crow, 32. ASHANTI — Ashanti, 33. ANGELS WITH DIRTY FACES — Sugababes, 34. 8. MILE — Sondtrack, 35. O YEAH — ULTIMATE AEROSMITH COLLECTION
—	Aerosmith, 36. ROCK STEADY — No Doubt, 37. CHARMBRA-CELET — Mariah Carey, 38. JUST WHITNEY — Whitney Houston, 39. FOREVER DELAYED — Manic Street Preachers, 40. THIS IS ME....THEN — Jennifer Lopez, 41. 18. — Moby, 42. STRIPPED
—	Christina Aguilera, 43. DOWN THE ROAD — Van Morrison, 44. READ MY LIPS — Sophie Ellis Bextor, 45. ENCORE — Lionel Richie, 46. HOME — Dixie Chicks, 47. BEST OF DAVID BOWIE — David Bowie, 48. UNDER RUG SWEPT — Alanis Morissette, 49. JOSH GROBAN — Josh groban, 50. RIOT ACT — Pearl Jam, 51. DEFINITIVE — Inxs, 52. IF HAD TO BE YOU — Rod Stewart, 53. NOW US — No Angels, 54. DUETS — Barbra Streisand, 55. WHE-ATHERED — Creed, 56. FROM NOW ON — Will Young, 57. SILVER SIDE UP — Niclkeback, 58, BE NOT NOBODY — Vanessa Carlton, 59. SENTIMENTO — Andrea Bocelli, 60. JUSTIFED — Justin Timerlake, 61. LET IT RAIN — Tracy Chapman, 62. GREATEST HITS — Rick Astley, 63. HUMAN CONDITIONS — Richard Ashcroft, 64. THINKING IT OVER — Liberty X., 65. SPIN — Darren Hayes, 66. LET GO — Avril Lavigne, 67. J TO THE LO — Jennifer Lopez, 68. CHARANGO — Morcheeba, 69. ILLUMINATION
—	Paul Weller, 70. IMAGINE — Eva Cassidy, 71. LUCKY DAY — Shaggy, 72. LIVE — Diana Krall, 73. MORE THAN A WOMAN — Toni Braxton, 74. MENDED — Marc Anthony, 75. 3D — TLC, 76. OCTOBER ROAD — James Taylor, 77. WITCHCRAFT — Wonder-wall, 78. RELEASE — Pet Shop Boys, 79. THE RAGPICKER_S DREAM — Mark Knopfler, 80. TWISTED ANGEL — LeAnn Rimes, 81. WHAT MY HEART WANTS TO SAY — Gareth Gates, 82. THE BLUEPRINT 2. — Jay Z., 83. MENSCH — Herbert Groenemayer, 84. RESPECT YOURSELF—Joe Cocker, 85. UNDER CONSTRUCTION — Missy Elliott, 86. DRIVE—Alan jackson, 87. FULL MOON
—	Brandy, 88. LIFELINES — A-Ha, 89. NEVER FORGET — Bro-_Sis, 90. REANIMATION — Linkin Park, 91. THE SPIRIT ROOM
—	Michelle Branch, 92. VOYAGE TO INDIA — India.Arie, 93. BUSTED STUFF — Dave Matthews Band, 94. ONLY A WOMAN LIKE YOU — Michael Bolton, 95. FULL CIRCLE — Boyz II Men, 96. SCARLET WALK — Tori Amos, 97. 10. — LL Cool J., 98. ONE BY ONE — Foo Fighters, 99. FOOTPRINT — Holly Valance, 100. FRANTIC — Bryan Ferry
David Breznik
^r^DNNA GETCHA GOOD -
BDT TONIGHT - Ho DNNA GETCHA GD( /lobe YDUHBELF - EminemX E LAST GDDDBYE - Atomic kiten Y FROM THE BLOCK - JenrnfeVLopez-BEEMS TO BE THE HAHDEBT WDHD,-
BIue & Elton John-OBJECTION (TANGO] - Bhakira
MAYBE - Enrique Iglesias DIE ANOTHER DAY - Madonna
Vsak^	m<2d 21. in 22. uro
Strup za najstnike! (Igra za dva - Game Over)
"Kdor čaka, dočaka," je znan pregovor. Gotovo ste se za hip vprašali, kdo je kaj ~akal in kaj smo do~ali. V letu 2002 smo dobili novi slovenski "boy-band" Game Over, ki ga je podprla glasbena založba Menart in za njim stoji tudi nadobudna manegerka Natka Geržina. Dennis, Mark in Stef-fanio so ob koncu jeseni najstniški populaciji poklonili zgoščenko Igra za dva. Na njej je deset sodobnih pesmi in dva uvodnika.
Pomlad je na slovensko glasbeno sceno prinesla mlad ambiciozen trio, ki je že takrat opoozoril nase z agresivno kombinacijo popa, hip hopa in r&b-ja v hitu Ubila si del mene. Ta "hopsajoc" komad nas je spremljal skozi poletje, ko so fantje v studiu Ton pod producenstvom Zvoneta Komca pripravljali album Igra za dva. Naslovna pesem ima prikupen refren, katastrofalne rap vložke in preveč enostaven nabijajoč pop ritem. Po teh dveh hitih me je prav mikalo raziskovat naprej po plošči in po celotnem poslušanju je na mene pustila pozitiven vtis le pesem Ob tebi. Klavirski uvod, umirjenost in solidno petje so trije aduti, da ta popasta balada postane uspešnica! Denar je sveta vladar, mar ne?! Tak je tudi naslov komada, ki prinaša
le dinamiko, življensko besedilo in nihajočo butasto rap nakladanje in petje! Cviljenje in jokanje je slišno v skladbi Naj vedo, ki se naslanja na preprosti, hitro pokvarljiv pop. Privlačnost naslova Sambo pleše Maria je tudi vse kar si zasluži omenjen naziv, saj gre za igrivo pop limonado, v kateri fantje vključujejo minimalne latino vložke in rapanje v angleškem jeziku. Kdo je Sexy Bejba? To bi naj bila Natka Geržina! Fantje presenetijo v omenjeni pesmi, saj je v njej slišat solidne kitarske pasaže in rahli funky ritem. Modrost o prijateljstvu je komad Uživaj življenje, ki ima še eno "globoko" besedilo in sila zastarelo glasbeno spremljavo in efekte! Zakaj, zakaj je lepa pesmica in če sem bil v prejš-nih opisih kar grob moram za
liširE nvER
. iJtaila, si del nisns
"il A t
to pesmico dodat, da ima primerno sporočilo, pop harmonijo in večglasno solidno petje! Ko si mlad se moraš zabavat in primerna zadeva za žur je tipični komad Mladost, ki združuje pozitivne elemente popa in zveni kot kopija prvih dveh hitov.
Pozitivna stvar skupine Game Over so njihovi plakati in žal ne glasba, saj se fantje z njih smejijo v marsikateri sobici naših najstnic in najstnikov! Trio na albumu kvalitetno preveč valuje od solidnih pa vse tja do kičastih pop pesmi. Toraj pop hrana za mladino, ki pa ima žal omejen rok trajanja. Game Over!
David Breznik
TOP 40! Najve~ji slovenski glasbeni hiti v letu 2002!
1.	MOJE SONCE - BEPOP
2.	SAMO LJUBEZEN - SESTRE
3.	OCEAN - TABU
4.	HOTEL MODRO NEBO - KINGSTONE
5.	OD VIŠINE SE ZVRTI - SIDDHARTA & VLADO KRESLIN
6.	SPOMINI - CALIFORNIA
7.	ANGEL - TABU
8.	ODPELJI ME - BEPOP
9.	[E IN [E - KARMEN STAVEC
10.	BOLEZEN - JAN PLESTENJAK
11.	TAM TAM TAM - KINGSTONE
12.	PLATINA - SIDDHARTA
13.	NA FUZBAL ME PUST - VILI RESNIK
14.	OD LJUDI ZA LJUDI - MURAT & JOSE & TOMI M.
15.	UBILA SI DEL MENE - GAME OVER
16.	LOLA - AVIA BAND
17.	NAPAD - SEBASTIAN
18.	MOJA MOJA - ANDRAŽ HRIBAR
19.	TATTOO - BIG FOOT MAMA
20.	LIZA - ČUKI
21.	KLINIK - SIDDHARTA
22.	TAK KAK RIBA BREZ VODE - VLADO KRESLIN
23.	PRVIČ - FLIRT
24.	ŠARMER - MAMBO KINGS
25.	SPREDIZADI - MURAT & JOSE
26.	TI SI TA - SEBASTIAN
27.	KO BIL SEM [E MALI PIZDUN - MI 2
28.	PRVIČ VEM - POWER DANCERS
29.	MINE LETO - GUŠTI & POLONA KASAL
30.	JAZ SEM ZA ŽUR - SEXTET
31.	TRIKRAT ME POLJUBI - JAN PLESTENJAK
32.	ZGODBA ZA DVA - OTO PESTNER
33.	IGRA ZA DVA - GAME OVERŽ
34.	ČE KDO MI BO POVEDAL - CALIFORNIA
35.	TIHO TIHO - NATALIJA VERBOTEN
36.	TEKILA IZ TVOJEGA POPKA - VICTORY
37.	NISVA DOBER PAR - ANIKA
38.	NI ME STRAH - ALENKA GODEC
39.	MIMO PADA SVET - ALFA & ROMEO IN JULI
40.	TI NISI VREDEN MOJIH SOLZ - HELENA BLAGNE
David Breznik (david.breznik@radio-tednik.si)
Filmski pregled leta 2002!
N^jbo^l gledani filmi na Ptuju; N^jbo^j gledani filmi v Sl^ven^ji; Najbolj gledani filmi v ZDA;
1.Gospodar	prstanov
2.	Nikogaršnja zemlja
3.	Mi{ek St. Little 2.
4.	Možje v črnem 2.
5.	Kaj ženske ljubijo
6.	Scooby Doo
7.	Pošast iz omare
8.	Čudoviti um
9.	Lili in žrebca
10.	Spiderman
Podatke prispeval — Kino Ptuj
1.	Gospodar prstanov
2.	Harry Potter
3.	Harry Potter 2.
4.	Mišek St. Little 2
5.	Možje v črnem 2.
6.	Asteriks & Obeliks
7.	Moja obilna grška poroka
8.	Znamenja
9.	Vanilla Sky
10.	Trojni X.
1.	Spiderman
2.	Star Wars: Episode 2 ....Attack of the Clones
3.	Harry Potter
4.	Signs
5.	My Big Fat Greak Wedding
6.	Austin Powers in Goldmember
7.	Men In Black 2.
8.	Ice Age
9.	Scooby Doo
10.	Lilo & Sitich
■^■no
NAGRADNO VPRAŠANJE
Kateri film je bil najbolj gledan v Kinu Ptuj v letu 2002?
Odgovor:_
Ime reševalca:_
Naslov:_
Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujsl<em l<inu Cvstopnici ga čal<ata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri). Nagrajenec prejšnjega tedna je Tadej Medved, Župečja vas 60a, Lovrenc / Dr. polju.
Odgovore pošljite do ponedeljka, 6. januarja, na naslov: Radio-Tednik Ptuj. Raičeva 6. 2250 (za Info).
Trije dečki na igrišču se pogovarjajo, kako majhna stanovanja imajo. «Naša spalnica je tako majhna, da morata dva vstati, če se hoče eden obrniti!« je rekel prvi. »Naša kuhinja je tako nizka, da v njej lahko pečemo samo palačinke, obračati jih moramo pa na dvorišču!« se pohvali drugi. »Mi imamo pa tako ozko dnevno sobo, da naš pes lahko z repom maha le gor in dol,« reče tretji.
***
Trije dečki se prepirajo, čigav oče je manjši. "Moj nosi vsa moja oblačila," pove prvi. "Moj pa niti umivalnika ne doseže!" se oglasi drugi. Tretji pa v jok. Prva dva ga začudeno vprašata: "Kaj ti pa je?" "Očeta imam v bolnišnici. Zadnjič je obiral jagode pa je padel z lestve."
***
"Moj oče je mizar Kaj dela pa tvoj?' "Vse, kar mu reče mamica.' "Čigave so te fige na cesti?' vpraša Lojze. "To je konjski drek," reče Milan. 'Kaj pa kmetje polivajo po njivah?' "Kravji drek." "Kaj pa pomenijo tiste drobne kroglice, ki jih najdemo v gozdu?' "To je pa zajčji drek." "Kako se imenuje najvišji vrh v Himalaji?' "Tegapa ne vem.' "Saj sem vedel, da se spoznaš samo na drek.'
***
Med otrokoma filmskih igralcev: "Res mi ni jasno, kako m,am,a ve, da bo dobila otroka." "Ti si pa res trapast. Saj je vendar v vseh časopisih pisalo o tem!'
"Ali res misliš, da so opice naši predniki?' je vprašal Rajko prijatelja. "Tvoji sigurno so, moji pa ne.'
Dečka se kregata: "To, kar mi ti rečeš, mi gre skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven!' "Jasno, ko
imaš pa prazno glavo!"
***
"Oče, kaj je to računalnik?"?"Ap-arat, ki vse ve, če ga hranimo s pravimi podatki!' 'Torej ste mene
napačno hranili!'
***
Bill Clinton se je vsako jutro odpravil na jogging in sicer vedno po isti poti. Neko jutro je ob teku srečal prostitutko, ki je stala na njegovi trasi in ta ga je ogovorila:
"50 dolarjev!"
Ker Clinton med tekom nikoli ni nosil toliko denarja s seboj ji je odgovoril:
"5 dolarjev!"
Prostitutka se je užaljeno obrnila in Bill je tekel naprej. Tako se je dogajalo celih šritinajst dni. Vsako jutro enak pogovor: "50 dolarjev! 5 dolarjev!"
Nekega jutra pa se je Hillary odločila, da bo pri jutranjem teku spremljala svojega moža. Bill se je sicer upiral, toda, saj veste, ženske ne odnehajo. Moral je privoliti in upal je, da ga prostitutka to jutro ne bo ogovorila. Ko pa sta tekla mimo prostitutke, se je ta oglasila:
"No, zdaj pa poglej kaj si dobil za pet dolarjev!"
KINO PTUJ
Ta teden:
(od 1. do 5. januarja) Ob 17. uri: Harry Potter in dvorana skrivnosti ob 20. uri: Grška poroka
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ ^^ ^
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BARVli^ FOTOKOPIRANJE il
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
KOMENTIRA: JOŽE MOHORIČ
Če si vsi zares želimo vrhunskega športa...
Tako kot vsi ustvarjalci Tednika, si seveda tudi športni del uredništva želi v letu, ki prihaja, pisati o uspehih naših ljudi. O športnih uspehih smo pisali skozi vse leto, spremljali smo vse pomembnejše nastope športnikov z našega podro~ja, opravili kopico intervjujev, komentirali in seveda tudi grajali.
Nekatere športne panoge imajo seveda odmerjenega ve~ prostora kot druge. Razcvet doživljajo predvsem odbojka (upamo, da bo tudi Ptuj dobil svojo prvoligaško ekipo - seveda mislimo na odbojkarice Fiat Prsteca), judo (Impol Slovenska Bistrica in Drava Ptuj sta pristala na vrhu državne lige, v prvo ligo so se letos uvrstili še Gorišničani, tam pa so že tudi Juršinčani), kickboks (odmevni rezultati tudi v evropskem merilu), kolesarstvo (edina slovenska profesionalna ekipa je ptujska), rokomet (rokometašice Mercatorja Tenzorja so očitno premočne za dru-goligaško konkurenco, Ormožani so v boju za prvo ligo), tenis (drugo mesto v državnem ekipnem prvenstvu), namizni tenis in seveda nogomet (imamo močna drugoligaška rivala - Aluminij in Dravo). Tudi mladi gimnasti~arji so v državnem vrhu.
Katere športne panoge pa kažejo na stagnacijo? Malce smo lahko zaskrbljeni glede moškega rokometa na Ptuju (tu se je že igral prvoligaški rokomet z Renatom Vugrincem na čelu) in košarke (košarka sicer nima prvoligaške tradicije na našem področju) ter atletike (je Davorin Sluga napoved prebujenja?).
Več ljudi bo delalo v dobrobit športa, večje so možnosti za uspeh. Metanje polen pod noge je naš nacionalni šport, a z njim ne moremo nikjer tekmovati. Združimo mladostno energijo, znanje in izkušnje trenerjev in zmagujmo. Tednik bo z vami. Srečno!
ANKETA MED ŠPORTNIKI
Novoletne želje
Zadnjega meseca v letu se mnogi športniki veselijo in komaj čakajo, da pride. Po napornih treningih in dolgih tekmovanjih pride ~as, ko lahko malo po~ivajo, si privo{~i-jo tudi tisto, kar skozi vse leto delajo njihovi vrstniki, se družijo med sabo itd. Toda počitek spada med aktivne in le ni vse tako podvrženo popolnemu mirovanju. Naše področje ima kar veliko odličnih posameznikov, ki so se v minulem letu izkazali, kakor tudi tistih, ki so bili v njihovem ozadju in skrbeli za njihovo udejstvovanje, kakor tudi veliko entuziastov, ki so s svojim delom poskrbeli za aktivno rekreacijo. Le-te smo povprašali o tem, kako so bili zadovoljni z minulim in kaj pričakujejo v novem letu.
MATJAZ PERNAT - PLAVALEC: "Z minulim letom sem zelo zadovoljen. Šesto mesto na EP v Linzu je velik uspeh kakor tudi nekaj doseženih zmag. Pravega počitka praktično ni bilo. Priprave, tekmovanja in zopet treningi. To je pač normalen potek, ki je zaznamoval leto 2002.
V novo leto gledam ponovno z optimizmom in to kljub temu, da bom nastopal v članski kategoriji. Želja mi je, da bi se dobro pripravil za univerzijado ter se približal normi za olimpijske igre."
BORIS SAMBOLEC - NOGOMETAŠ: "Mislim, da je bilo pravkar minulo leto uspešno za nogomet iz Kidričevega. Osebno sem zelo zadovoljen, saj smo se uvrstili v finale pokalnega tekmovanja, vendar nam je nekaj
zmanjkalo, kakor tudi v prvenstvu, ko smo zasedli tretje mesto. Enostavno nam je zmanjkal kanček sreče kot že nekajkrat prej.
Ekipa Aluminija je zelo mlada, perspektivna, na dobri poti. S trdim delom bi se lahko na koncu veselili in pri{li do res kake dobre uvrstitve. Za vse to pa je potrebno delati. Dodatno pa nas dviguje zelo dobro vzdu-{je v klubu in sla~ilnici."
BORIS PERGER - ZRK MERCATOR TENZOR PTUJ: "Po prvem delu tekmovanja smo dosegli vse tisto, kar smo si zadali. To je prvo mesto brez poraza. Sedaj nas ~aka nadaljevanje tekmovanja in tudi borba za prvo mesto, ki nosi uvrstitev v prvo slovensko žensko rokometno ligo, s ~imer bi bil na{ cilj dosežen.
MARJAN PUSNIK - TRENER NOGOMETAŠEV CMC PUBLIKUMA
Teorijo želim prenesti v prakso
Nogometaši celjskega CMC Publikuma so prvi del prvenstva v 1. slovenski nogometni ligi končali na drugem mestu. V zadnjem krogu so celo imeli priložnost, da bi z eventu-elno zmago proti Vega Olimpiji pristali na prvem mestu. Končalo se je z delitvijo točk in z naslovom jesenskega prvaka tako ni bilo nič. Sicer pa so nogometni strokovnjaki Celjanom napovedovali visoko uvrstitev že pred pričetkom prvenstva. Le-ti pa so vse to potrdili še na igrišču. Drugo mesto, dobra in predvsem napadalna igra pa so bili razlogi, da smo na pogovor povabili prvega moža na trenerski klopi Marjana Pušnika, ki je skupaj s svojimi igralci zaslužen, da se je v zadnjih krogih iskala karta več za ogled srečanj, kar pa v mestu ob Savinji ni bilo prav pogosto.
Kaj je bil klju~ uspeha v prvem delu prvenstva, ko je va{e mo{tvo navdu{evalo z zelo dobro igro in pa pridnim zbiranjem to~k?
"Za vse prikazano si nogometaši zaslužijo vse čestitke. Imamo mlado moštvo, ki je dobro pripravljeno, predvsem pa željno dela. Na koncu se res lepo vidi z vrha prvenstvene razpredelnice, vendar pa nam na začetku ni najbolj šlo od nog. Enostavno rezultati niso bili po naših željah. Potem pa se je le začelo. Velika želja po uspehu nas je privedla na to mesto, ki ga sedaj zasedamo."
Kaj se je dogajalo na za~etku, ko ni bilo vse tako, kot ste si želeli? Govorilo se je marsikaj?
"Mi smo normalno delali in se s tem nismo preveč obremenjevali, čeprav je bilo vseeno čutiti nekoliko nelagodja. Ohra-
nili smo mirno kri, vedeli smo, da smo dobro pripravljeni in da slej ko prej mora kreniti. To se je tudi zgodilo in potem je bilo vse manj pritiska."
Nogometni strokovnjaki so vašo ekipo vedno videli visoko. Kaj pa ste vi na~rtovali?
"Na{ cilj je tretje mesto, ki je realno dosegljiv. Toda, poizku{ali bomo priti tudi vi{je, saj osnova za to obstaja. Upam le, da moje mlado mo{tvo ne bo podleglo pritisku."
O slovenskem nogometu in njegovi kvaliteti so mišljenja deljena, bolj pa se nagibajo k temu, da je prej slab kot dober?
"Slovenski nogomet je tak{en, kot pa~ je. V dobrih desetih letih samostojnosti smo okusili vse, kar nekateri {e sanjajo. Bili smo na evropskem in svetovnem
prvenstvu. Čutiti je trend napredovanja na vseh podro~jih in mislim, da moramo zaupati svojemu nogometu."
Veliko slišimo in tudi preberemo lahko, da se veliko izobražujete, obiskujete razne seminarje.
"Veliko tekem in treningov naj-bolj{ih evropskih mo{tev si ogledam, jih analiziram in se u~im. Nato pa vse te zadeve želim pre-

Marjan Pušnik, trener CMC Publikuma
nesti {e v prakso. Sistem in model igre ni najpomembnej{i, potrebno je nogometa{em to~no dolo-~iti naloge na igri{~u. Zapisal sem se nogometu in svoje delo želim kar najbolje opraviti. Nor-
malno pa je, da brez nenehnega izobraževanja, izmenjave mnenj itd. enostavno ne gre. Vedno je nekaj novega.
Prišli ste iz Dravograda, kjer ste naredili neizogiben pe~at k nadaljnjemu razvoju nogometa v tem kraju. Kako gledate na uspehe svojega bivšega kluba?
"Da, v Dravogradu sem s svojimi sodelavci pri~el s {olo nogometa. Rezultati so pokazali, da smo bili na pravi poti. Veselim se njihovih uspehov. Toda sedaj sem v Celju. Profesionalnost pa~ ne pozna sentimentalnosti. Sedaj si želim uspeha ekipe, ki jo vodim, tudi v mojem Dravogradu. Naj-ve~ji uspeh v Dravogradu pa je, da smo dobili novi stadion in da smo zgradili ekipo iz doma~ega kadra."
Ali spremljate tudi nogomet na{ega obmo~ja?
"Seveda. To je normalno. V teh krajih imam tudi veliko prijateljev. Med drugim moram omeniti Dragana Grbavca, s katerim sva skupaj delala v Celju. Poznam njegovo delo in vem, da je Drava na dobri poti kakor tudi Aluminij. Spremljamo tudi igralce, ki bi mogo~e kdaj lahko zaigrali za celjskega prvoliga{a. Imate veliko nadarjenih fantov, ki znajo igrati nogomet. Dobro delate z mladimi in to je prava pot."
Danilo Klajnšek
Se ve~ji cilj pa smo si zadali v delu z mlaj{imi kategorijami, tako da imamo urejene vse selekcije. Cela piramida je urejena. Z dobrim delom pa pri~akujemo uspehe tudi v prihodnje."
SILVO RODOŠEK - MASER: "Mislim, da je bilo minulo leto uspe{no za NK Aluminij, saj je to homogen kolektiv in deluje tako kot mora v vseh segmentih. Po{kodbe so sestavni del v {portu in mislim, da smo jih hitro in kvalitetno sanirali.
Pri Aluminiju sem že {tiri leta in želim fantom, da jim uspe veliki met, ker si to s svojim delom zaslužijo, in seveda ~im manj po-{kodb."
EMIL MESARIC - BD RANCA PTUJ: "Z letom 2002 smo zadovoljni, ~e upo{tevamo dejstvo, da smo komaj za~eli s polno sezono. Mi pravimo, da smo program in rezultate presegli za 150 odstotkov. V tej sezoni smo dobili tudi dve plovili. No, enega smo že dobili, enega pa {e verjetno bomo, saj ga pri~akujemo iz Maribora, ko je bil Ale{ Mesa-ri~ zmagovalec za pokal 1. jadra Maribor. Maribor~ani pa tak{ni,
kot pa~ so, so dali samo del tega optimizma.
V	letu 2003 je na~rt, da naredimo dve ekipi, saj smo dobili dovolj jadralcev. Z A-ekipo se bomo udeleževali tekmovanj na Hrva{kem in kriterijskih regat v Sloveniji. Z B-ekipo pa se bomo udeleževali vseh ostalih tekmovanj. Želimo pa si tudi tekmovalca, ki bi nastopil na evropskem prvenstvu v razredu optimist."
ALEŠ BELŠAK - RK ORMOZ: "Mislim, da se je sezona za RK Ormož kon~ala kar v redu. Z malo ve~ sre~e bi lahko bili celo vi{je. V zadnjih tekmah smo se uspeli pobrati in za prvim zaostajamo minimalno, tako da obstajajo možnosti za osvojitev prvih dveh mest, ki {e vodijo v prvoliga{ko konkurenco.
V	letu 2003 si želim uvrstitve v prvo ligo, kar bi za RK Ormož pomenilo veliko in verjetno tudi ve~ finan~nih sredstev, pa gledalci bi imeli tudi kaj od tega. Igral bi se vrhunski rokomet. V vsakem primeru pa si to moramo {e izboriti, da o na{i želji po tem niti ne govorim."
MIRKO VINDIŠ - ATLET:
"Z letom 2002 nisem najbolj zadovoljen, kajti na EP v teku na 100 kilometrov je bil cilj osvojiti medaljo in to bolj žlahtno, kot sem ga že osvojil (bronasto). Bilo je samo peto mesto, kar je mogo-~e posledica, da sem se malo premalo pripravil. Medtem ko sem z ostalimi nastopi bil zadovoljen.
Drugim {portnikom želim ~im ve~ dobrih in odli~nih uvrstitev, sebi pa, da bi malo ve~ rekreativno tekal, kot sem zadnje tri mesece. Za ponovni nastop na EP v teku na 100 km pa ni ozadja, ki bi me spodbujalo k delu. Vemo pa, da brez dela ni rezultatov. Moralna podpora pri tem projektu se {e nekako najde, medtem ko ni prave finan~-ne injekcije. Če pogledam malo druga~e, bi rekel takole, da sem malo bolj s heca odtekel 100 km in bil tretji, kaj bi {ele bilo, ~e bi to bilo urejeno."
FRANC MOHORKO - TENIŠKI KLUB SKORBA: "TK Skorba je v minulem letu deloval predvsem na organizacijskem delu in na tekmovalni plati. V samem klubu smo se dogovorili o delu v tem letu. Cilji so bili doseženi.
V	naslednjem letu imamo v na~rtu organizacijo turnirjev pod okriljem SZ Hajdina, lastne turnirje, nastopanje v ligi Petovio z dvema ekipama, ter v pomursko-{tajerski ligi. Organizirali pa bomo, tako kot do sedaj, tudi {olo tenisa za mlade."
BRANKO KRAJNC - NK HAJDINA: "Na{ cilj je bil, da osvojimo uvrstitev do sedmega mesta. To smo tudi uresni~ili. Pri{lo je do sprememb v mo{-tvu, tako da je uigravanje potekalo nekoliko dalj ~asa. Zraven tega tudi priprave niso bile tak-{ne, kot bi morale biti.
V	drugem delu prvenstva je, da poizku{amo ohraniti mesto, na katerem se nahajamo. Želimo si, da bi igrali nogomet, ki bi bil dopadljiv, in ne samo tako, kot da igramo zgolj za prepotrebne to~ke. Cilj ni vi{ji rang tekmovanja, saj smo zadovoljni z rangom, kjer se nahajamo. Ob tem pa se je {e veliko naredilo na infrastrukturi (pomožno igri{~e) in da imamo dovolj kadra in normalno, da je podmladek, ki dobro dela."
Danilo Klajnšek
Matjaž Pernat, Boris Sambolec, Boris Perger, Silvo Rodošek, Emil Mesaric, Aleš Belšak, Mirko Vindiš, Franc Mohorko in Branko Krajnc. Foto: DK
SPORT
NOVICA IZ TENIŠKEGA KLUBA PTUJ
Karlo Pintarii na vrh
Teniški center Radenci je organiziral eno letošnjih zadnjih dvoranskih odprtih prvenstev Teniške zveze Slovenije (TZS), ki šteje za rang lestvico TZS sezone 2003. Na OP Radenci do
14 let se je izjemno izkazal ~lan TK Ptuj Karlo Pintaric (na sliki), ki je
osvojil turnir.
Turnir je bil visokega 2. ranga TZS (1.rang so državna prvenstva in ma-stersi TZS), zato je uspeh toliko pomembnejši.
Karlo, ki bo v sezoni 2003 igral svojo zadnjo sezono do 14 let, je bil kot 6. na rang lestvici TZS na turnirju 2. nosilec.
Na poti do finala mu niso bili kos Damjan Tkal~ec (TK Galeja), Stepan Hotulev (TABRE), in ~etrti nosilec Matic Leskovar (Slovan LJ). V finalnem dvoboju je s 6:4 in 7:5 premagal Mika Urbanijo (RCU Lukovica), prvega nosilca turnirja in prvega na rang lestvici TZS do 14 let. S tem je Karlo ponovno potrdil svoj talent in pohod na vrh mladih tenisa~ev v Sloveniji.
TK
MALI NOGOMET
LIGE MNZ PTUJ
Skupina A
Rezultati 7. kroga: NK Skorba -SKEI Talum 2:3, Klub Ptujskih študentov - ŠD Zg. Pristava 0:3, NK Apače - Draženci 4:4, Simba - KMN Butik Ivana 6:14, Slikopleskarstvo Cebek -Šterntal bar 1:1, ŠD Kozminci - Club 13 3:4.
Skupina B
Rezultati 7. kroga: NK Cirkulane -Keramičarstvo Koren 0:3 b.b., Avtoe-lektrika Bračič - Tomanič Vulkanizer-stvo 8:3, ŠD Telekom Maribor - KMN Strojna 0:5, Avtoličarstvo Kac - KMN Macho Juršinci 2:1, ŠD Podlehnik -KMN Petovio Ptuj 0:5, ŠD Rim - ŠD Juršinci 0:1.
Rezultati 8. kroga: Keramičarstvo Koren - ŠD Juršinci 3:4, KMN Poe-tovio Ptuj - ŠD Rim 3:0, KMN Macho Juršinci - ŠD Polenšak 1:2, KMN Strojna - Avtoličarstvo Kac 3:2, To-manič Vulkanizerstvo - ŠD Telekom Maribor 4:7, NK Cirkulane - Avtoe-lektrika Bračič 1:7.
Skupina A
1. NK BUTIK IVANA	7	5	2	0	33:17	17
2. NK SKORBA	7	5	0	2	36:15	15
3. CLUB 13	7	5	0	2	28:14	15
4. SKEI TALUM	7	4	3	0	23:16	15
5. ŠD ZG.PRISTAVA	7	4	2	1	21:12	14
6. KLUB P ŠTUDENT	7	4	0	3	26:12	12
7. ŠTERNTAL BAR	7	3	1	3	26:19	10
8. ŠD KOZMINCI	7	2	2	3	22:30	8
9. NK APAČE -2	7	2	2	3	29:20	6
10. SLIKOPL. CEBEK	7	1	1	5	14:34	4
11. DRAŽENCI	7	0	1	6	15:34	1
12. SIMBA	7	0	0	7	19:69	0
Skupina B						
1. KMN PETOVIO	8	7	1	0	38:7	22
2. KERAMIČ. KOREN	8	7	0	1	32:14	21
3. AVTOEL. BRAČIČ	8	5	2	1	41:18	17
4. ŠD JURŠINCI	8	5	0	3	23:24	15
5. KMN STROJNA	8	4	1	3	24:14	13
6. AVTOLIČAR. KAC	8	4	0	4	30:24	12
7. ŠD TELEKOM MB	8	3	1	4	22:46	10
8. ŠD RIM	8	3	0	5	26:19	9
9. TOMANIČ VULKAN.	8	3	0	5	26:35	9
10. ŠD POLENŠAK	8	3	0	5	19:40	9
11. KMN JURŠINCI	8	0	1	7	16:29	1
12. NK CIRKULANE -2 8		1	0	7	12:39	1
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA VIDEM
SKUPINA A
Rezultati 1. kroga: KMN Majolka -NK Leskovec 11:0, ŠD Lancova vas -ŠD Majski Vrh 4:2, Šturmovec - Nk Tržec - veterani 3:2, Leskovec Veterani - prosti
1. KMN MAJOLKA 1	1	0	0	11	0	3
2. ŠD LANCOVA VAS 1	1	0	0	4	2	3
3. ŠTURMOVEC 1	1	0	0	3	2	3
4. LESKOVEC - VET. 0	0	0	0	0	0	0
5. NK TRŽEC - VET. 1	0	0	1	2	3	0
6. ŠD MAJSKI VRH 1	0	0	1	2	4	0
7. NK LESKOVEC 1	0	0	1	0 :	11	0
SKUPINA B						
Rezultati 1. kroga: Nk Videm - člani - Nk Tržec-bar Osmica 7:2, Videm -
mladi - NK Videm - Mladina 6:4, ŠD Pobrežje - ŠD Zg. Pristava 4:3, Lanco-va vas - veterani - prosti
1.	NK VIDEM - ČLANI 1 1 0 0 7 : 2 3
2.	VIDEM - MLADI 1 1 0 0 6 : 4 3
3.	ŠD POBREŽJE 1 1 0 0 4 : 3 3
4.	LANCOVA VAS - V. 0 0 0 0 0 : 0 0
5.	ŠD ZG. PRISTAVA 1 0 0 1 3 : 4 0
6.	NK VIDEM - MLAD. 1 0 0 1 4 : 6 0
7.	NK TRŽEC	1 0 0 1 2 : 7 0
Darko LAH
LIGA MALEGA NOGOMETA SLOVENSKA BISTRICA
Rezultati 5. kroga: Tinje - FC Forza 4:2, Top Tap - Crešnjevec 3:5, Manfre-da Time - Sabina 3:0
1.	TINJE	5 4 1 0 25:11 13
2.	ČREŠNJEVEC 5 3 11 19:15 10
3.	TOP TAP	5 3 0 2 26:17 9
4.	SABINA	5 2 0 3 21:15 6
5.	FC FORZA	5 1 0 4 18:28 3
6.	MANFREDA TIME 5 1 0 4 7:30 3
ZLMN Ormož
Rezultati 5. kroga v 1. ligi: Belcont - Nova Slovenija 5:3, Mark 69 - Zidarstvo ~urin 5.2, Holermuos - Pušenci 4:2, Mladost - Trsnica Žiher 3:2, Lit-merk - Ivanjkovci 5:5.
1.	BELCONT	5 5 0 0 32:9 15
2.	HOLERMUOS 5 4 1 0 20:11 13
3.	MLADOST	4 3 0 1 16:8 9
4.	TRSNICA ŽIHER 5 3 0 2 19:18 9
5.	PUŠENCI	5 3 0 2 14:13 9
6.	MARK 69	4 2 1 1 14:7 7
7.	KOG	4 2 0 2 17:14 6
8.	ZID. ~URIN	4 1 0 3 8:24 3
9.	LITMERK	5 0 1 4 13:24 1
10.	IVANJKOVCI 5 0 1 4 13:26 1
11.	NOVA SLOVENIJA 4 0 0 4 10:22 0 Rezultati 4. kroga v 2. ligi: LDS -
TSO Ormož 4:2, Borec - Pušenci vet. 4:3, Mladost ml. - Stenvent 2:3, Mestna graba - Mladost vet. 9:1, Juniori -Prednost 2:5.
1. MESTNA GRABA	4	4	0	0	25:8	12
2. STENVENT	4	3	0	1	16:8	9
3. MLADOST ML.	4	2	1	1	18:16	7
4. PREDNOST	4	2	1	1	10:8	7
5. LDS	4	2	0	2	13:13	6
6. PUŠENCI VET.	4		2	1	12:12	5
7. TSO ORMOŽ	4		0	3	10:13	3
8. MLADOST VET.	4		0	3	16:22	3
9. JUNIORI	4		0	3	7:16	3
10. BOREC	4		0	3	9:20	3
Uroš Krstić
LIGA MALEGA NOGOMETA GORIŠNICA
Rezultati 5. kroga: Zavr~ - Kuki Dom Juršinci 1:2, Žiher - Kmn Bre-snica 1:3, Klub Obrtnikov Gajevci -Tvp Formin 6:2, Opteam - Moškanjci 2:4, Gorišnica prosti
1.	KMN BRESNICA 4 4 0 0 27 : 8 12
2.	KLUB OBRT. GAJEV 4 4 0 0 21 : 7 12
3.	KUKI DOM JURŠIN. 5 3 1 1 21 : 13 10
4.	MOŠKANJCI 5 3 0 2 22 : 21 9
5.	ŽIHER	4 2 0 2 13 : 8 6
6.	ZAVRC	4 1 1 2 17 : 16 4
7.	GORIŠNICA 4 1 1 2 15 : 18 4
8.	TVP FORMIN 5 0 1 4 8 : 38 1
9.	OPTEAM	5 0 0 5 7 : 24 0
Leon Pignar
KOŠARKA / OMREZJE.NET & PARKL
deiki in oraii na polovici poti
V	skupini A so Veterani gostili ekipo »Dobrih de~kov«. V prvi ~etrtini so si gostje priigrali prednost osmih košev, ki so jo uspeli ohraniti do pol~asa. V nadaljevanju sta obe ekipi stavili vse na napad, vendar se Veteranom na~rt ni izšel. V »dirki«, ko so lovili goste, so se iz~rpali, saj so »dobri de~ki« stopnjevali ritem igre in s pogostimi menjavami »zlomili« nasprotnika. V zadnjem delu so doma~i poskušali zmanjšati zaostanek, vendar gostje niso popuš~ali in visok poraz je bil neizbežen. S peto zmago so »dobri de~ki« potrdili dobro formo in hkrati dali vedeti vsem, da jih bo težko ustaviti v boju za prvaka lige.
V	drugi tekmi te skupine sta se pomerili ekipi Ptujske gore in Draženc, ki do sedaj še nista okusili »slasti zmage«. Po pri~akovanju si nobena izmed ekip ni uspela priigrati ve~je prednosti do pol~asa. Tudi v nadaljevanju sta bili ekipi izena~eni, nakar so igralci Ptujske gore naredili delni izid 7:0, gostje pa polovico igralnega ~asa v zadnjem delu niso dosegli koša. Po »nerazumljivi« taktiki so za~eli delati osebne napake kot »po teko~em traku«, po drugi strani pa v napadu zapravljali žogo za žogo. V kon~nici so doma~i ohranili zbranost in varno pripeljali tekmo do prve zmage.
Tekma med ekipama Ra~ in Starš ni bila odigrana.
V	drugi skupini je v Cirkovcah gostovala ekipa iz Majšperka. Prvak je nastopil s samo šestimi igralci, kar je bila »voda na mlin« gostujo~i ekipi, ki je že od vsega za~etka stopnjevala pritisk. To se jim je obrestovalo in ob pol~asu je bila razlika že neulovljiva. V nadaljevanju so »ubrali« enako taktiko in neumorno polnili koš nasprotnika. Ko je že kazalo na »katastrofo«, so doma~i le strnili svoje vrste in v zadnji ~etrtini nekoliko ublažili poraz, ki pa je kljub temu visok.
V	Destrniku je gostovala ekipa iz Ki-dri~evega. Gostje so pri~eli preve~ »lagodno«, saj so v glavah imeli ob~utek, da bo zmaga lahka. Doma~a ekipa jim je do pol~asa »grenila« potek tekme, saj so ob pol~asu vodili za dva koša. Nadaljevanje pa je prineslo preobrat in
KOSARKA / III. SKL -VZHOD
KK Šmarie Pivovarna Lipnik - KK Ptuj Haloze 73:96
Ptujski košarkarji so se 21. decembra v gosteh pomerili z ekipo KK [marje Pivovarna Lipnik. Sre~anje so dobili z rezultatom 73:96.
V	devetem krogu so se Ptujcani maščevali Pivovarni Lipnik za poraz v prvem kolu. Kljub temu, da so igrali z okrnjeno zasedbo, zaradi bolezni so manjkali trije igralci, so uspeli z borbeno in požrtvovalno igro doseči peto zmago. Le-ta jim daje prepotrebni zagon za uspešno igro v nadaljevanju tekmovanja in za borbo za vrh razpredelnice. Posebno pohvalo si za igranje na tej tekmi zasluži Siračevski, ki je s 43 točkami prispeval levji delež za novo zmago Ptujčanov.
V	prvi tekmi v novem letu, ki bo 11. januarja ob 19. uri, v športni dvorani gimnazije, se bodo ptujski košarkarji srečali z borbeno ekipo Koroške.
mg
gostje so si pred kon-~nico uspeli priigrati štiri koše prednosti. V zadnji ~etrtini so Kid-ri~ani prikazali »pravi obraz« in stvari postavili na svoje mesto. ~eprav njihov najboljši strelec ni bil najbolj natan~en, so koše dosegali drugi, za name-~ek pa s trdo obrambo ustavili doma~e v tekmi za prvo zmago.
Ora~i so gostili ekipo Neman iz Majšperka. V prvi ~etr-tini so doma~i silovito pritisnili in si priigrali prednost osemnajstih košev. V nadaljevanju so jim z delnim izidom 11:0 gostje vrnili, tako, da so Ora~i morali nemudoma »okrepiti« prvo postavo in ustaviti nalet gostov. V tretji ~etrtini so spet dosegli zavidljivo prednost, hkrati pa bolj previdno menjavali, da so ohranjali prednost. Ob polovici zadnjega dela igre so gostje poskušali »uloviti« priklju~ek s serijo trojk, vendar so jim doma~i odgovorili z istim orožjem in tekmo varno pripeljali do konca. S peto zmago so Ora~i edina nepremagana ekipa v tej skupini.
Rezultati:
Veterani - Good guys 56:90 (34:40), ŠD Cirkovce - Šd Majšperk 39:78 (13:42), ŠD Ptuj. gora - KK Draženci 65:55 (27:28), ŠD Destrnik - ŠD Kidričevo 45:62 (29:27), KK Rače - KK Starše neodigrano, Orači - Bar Holliday Neman 76:62 (38:28)
Vodilna ekipa skupine B: Orači
SKUPINA A:
1.	GOOD GUYS
2.	KK STARŠE
3.	KK RAČE
4.	VETERANI
5.	ŠD PTUJSKA GORA
6.	KK DRAŽENCI
SKUPINA B:
1.	ORAČI
2.	ŠD KIDRIČEVO
3.	ŠD MAJŠPERK
4.	ŠD CIRKOVCE
5.	BAR HOLLIDAY
6.	ŠD DESTRNIK
5	5	0 +169
4	3	1+ 84
4	3	1+ 46
5	2	3 - 33 5	1	4 - 108 5	0	5 - 158
5 5	0
5 4	1
5 3	2
5 2	3
5 1	4
5 0	5
+ 86 + 22 + 55
-	53
-	33
-	77
10 7 7 7 6 5
10 9 8 7 6 5
Lestvica najboljših strelcev po 5. krogu: 1. Izudin Kanlič (Veterani) 127 košev/5 tekem, 2. Aljoša Hodnik (Good guys) 107 košev/5 tekem, 3. Edi Hoj-nik (Kidričevo) 107 košev/5 tekem, 4. Peter Trifkovič (Starše) 105 košev/4 tekme, 5. Primož Gradišnik (Rače) 100 košev/4 tekme
Tekme drugega dela lige Parkl se bodo nadaljevale 14. januarja 2003
Radko Hojak, l.r.
Silvesterski tek v Kidriievem
Športno društvo Kidričevo v sodelovanju z občino Kidričevo organizira 6. tradicionalni silvesterski tek, ki bo 31.12. 2002 s pričetkom ob 20.30 uri v Mladinskem parku. Tekmovalci bodo razdelljeni v tri kategorije: do 12 let, ter v moško in žensko konkurenco absolutno. Za najboljše so pripravili lepe nagrade in pokale. Štartnine ni. Geslo letošnjega teka je »Pridite in tecimo skupaj«.
Informacije na telefon: 041 485-676
PLANINSKI KOTIČEK Sretno, sretno, sretno
Še enkrat bi vas radi obvestili o bližajočem se izletu v Logarsko dolino. Prihaja čas, ko bo dobrodošlo storiti kaj za sebe - predlagamo sprehod v naravo ali
planinski izleta
Odhod v soboto, 11. jan. ob 6.45 z železniške postaje Ptuj (avtobus bo pobiral tudi pred osnovnimi šolami). S posebnim avtobusom se bomo peljali skozi Savinjsko dolino, Lu~e, Sol~avo, do kmetije Plesnik. Naprej cesta ni plužena in bomo nadaljevali peš, sprehodili se bomo po dolini vse do slapu Rinka. Tisti željni višjih ciljev pa bodo v spremstvu vodnikov nadaljevali pot do Okrešlja. Ob~udovali bomo zasnežene vrhove Kamniško - Savinjskih alp, zaledenele slapove in vso lepoto, ki nas bo obdajala^
Pot je lahka in položna, vodila nas bo po dolini! Hoje bo 4 ure. Hrana in pija~a iz nahrbtnika in v ko~i - Dom planincev v Logarski dolini oz. Frischaufov dom na Okrešlju.
Glede na snežne razmere bomo organizirali tudi tek na smu~eh in alpsko smu~anje na smu~iš~u v Logarski dolini. Vsi pa lahko s seboj vzamete plasti~ne lopate za sankanje, polivinilaste vre~ke oziroma sanke!
Vrnitev: okrog 19 h na ŽP Ptuj.
Cena izleta znaša 2100 SIT za mladino in 2500 SIT za odrasle (vklju~uje razglednico, ~aj in fotografijo za spomin). Prijave s pla~ilom v pisarni PD Ptuj na Prešernovi 27 do torka, 7. januarja! Izlet bo v vsakem vremenu!
Informacije na telefonu 041-863-544, Primož.
Primož Trop
Po Ormoški plalninski poti
Planinsko društvo Maksa Meška Ormož vabi vse ljubitelje pohodniš-tva, da se udeležijo tradicionalnega novoletnega pohoda po Ormoški planinski poti. Pohod bo 2. januarja 2003, planinci pa se bodo zbrali ob 8. uri pred gradom v Ormožu, od koder bo organiziran prevoz na Kog. Pohod bo namreč potekal po delu poti od Koga do Ormoža.
vki
SPORT
KATARINA SREBOTNIK,
TENIŠKA IGRALKA:
NAJBOLJŠA SLOVENSKA
"Bila bi zelo vesela, ie bi ponovila letošnje rezultate"
Za najboljšo slovensko teniško igralko je odlična sezona. Osvojila je turnir WTA v Acapulcu (drugi v karieri), se uvrstila v finale turnirja v Bogoti, premagovala najbolj{e igralke sveta (kot denimo Belgijko Kim Clijsters), se v Parizu na znamenitem Roland Garrosu prebila v 1/8 finala_ Uspešna je bila tudi v igri dvojic. Po seriji dobrih izidov se je skupaj s svojo partnerko ter trenerko Tino Križan drugič v karieri uvrstila na novembrski zaključni masters, na katerega so povabljeni le najboljši pari na svetu.
Posledica kvalitetnih nastopov je seveda krepko napredovanje na lestvici WTA. Srebotnikova je sezono med posameznicami za~ela {ele na 98. mestu, kon~a-la pa na fantasti~nem 36., kar je njena najvi{ja uvrstitev v karieri. Med dvojicami je (skupaj s Tino Križan) na 30. mestu. Če {e dodamo, da je z zaslužkom presegla magi~no mejo milijon ameri{kih dolarjev, ji bo sezona 2002 zagotovo {e dolgo ostala v spominu. "Zelo sem zadovoljna. To je zares bila ena mojih najuspešnejših sezon. Pika na i je bila vsekakor zmaga v Acapulcu, ki mi je vlila dovolj samozavesti, da so si nato rezultati sami od sebe sledili." Vrhunski rezultati niso ostali neopaženi. Za doseženo je Srebotnikovo odlikovala tudi Teni{ka zveza Slovenije. Tako je prejela kar obe doma~i najbolj želeni priznanji: za najbolje uvr{~eno Slovenko na lestvici WTA ter skupaj s Križanovo za na{ najuspe{nej{i ženski par.
Vendar od spominov se ne da živeti in {ele 21-letna igralka je že popolnoma zagledana v novo sezono. Ta se pri teni{kih igralcih za~ne pred vstopom v novo leto in namesto po~itka sta s Kri-žanovo ravno za boži~ odpotovali na prve turnirje v Avstralijo. "Po~itka je bilo malo, hitro ga je bilo konec. Po eni strani so ti prvi turnirji najtežji, saj so v Avstraliji, in do tja je dolga pot. Prav tako sem bila v zadnjem ~asu navajena biti na enem me-
stu. Po drugi strani pa se veselim za~etka sezone, kajti rada igram tenis." Velenj~anka se je na novo sezono pripravljala v Mariboru, kjer že nekaj ~asa tudi stanuje. "Izpolnila sem prakti~no vse cilje, ki sem si jih pred za~etkom priprav zadala. Pogoji za trening so bili zelo dobri in mislim, da
Katarina Srebotnik
sem odli~no pripravljena." Treningi so potekali pod budnim o~esom kondicijskega trenerja Bojana Strugarja ter trenerke Tine Križan, ki je podobnega mnenja: "Priprave so trajale nekje od sredine novembra. Veliko poudarka smo namenili kondiciji pa tudi sami teniški igri. Mislim, da lahko pozitivno gledamo na novo sezono." In kak{na so pri~akovanja za leto 2003? "Verjetno bi bilo nerealno napovedovati zmage na najve~-
jih svetovnih turnirjih, ~eprav je tudi to možno. Rada ostanem na realnih tleh. Bila bi zelo vesela, ~e bi ponovila leto{nje rezultate," pravi Katarina Srebotnik.
Za na{o igralko bo najbolj naporen prvi del sezone, ko si turnirji sledijo dobesedno kot po teko~em traku. To se zaveda tudi Tina Križan, ki bo s Srebotni-kovo {e naprej nastopala v dvojicah. "V bistvu je vsako leto podoben program. V prvih šestih mesecih so na sporedu trije največji turnirji na svetu: Sydney, Pariz ter Wimbledon in kopica pripravljalnih turnirjev. Res je naporno. V drugi polovici leta je vsega malce manj. Ampak na takšen tempo smo že navajeni, zato ne bi smelo biti posebnih težav."
Srebotnikova bo zadnje odli~-ne rezultate posku{ala ponoviti že v deželi kengurujev. Tam jo ~akajo trije nastopi. Po turnirju v Aucklandu, ki se je za~el v~eraj, bo takoj po novem letu, (petega januarja), nastopila na turnirju v Hobartu, nato pa 13 januarja prihaja prvi vi{ek sezone. Turnir za grand slam, znameniti Australian Open. V zadnjem poskusu ji je na omenjenem turnirju {lo solidno od rok. Med posameznicami se je uvrstila v drugi krog. "V Sydneyu bo vse odvisno od žreba. Kot kaže, sem za las zgre{ila postavljeno mesto, torej da bi bila nosilka, kar bi mi precej olaj{alo delo, saj v prvih treh krogih ne bi mogla naleteti na postavljene igralke. Tako je vse odvisno od sre~e, na koga bom naletela. Lahko se uvrstim v ~etrtfinale ali pa celo izpadem v prvem krogu. Bomo videli."
Sicer pa bo januar za Katarino Srebotnik ter Tino Križan ve~ kot naporen, saj ju po avstralski turneji ~aka {e turnir na Japonskem.
Aleš Tihec
Ptujiani ponovno najboljši organizatorji dirk v kartingu
Na sedežu Ford servisov v Ljubljani je bila letošnja proglasitev najboljših voznikov in ekip za dosežke v letu 2002 v motociklizmu, avtomobilizmu, motokrosu, spidwayu in kartingu. Ob tem so bili proglašeni tudi najboljši organizatorji v posameznih zvrsteh avto-moto športa. AMD Ptuj je prejelo priznanje najboljšega organizatorja v kartingu za obe mednarodni dirki.
V leto{njem letu so tekmovalci imeli natrpan program, saj so vozili 16 dirk, in sicer: Portorož, Zagreb, Čakovec, Mi~evac (2-krat), Ljube~no in 2-krat na kartodromu v Hajdo{ah. Prav isto se obeta tudi v letu 2003, saj bodo dirke v enakem obsegu za državno prvenstvo in za pokal SLO-CRO. V razgovoru s predsednikom Uro{em Langerhol-cem smo izvedeli, da je namen pridobiti ob sedanjih voznikih 2-3 voznike v ~lanskih razredih ter tako pove~ati konkuren~nost v ekipnih uvrstitvah. Prav tako bodo na kartodromu opravljene manj{e korekture tekmovalne steze, da se zadosti pogojem za izvedbo mednarodnih prvenstev, obenem pa zagotoviti ve~jo
varnost voznikov kot gledalcev. Prav tako bodo na svoj ra~un pri{li gledalci ob izvedbi dirke v razredu SUPER 350 ccm in težjih, za kar vlada veliko zanimanje. Ob tem, da se prirejajo dirke skupno z vozniki iz Hrva{-ke, daje svoj ~ar ve~ja konkuren-~nost in kvaliteta tekmovanja, saj se tekmovalci iz Hrva{ke enakovredno kosajo z slovenskimi, kar privablja ljubitelje te {portne panoge. Sosednje nas že preka-{ajo z ve~jim {tevilom objektov in kartodromi, ki so tehni~no bolj izpopolnjeni kot pri nas. Na sve~ano proglasitev sta bila povabljena tudi Alex Dami{, ki je A-100 ccm dosegel v skupni uvrstitvi II. mesto v državnem prvenstvu in III. mesto za pokal
SLO-CRO, in Tomaž Mlinari~, ki je v razredu A 100 ccm-~lani v skupni uvrstitvi na III. mestu v državnem prvenstvu in VII. mesto za pokal SLO-CRO. Uro{ Langerholc je prejel priznanje za izvedbo dirk, kar je odraz dela, zavzetosti in strokovnih pristopov {portnih funkcionarjev, ki že leta in leta pripravljajo dirke, ekipa je ute~ena in sposobna spoprijeti se z vsemi nalogami. Uradna uvrstitev preostalih ptujskih voznikov je v državnem prvenstvu: N-60 ccm D. Klobasa 5 mesto, P Šumer 8; A-100 ccm J A. Dami{ 2 mesto, J. Vežnaver 10; ICA 100 ccm T. Mlinari~ 3 mesto, D. Hvala 6; FC 125 ccm T. Janeži~ 5 mesto, A. Vežnaver 7, J. Šeruga 11; ekipno AMD Ptuj 3. mesto. Za pokal SLO-CRO N60 ccm D. Klobasa 12 mesto, P Šumer 18; A. 100 ccm J A. Dami{ 3 mesto, J. Vežnaver 18, ICA 100 ccm T. Mlinari~ 7, D. Hvala 9 FC 125 ccm T. Janeži~ 8, A. Vežnaver 11, J. Šeruga 17.
anc
BOKS / DEJAN ZAVEC SE JE ODLOČIL
Odslej med profesionaki
Da bi v slovenskem boksu kdo napredoval v profesiona-lizem je prava redkost. To je letos uspelo osemkratnemu slovenskemu prvaku Dejanu Zavcu. V amaterskem boksu si je zadal zelo visoke cilje, vendar je velikokrat naletel na ovire. Velikokrat je bil žrtev sodniških odlo~itev, predvsem iz enostavnega razloga, ker je prihajal iz boksarsko nerazvite Slovenije.
Konec novembra se je prak-ti~no pri~elo novo obdobje za Dejana, saj je dobil povabilo nemškega boksarskega mened-žerja Ulfa Steinfhorta iz Magde-burga. Dobre tri tedne je trajala aklimatizacija Dejana Zavca, ko so ga prakti~no vsi želeli testirati, ali je iz pravega testa. Kdor ~aka, ta pa~ do~aka in to se je ptujskemu boksarju tudi zgodilo. »Trije tedni so bili peklenski. Dal sem marsikaj skozi in ~e ne bi bil pravi, potem tudi ne bi prišlo do podpisa štiriletne pogodbe. To pa pomeni, da je konec sanj o olimpiadi in morebitnih nastopih na velikih amaterskih boksarskih tekmovanjih.
Menedžer mi je obljubil, da bom svoj prvi profesionalni nastop imel med 15. in 20 februarjem. Doma bom vadil do sredine januarja, potem pa se odpravil na trening za svoj prvi profesionalni dvoboj. Moje sanje so se ure-sni~ile in moram povedati, da sem z vsem zadovoljen. Sedaj je na meni, da pokažem vso svoje znanje«, je po prihodu iz Magde-burga dejal Dejan Zavec.
Mogoče se v Sloveniji niti ne zavedamo njegovih sposobnosti, vendar je, vsaj po naši nestrokovni oceni bil že zadnji čas, da Dejan Zavec naredi to, kar je sedaj tudi uresničil. Velik del »krivde« za ta korak leži v izred-
Dejan Zavec
no slabem delu boksarske zveze Slovenije, kjer se ukvarjajo predvsem sami s seboj, premalo pa s talentiranimi boksarji in zagotavljanju pogojev za njihovo nemoteno razvijanje.
Danilo Klajnšek
PLES
Jernej in Danijela koniujeta {e eno uspe{ano sezono
Mlada plesalca Jernej Bren-holc in Danijela Pekič, člana plesnega kluba Pingi Maribor, sta letošnjo sezono dobro odplesala. Na članski svetovni lestvici IDSF sta zelo napredovala, čeprav še ne toliko, da bi bila pod 80. mestom, kar je eden od njunih osrednjih ciljev v novi plesni sezoni, v kateri želita svoje plesne korake izpiliti do takšne mere, da bosta s svojimi nastopi vidno izstopala.
Predvsem želita, da bi ju plesno občinstvo poznalo po njunem značilnem nastopu. To je več kot vsi rezultati skupaj, naj bodo še tako visoki, pravi v njunem imenu 18-letni maturant ptujske gimnazije Jernej Brenholc, Da-
Jernej in Danijela s trenerjema Brankom in Alenko Bohak
starejšimi mladinci sta v kategoriji standardnih plesov letos zmagala trikrat, v Italiji, na Slovaškem in Hrvaškem. Uspešna sta bila tudi v kategoriji latinsko-ameriških plesov, kjer sta prav tako v tujini osvojila več drugih mest. V zadnjem času v glavnem nastopata v tujini, v Sloveniji pa sta se udeležila petih rating turnirjev in treh državnih prvenstev. Z novim letom oziroma novo plesno sezono vstopata med člane. Kot že rečeno, želita
v novi sezoni plesati še bolje, na članski lestvici plesalcev IDSF ciljata pod 80. mestom, lani v tem času sta bila še okrog 120. mesta.
Da lahko plešeta in osvajata nagrade, sta zaslužna predvsem sama, vendar brez podpore staršev, trenerjev in kluba ne bi šlo. Se vedno nimata stalnega sponzorja, za vsak tolar morajo starši in onadva sama narediti veliko korakov.
MG
Jernej z najnovej{im priznanjem, nagrado Povodni mož 2002. Foto: Črtomir Goznik
nijela je stara 17 let in obiskuje II. gimnazijo v Mariboru.
Pred dnevi sta prejela odmevno nagrado Povodni mož 2002, ki jo podeljuje Plesna šola Urška v sodelovanju s Parado plesa, oddajo TV Slovenija. Zmagala sta po mnenju gledalcev kot par, ki je najbolj zaznamoval plesno sezono. V različnih kategorijah je bilo podeljenih več nagrad.
Bera letošnje sezone je bila za Jerneja in Danijelo dobra. Med
STRELSTVO / 2. IN 3. LIGA
Majda Rau{l vodilna po tretjem krogu druge lige, SK Ptuj tretji
V Ljubljani je potekalo tretje kolo druge državne lige. SK Ptuj v sestavi Majda Rau{l, Zlatko Kostanjevec in Simeon Gonc je s 1616 krogi zasedel ~etrto mesto, po tretjem krogu pa so tretji. SK Jur{inci II v sestavi Janko Ber-lak, Simon Drozovi~ in Nina Pavlin so bili s 1538 krogi enajsti. Posamezno je bila Majda Rau{l druga s 559 krogi in je po tretjem krogu vodilna v drugi državni ligi. Zlatko Kostanjevec je nas-treljal 541 krogov, Janko Berlak 531, Simeon Gonc 516, Simon Drozovi~ 506 in Nina Pavlin 501 krog.
Petlja premagala SD [tefan Kovač Turni{če
Po drugem krogu tretje državne lige so bile vodilne ekipe SK Ptuj Petlja, SD Dornava in SD Štefana Kova~a Turni{~e dosegle po dve zmagi. V tretjem krogu je bilo sre~anje vodilnih, in sicer Petlje in Štefana Kova~a. Petljini strelci v sestavi Franc Bedra~, Robert Šimenko in Se-bastijan Molnar so dosegli 1626 krogov, strelci SD Štefana Ko-va~a pa 1539 krogov. Posamezno je zmagal Robert Šimenko s 556 krogi, drugi je bil Franc Be-dra~ z 552 krogi, tretji Dominik Vnuk iz Turni{~ in ~etrti Sebas-tjan Molnar s Ptuja.
SI
i^-r^tíMoče teroseje
JC VUH BUTHILA HA- ICOHCI
LB UPAMOtAfť^o S^ Dl^U^oierb
AiF jsobo SPI^V/tr 'VAbtl^ZWEi/řSVc.
ÍTbO^ SI MlSUU,t>AMI BO TOTi rr£f Z WAVADMO sToÉAiíco r^eD SpFtji^t fUFAWSKI STOL ?

halo totíe a
^ PKoMMO âlSTO fjovo ^Bf^říCo I S (íkuCMJAMÍ '
»N TRí^biCřVo f f
iH tioijo, te: pa lawaío s VRřEMO PARTIJO )
_	T&Œ.CJ ...
će SfM ĎO SEM flUCAl. STOgUK.o, BoM t^PRej ?OTR€BoVÍ^L LOfCoMomO
\ ^
^ ^Di^uzirev M I
* ^ A
MCI^KUR. Set v STSC^J
ŠE i^erm	v ^suie.9
ZANIMIVOSTI, POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
PTUJ / 25 LET KLUBA BRIGADIRJEV
Pobuda za postavitev stalne razstave Ptuj v 20. stoletju
V dvorani Doma Slovenjegoriške čete v Rogoznici so se v soboto, 21. decembra, zbrali na zaklju~nem praznovanju ob 25-letnici delovanja, druženja in tovarištva Kluba brigadirjev mladinskih delovnih akcij občin s ptujskega območja. O četrt stoletja dolgi poti kluba, o številnih skupnih udarniških in drugih akcijah brigadirjev vseh pomladi je govoril predsednik kluba brigadirjev Feliks Bagar. Stane Lepej, ki je predstavil jubilejno publikacijo in jo z veliko požrtvovalnostjo tudi uredil, pa je predlagal, da bi Ptuju posvetili pozornost s postavitvijo stalne razstave Ptuj v 20. stoletju.
Predsednik Kluba ptujskih brigadirjev Feliks Bagar je v slavnostnem nagovoru povedal, da pripadajo generacijam, ki so takoj po drugi svetovni vojni obnavljale in gradile poru{eno domovino, zato se ob jubileju s ponosom spominjajo poti, ki so jo opravili. Za~eli so jo takoj po osvoboditvi, leta 1945, ko je bilo nekaterim {ele 15 let in so se pridružili starej{im pri odstranjevanju vojnih ru{evin. Njihova pot se je nadaljevala v ptujskih in drugih mladinskih delovnih brigadah, in sicer od Pesnice, Nove Gorice so Gevgelije.
Letos se njihovi spomini {e posebej vra~ajo v Bosno, v leto 1947, ko je pet ptujskih MDB z okrog 1500 mladimi s ptujskega in z ormo{kega obmo~ja sodelovalo pri gadnji železni-{ke proge Šamac-Sarajevo, zato je s posebnim zadovoljstvom v njihovi sredini pozdravil komandanta takratne tretje ptuj-
ske brigade Jožeta Vrati~a.
Sicer pa so udeleženci mladinskega prostovoljnega dela ponosni, saj so se iz gradbi{~ vra~ali domov prekaljeni in bo-gatej{i za {tevilne delovne in življenjske izku{nje, ki so jih poleg tovari{tva in ljubezni do domovine kalili tudi znoj, žulji in u~enje. V brigadah so spletli {tevilne prijateljske in tovari{ke vezi, zato se je prostovoljno delo globoko vtkalo v njihovo zavest in življenje.
Po vrnitvi z avtoceste Zagreb-Beograd so na Ptuju leta 1948 iz vrst brigadirjev ustanovili Ptujsko ~eto, ki se je pove~ala v Ptujsko lete~o brigado. Ob nedeljah so krajanom pomagali graditi zadružne domove.
Ko se je leta 1975 pri~ela MDA Haloze '75, so brigadirji veterani ponovno za~utili potrebo, da se organizirajo. Povezali so se s centrom za mladinsko prostovoljno delo pri ob~inski konfe-
PREJELI SMO
Voščilo Marjanu Ostrošku!
Bliskovito se približujemo zadnjemu dnevu v letu 2002. Prazniki se vrstijo tako reko~ že ves december. Od Miklavža pa vse do novega leta. Ljudje nakupujejo, krasijo svoje domove, pišejo ~estitke in pripravljajo darila. Tudi za ve~ kot 60 bivših delavcev Emone Merkurja s Ptuja naj bi bilo tako. Pa ni!
Ostali smo na cesti, brez odpravnin, regresa, pla~; o božicnici ali 13. placi pa smo nekateri lahko samo še sanjali 20, 30 ali ve~ let.
A nam zaradi tega ni tako hudo. Najhuje je v teh predpraznicnih dneh zato, ker se spominjamo, kako so neko~ kupci drli v Merkur-jeve prodajalne in
zadovoljni odhajali vsak svojim lepim trenutkom naproti.
To se nas najbolj dotakne. Prazne, zaprte prodajalne, to je zares neprijetno. In težko nam je v teh dneh pri srcu.
Vendar pa se tolažimo s tem, da nam je ostalo nekaj velikega. PRIJATELJSTVO. Ostali smo skupaj, pa čeprav smo se porazgubili na vse strani.
Obišcemo se, poklicemo se, dobimo se v mestu in poklepetamo ter se spominjamo dobrih starih časov. Krivca že dolgo ne iščemo več, saj ga vsi dobro poznamo. Ko se leta končujejo, se navadno delajo razne statistike in pregledi opravljenih del za tekoče leto. Tudi na sodišču, policiji in tožilstvu ga bodo prav gotovo naredili. Upamo, da tokrat ne bodo spregledali, da smo delavci Emone Merkurja s Ptuja že v mesecu marcu 2002 vložili pri tožilstvu na Ptuju ovadbo zoper, sedaj že bivšega direktorja, Marjana Ostroška in da se do konca leta 2002 ni zgodilo nič.
A kaj bi o tem. V življenju moraš biti optimist. Dobili smo novega predsednika, nove ministre, nekatere nove člane vlade. Upamo, da bo sedaj vse drugače - boljše. Novi predsednik bo prav gotovo poskrbel za to, da bo v Sloveniji zavladal red, predvsem na področju zdravstva, sodstva in tožilstva.
Mogoče bo Marjan Ostroško imel srečo in dobil tožbo, ki jo je vložil proti Emoni Merkurju za neizplačano odpravnino in razliko za premalo izplačani osebni dohodek v znesku približno 54 milijonov tolarjev. Želimo mu, da mu tudi to uspe. Imel bo vsaj denar. Nikoli pa ne bo imel tega, kar imamo mi.
Mi imamo ponos, vsakomur lahko pogledamo v oči, saj smo vse življenje delali pošteno.
Ob koncu leta 2002 zato vsi bivši Merkurjevci (z nekoliko daljšim uvodom) želimo Marjanu Ostrošku vse tisto, kar je on želel nam ob koncu vsakega leta na navadnem papirju formata A4.
Obrabljene, pocukrane besede, prazne, stare prepisane misli in nikoli izpolnjene obljube.
Bivši "Merkurjevci"
V dvorani v Rogoznici so nekdanji udeleženci mladinskih delovnih akcij obujali dragocene življenjske spomine. Foto: M.O.
renci mladine in aprila 1977 je ve~ kot 90 brigadirjev veteranov od{lo v Bosanski Šamac, kjer so pri delu pomagali dvema ptujskima brigadama. Julija istega leta pa so izvedli prvi udarni{ki dan na MDA Slovenske gorice, kmalu zatem pa ustanovili Klub brigadirjev Franca Bel{aka Toneta Ptuj.
Po osamosvojitvi Slovenije so se njihove aktivnosti nekoliko umirile, ponoven polet pa so doživeli v letu 1996 ob 50. obletnici slovenske MDA Pesnica 1946, ko so v Dornavi organizirali vseslovensko sre~anje brigadirjev, na katerem je sodelovalo ve~ kot 700 nekdanjih brigadirjev. Njihovo delovanje je potekalo pod okriljem ptujske ob~inske bor~evske organizacije in sklenili so, da bodo vsako leto 27. aprila po~astili dan upora proti okupatorju s pohodom po poteh upora in prostovoljnega dela. In kmalu je ta dan, ki ga praznujejo v Kicarju, postal tudi njihov praznik. V letu 1998 so razvili svoj drugi brigadirski prapor, od leta 1999 pa delujejo kot dru{tvo. V letu 2001 so praznovali 55-letnico MDA Pesnica 1946 in ob tej priložnosti izdali spominsko publikacijo, na Ptuju in v Dornavi so postavili dokaj odmevno dokumentacijsko razstavo. V Dornavi so pripravili drugo vseslovensko sre~anje brigadirjev, ki se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo ve~ kot 500 nekdanjih brigadirjev.
Program leto{njih jubilejnih aktivnosti so posvetili 60-letn-ici juna{kega boja Slovenjegori-{ke Lackove ~ete, ob prazniku Mestne ob~ine Ptuj so v Mestni hi{i postavili fotodokumentacij-sko razstavo, filatelisti~no dru-{tvo Ptuj je izdalo spominsko pisemsko ovojnico, v Mostju pa so 8. avgusta skupaj z Obmo~-nim združenjem Zveze borcev NOB Ptuj in ob~ino Jur{inci pripravili osrednjo spominsko slovesnost.
Pomembno in koristno je tudi, da sodelujejo s klubi brigadirjev Slovenskega primorja in Istre, pa iz Ljubljane, Celja, La{kega in drugod.
Ob 25-letnem jubileju so izdali li~no spominsko publikacijo z naslovom Klub ptujskih brigadirjev 1977-2002, ki jo je uredil {e vedno neutrudni Stane Lepej. Kot je povedal zbranim na slovesnosti v Rogoznici to ni le fotografski zapis nekega obdobja, ampak veliko ve~, saj so jo poleg svoje 25-letnice posvetili {e pomembnej{emu dogod-
ku izpred 60 let - legendarnemu boju Slovenjegori{ke Lackove ~ete. V publikaciji so zapisali tudi nekaj razmi{ljanj brigadirk in brigadirjev, zgodovinarja dr. Marijana @nidari~a ter vse skupaj za~inili z brigadirskimi pesmimi in aforizmi. Vseskozi pa se vra~ajo na vrednote narodnoosvobodilnega boja in mladinskega prostovoljnega dela, v ta namen so predstavili svojo osrednjo parolo, ki se je nikoli ne bodo sramovali: JUNAKOM BORBE NAJ SLEDIJO JUNAKI DELA. Kajti res je bilo tako, orožje je zamenjalo orodje, in sicer krampi, lopate, samokolni-ce.
Tudi zaradi tega je Stane Lepej menil, da bi bilo umestno, ~e bi preteklemu 20. stoletju na Ptuju postavili spomenik v obliki stalne razstave z naslovom Ptuj v 20. stoletju. To bi sovpadalo tudi s praznovanjem 110-letnice Pokrajinskega muzeja Ptuj. Ideja je torej padla, imamo sposobne institucije s strokovnjaki, potrebna je le {e volja.
In ko smo že pri idejah, Stane Lepej je navrgel {e eno konkretno; da bi v naslednjem letu v prostorih biv{ih zaporov postavili vsaj simboli~no razstavo dokumentov iz druge svetovne vojne in to prav na dan upora slovenskega naroda proti okupatorju, 27. aprila. To smo navsezadnje dolžni generaciji pred nami in za njo.
Zbrane brigadirje in njihove goste ja nagovoril tudi župan Mestne ob~ine Ptuj dr. [tefan Čelan, ki je ob ~estitki ugotovil, da žal take generacije danes ve~ ne delajo, zato je brigadirjem priporo~il, naj ohranjajo svoje vrednote, kajti Slovenci bomo lahko preživeli le, ~e bomo znali živeti v slogi, ~e bomo znali ohraniti humanost, tovari{tvo in solidarnost, torej vse to, kar so po~eli in {e po~nejo brigadirji. Klubu brigadirjev sta ~estitala tudi dr. Mitja Mrgole, podpredsednik ob~inske bor~evske organizacije, ter v imenu repu-bli{kega odbora Zveze borcev in udeležence NOV Tilka Blaha. Posebej je ~estitala Feliksu Ba-garju za srebrno plaketo Zveze borcev Slovenije, ki jo je prejel za izjemno skrb in urejanje spomenikov narodnoosvobodilnega boja. Ob srebrnem jubileju so zvestim ~lanicam in ~lanom ter prijateljem Kluba brigadirjev izro~ili spominske listine.
M. Ozmec
/<11>\
AKTALd.0.0. Industrijska 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30
10 let
©caiDi] m "m/M m pw©
ra
1 MJ[!fl [?®®[M][iJ@W
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
^NOVO NA STAREM MESTUIK
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -poidičite in preverite tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice...
Mensa d.o.o., CankaTjeva 21, Maribor
ZOBNA ORDINACIJA
dr Zdenka AntonoviĚa v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsaií dan po dogovoru. Vse informacije po ir. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODQNTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.

O'

TPOCAL
TROJNO TESNENJE
izdelujemo in montiramo:
PVC OKNA, VRATA
ROLETE in ŽALUZIJE
(Evropska lokovost s cert. â. c 1688/98-520-2 SIST1018 ZAG, Ljubljana)
Ivan Amuš s.p.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tei.: 02ff83-00-81, Gsm: 041/390-576
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov In estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 774 28 61
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štukl 26/a » 02 787 86 70 feks02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
f!li
za vse zaposlene ter upokojence za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit nI ovira.
NO. 1, Dušan Šimunovič s.p., Mlinska ul. 22, 2CX)0 Maribor
tel.: 02/252 48 26, GSM: 041/750 560
AG^
Drago Zupanič, s.p., Gubčeva 7, Ptuj (ob mariborski œsti) Tei.: 02/788 53 97
Vam iz novega programa proizvajalca ELEKTRO MASCHINEN (Nemčija) ponuja:
visokotlačne vodne čistilnike (AKCIJA - že od 26.980 sit dalje)
kompresorje
(AKCIJA - že od 34.800 sit dalje)
hidroforje (AKCIJA - že od 32.060 sit dalje)
zz^^^zzzzzzzzzzzzzzwm^--
__Družba za časopisno in radgsko dejavnost RADiOTEDNil^ d.o.o., RADiO-TEDNiK p.p. 95, Rai^ 6,2250 Ptuj, tel.= 02/74»34-10,
0B/74W+37, faks: 02/7-443+35, delctronska poŠta: nabirainlkeradk>-tedniK.sl, spletne strani: http://www.rBdic>tsdnlkjl


ELEKTRONSKA POŠTA: nabiiaInik@iadio-tednik.si
%amnoseštvo
'Dcmie.CVrbcmcic s.p.
moîkanici ii4b, 2272 corišnica, tel: 02 743 02 40, fax: 02 743 02 41 Delavnica:
Bukovci 83,2281 Markovci pri Pnjju, tel: 02 766 39 71, GSM: 041712 043
• IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC • IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD.
Rabljena vozila
TIP	LETNIK	CENA	OBUUBA KUPCU:
AUDI A6 1.8 T	1997	3.230.000	-	Brezplačen preizkus -	105 točk
AUDI A6 2.8 quattro	1994	1.680.000	
BMW M5	2000	11.900.000	kontrole
CHRYSLER VOY 3.3 LE FIATPUNTO 1.2 18VELX3V	1996 2000	2.000.000 1.700.000	na vozilu - Tehnična kontrola po 2000 prevoženih
OPEL VEQRA 1.8	1991	450.000	
OPEL VEQRA 1.8 16V KAR	1998	2.040.000	
OPEL VECTRA 2.0 GL	1991	350.000	kilometrih
R-CLIO 1.2 3V R-MEGANE 1.9 DCI	2000 2001	1.230.000 2.500.000	-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo -	3 mesečna
R-MEGANE 1.9 DCI	2001	2.500.000	
R-LAGUNA 1.8 EXP	2001	3.690.000	tehnična
R-MASTER FURGON 2.5 D SEATINCA1.9D	1998 1998	1.800.000 1.190.000	garancija (za določena vozila)
VW CADDY 1.6	1996	800.000	
RENAULT
Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
AVTOSOLA PREDNOST
d.0.0., Bresnica 5a, 2273 Podgorci
Tečaj cestnoprometnih predpisov
6. januarja ob 15.30 v Domu društev v Ormožu 13. januarja ob 16.00 na Ptuju (ZŠAM), Nova c.1 13. januarja ob 17.00 v Moškanjcih (OTTO).
Informacije: 740-82-74, 040 221-640
POSLOVNA SPOROČILA
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
POSLOVNA SKUPINA
Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853
interif
joven^a
■	OKNA
■	VRATA
■	SENČILA
■	ZIMSKI VRTOVI
■	GARAŽNA VRATA
■	POLICE
UGODNO KREDITIRANJE!
DANA BESEDA OBVEZUJE
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN, d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
MOJ DOM
TEHNIČNA TRGOVINA
Lovrenc na Dr.polju 39 Telefon: 02/790 02 01
-VODOVOD, CENTRALNA KURJAVA, MONTAŽA -ELEKTRO MATERIJAL -KEMIJA-BARVE -KERAMIČNE PLOŠČICE

PTUJ, Obrtniška 11
tel:02/780-09-90
PAmsn moEN vassoa zaupanja
KUHINJE argento modelno leto 2002/2003
30% GOTOVINSKI POPUST ZA KUHINJE V NOVEMBRU IN DECEMBRU
» AKCIJA « trend kuhinja 2,5m že od « 64.900 sit »
DELOVNE PLOŠČE, POMIVALNA KORITA, KUHINJSKE PIPE
IN LAMINATNA TLA jinmenojnoi,orUo[	\ Armatura za pomivalno korito
Tea eco 9105
MEDENINASTE IN KROMIRANE KLJUKE
všum
ta ...
(k
KUHINJSKE NAPE, VGRADNE PEČICE IN KUHALNE PLOŠČE
s C/)	—
Ě (D ^^ r"«™^
M	li^eOOobnOm
•■m
v
sedež podjetja: Spona d.o.o., Spodnji trg 35, 2344 Lovrenc na Pohorju
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost piačiia na obroke, gotovinski popust in popust za upokojence_
S^o^ttùt^
Strgar Majda s.p., štuki 38, 2250 Ptuj, tei.: 02/751 51 81
■ Športna konfekcija za oinke in odrasle: trenirice, teiovniici, maje, i(rati(e hiače,.. - šivanje po meri (itriia, biuze) iz vašega ali našega materiala -tudi za močnejše postave.
NOVOLETNA ZNIZANJA...
sesalec Siemens VSOIG400 1400 W 13.900,-spajkalnik Iskra 25 W	2.618,-
... in se veliko akcijskih cen
mLO ^ímřmm m\ín Î wa ÛAA®^
Franc LOVREC, s.p., Vinarski trg 3, Ptuj, tel. 02178 06 430
Cene velpjo do prodaje zalogi
OGLASI ÊN OBJAVE
Mali oglasi
KMETIJSTVO
SILOKOMBAJN SIP VIHAR 40 in obračalnik Pajek SIP 230 prodam. Tel. 041 565-005._
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, vsak dan v Babin-cih 49, dostava tudi na dom. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01._
PRODAM pujske, težke cca. 25 kg. Tel. 766 37 61.
BELE PIŠČANCE domače reje prodajajo. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713-60-33.
KUPIM BIKCE simentalce. Ponudbe na tel. 041 263-537.
DVOBRAZDNI 10 colski plug prodam ali menjam za obračalnik pajek. Tel. 041 954-115.
TRAVNIK v Dolanah prodam. Tel. 041 396-416.
STORITVE
POPRAVILO vseh vrst GSM, RTV in hi-fi aparatov. Branko Kolarič, s.p., PE Gubčeva 23, Ptuj, ob Mariborski cesti (pri baru Mitrej). GSM 041 677-507.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasa-nagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
FRIZERSTVO "BRIGITA", prameni na sto načinov, nova volumen-ska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja. Brigita Pusnik, s.p., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojniko-va 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V Vojko Milenkovič, dr. vet. med., s.p. Kettejeva ul. 11, PTUJ. Delovni čas: pon.-pet.: 9-12 in 16-19, tor.-sob.: 9-12. Tel. 771-00-82; GSM 040 86 32 52.
PARKETARSTVO, DOBAVA IN POLAGANJE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, Mirko Meznarič, s.p., Bukovci 161, Markovci, tel. 02 766-30-21 ali 040 221-594.
S
RAČUNOVODSTVO	IDA
LORBER, s.p., tel.02/771-01-90; 795-02-40, GSM 041 934-650, obveščam stranke, da sem razširila dejavnost računovodskih storitev v centru Ptuja, Ulica heroja Lacka 10 - III. nad., v novem Grajevem posl. objektu. Ugodne cene nudim malim davčnim zavezancem.
NUDIMO UGODNA posojila za dobo 6 let za zaposlene in upokojence, možna obremenitev za več kot 1/3 plače ali pokojnine. VIVA, Matej Prapotnik, s.p., Pivkova ul. 19, Ptuj. Tel. 02 748 15 00 ali 041 325-923.
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenja-kova 5, Ptuj, tel. 78-78-190._
POSOJILA NA SVOJO nepremičnino, lizingi, krediti, projektna financiranja, ugodna posojila za kmete ... Svetujemo pri pridobitvah! FMC You-re, Jurij Slehta, s.p., Hausenbic-hlerjeva ulica 8, 3310 Žalec, tel. 03 571-55-55._
PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno, Tel. 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla-šek 91, Podlehnik._
30 LET SOBOSLIKARSTVO-PLESKARSTVO Ivanq Bezjaka, s.p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo, priporočamo se. Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356.
NEPREMIČNINE
NA PTUJU PRODAMO dvostano-vanjsko hišo, cena 19 milijonov SIT, v račun vzamemo enosobno stanovanje ali garsonjero. Tel. 777-65-71 ali 041 753-103.
VIKEND v Gorenjskem Vrhu 45/a (voda, elektrika v hiši) z 800 trsi vinograda, ob asfaltni cesti, prodam. Tel 761-05 81._
ODDAM V NAJEM poslovne prostore (pisarna, garaža, skladišče), cca. 120 m2, v Jadranski 4, na Ptuju. Tel. 041 616-372._
NA PTUJU KUPIM enosobno stanovanje ali garsonjero, 1., 2. ali 3. nadst. Tel. 777-65-71 ali 041 753-103.
DOM - STANOVANJE
NA PTUJU prodamo dvosobno stanovanje (1-nad.), vseljivo konec aprila. Tel. 031 256-656.
Se nisi bil čisto zrel za oni svet, a brez slovesa si odšel k svojemu očetu v prerani grob.
Nenadoma je zatisnil oči dragi sin in brat ter stric
Feliks Milosic
IZ KAJUHOVE 11, KIDRIČEVO
Ne moremo razumeti, da je smrt močnejša od življenja, zato smo se dolžni zahvaliti najprej vsem sorodnikom in znancem za darovane sv. maše, cvetje in sveče ter za izrečena številna sožalja.
Posebej g. župniku Pačniku gre zahvala za pogrebni obred, kakor tudi pevcem in govorniku za ganljive besede. Da se ne pozabimo zahvaliti sostanovalcem iz Kajuhovega bloka 11 za čudovito ikebano in sveče, posebej Mariji Sta-rovič, ki je žrtvovala svoj čas za pobiranje prispevkov za sina Feliksa.
Se enkrat hvala vsem.
Enako gre hvala tudi podjetju MIR iz Vidma.
Žalujoči: mama Julka, brata Ignac in Vinko ter sestra Blanka.
TRISOBNO STANOVANJE v centru Ptuja, drugo nadstropje, brez CK, kopalnica in WC posebej, prodam. Cena je 5 mil. Tel. 031 698-165.
TRISOBNO stanovanje (75 m2) menjam za dvosobno, na Ptuju. Tel. 772-91 41 ali 787 06 01.
DELO
INFOKOMERC Radovan Malešev, s.p., Sercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. po tel. 041 747-121._
KAVA BAR JAMICA ob Železnici 11, Stanislav Jurenec, s.p., išče dekle za strežbo, redna zaposlitev. Tel. 031 525-521.
SPREJMEMO dekle za strežbo ali mlajšo prodajalko. Marija Kampl s.p., Slovenja vas 62 a, Ptuj, tel. 782-14-91.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(sobota 4. 1. 2003 od 8. do 12. ure) Slavica Tacer, dr. stom. ZD Ptuj
BELA TEHNIKA
NOVO*NOVO*NOVO*NOVO-*NOVO* Trgovina Elektro-Partner Vida Pernarčič, s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj, telefon: 02 779-40-51 vam nudi ugoden obročni nakup - 450 različnih gospodinjskih aparatov na 6., 12. in 24. obrokov. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A 4 -7.00 sit obojestransko A 4 - 12,00 sit, vezava - 170,00 sit. Obiščite nas!
MOTORNA VOZILA
TRAKTOR FIAT 404, v dobrem stanju, prodam. Tel. 719-51-77.
RAZNO
BUKOVA DRVA, z dostavo na dom, prodam. Tel. 769 16 11 ali GSM 031 885-154.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, ure, steklo in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
ODKUPUJEM delnice Perutnine Ptuj. Ponudbe na tel. 041 / 400-021.
TEDNIK
_________
------CTTTïïn--


čeravno si neznane nam nebeške prestopila prage,
iščoč povsod podobe tvoje silhueto, še vedno v dušah naših izgube strašne dejstvo ni sprejeto;
Kjerkoli si, za vedno z nami so besede tvoje blage.
In upanje ostaja- v naših srcih vpeto!
V SPOMIN
4. januarja, mineva dve leti, odkar te je kruta bolezen odtrgala od nas, draga žena, mama, babica, tašča in sestra
Franciska Slodnjak
IZ DORNAVE 82
V življenju si nas veliko naučila, le kako živeti brez tebe nas nisi mogla. Težko je. Zelo te pogrešamo.
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu ter ji prižigate sveče in prinašate cvetje. Zahvaljujemo se vsem, ki nam pomagate preživeti težko izgubo.
Tvoji najdražji
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Nisi umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti. Na svetu mnogo je poti, ali le ena vodi tja, kjer si ti, po njej pa pridemo tudi mi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, babice in prababice
Terezije Korže
roj. Lubej
IZ STANEČKE VASI 6, MAJSPERK
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovano cvetje, sveče, maše ter ustna sožalja. Hvala gospodu župniku za vodenje pogreba in mašo zadušnico, pevcem za odpete žalostinke, glasbeniku za odigrano Tišino in govorniku za poslovilne besede.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ji karkoli dobrega storili na njeni mučeniški življenjski poti.
Žalujoči: hčerki Milena in Nežika ter sestri z družinami.
Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči! Oh, kako boli, ko tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, strica in dedka
Mirka Belsaka
IZ UL. HEROJA LACKA 4
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše.
Hvala g. župniku za opravljen cerkveni pogreb, gospe Veri za molitve, g. Seguli za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
SPOMIN
na preminutje pokojne
Marije Markež
JANEŽOVSKI VRH 43, DESTRNIK
Letos mineva 20 let, odkar je pokojnica sklenila bivanje. Poslovila se je tiho in skromno, kot je bilo njeno življenje. Ob dnevu spomina bodi moj večni poklon in vsem, ki ste delali z njo trpljenje, prisrčna hvala. Spominska maša bo darovana v Celovcu.
Njeni.
Tvoje pridne roke, pošteno in pridno srce so naš ponos in lep spomin na te.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, matere in sestre
Neže Kramberger
IZ SPUHLJE 10
1929-2002
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrekli sožalje.
Hvala zdravstvenemu osebju Bolnišnice Ptuj, patroma župnije sv. Petra in Pavla, gospe Veri za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, upokojencem društva Spuhlja ter pogrebnemu podjetju Komunale Ptuj.
Žalujoči: vsi njeni
Skromno, tiho si živela, za nas si delala in trpela, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo solzne se oči! Oh, kako boli, ko tebe več med nami ni!
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in sestre
Neže [trucl
IZ BUDINE, ORMOŠKA C. 120
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše.
Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, g. Veri za izrečene poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, nosilcema prapora upokojencev Budina, Spuhlja, upokojenskemu odboru Perutnine Ptuj ter pogrebnemu podjetju Komunala.
Žalujoči: otroci Janko, Marija, Tilika in Franc z družinami.
PTUJ / 12. ORFEJCKOVA PARADA
Vrnitev v rojstno mesto
Po dveh gostovanjih v Gorišnici smo organizatorji - družba Radio-Tednik Ptuj in Mega Marketing tradicionalno, letos že 12. Orfejčkovo parado ponovno vrnili Ptuju - torej tja, kjer je bila tudi rojena. In športna dvorana Center je bila na dan na Štefanovo, v četrtek, 26. decembra, od 18. ure naprej spet polna kot že dolgo ne. Generalni pokrovitelj letošnje parade je bil Belvi City šport, sponzorji Mestna občina Ptuj in podjetje Gastro, prireditev pa sta tudi letos povezovala Danica Godec in Luka Huzjan.
Nastop Navihank je bil tudi za oko prijetno doživetje
Tudi tokrat se je ob dnevu samostojnosti - na Štefanovo zbrala v Ptuju pisana druščina glasbenikov, pevcev in veseljakov od blizu in daleč. V glavnem tistih, ki so že sodelovali in zmagovali v priljubljeni četrtkovi Orfejčkovi oddaji na Radiu Ptuj.
Začeli so Igor in Zlati zvoki, nadaljeval pa Trio PREDOR z Moniko Heričko, Kvintet Dori iz Brodnic pri Laškem, Beno in Konči iz Ptuja, po krajŠem skeču Luke in Pepija pa še Aleksandra Krajnc, Urška iz Prepolj, Uroš Sagadin s Hajdine s tamburaškim orkestrom, pa Saša Lendero, zmagovalci raznih festivalov ansambel Pogum, naših Ptujskih 5, ansambel Kompro-
mis iz Ormoža, ter Karizma iz Ptuja, skupina Malibu, Vesele Štajerke in Alenka Kolman. Prvi del parade pa je sklenila družina Kolarič - Barbara (nekoč Potrč), njen mož Damijan in njuna 4-letna Klara.
Po modni reviji, na kateri so manekenke in manekeni prikazali oblačila sponzorja letošnje parade Belvi City športa iz Ptuja pa so se številnemu občinstvu na Ptuju predstavili še Vagabundi, Skupina Generacija 69, Ansambel Vrisk, ki je predstavil letošnji Naj valček Zakaj je preveč belih rož ob cestah, pa Zlatko Dobrič, Navihanke, ob spremljavi plesalk plesne šole Mambo je zapela Špela, zapel in zaigral je ansambel Ekart,
Tudi Sextet bi bil vreden dobrega žura...
Sklepno slovo vseh nastopajočih in na svidenje na 13. paradi prihodnje leto! Foto: M. Ozmec
Tudi Vesele Štajerke so navdušile ptujsko občinstvo
Marinero, simpatična Brina, pa nepogrešljiva Korado in Bren-di, Vitezi Celjski, ter naša pevka Mili. Letošnjo parado pa je sklenila skupina Sextet s popularno pesmijo Jaz sem za žur.
In potem smo zaslišali himno radia Ptuj, za slovo pa so se vsi nastopajoči spet zbrali na odru ter pomahali navdušenemu občinstvu. Tudi Danica in Luka, ki sta se poslovila z besedami: "Fertik, ni več, na svidenje na 13. Orfejčkovi paradi čez leto dni!"
M. Ozmec
Uroš Sagadin je nastopil s tamburaškim orkestrom
Napoved vremena za Slovenijo
če so na Tri kralje Jamice polne vode, 7/3 bomo imeli jeseni polne sode.
Napoved za Slovenijo
Danes bodo padavine postopno zajele vso državo. V nižinah bo deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 7, ob morju okoli 9, najvišje dnevne od 5 do 11, na Primorskem okoli 13 stopinj C.
Obeti
Jutri se bo delno zjasnilo, na Primorskem bo pihala burja. Prehodno bo hladneje.



»TRGOVINA •VODOVOD
0-.0-.
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85.2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
Tednikove čestitke
Izrazite najlepše želje svojim najbližjim ob njihovih uspehih, praznikih in svečanih dogodkih ali pa jim samo povejte, da jih imate radi.
RADIOPTUJ
89,8°98,e-i043MHz
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611
tđ
^nnbxnmt
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriiiina vrata
-	daljfaiski pogoni
-	kljníavniíarska dela
-	manjša gradbena dela
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Marija Kosta-njevec, Stojnci 58, Markovci - dečka; Lidija Mesarec, Dornava 32 - Jaka; Darja Kovačec, Mihovci 95, Velika Nedelja - Eneja; Klav-dija Ekart, Slovenja vas 54 - Manjo; Natalija Vučak, Moškanjci 5, Gorišanica -Matija; Irena Saric, Ul. 25. maja 10, Ptuj - Mašo; Vanja Feguš, Podlehnik 2/b -Nežo; Janja Kralj, Mestni Vrh 38, Ptuj - dečka; Neva Purg, Dežno 1/d, Podlehnik - Tio; Andreja Maroh, Mejna cesta 1/a, Ptuj -Mašo in Niko. Poroka - Ptuj: Zmago Ilo-všek, Pobrežje 21, in Marjeta Stramšak, Aškerčeva ul. 9, Slovenske Konjice. Umrli so: Neža Kramber-ger, rojena Zelenik, Spuh-lja 10, rojena 1929 - umrla 19. decembra 2002; Jožefa Pernat, Sikole 67, rojena 1932 - umrla 21. decembra 2002.
CRNA KRONIKA
IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM
Dne 22.12.2002 ob 02.20 uri se je na magistralni cesti izven naselja [ikole zgodila prometna nesre~a, ko je voznik osebnega avtomobila Honda CRX K.K., star 31 let iz Maribora, med vožnjo proti Pragerskem prehiteval neznano osebno vozilo, nato zapeljal nazaj na svoje smerno vozišče, pri tem pa izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na utrjeno makadamsko bankino, sunkovito zavil na levo, zapeljal preko levega smernega vozišča na banki-no ob levem robu vozišča, preko travnate površine v obcestni jarek, kjer je s prednjim delom vozila trčil v nabrežino, Po trčenju v nabrežino je vozilo dvignilo v zrak in obstalo na sredini vozišča. Voznik je bil z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnišnico Ptuj, od koder so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. Ob vozniku je bil v vozilu tudi potnik, ki pa je utrpel lahke telesne poškodbe. Na vozilu je nastala materialna škoda, ki po nestrokovni oceni znaša 800.000 SIT.
POŽAR ZARADI KRATKEGA STIKA
Dne 23.12.2002 okoli 11.00 ure je prišlo do požara na stanovanjski hiši v kraju Podlehnik. Ogenj je izbruhnil v pritličju hiše v dnevni sobi, kjer je prišlo do tlenja in nato do manjšega ognja. Poškodovani so električni aparati, kot je televizor, računalnik z monitorjem in tiskalnikom ter pohištvo v dnevni sobi. Ostali prostori so črni od saj. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je do požara prišlo zaradi kratkega stika na videore-korderju. Ogenj so pogasili gasilci. [koda, ki jo je utrpel lastnik A.C. iz Maribora, znaša po nestrokovni oceni 1.000.000 SIT.