Iioued dail? ezeept Sstundaja,
Sundajs ud ffslfars.
......................
UTO-TBA1 UVUL
PROSVETA
. { «
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški In upravniškl prostori i M67 8. Uwnd»U Avo.
Offlse of Publteotion: ' 2667 South Uwnd.l. Avo. Tolophoao. Kock wol) 4004

Um Am ml
iS. UM, al Mo
i. im
i hicago, ilu Četrtek. i». decembra (uec. 19^1935
Boboortptioa »6.00 Y«ort>
ŠTEV.—NIMliKR 247

AeeepUeee for tt.ll.nr »t »pedal roto of pootaffo prorldod for is Mctioa 110S. A«t of Oct. t. 191 T. »uthortiod on Juto 14, ISIS
Opozicija v Ligi narodov se pripravlja na boj v Ženevi
Laval je ustavil ofenzivo levičarjev v francoski zbornici z argumentom, da se morajo Francija in druge države pripraviti na vojno z Italijo, če bo načrt odklonjen. Baldwinova vlada bo zagovarjala pariško skemo v parlamentu in v Ženevi. Fašistični krogi priznali poraz italijanskih čet v bitki z Abesinci na severni fronti
LONDON, 18. dec.—Angleški zunanji minister Hoare je danes popoldne podal ostavko zaradi silne opozicije proti mirovnemu u*rtu. Vsa znamenja kaiejo. d« Laval pade prihodnji teden.
Ženeva. 18. dec. — Poljski zunanji minister Josef Beck, ki je včeraj prispel v Ženevo, je aranžiral več važnih sestankov s predstavniki Sovjetske unije, male antante in baltiških ter skandinavskih držav glede stališča, ki ga naj delegat je teh držav zavzamejo z ozirom na fran-cosko-angleški mirovni načrt za končanje Mussolinijeve vojne v Afriki.
Beck je bil prvi, ki jepretrgal oficielni molk v Ženevi in izrazil je ogorčenje nad dejstvom, da sta francoski ministrski predsednik Laval in angleški zunanji minister Hoare potegnila za nos 50 držav, katere sta prej pridobila za sankcije proti Italiji. Beck je rekel, da je nagel pre-okret s strani Anglije in Francije nekaj gorostasnega. Dočim Poljska in ostale manjše države poskušajo izvajati sankcije in s tem dati vso pomoč Ligi narodov, sta Anglija in Francija začeli s sramotno kravjo kfctfSČfio" ta njihovim hrbtom, s katero gazita načela in zakone Lige narodov.
Poljaki so alarmirani vsled poročil v inozemstvu, da sta Art-fflija in Francija pripravljena dati Hitlerju proste roke
Columbovi vitezi napadajo Roosevelta
Jeze se, ker je predsednik odklonil intervencijo v Mehiki
uhodu v zameno za njegovo garancijo, da bo držal roke proč od statusa quo na zapadni meji
Nemčije.
Pariz, 18. dec. — Premier Laval je včeraj izvojevsl zmago v drlavni zbornici, ko je ta odobrila njegovo zahtevo, da se debata o mirovnem načrtu odgodi na kasneje. Laval bo sedaj šel v Ženevo, kjer bo skušal prepričati male državice, včlanjene v Ligi narodov, ki se ne strinjajo
*	načrtom, da ga morajo odobriti, v obratnem slučaju pa naj se pripravijo na vojno z Italijo.
To je bil Lavalov argument, » katerim je porazil levičarsko opozicijo, ki je pobijala njegovo tunanjo politiko. Levičarji so in-•istirali, naj zbornica razpravlja o Uvalovi zunanji politiki, toda Pri glasovanju je bil njihov predor poražen s 304 proti 262 gla-•ovom. Laval je dobil zaupnico in debata o tem vprašanju je bito < dtfodena na 27. decembra.
"Odprto izjavljam, zavedajoč
*	svoje odgovornosti, da je bil
namen preprečiti razširje-afriške vojne, ko sem predla! formulo, ki naj bi prinesla pravično, častno in mirno porav-•»vr, konflikta, ako jo bodo spre-J'1« zainteresirane vlade," je re-k! l aval. "Prav dobro razumem ki kritizirajo našo zunanjo Politiko, toda vprašanje je, kaj b' ti torill v obstoječi situaciji. Ali naj gremo v Jenevo in za-fcb-amo izvajanje sankcij? Kaj bl iiaši obrekovslci predlagali, bi bili na našem mestu V Vojno," j« zakričal desničar-
*	"»lanec. Vzklik Je povzročil v'h*r med levičarji in nekaj časa J' '/vledalo, da ae zbornica ne bo P"rila. Nato j« vstal tocialisti-(f" ]*»lanes Leo Blum, pokazal s Pr*'om na Lavala in dejal:
^izgleda, da na« hoče premier pr» nrtfaU, da vaak. ki se ne stri-* njegovo politiko, je za voj-
(Dsljt as 3. ftrsai )
New York, 18. dec. — Kolumbovi vitezi, organizacija a-meriških katolikov, bo obnovili napade na predsednika Roosevelta, ki je nedavno zavrnil njih zahtevo, naj intervenira v prilog katolikom v Mehiki, ki jih mehiška vlada preganja.
V pismu, ki sta ga podpisala Martin H. Carmody, načelnik katoliške organizacije, in Willi-am J. MoGinley, tajnik, tadva pobijata Rooseveltove argumente v predsednikovem odgovoru, v katerem je odklonil -zahteve glede vmešavanj^ v (mehiške notranje zadeve. V pismu pravita: "Odgovornost, ker ni ameriška vlada protestirala .proti per-sekuciji katolikov v Mehiki v imemu človečanstvs in religije, je vaša odgovorno«!.
^Odgotomost za za t rt jY TTo-rahove protestne resolucije je tudi vaša.
"Vi se ne morete izogniti odgovornosti z odklonitvijo intervencije, ker ta sloni na utrjenih ameriških principih. Prav na, tako se ne morete izogniti od
i
Domače vesti
Mestne službe prodajajo!
Chicago. — Oscar Medved, mlad slovenski fant na severni strani mesta, se je te dni pritožil ipoliciji, da si je za |35 kupil mestno službo, toda sluibe ni od nikoder. Službo <mu je prodal Salvatore Porcaro, brat republikanskega "committeemana" v 28. wardi. Poleg njega sta se na enak način pritožila tudi d>va Poljaka.
Pes ugriznil rojaka
Sharon, Pa. — John Novak je bil zadnje dni težko poškodovan na desni roki. Ugriznil ga je lovski pes, s katerim se je igral. Novak si je poiskal zdravniško pomoč in upati je, da kmalu o-kreva. Tri prste ima prizadete;
Nov grob na zapadu
Pueblo, Colo. — Louis Lak-nar, faimar. ki je bival 90 milj od Pucibla, je bil te dni žrtev srčne kapi. Malo je zajamral in na mestu umiri. Pokojnik je bil star 53 let in doma od nekod na Dolenjskem. Zapušča ženo in dvanajst otrok.
govornosti, ko je vaš poslanik v Mehiki odobril politiko mehiške vlade. Iz tega razlga ponovno zahtevamo, da ameriška vlada protestira proti persekticiji mehiških katolikov in odneha z opozicijo .proti Borahovi resoluciji, da pride ta pred zvezni senat, ki naj potem odredi potrebno akcijo."
Borba za oprostitev Herndona se nadaljuje
New York.—Kakor hitro je prišla vest iz Georgije, da je državni pravdnik vložil priziv proti odloku vrhovnega sodišča, s katerim je razglasilo puntarski zakon Is. L 1866 za neustavnega in /pod kavcijo oprostilo Angela Herndona, voditelja zamorskih delavcev, Je obrambni odbor podvzel akcijo. Da reši Herndona pred zaporom dvajset let, je odbor sklical protestni shod v New Vorku, na katerem bodo govorili Julfcus Hochman, podpredsednik International Ladleg Garment Workers unije in drugi iprominentni delavski voditelji. Tajnik obrambnega odbora M. Fox je izjavil, da se bo borba nadaljevala, dokler ne bo proti-puntna postava črtana z državnega zakonika v Georgiji. Hern-don je bil deležen navdušenega delavskega sprejema, ko je prišel v New Yorku z juga.
Upton Sinclair
spisal novo igro
Fasadena, Calif. — Upton Sinclair, ibivši socialist in zdaj vodja Epika (produkcije za porabo za brezposelne), je spisal novo dramo, ki izide prihodnji mesec. Igra se imenuje "De-pression Island" in slika boj na trapičnem otoku, na katerem so samo tri ljudje, od kateri je e-den delodajalec, ostaia dva sta pa delavca in vsi trije so med seboj v srditem boju. Dva delavca se ne moreta zediniti, kako bi nastopila proti delodajalcu in tako je zadnji še vedno gospodar otoka.
Mehiški predsed nik brani Caliesa
Apeliral je aa delavske organizacije, naj zaupajo vladi
Mežico City, 18. dec. — Predsednik Cardenas Je včeraj podvzel akcijo, da ustavi gibanje v nekaterih delavskih organ izaci-jih, ki je naperjšno proti bivšemu predsedniku Calleau. Je organizacije so sapretile s generalno stavko, ki bo izbruhnila/ če Calles ne Sapusti dežele.
Caliesa, ki se je nedavno vrnil v Mehiko is Kdmilenih držav, smatrajo te organizacije sa delavskega sovražnika. Dolže ga, da se je vrnil v Mehiko s namenom, da s pomočjo svojega pristaša Luisa J. Moronesa organizira fašistično gibanje, da tako spet pride na krmilo.
Cardenas, ki je sicer pretrgal zveze s Callesom, je vseeno apeliral na delavske organizacije, naj ne zaatavkajo* "Imeti morate zaupanje v stabilnost naših institucij in y vlado," pravi Cardenas v apelu. "Vztrajajte .pri svojih običajnih aktivnostih, ostanite na delu, kajti stavka bl udarila naše gospodarstvo.
S stavko je zapretila Združena fronta, organizacija, ki ima okrog 56,000 Članov in kontrolira glavne delavske unije v Mehiki. Ta je v konfliktu z Mehiško delavsko federacijo, kateri načeluje Moronea. Callesov pristaš.
Calles je podal izjaVo, v kateri pravi, da ao bili governerji štirih mehiških držav odstavlje. ni edino iz raslo**, ker so nje*
govi prijatelji. On trdi, da je bila odstavitev teh governerjev nelegalna.
Dr. B e n e š izvoljen za predsednika Čehoslovakije
Praga, 18. dec. — Dr. Edvard Beneš, čehoedovaški zunanji minister, je bil danes izvoljen za drugega predsednika republike Čehoslovakije. Dr. Beneš je dobil 340 glasov v narodni skupščini, njegov edini protikandidat, dr. Bohumil Nemec, vodja češke kmetske stranke, je pa dobil 24 glasov.
FEDERALNI DENAR ZA RAZB1-JANJESTAVKE!
Tekstilna družba dobila posojilo
UNIJA SE JE PRITOŽILA
Sovjeti pričakujejo konflikt na vzhodu
letalci mečejo na kitajska masta
boml
Creen zahteva
preiskavo v Floridi
VVashington, D. C. — VVilliam Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je zadnje dni zagrozil da federacija umakne svojo prihodnjo konvencijo i« Tampe v Floridi, č« ondotne oblasti takoj ne začnejo s korenito preiskavo v zadevi barbarskega policijskega napada na tri socialiste, izmed katerih je eden že umrl za ranami.
Mooresville, N. C. — Kako federalne institucije pomagajo o-penšaparjem pri zatiranju delavskih organizacij, kaže slučaj tukajšnje Cotton Mills Co„ proti kateri je isbruhnila stavka v oktobru. Ta družba je zaradi stavke sabredla v finančne poteško-če, nakar je direktorlj sklenil a-pellrati na federalno korporaoljo za rekonstrukcijo financ za posojilo, katerega je tudi dobila. Že prej je kompanija odpustila vse uradnike krajevne unija A meriške federacije tekstilnih delavcev in potem poslala svoje a gente v druge kraje nabirat stavkokaze, da tako omogoči obratovanje tovarne.
Leonard J. Greene, organizator krajevne unije tekatilnih delavcev, je brzojavno pozval upravo RFC, naj odkloni posojilo, sa-eno pa je obdolžil direktorje kom-panije zarote in kršenja Wag» nerjevega delavskega zakona, ki daje delavcem pravico kolektivnega pogajanja.
Administracija RFC j<t protest ignorirala in naklonila posojilo. To dejstvo so potrdila tudi poročila v krajevnem čusoplsju, toda vsota, ki jo je družba prfJe-la od vladne korj>oraclje, nI bila omenjena.
Vladno posojilo je drufbl omogočilo obnovitev obrata s stavko-kazi, d oči m je nad petsto unfj skih delavcev izgubilo zaslužek. Stavkarjem je odklonila podporo tudi krajevna relifna uprava pod pretvezo, da nima dovolj denarja.
Unija tekstilnih deiavoev se je potem pritožila pri vladnom delavskem odboru, ki je sedaj naznanil, da bo odredil zaslišanje, medtem pa družba operira svojo tovarno s stavkokasi,
Moakvs, 18. dec. — Sovjetski tisk danes opozarja rusko javnost rfa konflikt, ki lahko pride vsak čas gt meji zunanje Mongolije. Uradna vest iz Kabarov-ska v vzhodni Sibiriji se glasi, da ja|>onski militaristi pripravljajo provokatorične ukrepe, ki lahko povaročijo resen spopad s sovjetskimi stražami ob meji. Odposlanci mongolske vlade so v Moskvi le teden dni z apetom za zaščito neodvisnosti zunanje Mongolije.
SanghaJ, 18. dec. — V vzhod-nem delu aeverne kitajske provinco Ca h ar so že več dni v teku s|K>padi med kitajskimi In mandlukujakkni četami. Japonski letalci močejo bombe na mesto Kujuan, ki je docela odrezano od Kalgana v notranji Mongoliji. Maiutčukujcl (Kitajci iz bivše Mandžurije) so Ae okupirali šest pokrajin v provinci Cahar. Iz Peiiplnga pa poročajo, da sta dva kitajska poveljnika, general Sung Ceh-juan ln general Jin Ju-keng, ki ata ae oba Izrekla za "avtonomijo" severnih kitajskih provinc in oba sta v zvezi s j ponskim! militaristi — sprla In zdaj grozita z vojno drug drugemu. Sprla sta ae zaradi vpra lan j a, kdo ltmod njiju bo pobi ral carino in dohodike od monopola aoli v pristanišču Tangpu ob reki Pel.
VODJA RUDARJEV IZPU SCENJZ ZAPORA
Oprostitev nadaljnjih žrtev na vidiku
Veliki zarot niiki
proces v Bolgariji
Sofija, 18. dec. — Danes se je pričel pred vojnim sodiščem v Sofiji proces proti 27 bivšim ministrom, državnikom in generalom, ki so obtoženi, da so hoteli v zadnjem oktobru umoriti kralja Borisa. Glavna obtoženca sta general Vladimir Cajnev in Damjan Velčev. Med obtoženci je tudi bivši finančni mini-<ter Peter Tokorov.
Novi bankovci
VVashington, I). C. — Dne 18. t. m. so prišli v promet novi sre-brni certifikati ali bankovci za $1 TI bankovci predstavljajo novo zalogo srebrs. katero Je vlsda nakopičila v zadnjem letu. Kar je na teh bankovcih novega, je slika velikega |M*čatH Združenih držav. Tiskali so jih za okrog 10 milijonov dolarjev.
Stavka ustavila grad•
njo vladnega poslopja
VVashington, D. C. — Pri srsd-njl novega federalnega poslopja je izbruhnila stavka stavbnih
delavcev, ko Je kontraktor upo-*lil večje število neuriijskih delavcev.
Italijanski vohun
obsojen v Švici
Curih, Švica, 18. dec. — Renato Lili, italijanski časnikar. Je bil včeraj obsojen v zapor za pet mesecev in ns izključitev rs 10 let iz Sv k* zaradi vohunstva. Dokazano mu je bilo, da je vohunil okoli bojnega materiala. ki odhaja iz Švice v Abe-sinijo.
Španske volitve
odloiene na pomlad
Madrid, 18. dec. — Španska vlada je včeraj suspendirala parlament do I. januarja, toda razpust zbornice Je odložila za kasneje. Volitve za novo špansko zbornico ae bodo vsekakor vršile v prihodnjem februarju ali marcu. ____ .
DVA DRUGA RU-DARJA IZPUŠČENA
New York. — (FP) — "Se vedno som unionist", je bila Izjava Williama Hightowerja. 80 let starega mota, bivšega predsednika krajevne rudarske unije UMVVA v Evartsu, Ky., ki Je bil te dni izpuščen iz državne jet-nišnice. Poleg njega Je kentuškl guverner pomllostjl dva druga rudarja, ki sta bila apotnana za <rlva umora v zvezi s bitko med kompanijskiml pobojniki in rudarskimi stavkarji v Kvartsu, Ky., na 5. maja I, 1981. V zapo-ru so sedaj še štirje rudarji, sm-pak obrambni rudarski odbor u-pa, da bodo tudi ti izpuščeni o božiču.
Hightower je kljub visoki starosti še vedno krepak, dasi je prebil štiri leta v Ječi—dve pred obravnavo in 28 mesecev po obsodbi. V času aretacije je bil najstarejši predsednik krajevne u-nlje v organizaciji UMVVA. Kakor hitro je prišel ii zapora, Je pozval ameriške delavce, naj vztrajajo v boju za osvoboditev njegovih šfirih tovarišev, ki so še v državni JetnlŠnlci.
Trije kompanijaki pobojniki in eden unljskl rudar so bili ubiti v evartskl bitki pred štirimi leti. Po tem spopadu Je governer rasglasll obsedno stanje in po-alal državne miličnika v okraj Harlsn, "da vzpostavijo mir ln red". Trilnšttrideset rudarjev je bilo obtoženih umora prvega reda, (VI drugih pa kršenja zakona proti kriminalnemu sindikali-zmu, Premogovni operatorji so pričeli še bolj terorizirati rudarje In njih slmpatičarje. Repor-terji, pisatelji in študentje, ki so prišli v harlanakl okraj, da proučijo sltuucijo, so bilf s silo izgnani in nekatere so kompanlj-skl pobojniki tudi pretepli.
Splošni obrambni odbor Je zbral sklad $:UU)00 za obrambo obtožencev. Samo rudarska unija UMVVA Je prispevala v to svr-ho $10,000. Vršilo se Je 16 ob-ruvnav, ki so rezultirule v obsodbah sedmih rudarjev, osem obtožencev pa Je bilo oproščenih, ker se |M>rots ni mogla zediniti. nakar je državni tožilec ustavil prosekucijo proti ostsllm obtožencem.
Državni miličniki ko| ttavkolomci
Prevzeli to vlogo kom panijsldh pobojnikov
New Yorfc. — (FP) — Plačane armade konupanijskih pobo|nl kov počaaj izginjajo z ameriške ga industrijskega pozorišča, na njih rnenta pa prihajajo državn miličniki. Do t<*ra zaključka Je prišel amerišiki ekonom VVaiter VVilson.
"Ameriški delodajalci lahko zaupajo državnim miličnikom da bodo učinkovito opravljal službo ntavkohimcev," prav VVilson. "To se Je zlasti poka zalo v stavkah v južnih drža vah."
Po VVilsonovtim mnenju J« to glavni vzrok wailstreeUke agi tacije, da kongre« sprejme za konaiki načrt, ki določa zsporne kazni za vsakega, ki bi kritizi ral akcije državnih milic. On dalje (MMidarja, da amerišk "patriotje," ki zagovarjajo rabo olnu-ožem sile proti stavkarjem kršijo načela ustanoviteljev ameriške republike. Državne milice ao bile prvotno prostovoljne grupe v boju proti mili tarizmu In krajevni, državni in federalni strahovladi,
"Da Je prvotni namen držav nih rnlllc že davno pozabljen, Je jasno," pravi VVilson. "Le mo- sopiitnih »lelaveev v Mllwaukee gočen odpor s utranl .delavskih I Ju, Kan Franeiseu, Duluthu in irganlzaHJ^Iahkn prepreči spre. Haltlrnoru so zapretlle a stavko, jetje zakonikih osnutkov, ki bi če bodo izdajatelji časopisov po-dali državnim miličnikom še vetf j daljšali delovne ure. V stavki jo oblant pri razbijanju stavk." i proti zamorskemu tedniku "Am.
-------i Aterdam News," ki Je odslovil
Časnikarji v boju proti podaljšanju delovnika
New York.—linija časopisnih delavcev je ugotovila, da izdajatelji časopisov uvajsjo šestdnevni delovni teden vzlic zagotovilom, da tega ne bodo storili, V zadnjih tednih je bil delovni teden (sHlaljšan v mnogih ameriških mestih. V Chlcagu, kjer je organi/.arija laiuipUnih delavcev še šibka, sta ž« dva časopisa |HNialjMsla delovni teden na 48>ur. Krajevne unij« ča-
Slika kaže gradnjo zatvornk v prekopu rek« Moufcvs, fcl t* eevjetrtl kapital i morje*
Vladni birokrati vrnili delo predsednici unije
VVashington - Odločna in nagla »«k< Ija krajevne unije vladnih (PVVA) usbižlH urev.Je svoji predM-diilH Itortamondi K. Ki« h-terjevl Izvojeval* službo, katero Je t ila izgubila radi unijftklh ak tivno«ti. Odslovi Jena Je bila ns povelje višjih, češ, da ni kom pa* j tentnS. dani Je njen načelnik p»i. hvalil njeno delo, Unija pa Je dvignila toliko prahu, da »o višji lilrokrati kapitulirali In Kieh terji vi vrnili slu/bv.	i
17 članov unije, je bilo doniej aretiranih 27 piketov ua obtožijo kaljenja miru.
Naciji obglavili
komunista v Nemčiji
Kudolf Klaus,
lierlm,
komuuM Ijen zara dajstva " nil pontil« drugi koi ^asno ob« tniioš#efl len v do*
IM dt
, jr bil \čeraj obglav-di "protldržavnegs Iz-ko mu Je Hitler (nlklo-
»H< t nje Albert KayM«r,
mu »o«t, ki j« bil teto o Jen na smrt, je bil po> ixl um rt. ne kazni in vr* mrtno je/o.
PR0KVE1A
PROSVETA
THE BlfLICnTKNIlENT
GLASILO IN LASTNINA Ml OVENHKS NABODNS POOI'OAN£ JEDNOTE W »m4	kf U« >Ur«M	*****
NiiW«lM: u Uru<lf*M CkUsm) im nm m m*. m •• «•	iis - totn	m ckl«m«
t« Cmr« |7A» m Utc. »17» t* imi Wt«; m M m.
I jfcirrfr*'— mtmt tur U* UniU>< Suta*	0.tc««u|
• nrf (MU*.4« HM vr	CI..C««« *n4 C4«r«. |7.M »M
fo»»l«» n»tUM «• M V* r—'
Cmi nfli«>> po 4u®a*om-- Smo^M	ikimIhS
m m	<*rtim po-
v«l. -lr.m.	H4.) - »»Mi. »oillM*)« It » «1««^«.
to i. »r.kill	_
A4««r0.la* rmim vm <MTT»rm»T.< H.MMrlpta ««Nm»» N|»M .»d Arttato. -"I MA to itorMt, o*" MrumH»W, točk m uorim. »Ur«, »mm*. wl» U	<m* -k" .r—p«« to ----' "" --
MuWt M »M. tor In* rflk • lUl^il
PROBVKTA
Ntt N H«. U^MtoU Ar^. CkkM*. »»••••
inn rREM
Kje je ekonomski individua-
, lizem?
—.......*
V dobi, ko je bila sprejeta ameriftka untava, je bH ameriški business (gospodarstvo) res individualen. To je bila doba posestni koy zemlje in malih trgovcev ter obrtnikov. In v sklad ju v rak merami v tej doki je bila ustava sestavljena in sprejeta. Ustava je zaščitila posameznike, torej posamezne osebe, ki so bile lastniki zemlje, trgovine in ostalih podjetij. • Ta gospodarski indrvidualizem v Ameriki, ki je bil velik faktor pred sto leti, je danes komaj še sen v a — kljub tem/u terja vse svoje stare pravice v smislu ustave. Industrijska revolucija je popolnoma spremenila ekonom-nko plat Amerike in nameito posameznih podjetnikov gospodari danes organizirani kapital — kor poraci je — klji/o temu ta organizirani kapital nastopa v luči politike in zakono-dajstva kot grupa individijev, ki ho neodvisni med seboj t
Včasi, ko je bH ameritki tbuainess res še individualen, se je držal pravil individualne ekonomije. Podjetniki so konkuriral med seboj in na U način zbijal cene blagu; skratka, vzeli so vse, kar je prišlo: dobiček ali izgubo.
Kje so dane* te razmere? Pnnfcikcija in distribucija dobrin je organizirana in v rokah korporacij. Okrog 20<) korporacij danes kontrolira 60 odstotkov vseh industri tekih in finančnih obratov v Združenih dišavah! Ali so te korporacije indivldiji? V luči ustave — so! Kadar pride korporacijski advokat pred vrhovno sodišče zagovarjat kakšno korjMiracijo, tedaj govori na ta način, kakor da je njegova korporacija — oseba.
Privatna last industrijskega in finančnega kapitala je — z malimi izjemami — že davno izginila v Ameriki. Moderni kapital je last organizacij, trustov, ki so le davno ubili konkurenco in ki poljubno .postavljajo cene \*e-mu. Kljub Umu dejstvu člani teh organizacij nastopajo še vedno kot neodvisni indivldiji in zahtevajo privilegije, ki jim gredo po ustavi iz dobe individualizma pred 150 leti.
In ne saimo to. Oni zahtevajo, da ne sme nihče podvomiti o njihovem liomerstvu, ki je največje pod solneern . . .
Tomaž Masaryk
Pred nekaj dnevi je prišla vest iz Prage, da je čehoslova/ki prezident Tomaž Masaryk podal ostavko zaradi starosti" Tn )»TeKaVSitt.~ Mož ima let. Njegove prošnje niso mogli odkloniti in tako je Masary>k odšel v privatno življenje.	j
Malo je ljudi, ki >'ii bili aktivni do tako visoke starosti — aktivni t a dobro, koristno stvar In plemenit« ideje. Masaryk je med temi redkimi izjemami.
Mož je bil aktiven nepretrgoma od svojih mladih let, bodisi kot učitelj in profesor <— leta 1005 je učil tudi na čikaiki univerzi — bodi«j kot socialni znanstvenik in filozof z besedo in peresom, bodisi kot politik in državnik. In kar je Masaryku naklonilo najčaat-nejše mesto v IhkIočI svetovni zgodovini, je njegova iskrena ljubezen do s\obodne misli in demokracije. •__^__
K«* svobodnomislec in, iskren demokrat bo Tomaž Ma»aryk znan dolgo, dolgo dola) |»oleg majhno skupine mož iz pretekle in današnje dobe, ki m« bodo nikdar pozabljeni, dokler bo Živelo člirveštv«. Kot iskren zagovornik socialne pravičnosti ima nebmj prijateljev tudi med socialisti, dasi se ni udejstvoval v del a V-skih strankah.
Ma«aryk je bil med svetovno vojno med onimi, ki s<1 se niudili v Združenih državah, da tu pridobe simpatij« in pomoč za boljšo bodoč nowt narodov, ki so takrat bili v okviru avstro-ogrske monarhije. Mnogo je bilo teh |hh»Ihncev , ki so h* večinoma sami poklali. Prišli so .t»»m kot poslanci avstrijskih J ligo slo. vanov, <*Vhov, Slovakov, Poljakov, Malorus »v, K um u ne m itd. Vsi ti s«i kovali načrta ImhIo-čih držav, ki im. imele vstati na razvalinah av stro-ogrskega ee*arstva Te <lr/av<> vstale, a niti Vna ni bila zasnovana po idejah prave politične demokraeije razen (*Vlw»-slovak i Je.
.Masarvk je zasnoval demokratični* republike, in ko je bila uresničena, je postal prvi in do'zadnjih dni h« olovakija. čeprav mu temne i rt izkorišOv a1»k< vojna država na razva ki je do dan««* ohranila In to Je \ prvi vretl ryka.
Glasovi iz naselbin
Ob zatona leta {našim zavajalcem; naj se oni ra-Sharon, Pa. — Bliža se konec duj«Jo »« veselijo po smrti. Mi leta in spomini beie nazaj, v pro-iiiočemo dostojno in pošteno iive-ile mesece tekočega leta. Indu-1»	^»"'J«' • a
strijski kapitani in finančniki ter	1935 drvi v pozdbnost,
drugi izkorišdevaki delavske ma- j bližajo se prazniki. Sneg je pose se pripravljajo na račune, Mil dol in hrib. Vaš potovalni mastne proflte in dlvldende. De- zastopnik se drži domače peči in lavec si bo pa ogledoval žuljave pričakuje pošiljko Bružinskih roke; premišljeval bo, kaj bo na j koledarjev, da jih pom*e med božični dan dal v usta in s čim , »V°J* naročnike, da ga ne prehiti bo nasitil svoje otroki.----------
V Penni poznam mnogo čvrstih ljudi, ki imajo velike družine. Ho krepkih mlftfc In popolnoma rfpoaobni za vsako težko delo, pa niso imeli vse leto ne dela ua zaslužka. Lahko bodo izračunali svoje prihranke. Da, š« mla-
novo leto, v katerem žejim vsem oliJo sreče in zadovoljstva! Anton ZidanAek, zastopnik.
Veselica kluba It. 49 Ckveland. Oh|o. — Vsem o nim, ki se radi zabavajo in phše jo, naznanjamo, da priredi soc di, krepki možje nimajo zasluž-(klub št. 49 plesno zabavo na bo
ka nedela, kaj piTbmno mi star-(i»čni dan itf. decembra v Slo- _ __________________...--------
čki v visoki starosti In s slabim venskem delavskem domu, 15386 ve, kaj bi kupil svojčelfi ali pri-
Waterloo rd. Pričetek ob pol Red- Hateljem za božično darilo, naj mih zvečer. Vstopnina 26 cen- jim kupi vstopnico k tej prire-tov. Torej se vidimo. Pošljite tu- 'ditvi. Stane samo 25c. di vaša dekleta in fante na to	A. Skapin.
Tudi naši fajmoitri »o si izbrali slab čas za napeljavanje
vode na s^oj mlin, četudi so izrabili katoliško vero za agitacijo klcrofaftiama. Ni čudno, da vera
peSa, kajti to niti od daleč niso Kristovi nauki. Ljudirtve je kljub
vsej fabricirani blufariji pričelo spregledovati-, ono ne vidi le korak pred nosom, temveč vidi tudi v krščansko Italijo, Avstrijo in Španijo, tako tudi drugod, kjer so klerikalni kapucinl na krmilu. Prav pošteno se pa bodo urezali, če mislijo, da bo ljudstvo vsepovsod drvelo za njimi. Njihovi nauki so »e spremenili v košček mesa, ki je navezan na past za žrtve, katere pa bodo čimdalje postajale redkejša.
Klub št. 49 JSZ priredi veselico in zabavo na božični dan 26. dec. v SDD na VVaterloo rd. Dolžnost zavednih delavcev je, da s« te prireditve udeležijo. Kdor ne
zdravjem. S čim in kako bomo preživeli sebe in svoje družine? Kako bomo plačevali naše dru-štveneobveznosti? Teh vprašanj
se mnogi, ki še delajo, prav nič ne zavedajo, dasi se tudi oni starajo. Fabrika ali premogo-rov se zapre, delavrt pa ostanejo na cesti brez vseh sredstev za najpotrebnejše. Brezdelje jim gleda v obraz vse ostalo življenje, ako so prekoračili dobo 46. let. Kuj bodo počeli brez dela in jela?	—------------
Ko je delavec vržen na ceato, najprej sele po prihrankih, če jih ima. Kadar pa poidejo i prihranki, se mora Obrniti k mllo-ščlnsklm postajam, da se preživi. Pa tudi miloščihska podpora je pičla, mršava. Vse to naj vam sluti za vzgled od vašega potovalnega zastopnika Prosvete in Proletarca, ki ima dovolj bridkih izkušenj za seboj. Dokler sem bil mlad in krepak, je bilo dela dovolj vsepovsod. Opravljal sem najtežja dela, bodisi v fab-rikah ali premogovnikih, jeklar-nah in tovarnah. Mnogo ljudi pravi, da je tega ali onega delo ubilo. Tega ne verjamem. Če bi bilo to res, bi mene delo že zdav-Hubilo.
na
Nadfikof je zadovoljen Pittsburgh, Pa. — Kakor izgleda, je nadškof Rožman precej zadovoljen z rezultatom, ki ga je imel med ameriškimi Slovenci. Vsekakor je tukaj malo več drobiža kakor tam v revni do-
našo zabavo. Fina muzika.
Možaki in žene, člani SNPJ, so s ? začeli dram iti in pravijo, da bo j«dnota še ostala na podlagi, na kateri J* bila ustanovljena. To je razveseljivo, da je še tako veliko članov, ki vidijo, kam bi zajadrali, ako ne bi bili na straži. O, da, klerikalci vrtajo, Lemont movjnj ter ostalih državah. Sve-jim pomaga, A. D. se je spreobr- j tf oče in Mussolini pridno skrbi-nila. Mi vemo, da ti bojevniki za ta, da se nabira denar za ropar-"sveti dolar" se pomnožujejo in Vojno v črni Afriki. To je v morajo gledati, kako "kolektati"; skladu z njihovimi nauki, -po ver-večje vsote. Brez kruha ne more-1 Hkih in božjih zapovedih! jo živeti, pa če še tako molijo: Xone Grdina, po^rebnik v Cle-Daj nam naš vsakdanji kruh",, Velandu, tudi prireja svoje ture
ker pek pravi: "Xes, it costs lOc a loaf."
Doli "za Chfcago" je precej mladih fantov, ki študirajo za patre. Stroški se pomnožujejo in treba Je dohodkov. To je Le-mont. Saj «em bil že parkrat tam. Pater, mislim, je bil Gaj-šek, ali kakor mu je že ime, ki je govoril zbranim o ubogi cerkvi Barage, ki ima luknjičasto streho, da morajo rabiti dežnike. Gle' velandski klerikalci bi bili morali poslati tisti denar, ki so ga
Ko »cm l.il Klar 18 let. „ew bil	M s|',>me"ik B»r"«'- z"
* precej kr,„.k. Takrat ne. d,, CI^mS' ■*"<">
precej krepak bil delo v Donovicah na Gornjem Štajerskem. Opravljal sem razna dela na dvorišču. Preddelavec ali boss me je opazoval, pa me je nekega dne vprašal, koliko sem star. Povedal sem mu. Rekel je, če bom v pisarni rekel, du sem dve leti starejši, ker sem Že "tak hrust", da bom dobil boljše delo in seveda bom več zasjuiiil. To ponudbo sem z veseljem sprejel. Delo sem dobil pri peči in sem trikrut več zaslužil ko prej na dvori&ču. Pri tem sem ostal do .'16. leta moje starosti, torej 18 let, dokler me niso ljudje pregovorili, da sem odšel v Združene države. Prišedli v Ameriko, sem opravljal razna dela. V mokrem rudniku sem se nalezel bolezni. Sčasoma som *e spet pi>-zdravil, zdravniki so mi pa pre-povedali, da bi še dslal v premo-gorovu. Od takrat sem opravljal bolj lahka dela, živel sem zmerno. Računal sem, da imam dovolj prihrankov za moje življenje. Toda moji računi no splavali po vodi. Prišla je kriza, ki je prizadela vse delavce.
Delavec sam si je kriv največ, da mora tr|>eti sedanj«
Ampak mi bomo plesali na božični večer, 25. dec., ker pri nas vlada svoboda. Kar pridite! ^ Frank Barbič, 58.
| njen f I m i predsednik <\».
v svojih mejah razne • eh-mente, je <*diita inah pokojne A\*trije l-o demokrat *jo. i Tomaža Mami.
na d ra-ln
po naseblinah s svojimi filmi, ki jih kaže za kvodre in nikle. Zadnje čase se je ponesrečil nekje v Indiani. Bog nas varuj!
Dobri nudškof Rožman nas vabi, naj "vsi še enkrat pridemo v stari kraj". Tako dobrohotno vabilo! Toda kdo nam bo plačal potne stroške? Morda gospodine Kolumbatovič? Blagor onim, ki živijo in se vozijo na račun ljudske nevede! Vse za svete dolarje Bog nas obvaruj vsega hudega! »Gospod Rožman je gotovo srečen med ameriškimi rojaki, nam pa ne bo več treba skrbeti za življenje — vse bo ali right!
Frank Kolenc.
■ H W .	- . ;
Proaveta — najboljše darilo
Mt. Olive, III. — Nahajamo se
v času miklavžarije in parkljev. Mladina se veseli prihajajočih praznikov. Zakaj bi se ne? Vsako darilo je dobrodošlo. Tako je bilo tudi z nami, ko smo bili mladi. Dasi že davno več ne verjamemo v take patrone, vendar hvaležno sprejmemo, ne le darila, temveč tudi darove, pa naj pridejo od kjerkoli. Večina takih daril pa je le začasnega pomena.
Vse drugače pa je, če svojemu bratu ali prijatelju naročiš dnevnik Prosveto kot božično darilo. Tako darilo ne bo pozabljeno v teku enega tedna ali me-saca. Spomin na tako darilo bo ohranjen tako dolgo, dokler bo Prosveta prinašala delavske ve-(sti, poučljive Članke in ostalo Ali ni čudno, da vsak klerika- j dabro gradivo na tvoj dom. S lec, kadar išče službe, pa naj bo (t<?m, da naročiš dnevnik Prosve-za kakšnega mežnarja ali pri po- tr> svoj«mu prijatelju ali svojcu, litičnem koritu, se najprej zaleti storiš velik korak naprej. Pri-v vse, kar je naprednega? Goto- jatelju si dal dobrega gradiva in vo si mislijo, če ne bi bilo socia- podučljlvega materijala, ki je
_______ |______| gorje! ,iHtov in komunistov, da bi vsi posebno v sedanjih časih vsake-
Isilj ko kapitalisti In njih hlapci. I njihovi pajdaši dobili politične mu delavcu neobhodno potreben, Na dan volitev, ko Ima naj bolj šo slulbe in velik žegen pri koritu, obenem pa si pomagal listu, da priliko, da voli za delavske kandidate, pa edila svoj glas svoje-j mu sovražniku. Tako pomaga iz-1 voliti na odgovorna mesta ljudi,1 ki delajo le za interen vladajo-! čih, za interese delavskih sovražnikov. Kadar bodo delavci spregledali, potem ne bo Vci tako. Izvolili bodo svoje delavske zaatop-' nlke, ki bodo skrbeli v postavo-' dajali, da bodo delavci dobili kar Jim gre. IMavci sami morajo po-skrbeti, da se čim prej odpravi profitni sistem in t njim vse gorje, ki je |K»sledica tega sistema.
Prekoračil sem 70 leto. Pomnile, da vsi vi meni sledita in jaz neprt^fmm- lietim pred vami.' Mnogi hodite po isti poti kot rent hodil jaz. Čakajo vas i*U* potež-' kiaS- ali Ae večje. Ca* je že, da ne združite, da si pulate r >ke ter' skupno stopite na plan v I kij ii za svoje delavske Interen.«, oddajte svoje dragivene gla<ove delavskim kandidatom, kajti le na ta na« in tx>dn delavci dosegli nebesa na Kemiji, ker drugih itak ni-
Spet so ne pokazali!
Colllnvvood, O. — Naši klerikalci so se pokazali, da so takšni, kakor so bili pred tridesetimi leti ; take se bi tudi pokazali, če bi prišli na krmilo te ali one skupine, kakor njih brutci v Italiji in Avstriji. Batine za delavce, za parazite pa raj! To bi delili v velikih dozah!
Kaj so pobeli pred 30 loti ob ustanovitvi SNPJ! Ista bolezen ruvarenja «e jih je prijela sedaj* Takrat so grizli to organizacijo in njena načela, tako du so se jim zobje polomili. Tako s«? jim bodo tudi sedaj! Kajti zdrava načela so naredila SNPJ še bolj solidno.
k j«
tu'
r n
Ni
na onem *ve-
pn puAčamo kapitalistom in
—AHferBtH rtetOTM.
Avtni magnat Edael Ford.
čimprej spet pride med svoj£ Či-tatelje tudi s svojo jobptno izdajo. Kajti čimprej se bo pove-čslo število naročnikov, toliko prej ae bo vrnila sobotha številka Prosvete.' > ' *.
Pfepričan sem, da velilj odstotek našega naroda naprednega mišljenja, tako tudi naša mlajfta generacija. To potrjujejo napredna društva, dramsfci in pevski zbori ter klubi v raznih; naselbinah. Seveda si manjše naselbine ne morejo privoščiti takega užUka. Kljub temu pa je nafta naselbina "stoodstotno" napredna. Tako je tudi Prosveta dobto zastopana. (Tu sem namreč edini Slovenec in je agitacija nemogoča.)
Oglašati so se začeli tudi park-lji. Iz Granite Cityja* 111., poročajo, da bodo menda 300 družin postavili pod kap. Tudi to je božično darilo. Tu v centralnem II-HnOisu se je začelo masno gibanje proti nesramnim plačam re-lifnih delavcev. Čas je, da se bi delavci organizirali ter obračunali s pijavkami ter z izkorišče-valskim sistemom, ki ponižuje človeka na žival. Ob času volitev bi se delavci morali pokazati, da so siti obljub.	'
Z delom gre tukaj po starem — je pod ničlo. V vseh majnah je delo razdeljeno tako, da nihče nič ne zasluž^ to je, da mu nič ne ostane. — Vesele praznike in srečno *ovo leto mojim sinovom In obiskovalcem! Upam, da se prihodnje poletje spet vidimo!
Andrew Maren.
Božičnica Zadružne prodajalne Waukegan, 111, — Domala vse
večje organizacije se trudijo, da ,od časa do časa priredijo kako veselje svojim mlajšim članom, posebno ob koncu leta. Tako bo tudi naša Zadružna prodajalna imela -božični večer za otroke svojih odjemalcev dne 24. dec. v SND ob 8. zvečer. Program bodo otvorili Rdečj sokoliči, v posameznih točkah pa bo nastopila cela vrsta naše mladine — Dlcky Pierce, Dolores katc, Georgy Vaanich, sestrici Znidar-sich, Emily Možek, Robert Za-kovftek, Raymond Pekla j. Lov-ren Miller, Gertrude Podboj in drugi. Po programu se bodo delila darila otrokom. Vstopnina za odrasle 10 centov, otroci so pa vstopnine proeti.
Pub. odsek.
Vabilo na boiiteleo La SaHe, III. — Pevsko in dramatično društvo Soča bo priredilo božični program s petjem in drifrfati točkami. (Datum?) Zabave bo dpvolj za stare in mlade. NAvzoč bo seveda tudi »tari Miklavž, ki bo delH otrok >in razna darila. Na starše se pa apelira, Ida pripeljejo svoje otroke na to 'prireditev, kajti zanje bo na tej prireditvi obilo zabave in veselja. Vstopnina za odrasle 16 centov. Po sporedu bo prost* zabava in ples v spodnji dvorani. — V četrtek na 16. januarja se bo vršila kart na zabava gospodarskega kluba SND in pripravljeni bodo dobitki.
Frank Marttajalu
ČETRTEK, 19. DEOEMitif \
fmm
Nove %rwte ilalijannkl avtobu« oa parni pogon.
V sferi nk a društva 711
Dvtrott, Mleti.—Društvo Sonce m istoka At. 711 SNPJ priredi večcrfciko v soboto 21. dec. v Radničkem domu na 1343 E. Ferry ave. Vabljeni so vsi člani in ostalo občinstvo. Oddale m bodo tri nagrade: edea. dVa in fri dolarji. Zabava se prične ob 7. zvefer. Za ples bo ifraia dobra mu tika. Vstopnina 16 centov. Odbor bo preskrbe! dobro postrežbo.	Odbor.
znano,
Kaln nastaja zima
Menjava letnih časov nastaja, kakor zavoljo <*a, ker je zemeljska os napra" nini, v kateri se suče zemlja okrog sone njena. Radarje južna P<S TmU^S »njena proti soncu, ima ta polovica letni severna polobla, ki je odmak^ena^u , £ ži v senčni strani, pa ima zimo. Ker zemeljska o. vedno sporedna do same £ č«| pol leta položaj apremeni, zemlja ^ tedaj na nasprotni atrani avoje poti, jUžf ^ lovlca ima zimo, severna pa poletje l'JZ in jesen sta v tem pogledu prehodni dobi
Termi pa ni bilo vedno tako. Tudi letni časi so se v teku zemeljskega razvoja izobličili • prav je fcila zemeljska ^bržkone od 'Z počaUka na opisani načinnagnjena.
Poglejmo v prvi čas nastanka naie premič-nice, ko je ta še kot žareča plinska obla kroži la okrog sonca. Takrat je vladala po vsej ni površini zelo visoka in prilično enakomerna temperatura. Bistveno večje izžarevanje sonca se ob velikanski lastni toploti zemeljske krogle takrat gotovo ni moglo posebno uveljavljati. Z neprestano oddajo te toplote v svetovni prostor pa se je zemlja v milijon-letjih polagoma ohlajevaia. Na njeni površi-ni so se žareče tekoče mase zgostile, dokler se ni atvorila razmeroma tenka, toda trda skorja okrog žareče (notranjosti kakor lupina okrog jajca. Uranojv svinec, ki ga dobimo v uranovih kristalih v najstarejših zemeljskih pU, steh in ki je nastal z radioaktivnim razpadanjem, nam kafee, da se je prva trda zemeljska skorja naredila pred kakšno poldru«o milijardo let. Se dolgo so žarele »kozi to tenko skorjo velike množine toplote in skrbele za to, da je bilo podnebje na vsej premičnici enakomerno vroče. Ker je zelo gosto ozračje ustavljalo sončne žarke, sonce na temperaturne razmere na naši premičnici tudi takrat še ni motflo imeti posebnega vpliva.
Cim debelejša pa je postajala trda zemeljska skorja, tembolj je izgubljala notranja zemeljska tofriota svoj pomen za podnebje. V tem obdobju zemeljske zgodovine so se mogle po vsej priliki v ozračju zgostiti tudi večje množine vode in se zbirati na skorji. Tako .so se ustvarjali pogoji za življenje na zemlji. Sonce je <pcstajaIo kot darovatelj toplote čedalje pomembnejše in s tem so se v zvezi z nagnjenostjo zemeljske osi, (ki smo jo že omenili, začeli oblikovati letni časi. Iz lahko u-mevnih razlogov je nova ureditev temperaturnih razmer prizadjala posebno okolico zemeljskih tečajev. Tropska temperatura, ki je prej prevladovala tudi tu, se je v zimskem času, torej tedaj, ko je bil tečaj odvrnjen od sonca, umaknila hladnejišemm podnebju, končno se je z nadaljnjo ohladitvijo zemeljske oble ob tečajih, vprav v zimaikem času, pozneje pa tudi v poletnem začelo tvoriti ledovje, ki je v lednih dobah, kakor domneva Arrhenius, morda zavoljo eprememb v sestavi zemeljskega ozračja, zavzelo ogromne površine.
Za življenje na zemilji je nastajanje teh razmer imelo ogromen <pomen. Posebno hladne dotoe so zahtevale s svojimi tršimi življenskimi pogoji poselbno prilagoditev in ostrejša iabm, ki je ibila zvezana s tem, je pospeševala razvoj življenskih oblik v višje oblike.
Pazite na rane!
Često čitamo in doživljamo, da /postanejo tudi- prav majhne in neznatne rane zelo nevarne. Rane sploh nismo obvezali ali pa le površno. Potem pa odidemo po navadi k zdravniku šele tedaj, ko se škoda ne da več dobro popraviti. Posledica takšne male rane je lahko trajna motnja, ki nas ovira v delu, po flrugri strani pa smo povzročili bolniškim in nezgodnim zavarovalnicam po nepotrebnem velike stroške. Nič ne foi škodovalo, če bi v vsakem obratu viselo naslednje opozorilo in navodilo:
1.	Nobena rana ni brez nevarnosti.
2.	Tudi najmanjša rana lahko povaroci za-
strupljenje krvi.
3.	Posebno majhne rane in polkodbe na rokah imajo lahko po zastrupitvi krvi za posodico težko otrdelost prstov ali cele roke. neredko pa zahtevajo celo amputaci jo prstov ali cele roke.
4.	Ne amemo zanemarjati tedaj niti najmanjše rane.	•	. .
6. Rano moramo pod tekočo vodo takoj limiti in obvezati.
6.	Za obvezo je primeren majhen, četvero-ogltt kos hidrofilne gaze. ki ga pokrijemo n kakšnim obližem ali tevkoplastom.
7.	Ce te začne rana boleti in se njena
ca pordeči ali oteče, oštavi nemudoma delo m stopi It zdravniku.
Nizki zračai tlak in operacije
Vodja kirurške klinike dfbreczinskega vse-učiliAča prof. Ruettl je objavil san.m.ve i*-datke o zvezah med tronAoaami in zra • tlakom. Deset let opazoval, da se je nevsr na- komplikacija tromboz pojavljala po oP"« cijah v nekih čaaih č«*e nego dhi.•» I* tem je ugotovil, da je bilo to v zve«. sitimi nerednastrni, Primerjal js ****** obolenja * zapiski vremenoalovcev in je v 380 primerih, da je tromboza po nastopala brez izjeme v dnevih, ko je h.l *r* ni tlak nenormalno ni£*k. Bila ^ leta. k mu je dogodil samo en primer ali dva trže, včasih pa je WJo teh pillMisv dan. Ob teh dnev ih je 611 zračni tlak / nizek.
■ETKTEK. 19. DECEMBRA

■ ■ —--»-•-----------------,
Vesti iz Jugoslavije
....................................................-
(Izvirna poročila ia Ju«oalavije.)
ZA DRŽAVNI ,("Tuje dete" kot umetniško delo pohvalili. Daai se je gledališki kritik "Slovenca" uprl temu dik-tatu in j? tudi kulturni urednik "^Slovenca" pojasnil s člankom, da je zahteva po izključno idej-. . ni kritiki reakcijonarna zahteva
Sa dan L decembra, na držav-jin da je umetnoetna kvaliteta
»MNKSTUA „	, I
PRAZNIK gEPlNJgNJA
Od amnestije so izv»ti obmijeoci
po a 1 i" 2 Jtakona °
zaščiti države
ni praznik zedinjenja, je izael u- tfiavno merji0 za preti0janje |e_ kaz o amnestiji- Ukaz je 1esta" j poslovnih del, je vendar klero-ga je regentski svet fa4i9tičntt akademska (maloštevilna) mladina, zbrana okrog bo-
vila vlada in _ , ,lrdil S to amnestijo ae odpu-
Lo kazni vsem, ki so ae poli-
« pregreiOi proti zakonom,
ki so bili obsojeni po tiskovnem
L gozdnem zakonu, drugim ob-
oj ncem pa so se s to amnesti-Pazni znižale. Od političnih
obsojencev, pridejo v poštev le ni so bili obtoženi oz. obsoje-kazcnskem zakoniku, niso
oni,
ni "p«
prizadeti s to amnestijo oni kaznjenci ali preiskovanci, ki so se pregrešili proti zakonu o zabiti države, to so predvsem oni, ki so bili obsojeni zaradi javnega ali tajnega delovanja v delavskem gibanju, bodisi socialisti a-li komunisti. Ti so postavljeni v v isto vrsto kakor vohuni tujih držav, lopovi, ki kradejo iz dr-
goslovnega profesorja Erliha in svojega lista "Straža v viharju" nadaljevala gonjo proti gledališču. Klcrikalistični list "Straža v viharju" je zapisala že pogoBto, da je njen glavni cilj zatirati boljševizem in socializem med študenti srednjih in visokih šol. V tem svojem boju se poslužujejo vseh mogočnih sredstev. "Slovenec" vedno hvali delo tega lista. Gledališče je seveda nemoteno igralo svoj repertoar dalje, toda ker so klerofašisti nadaljevali svojo gonjo, grozili z demonstracijami in je "Slovenec" objavljal uvodnik za uvodnikom o boljševiziranju raznih naših zavodov, je nazadnje banska upra-
iavnih blagajn, uradniki, ki so va prepovedala uprizarjanje "Tuše dali podkupiti, ali oni, ki soljega deteta", češ, da ni garanci-bili obsojeni na smrt, a kasneje'
pomiloščeni na zaporno - kazen. Obsojenci po Zakonu o zaščiti države so "hudi zločinci proti državi". Tudi pred leti je bila izdana imnestija, a tudi takrat so bili izvzeti vsi, obsojeni po Zakonu o zaščiti države. Njim se jetniška vrata ne odpro, dokier ne odsede »soje kazni oz. ne umro, preden odslužijo kazen.
Ko je prišla sedanja vlada na oblast, je proglasila javno vse zadnje režime za režime nasilja, krivičnosti in nepoštenosti. Ce ima vlada tako naziranje o prej-injih režimih, potem bi bilo pričakovati, da bo odpravila tudi posledice prejšnjih nasilnih in krivičnih režimov, to se pravi, da bo odprla vrata ječam za vse tiate, ki so bili od prejšnjih režimov S obsojeni zato, ker so se borili proti njim ter s tem posredno, hote tli nehote pomagali sedanji vladi do oblasti. Zaradi tega ae je poleti začela jk> vsej državi akcija z zahtevo po amnestiji vseh političnih kaznjencev, ki trpe po | jugoslovanskih ječah in- hirajo. Tej akciji so se pridružili tisoči in tisoči s podpisi,,zahtevo so podprle tudi vse zbornice, revije, književniki, društva itd. — vsa »kcija jo ostala brez uspeha, sedanja amnestija se na zahteve in prošnje te akcije vse poštene jugoslovanske javnosti ne ozira.
PRAVO OZADJE KLERIKALNIM NAPADOV NA GLEDALIŠČE
Hrama in opera v eno poolopje, sedanje dramsko poslopje pa klerikalni Prosvetni zvezi na razpolago? — Odstavitev u-pravnika Otona Zupančiča?
Zdi se, da se počasi odkrivajo pravi vzroki za klerikalne demonstracije proti ljubljanskemu dramskemu gledališču in proti •pravi ljubljanskega Narodnega fledali.šra. Kakor znano, napada klerikalni tisk od časa do časa ljubljansko gledališče, ki upri-*»rja drame v posebnem dram-»•eni poslopju, in opere v poseb-opernefn poslopju. Posebno ""'Ii so bili napadi na gledališče i tr. mi leti, ko je drama u-tfzorila nemško komedijo "Ve-vinograd". Potem je bil ne-<"i a mir, z otvoritvijo letoš-■••zone pa so klerikalci, po-"toio kleri fašistična skupina o-"< k«*ga bogoslovnega profe-zagnali spet silen vik in kr'k n obdolžili upravo Ijubljan-|*n';t gledališča, da boljševizira Slo je predvsem za ko gledališče, kjer ao upri-v začetku sezone izvirno •lf,žeta Kranjca "Direktor in sovjetsko komedijo dete". Napad Je začela kle-tična skupina, ki je na ob-'Iniru Prosvetne zveze — Je matice klerikalnih pro-h društev — pred lotila re-
0	proti boljševiziranju ljubega gledališča. Resoluci-»ila sprejeta in objavljena vencu" z debelim tlakom, "Je, da ae tudi "Slovenec"
1	z njo. Hkrati je U resolu-i napadla katoliške umet*
kritike, ki ao komedijo
tMali dra r, »"ril "ran
Tuj
je, da bi uprizoritve potekale mirno. Oblast se je torej vdala diktatu klerofašistov in prepovedala stvar, preden je sploh prišlo do kakih očitnih demonstracij v gledališču proti igri.
Če bi kdo po vsem tem mislil, da je "Tuje dete" res kakšna takšna komedija, da s svojo vsebino in tendenco vnaša boljševizem v "katoliški slovenski narod", bi se zelo motil. Je dobra, a povsem nepolitična komedija sovjetskega pisatelja. Skvarkina, osnovana na starem komedijskem konfliktu: zamenjavi. V nji je mnogo zdravega humorja, pa tudi precej norčevanj iz pretiranih novotarij sovjetskega življenja, močna umetniška komedija, ki jo z uspehom igrajo po vsem svetu, razen seveda pod diktaturami, ki jim smrdi vse, kar pride iz Rusye. V Nemčiji ae je kajpak ne upajo uprizoriti, no in v take razmere bi spravil slovenski klerikalizem rad tudi Slovenijo. "Tuje dete" so igrali tudi v Zagrebu, igrali so ga v Beogradu, povsod seveda brez demonstracij, povriod z velikimi u-§pehi. In medtem ko beograjsko gledališče prav te dni uprizarja spet novo sovjetsko komedijo pi-latelja Katajeva, je pri nas klerikalna oblast prepovedala "Tuje dete." '
Istočasno s to prepovedjo pa se je začelo v odločilnih krogih resno delati na tem, da bi se ljubljanska drama in opera stisnili v operno poslopje, dramsko poslopje pa naj bi vzela v malem kler. Prosvetna zveza, da bi i-mela svoj katoliški oder v Ljubljani Ker sta poslopji last banovine in sta na čelu banovine dva pristaša klerikalcev, bi bila ta akcija tem laže izvedljiva, če ne pride do velikega upora vse ne-klerikalne javnosti. O tem se je resno govorilo, hkrati pa se je govorilo o izpremembah v upravi Narodnega gledališča, ki ga zdaj upravlja Oton Župančič. To bi bilo torej pravo ozadje in gibalo vse nekulturne gonje kle-rofašizma, to je bil torej cilj občnega zbora Prosvetne zveze. Z resolucijo n« tem občnem zboru
okriviti ljubljansko Narodno gledališče.' da se je b<?ljAeviziralo, pozvati oblast, naj nastopi proti termi, po tej deinincijseiji a grožnjami demonstracij in z uvodniki v "Slovencu" pozvati oblast, naj poseže vrne* doseči prepoved 'Tujega deteta", potem pa priti na dan z željo, da banska uprava kot lastnica gledaliških poslopij odda dramsko poslopje Prosvetni &ezi, dramo in opero pa stisne v eno poslopje — to je jezuitsko preračunana akcija, ki je do polovice že uspela.
Neki zagrebški dnevnik je poročal o tem, da želi Prosvetna zveza dobiti dramsko poslopje zase in da se pripravljajo spremembe v vodstvu Narodnega gledališča v Ljubljani. "Slovenec" je takoj izjavil, da ni res, da bi se Prosvetna zveza potegovala za dramsko poslopje. Glede sprememb v vodstvu Narodnega gledališča pa "Slovenec" molči.
Počakajmo, bomo videli.
Slovenski mačko vri združeni. — Ko so se pripravljale majske volitve, je bila dovoljena poleg vladne Jevtičeve kandidatne liste samo še Mačkova lista. Za to listo so ae obesili v Sloveniji tudi nekateri ljudje, ki ao vohali, da utegnejo uspeti, če se obesijo na opozicijsko Mačkovo listo. Res je dobila ta lista v mnogih sre-zih večino, a uradno priznano večino je dobila lista le v dveh o-krajih: Gornji grad in dmurje pri Jelšah. Tu sta kandidirala Per vec in odvetnik dr. Dobovišek iz Celja (ta v šmarskem okraju). I)r. Dobovišek se je držal sklepa na Mačkovi listi izvoljenih poslancev, da ne gredo v tako skupščino, in je ostal doma. Pevec je poznal Mačka le do volitev, ko je bil izvoljen, je pozabil nanj ter šel v skupščino, kjer se je pridružil vladi, najprej Jevtičevi, ko je ta padla, pa novi Stojadinovi-čevi vladi. In vleče dnevnice, medtem ko jih na Mačkovi listi izvoljeni poslanci, ki niso šli v skupščino, ne prejemajo. Medtem pa se je v Ljubljani organizirala skupina opozicijonalcev, ki so simpatizirali iskreno z Mačkovim gibanjem, s katerim so poiskali zvezo, a so si izgovorili svobodo za svoje delovanje v Sloveniji in za svoj slovenski program. Ta skupina je začela ie-dajati list "Slovenska zemlja" (izhaja vsakih 14 dni), ki se ji je sprva pridružil tudi dr. Dobovišek. Z Mačkom je začela sim-patizirati tudi bojevniška skupina okrog lista "Bojevnik", njen voditelj je industrijec Stane Vidmar. Ker dr. Dobovšek pri "Slovenski zemlji" menda ni prišel do odločilne besede, kakor je želel že zaradi tega, ker je poslanec, se je ločil od nje in se priključil Vidmarju. Izhaja pa v Ljubljani tudi list "Ljudska pravica", ki ga je izdajal najprej Miško Kranjec v I/endavi, a se je zdaj list preselil v Ljubljano. Tudi ta list je začel simpatizirati z Mačkom in se je približal Vidmarju. Vse ie razne skupine pa so tekmovale v tem, kdo se bo prikupil Zagrebu in kdo bo dobil od Mačka legitimacijo kot pravi predstavnik mačkovskega gibanja v Sloveniji. Toda take legitimacij« ni mogel dobiti menda nihče izmed številnih voditeljev slovenskih opozicijonalcev, simpatizerjev hrvaškega opozicionalnega gibanja.
Zdaj pa se je zdelo Zagrebu menda dovolj vsega tega prera-kanja in tekmovanja, in vse te skupine so se sestale v nedeljo 24. t. m. v Ce|ju na konferenco,
POSVETA
ki ji je prisostvoval tudi Mačkov tajnik dr. Jelašič. Cilf te konference je bil: priti do sporazuma vseh teh skupin in torej do e-notne mačkovalte fronte v Sloveniji. Dr. Jelašič »e je najprej trudil, da bi pridobil vse te mačkov-ce za enoten program, ki naj bi bW povsem tak kakor njihov hrvaški program, vnemal ae je za ne kakšen 'čisti kmečki program', ki ga slovenski mačkovci niso sprejeli, češ, pri nas je mnogo industrije, naš program ae mora ozirati na kmeta in delavca, združiti oba v borbi, ne pa a delovanjem samo sa kmeta večati prepad med delavcem in kmetom. Glede programa torej nimajo U stih nazorov kakor Zagreb. Pač pa so se zedinili aa skupno gibanje vsah mačkovakih skupin v Sloveniji. Okrog 40 zastopnikov rasnih skupin je sklenilo, da se bodo organizirali enotno in da bodo v kratkem združili svoje tri liste v enega, ki bo skupno glasilo vseh mačkovskih pristašev v Sloveniji. Tako naj bi nehala izhajati "Ljudska pravica" in "Bojevnik", njfh naročniki pa naj se oklenejo "Slovenske zemlje", ki se bo povečahi in bo izhajala naj-brže tedensko. Tako so se torej sporazumeli za skupno akcijo Še (včerajšnji konkurenti: Stane Vidmar, dr. Dragotln Lončar, dr. Dobovišek in oni okrog "Ljud-lake pravice", ki pa so menda |brez vidnega pravega voditelja.
Ce se torej uresniči sklep celj ske konference, bo v kratkem vsa pisana družba Mačkovih simpa-tiserjev v Sloveniji združena o-krog "Slovenske zemlje", njih gibanje bo enotno. Uresničila se bo torej zapoved dr. Mačka, ki je zagrozil, da bo tega in tega ja vno preklical kot svojega pristaša, Če ne pride do sporazuma. Da pa gibanje zaradi tolike razlike med naziranji posameznih voditeljev ne bo ostalo brez notranjih sporov, je jasno vsakomur, kdor pozna vse te skupine.
I , -•----
Prvi Toufnsendov
kandidat izvoljen
| Battle Creek, Mich. — V tukajšnjem kongresnem diatriktu so bilfe zadnji torek izredne volitve in izvoljep je bil republikanec Verner W. >lain, ki ae je lizrekel za Tovvnuendov pokoj ninski načrt $200 mesečno za vse osebe od 60. leta. Republi kanci zdaj ne vedo, ali bi bil veseli ali poparjeni, ker ne vedo — ali je Main zmagal zaradi Townpendovega pokojninskega načrta ali najiprotstvn Roose-veltovemu "Nevv Dealu" . . .
1'lvtiir«*.
Slika kaže predsednika (Kousevelta. ko go\ori ogromni množici v Atlanti, Ga.
Rajonski delavci
zapretili § §iavko
Cleveland, O. — Delavci, upo-sleni pri Industrial Rayon Corp., so ponovno zapretili s stavko. Zadnja v septembru je bila poravnana s posredovanjem E. F. McGradyja, pomožnega tajnika |v federalnem delavskem depart-mentu, Grožnja s stavko je sledila, ko ni hotela družba ponovno upesliti osemnajst delavcev "zaradi gotovih aktivnosti v zadnji stavki."
Aktivnosti na
nmwyoriki borzi
New York, — V novembru je vredneet bondov industrijskih korporacij poekočHa $294,000,-000 na newyorški borzi. To kaže poročijo oprave sistema federalnih rezervnih (bank, ki je Kilo pravkar cibjavljeno.
Porast brezposelnosti na železnicah
Akcija sa brezpoael-nostno zavarovanje
WaMhingto^ir(;. — (FP) — Povečanje brezposelno«ti med železničarji v novembru je ponovno opozorilo voditelje železniških bratovščin na potrebo brezposelnoetnega zavarovanja.
V tej deipresiji ao bili Železničarji naj boj j udarjeni. Pred šestimi leti je bilo v železniški induirftriji uposlenih nad dva milijona delavcev in to število se je v novembru t. 1. skrčilo na 1MM3.M2, kar kaž« statistika meddržavne obrtne komisije, ki je bila pravkar objavljena.
Želozničarji niso zadovoljni z zakonodajo eociaine zaščite, ki je bila sprejeta v zadnjem zasedanju (kongresa iti kolikor se ta nanaša na zavarovanje proti brezposelnosti. Štiri železniške bratovščine so pa svojih konvencijah podprie Lundeonov načrt federalnega brezpoaei-nostnega zavarovanja, ki vsebuje ugodnejše provizije uego zakon apdalne zaščite.
N ti/katere države so Že sprejele zakone brezposelnoNtnega zavarovanja, ki vključuje tudi železničarje, Ušla ti zakoni so zelo pomankljivi. Železničarji so prizadrtl, ker se ti zakoni razlikujejo. George M. Har-rieon, načelnik ekisdkuitivuega sveta železniških bratovščin, je sedaj predložil nov načrt Kast-manu, federalnemu k<K>rdina-torju železnic, ki določa posebni sistem zavarovanja za transportne delavce.
Člani oksekutivoega odbora želecniAkili bratovščin so na svoji zadnji seji oklenili, voditi kampanjo za uveljuvljenje posebnega sistema tbrez|Kiselnost-nega zavarovanja za železničarje, ki naj bi ga upravljal federalni železniški <slls>r. Na podlagi tega sistema naj bi Železnice prispevale v zavarovalni sklad in ne železničarji, kakor (Moča zakon socialne zaščite.
Skupina ameriških delegatov, ki h od|H»U»ir*la v \Atmdut\ na asvelkitič«« konferenco.
Opozicija v Ligi narodov §e pripravlja na boj v Ženevi
(Nadal)avanJa • I. stkani.)
"To je, kar sem nameraval povedati," je odgovoril Laval.
"Ako bo zbornica odobrila pre-mierjevo stališč«," Je nadaljeval Blum, "bo to pomenilo, da bo Lave! spravil Ligo narodov v isto zadrego kakor to zbornico,"
Laval ni tega zanikal in s tem je potrdil, da je Blum pravilno očrtal premlerjevo politiko, ki Jo Imi zagovarjal v ženevi. On bo vztrajal v svojem boju in zahteval, dn mora Lina narodov odo-oritl pariški mirovni načrt in gotovo Je, da ga Is* Vttliks Britanija podpirala
London, IH dec — Člani Bsld-vrinovega kabineta so na včerajšnji seji sklenili, da bislo podpirali Laval-lloarejeV mirovni na&rt, ko pride na raepravo v parlamentu In bo predmet na padov s atrani luboritov. Zaeno m inairuiraii utotnika Kdens, ki je sinoči odotoval v Zenavo, naj na aeji aveta Lige narodov zagovarja načrt, ki |»o njih mnenju nudi najboljšo p<*!lairo za pogu-Janja v Afriki, potem pa naj Liga narodov <*IJoči, karkoli želi.
ItJm. J H. dec ^ Včeraj Je bilo objavljeno kratko vladno poroči-
lo, vsebujoče prvo priznanje, da so se morale fašistične četo u-makniti po bitki z Abcsinei. Poročilo dostavlja, da je bilo mnogo ubitih v bitki na severni fronti, kjer se je že dolgo pričakovala splošna ofenziva.
Okrog tri tisoč abesinskih vojakov je napadlo italijansko vojaško posadko v bližini reke Tak-kaze. V bitki je padlo devet italijanskih vojakov in štirje častniki in večje število domačinov, ki jih je Kalija rekrutirala v E-ritreji. Poročilo naglaša, da so bile tudi abesinsku izgube velike. v___r
Delavski odbor odredil volitve
Tekstilni in nogavičar-tki delavci odlo-
v • ♦	• ••
cijo o uniji
Washlngton.~ (FP) — Federalni delavski odbor je te dni odredil dvoje tovurniških yoll-tev na apel tekstilne unlje^in pogavičaiNke unije, VllAilo s«' bodo v Port Waynu, Ind„ pri Wayne Knitting Mills in v East Pointu, Ga., pri Gate City Cot-ton Mills.
Pri* družbi v®Fort Waynu Je bila prošlega junija stavka, ker družba ni hotela uposliti 112 <*l-Hlovljenih delavcev niti priznati linijskega tovarniškega odbora. Do poravnuve stavke je prišlo v avgustu, ko je družba pristala med drugim tudi na tovarniške volitve pod vodstvom vladnega delavskega odbora,
V septembru pa je družba formirala kompanijsko unijo iz svojih "lojalnih" delavcev. M<*1 koiniNiniJsko in delavsko unijo je nato prišlo do konflikta pred vsem radi vprašanja, kdo je utpravičen do glasovnice, Noga-vičarska unija Je iivslstirala, da glasu jejo le produkcijski delavci In tisti, ki opravljajo dela v tesni zvezi a produkcijo. Druž. I »a je zahtevala, da glasujejo vsi, tudi uradniško osobje in vzdrževalci tovarne.
Delavski islbor Ju zdaj odločil, da prideta na glasovnico olat uniji, pravico do glasovnice pa imajo le (produkcijski lil vzdrževalni delavci.
Volitve v Ka*t Pointu, Ueor-gia, se bodo vršile nit pnstnjo 01 delavcev pri Gate City Mills,! ki so člani tekstilne unlJe> Dru*-j I »a Je zahtevala, da unija objavi imena delavcev, ki so |M*ipiHali| peticijo. Temu Je unija nasprotovala, češ, da bi bili prizadeti pozneje lahko predmet diskriminacij ali reprisalij.
Unijo je pri tem podprl tudi delavski odbor, ki je tslmlil, da1 bi bile "gažertM svobodne in neovirane volitve, do katerih ao delavci upravičeni po zakonu, če bi bila vnaprej objavljena imena ti hI ib delavcev, ki no izrazili /i*l Jo, da je njih zastopnica unija"
Hoovmr ar vedno
poškuša oživeti
Ht. I^>uis, Mo.- Bivši predsednik Ifoover Je Ml, t, m. govoril pred tukajšnjih repiiblikaiinkim klubom In prdiO* rn.dial | o orgijah zapravljanja denarja ltooHe> veltove admifiMnaije, .\1»»d dru* gim je tudi rekel, da banana panika v marcu IUSH Je bila "umetno u »t varjene histerija med vlo-tiiki". Honvrr je namignil, da so t« hintcrijo izzvali "Oevvdcalov-
c n -
Stavka ob zapad ni obali končana
Prittanučni delavci iz-vojevali delno zmago
San Franrisco, ( al.—(FP)— Stavka priataniftčnih delavcev v San Franciscu in drugih (pristaniščih, ki je izbruhnila v septembru, je bila te dni končana. Pa rob rod ne družla« so priznale MtsInariHlno sveto priataniščnih delavcev iu pristali na nekatere druge zahteve. Vprašanje zvišanja plače In skrajšanje delov, nih ur je bilo izročeno v rešitev posebnemu arbitražnemu odboru, v katerem so zastopani delavci in dclodalaki, Olte stranki sta naznanili, da se bosta ravnali |m> odloku, ki ga Isi ptslal ta odbor.
Stavka pristnnlAčarJev še traja v Nevv Orleaneu, Pensacoll, Mobilu in nekaterih drugih lu-kah ob Mehiškem zalivu. Federalna vlada je v te kraje tHislala svojo posredovalce, da izravnajo konflikt.
Stavka v pristaniščih ob Mehiškem zalivu je reziiltlrala v krvavih spopadih med delavci, policijo iu kompaniiskimi |h4>oJ-nikl, Trije delavci so bili obiti tn nad trideset ranjenh. K<*n» panijski terorizem Je razkači! pristanlščne delavce v Nevv Yor. ku In IloHfonu, da so zapreti!! • stavko, toda svoje grtržnje niso izvršili, ko Je predsednik mednarodne unije Hyau dobil zagotovilo od federalne vlade, da Ihi posredovala v sporu.
ZAHVALA!
Podpisana se tem potom imj-Iskrencjšc zahvalim vsem prijateljem In znancem, ki so mi prU redili iznenadeno presenečenje "Hurprlae Party", dne L d«sem-lira HK1A na našem domu. Ne morem (aizabltl onega dne ko sta me prišla iskati mr. in mrs. Ka» ferle, da naj grem z njimi na |sil ure oddaljeno farmo, nakar smo vrnMi hi* domov našli vsepolno ljudi, ki »so me z veseljem s k 11-com "Surprlse" sprejeli, tsko sem bila vesela, da nisem vedela, kaj bi počel h in se nisem m<»gla takoj na mestu vsem zahvaliti. Zato se pa sedaj na tem mestu prav lepo zali valim ženam, ko ao tako lepo okrasile in obložile mize z raznimi dobrotami, jedili in pijačo, da Je bilo vsega več ko zadosti, Torej Issil izrečena h v a-Ia; mr, in mrs. Stek, mr. in mrs, iioik, mr. iu mrs, Jcmr, mr. in mrs. i.iturič, mr. in mrs. Tomec, mr. in mra, Mar vir, mr. in mrs. Ivaferle, mr. iu mrs. Vodoplver, mr. in mrs, Kostolic, mr, in mrs. Gerkman, mr. in inr*. Itepnlk, mr. in mrs. lJerm<>ta, mr. in mra. VVolk, mr. in mra, koračin, mra, Kova«, mrs. Kupnik iu mr s, Pičo-lln. Nadalje lepa hvala imijim in m sinovom in soprogi mojega sina Joocphini, t« r vsem drugim, ki nto pomagali in deluli, da je
bila sla; U"»t l»olj pomembnejša, Zahvaljujem s«« tudi jedcuma Frank UelM-rnšku In Herman Branštctarju... Mogoče, dš sem katerega ime izpustila pomoto-da mi opro4tite. Me-čer os I Vi V ved netil sonca življenja mo-fte • nkrat srčna hva-psj. H s|s»4lovanjem Barbara Mackovšek, Vu-Pa— (Adv.)
mu. prnsin ili Im» ta i s|M»minu d jega T»»re, In vsem sk
vs'
P K O H V eTA
Dolina meseca
ROMAN
fptaal JACK LONDON—Poolotaall VUdinUr Loeatik
Saxon .i je na vso moč prizadevala, da bi ohranila tisto hladno ljubk<*ttelesa in duha ki jo je Billy v starih čaaih tolikanj hvalil. Enkrat samkrat jo je minilo potrp jenj«. On je bil tisti dan zelo slabe volje in neka posebna robata in krivična beseda ji je pognala kn v glavo
"S kom jih govoriš?" je vzrojila nad njim. V svoji prepadeni obnemelosti ni mogel drugega kakor zastrmeti ji v obraz, ki je bil bled
^"thTae ne drzneš več tako govoriti z menoj, Billy," je rekla z zapoveduj očim glaso/n.
"Oh ali ne more* razumeti, da aem slabe volje?'' je zamrmral, na pol kakor v opravič-bo, na pol izzivalno. "Bog ve, da se imam za
kaj jeziti."	'	J
Ko je odšel z doma, »e je vrgla na posteljo in jokala, kakor da bi se ji hotelo srce razleteli. Zakaj ona, ki je tako do dna poznala vso ponižnost ljubezni, je bila ponosna ženica.
!>e ponosni more biti res ponižen, takisto, kakor je le močni zmožen popolne krotkosti. A kaj sta pomagala ponos in odločnost, tako ae je vpraševala, ko je edini, ki je zanjo kai pomenil na vsem svetu, izgUbljaJ svoj ponos, ■vojo odločnost in pravično* ter zvračal hujši del doipnega bremena na njene rame?
In kakor je morala sama prenesti bol nad izgubo svojega deteta, to bol, ki je glodala v globini njenega organizma — tako je zdaj sama nosila novo, v nekem pogledu Ae večje osebno gorje. Morda ni BH1yja zato nič manj ljubila, a njena ljubezen se je Izpreminjala v nekaj manj ponosnega, manj -vernega in zaupljivega ; sočutje se je -mešalo vanjo — tisto sočutje, ki je sorodno zaničevanju. Bila je nevarnost, da njena zvestoba opeša; že zdaj je z grozo in strahom slutila zaničevanje, kako se bo vtihotapilo v njeno srca
BorHa se je za moč, da bi .pogledala temu novemu položaju v oči* Odpuščanje se je prikradlo v njeno dušo in odleglo ji je nekc/lfko, dokler ni pomislila, da v najresničnejšl, najvišji ljubezni ne sme biti mesta odpuščanju. In epet je Jokala In nadaljevala svoj boj. Nekaj je bilo koncem koncev nesporno: ta Bflly ni bf1 tisti Bltty, ki ga je nekdaj ljubila. Ta BWy Ja "bil drugi dflovek, bolan človek, prav tako malo odgovoren zase, kakor vročični bcA-nik v svojem divjem deHrljia Biti je morala BiHyjeva strežnica, brez ponosa, brez zaničevanja, ne da bi mu imela kaj odpuščati. Saj. je itak prenašal vao težo borbe; sredi boja je stal — nI čudo, če se mu je mešalo od udar-- cev, ki jih je ddil in ddbival. Ako je bilo mo-či govoriti o kaki krivd i, tedaj je bHa drugje, v zamotanem redu stvari, ki je delal, da so ljudje zaradi zaslužka renčali drug na drugega kakor psi, ko se pulijo za kost.
In tako se je Saxon vzdignila in »pet nadela oklep za najtežjo vseh borb v areni sveta — za borbo žene. Pregnala je iz svojih misli vse dvome in vsakršno nezaupanje. Odpustila ni ničesar, ker nI ničesar bHo, kar bi bilo potrebovalo odpuščanja. Zaobljubila se je, da bo brezpogojno verovala v neomadeževanost In neskaljenost svoje in Billyjeve 1ji*ieznl — v to, da je Ae vedno jamia, kakor je zmerom bila in kakor bo spet, ko svet Iznova krene na pametna pota.
Ko ne je tisti večer vrnil domov, je kot zasilni -ukrep sprožila misel, da bi se *|>et lotila ročnih del In |>omagala skrbeti za skupni obstanek, dokler se stavka ne konča. A Billy ni hotel o tem nič slišati*
"Saj je vse v redu," je sj»et in *j>et zatrjeval. "Tebi ni treba delati. Preden la) tedna konec, dobim nekaj denarja pa ti ga prinesem. In v soboto zvečer «pojdeva v gledališče
L_ v pravo gledališče, ne v kino. Harveyevi črni pevci pridejo v Oskland. V soboto »večer jih pojdeva poslušat. Dotlej dobim denar, tako gotovo kakor enkrat ena."
V petek ga ni bilo k večerji. Saxon je to obžalovala, zakaj Matfgie Donahuejeva ji je bila vrnila ponev krompirja in dve četrtinki moke, ki jih je bila prejšnji teden vzela na posodo; tečna večerja ga je čakala doma. Saxon je kurila do devetih zvečer, a potem je šla *pat, čeprav nerada. Rajši bi bHa ostala po-koncu, pa se ni upala, zakaj predobro je vedela, kaj bi BiUy rekel, če ae vrne pijan.
Ura je bila pravkar udarila eno, ko je sli. šala, da so se vrtna vratca odprla. Cula ga je, kako je počasi, težko, že korak ni obetal dobrega, prišel po stopnicah in bezal s ključem v vrata. Stopfl je v spalnico in slišala, da je zastokal, ko je sedel. Ostala je mirna, zakaj izkušnja jo je bila poučila o pretirani občutljivosti, ki jo povzroča pijača; rtcrbno je pazila, da ga ne bi vznejevoljila, čeprav samo s tem, da bi videl: letala je in bedela zaradi mene! To ni bilo lahko. Stiskala je pesti, da so se nohti zagrebali v meso, in njeno telo se je krčflo v strastnem, napornem premagovanju. Nikoli ie ni bil prišel takšen domov.
"Saxon," je zaklical s testenim glasom, "Sazon t"
Pretegnila se je io »zehala. "Kaj je?" je vprašala "Ali ne bi prižgala luči? Moji prsti so — sami palci."
Ustregla mu je, ne da bi ga pogledala; a roke so ji od živčnega razburjenja tako i^tap drgetale, da je cilinder zaivenketal ob senčnik in je užigalica ugasnila.
"Nisem pijan, Saxon," je rekel v temi, z nekakšnim muzanjem v zavaljenem glasu. "Samo po glavi sem dobil dve aH tri . . . take, da imam dovolj."
Njen drugi poizkus s svetiljko se je posrečil. Ko se je obrnila, da bi ga pogledala, je od Strahu zavpila. Čeprav je slišala njegov glas in vedela, da je bil Bi)ly, ga vendar na prvi mah ni spoznala. Tega obraza še ni bila videla. Zabuhel je bil, ves radbit, barvo je bil Izpremenil, sleherna črta je bila dotorej etol-čena, da samemu sebi ni bil podoben. Eno o-ko je bilo popolnoma zaprto, drugo je gledalo skazi ozko režo v krvavo podpiutem mesu. Koža na enem uhlju je bila videti do malega odrta. Ves obraz je bil zalbrekla kepa. Posebno desna čeljust je bHa dvakrat tolikšna kakor leva. Ni čudo, da tako zavaljeno govori, je 9 pomislila, gledaje na strahovito razrpokane in otekle ustnice, ki so šs vedno krvavele. Slabost jo je obšla ob tem poglddu in njeno srce mu je v silnem valu nežnosti planilo naproti.
"Ti ubogi, ubogi fant," je vzkliknila. "Reci mi, kaj hočeš, da najprej storim. Nič izkušnje nimam v takih rečeh."
"Ce bi mi mogla pomagati, da se slečem," je krotko poprosil a svojim testenvm glasom. "Oblekel sem se, ie preden mi je vse otrpnilo."
"In potlej tople vode — to ti bo dobro delo," mu je dejala 1n mu jela oprezno vleči rokav preko zabuMe, onemogle roke. - "Saj sem ti rdkel, da so sami palci," se je nakremžil in vadlgnil roko, po strani gledaje nanjo s tistim ostankom vida, ki ga je še imel.
"Kar sedi," je rekla, "in počakaj, da zakurim ogenj in segrejem vodo. Minute ne bo trajalo. Potem te Slečem do kraja."
Iz kuhinje ga je slišala, kako je mrmral sam s seboj, in ko se Je vrnila k njemu, je neprestano ponavljal:
"Denarja sva potrebovala, Saxon. Denarja sva potrebovala."
(Daljo prlhodajld.)
Janezov Jane;.'
Volk v ovčjem kožuhu
prav za prav mnogo več kot
Luka liabnik. tiste čase premožen trgovec in cerkveni odbornik, jo bil zelo v časteh pri naAem gospodu župniku, ki je tega možaka kratke, čokate |mk sta ve ..Širokega kozavega obraza debelih, poželjivih ustnic, tepkastega nosu in majhnih vodenosivih <iči, ki so zvito, |h>-hlevno in prihuljeno obenem glodale v pisani svet, rad |hh hvalll kot nadvse vzornega krščanskega moža. "Ce hi bili vsi verniki tako požrtvovalni kakor je Ko*i>od Hahnik, bi bilo dušno pastlrovanje lahka stvar; i in če bi bili vsi moji farani tako vzorni zakonski možje kot g. Luka, bi se svete zakonske vezi ne rahljale tako zelo kot
Tako je govoril g župnik ter bil v pogledu Bahnikove ptužr-tvovalnosti doeola iskren, kajti kadarkoli je cerkev |»otreho\a-la denarja, ji je Luka odrinil najmanj petdesetak, včasih kar stotak; ni pa bil preveč iakren v pogledu llabnikove zakonike zvestob«. <aj mu je bilo znano, kakor tudi njegovim faraitom,
je vedel o tem njegovi farani, kajti dočim so le-tl lahko zgolj ugibali, so bili njemu znani iz spovednice vsi Babnlkovl meseni grehi. Toda g. župnik je tudi vedel, da jo dandanašnji milo ljudi, ki bi bili pripravljeni darovati ulsigi cerkvi ptdeseta-ke in stotakc, vslcd česar je kot pameten mož zatisni! dne očesi pred Habnikovimi mesenimi grehi.
•	"Kaj se hoče. ljudje smo podvrženi skušnjavam in satan nikoli ne miruje." se je opravičeval pred samim seboj. "Natu-ra je natura in zahteva svoje!"
In ko je nekoč Bahnikova žena (todvomila o zakonski zvestobi svojega Luke ter o tem
•	P«»h»žila dušnemu pastirju, je g župnik razpršil njene dvome z besedami: "Mr*, Bahnik, boga zahvalite, da vam je dal tako vzornega zakonskega druga! Verjemite mi. ds je malo takih zakonskih mož v naši fari! Jaz \ eni "
/upnikova tolažba je bila seveda jako dvoumnega značaja in je moža silila na smeh, toda Marijana v svoji preprostosti ni opazila te dvoumnosti ter po-tolažrna <mIšIn domov."
"<V gof»|M>d župnik rečejo, da . je malo takih nvrž kot moj Lu-
da je imel Luka vročo kri. ki ga jt rada zapeljala na stfan|s^ta; Ika, jMem mora biti ty res'In
moje sumničenje brez podlage," si je rekla v mislih. In moževo obnašanje na neki privatni zabavi prejšnjega večera, ko je upffkl v zapeljivo Ančko Kva-sovo vse prej kot nedolžne poglede ter ji pomežikoval.Je mahoma dobilo čisto drugačen pomen. 'Trgovec je, pa mora biti z vsemi-ljudmi prijazen, sicer bi ne bilo huainessa," si je zatrjevala preprosta Marijana. In ivečer, ko sta bila sama, mu je zardelih lic zaupala svoje dvome ter ga ponižno prosila odpuščanja.
Luka jo je debelo pogledal In j lica mu je. pobarvala komaj o-paana rdečica. Potem mu je hušknil preko obraza skoro neopazen porogljiv nasmešek. Nato je prekrižal roke na pralh. uprl oči pobožno v strop ter spustil it sebe razočaran vzdih:
"Ds. ti pride kaj takega na misel!"
Marijans. osramočena od svoje nevere in rdeča kot sovjetska zastava, je pobesila svojo kostanjevolaso glavo na prsa ter v zadregi ponavljala:
"Odpusti, možiček, nikdar več . .
Možiček ji je seveda odpustil pod ]>ogojem, da si za v bodoče ilbije take neumne misli it glave, če ne želi, da bi se v njuno idelično zakonsko življenje na
aelilo peklo, kar <pu je svečano obljubila.
Drugi dan ae je Luka oglasil .pri g. župniku ter polotil preden j petdesetak. "Za našo 1ir bogo cerkev . . .M je dejal in g. župnik, ki se jnu je v očeh nilo nekaj hudomušnih isker, ga je ljubeznivo potrepal po plečih: "Tako, tako, g. Babnik, takih ljudi potrebujemo! Ne pravim zaman, da je malo takih mož v naši fari kot ste vi . .
Občutki, ki jih je imel Luka spriče tega pok Iona, so bili dokaj mešani. "Saj, saj, f. župnik," se je lokavo' nasmehnil dušnemu pastirju. "No da, bog mi je naklonjen v bueineeeu in človek mora pokazati svojo hva-ežnost tudi z dejanjem . . ."
Falot!" se je zasmejal g. župnik, ko so se za Babmkom zaprla vrata. "Imenitno se zna pretvarjati!"
Luka pa se je zunaj preveja-no smehljal. "Cigan! moji pet-desetaki in stotaki mu diše, zato me hvali . ;. Nu, saj je pr tako . . ."
Tako je Babnikov ugled vzllc raznim obrekljivim jezikom o-stal vsaj na zunaj neomajan, kajti naši farani so pobožni j udje in kar reče g. župnik« je kakor pribito. Sprtto tega ni čudno, da se je Luka vzlic temu, da je dobro vedel, zakaj ga g. župnik hvali, daai ga pozna skoz h skoz, precej prevzel ter se obnašal, kakor bi bil v resnici talko vzoren moč kot je trdil g. župnik.
Nekoč ga je rojak bolj sitnega jezika podražil, češ, čujem, da ti Kvaaova Ančka ugaja. Ančka je bila- mlada in lepa raz-poročenka in je kot tovarniška delavka spadala med proletari-jat; Luki je močno .ugajala, toda tega seveda ni smel javno priznati. Pa je ponosno vzbočil svoja prsa, napravil u&aljen o-, braz ter se vzretpenčil:
"Kaj pa misliš, se ti meša? Jaz, trgovec in cerkveni odbor-, nik, da bi se pečal • takole — razporočenko, s tako ničlo!" In ker se mu je pazdelo, da je bil odprl usta ie preveč široko, je brž pristavil:,"Saj sem vendar poročen, imam. ženo in otroke in kako naj pride poštenemu zakonskemu možu na misel, da bi lazil za drugimi ženskami!"
Babnikov zvesti prijatelj in pajdaš Tine Močnik, ki je bil ie nekaj let Lukin zvest spremljevalec na njegovih Skrivnih potih, se je pri tam ^porogljivo nasmehnil m laska, ki je to opazil, je zardel, plačal svoj zapi-tek, poklical Tineta ter z njim odšel ven.
"Prekleta pokora, le kaj se mi posmehu ješ I" ga je ošteval spotoma. "Mar si ti kaj boljši?!"
"Težko," se je zarežal Tine, "toda hinavščlne pa ne znam tako sijajno uganjati kot ti..."
Posledica Lsikinega oholega zavračanja govoric glede Ančke pa je bila, da je mož pri nji izgubil vsako upanje. "Poišči si boljšo ničlo!" ga je ponosno zavrnila Ančka in njegovlr.ponižno proseči pogledi so se odbijali od Jekleno mrzle modrine njenih oči kot loga od stene. "Kar boljšo ničlo si poiščrt!"
Luko je bblelo kajti Ančka mu je dišala Trtit sestradanemu mačku klobasa, toda pomagati se ni dalo in mož je moral pozabiti nanjo, če še tako težko. No, bog svojih ne zapusti In da bi Luki ne bMo preveč težko pri duši zaradi nepričakovane iz-gufoe, je prišla na počitnice k svoji sestrični Kolenčevi M i nki brhka plavolaska Angela, še neoddana mladenka is New Yorka. Ko jo je Luka prvič u-zrl, ga je takoj aaskominalo In v mislih si jt rekel: "Moja mora biti!" Luka je bit. seveda na svoj način, sopet zaljubljen.
Med tedhom je imel Luka večkrat priliko govoriti > Angelo, kajti s Kolenčevimi so si bili sosed j s in mpi se je potrudil, da bi napravil na mladenko čim boljši vtis. Obnašal se je proti nji kot dober očetovski prijatelj ter se a tem Angeli takoj prikupil. Ker je poleg tega ču-la od Tineta in drugih, vklju-čivši Kolenčeve razen Mlnke, o njem same dobre stvari, se je celo sprijateljila t njim In postala v pogovoru s njim kar malo koketna. Slednje je vzbudilo v Luki zmotno prepričanje, da ne bo težko osvojiti srca brhke
plavolaske, da mu bo padla v naročja kot zrelo jabolko.
V soboto je imel Luka konferenco s Tinetom, na kateri sta pajdaša napravila podroben načrt za prihodnji dan. Zvečer je povabil Luka Minko in Angelo, da bi se peljali z njim v nedeljo popoldne ven na deželo. "Marjeta bo šla obiskat neko ataro prijateljico, ki je v bolnišnici, drugače bi šla tudi ona z nami," je dejal. Angeli je
ČETRTEK, 19. DECEMrka
-J*«4erkted Plcturr«.
Dijakinje kalifornijske univerze prisegajo zvestobo ameriški republiki.	I
■r =šgc==	. sjn----1, i t =ss-
pogrebom
Zakonska drama z grotestnim koncem
povabilo ugajalo in ga je sprejela brez pridržkov, Minka pa ae je obrnila stran, se navihano namuzala ter tudi prikimala: "Prav, Luka, bomo pa šli."
Tako so se Luka, Tine, Angela in Minka v nedeljo popoldne odpeljali na deželo. Ustavili so se na}prej na nekem pikniku, kjer ste silila svoji spremljevalki s pijačo, proti večeru pa so se ustavili pri rojakinji Mlač-ki, ki ima dobre pol ure vožnje od naše naselbine prijazno farmo, a se tedaj nd pečala toliko.
s kmetovanjem kot s prodaja- MrKX m t* SVOllIil njem prepovedanega alkoholne-1"IlUC glC MdX oVUjliil
ga užitka.
Mlačka je bila sama in ee je došlih gostov zelo razveselila. "I^ noter, le noter!" je zažgo-lela še čedna vdova ter povedla svoje goste v veliko, družinsko sobo, opremljeno z zofo, tremi Naslanjači in drugo ropotijo. Nato je brž stekla po whiskey in domače pivo.
Naredila ee je noč, v hiši so se užgale luči in Luka in Tine sta postala že okrogle volje, pa tudi Angeline oči so dobile močnejši žar, kajti spUa je bila že nekaj kozarčkov whiskeyja, ki ga ni bila vajena. Minka pa je bila čisto trezna, dasi ni odklonila nobenega kozarčka. Tedaj sta stopila Luka in Tine za gospodinjo v kuhinjo, odkoder se je kmalu začulo pritajeno govorjenje in hihitanje.
Minka ae je obrnila k Angeli. 'Ti, dekle, meni tole vse skupaj prav nič ne ugaja, zdi se mi, da imata možaka svoje muhe . .
Angela jo je debelo pogledala. "Kaj misliš? ..
"Da se morava paziti!" ji je zašepetala sestrična v uho. "Pazi, Angela, da ti whl*k*y ne zleze pod lase. . kajti to je, kar bi onadva rada dosegla . (R.onoc prihodnji.)
Izmazal se je
Mlad postopač pride v menjalnico beračit Komaj vstopi, zagleda stražnika. Hitro stopi k okencu in pravi samozavestno blagajniku:
—	Dajte mi, prosim, za en dolar drobiža.
• •
Mesarja v muzeja
V muzej prideta dva mesarja in se ustavita pred brontozau-rom. — G ram« k a (strela, Nace! — pravi prvi, — če bi ee ipoja vilo inekaj takihle, to bi cene govedine <padle 1
• > i ■ .
Naši otroci
—	StričeAc, povej mi pravljico.
—	Kakšno pa, J-urček?
—	Veš, tisto o dobrem etfič ku, ki je ki*»il svojemu vnuku vsake nedeljo bonbonov in ga vzel s seboj v kino.
J • . »i
Srečen mož
—	Ti niti ne veš, ženica, kako sem srečen, kadar sodiš pri klavirju in igraš. | — Zares?
—	Da, ker se veeelhn, da boš enkrat nehala.
"10J MALI DEČEK JE BIL TAKO SUH - ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA"
'Nagovarjati aem ga morala, da I« Mol, hi nit, kar jc pojadat. ai poma taV do bi pridobil na teli. VeJno bom bV a te i na tisti materi, Id mi je povedala o Trinerjerem grenkem
Angleški "gentleman" je po vsej pravici vzor moža. Ves svet pozna njegovo uglajenost in občuduje njegovo viteStvo do ženskega spola Toda tudi med An gleži srečamo kakšnega zarob-Ijenca, kakšnega že kar prosta-ško n©galantnega" zakonskega moža; o takile "govedini" pripoveduje naslednja zgodba.
Iz kože bom skočila," je tarnala gospa Jonesova svoji sosedi in točila grenke solze. "Ka darkoli sem prijazna z možem, me nahruli ko živino, odkar mu je zdravnik zabičil, naj pazi na svoje dragoceno zdravje, živi neprestano v domišljiji, da jaz že kar nestrpno čakam njegove smrti. In vendar, gospa soseda, saj veste, kako prisrčno rada ga imam in kako iskreno sem mu vdana. Rečem vam, muhast mož je hujši od desetih trapastih žensk."
Stvar res ni f bila nedolžna. Gospa Jonesova je lahko storila, kar je hotela, amerorti je bilo narobe. Ce je bila žalostna, ji je mož očital, da se drži ko kisla kumara na pogrebščini, kadar ee je skušala nasmehniti, je pa za-rohnel:
"Le smej se! Med tem ko mene do onemoglosti daje, se ti smejiš ko norčavo otroče! Ali se mar že ^e»eliš moje smrti? Saj vem, dediščino čakaš; ta ti je več ko zdravje tvojega moža."
Nekega dne je bil Mr. Jones ves obseden. Zadiral se je ko sraka in bevskal ko nadležen pes.
"Vem, da ne boim več dolgo," je godrnjal. 'Toda " tebi, kača svetohlinska, prepovem, da bi točila solze na mojem grobu!"
Po tem vljudnem ogovoru je sedel gospod Jones za mizo in napisal oporoko. V njej je za-
beli obleki za pogrebom. V tistem trenutku pa, ko bodo spuščali njegove zemeljske ostanke v jamo, naj bi zaplesala "ples veselja". Poslednja njegova za hteva je bila pa taka, da bi morala žena še tisti večer po pogrebu na ples in si tam poiskati novega moža Strogo ji je prepovedoval, da bi prinašala rože na njegov grob.
Mrs. Jones je vdano poslušala "poslednjo voljo" svojega moža. Njeno, ugovarjanje bi bilo itak bob ob zid.
Gospod Jones se je od dne do dne bolj zagrizel v svojo norost. Naposled je podkupil lastnika nekega pogrebnega zavoda, da bo vprizoril neokusno pogrebno slovesnost. Poslal je ženo z nekim naročilom z doma in ko se je reva vsa trudna od vožnje čez dva dni vrnila, so ji povedali, da je njen mož nenadoma umrl in da ga bodo že popoldne pokopali.
Ko je sirota hotela še^osled-jič videti svojega ljubljenega moža, je niso pustili blizu, češ da ji je v oporoki prepovedal sleherno žalovanje. V krsti je ležala seveda lutka, miater Jone« si je pa med tem v bližnji" gostilni napival korajže.
Pri pogrebu je stopala za krsto vsa obupana črno oblečena vdova in pretakala grenke solze. Njen "pokojni" soprog je pa korakal s prilepljeno brado med pogrebci in se grizel, ko je videl, da ženi ni bilo mar njegovih "zapovedi". Ko je ubožico na pokopališču premagalo in je zaihte-la na ves glas, si je m is ter Jones odtrgal umetno brado in se zagnal nadnjo ter jo po&teno pre-mikastil. Preden so se pogrebci prav zavedeli, ie "živi mrlič" ie
odesel pete. o
Zadevo so kesneje rešetali na sodniji. Gospod Jones je zdrav ko riba sedel na zatožni klopi. Sodniki so soglasno obsodili njegovo živinsko sirovost in raz-vezali zakon. Zdaj bo mister Jones menda zadovoljen.
Najzanesljivejše dnevne de-lavske vesti so r dnevniku MPro-hteval, da mora iti njegova žena svati." Ali Jih atat* rsak dsa.
; NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po aklop« li. redna konvencijo 00 lahko aaro« aa tlet ProareU b« P* Itolo odoa, dva, tri. Mri oU pot £laaor li ena drtilne k eni aorntolni um ProoTOta a tona m too oaoko, 00 flaae al soflaso H— so	"""
nlno. Kar pa flaai «0 plato J« pri oonameata ti J« m tednik, ae JI« te P^ Mojo k naročnini. Torej oodoj al mtkt, roR do Jo list predrag »a 8. N. P. J. Liat ProovoU Je vala laotaiaa la gotoro Jo t moki dmllai »e« ki M rad tital llot enak dan. Coao I letu Prnovota lo:
Za Zdrnft. driaro la Kaaado 9Mt	ta Cleero la Cklroga |e..
1 tednik In................ 4J»	1 todalk la.............
f tedalko la...............IM	I todalko la............
I todalko la.............................• Ud»«k* ..............
4 todalko la...............LM	4 todalkn In............
I todaikor la............. ali	• UdaHne la..........
Ko Strope Jo..............••
lopnlaito opodnji kopoa. priloilU potrebno to^o denarja Ordor t piama la m na rotita ProotoU, Uot. ki |o t^la lnotalno.
Pojaanilo:—Vaa'eJ kakor hitro katori tob floaot prtnoba «»» 1 ali Co to predel I proč od draftine In bo tobtorol ao« atojnet taon... moral tiati »on ii dotitno drolino, ki Jo Uko aknpno noroft»a n« « 0 Proarato. to UkoJ nosaaolti opramlitrn liato, lo ob^^m depia« ' ^ enoto listo ProavoU. Ako toga ao atoro. todoj opraw dotam to to rooto naročnik«.	___—-
.. IM .. >H
.. 1*
Triaerjfvo grenko rino Je »taro, aa-aaaljtaro druiintko tdravilo, ki odpravijo eoprti*. pline, ne»pe^noat. ahbo anpo, aečiatoat koie in težave, edrn-km o preboenimi nerednoatmi. ' in narda t iivtjenjem otiabeli tek Dobita gn lahko t rtaki lekarni.
TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA
Jo##pH Tnnrr (
J. Chkago
PROSVKTA. 8NPJ. MS7 8o. Lowndale Aro, CMenga 1"
naročnino ta Hat Prooeeto eoolo •.......
......CL dr^tt
Prilofm« |»oiil|»ni
I) Ime
Nonloe ...................................................„____
- Uttotlto tednik ta gn pripillte k ••!» nnrWnial od	'»•
dmiine:
«) ....................................i.......^ a.....
.............................................^ ^ ••.....
•	..................................«L/yšm.....
Most