Vergebliche sowjetische Anstiirme bei Saporoschjc und Kiew
Sowjetangriffe unter hohen feindiichen Panzerverlusten zer-schlagen — Heftige deutsche Gegenangriffe bei Gomel und am Pripjet — ortliche alliierte Angriffe in Siiditalien blutig
abgewiesen
Aus dem FOhrerhauptquartier, 13. Okt. DNB: Das Obcrkommando der Wehrmacht glbt bekannt!
Am D n J e p r griff der Fetnd šestem den ganzen Tag flber den BrOckenkopf Saporoschje und uniere Stcllungen Im Abschnltt EddSstilch KI • w mit starken Kraften an. In cchweren KSmpfen wurden dle Angriffe zerschlagen und dabel 137 Panter abgeschossen. Ortllcho Elnbrttche sind abgerlegelt.
An der Prlp]et-Mflndnng und sfldlich O o m e 1 eroberten Panzettruppen und Grenadlere in schvvungvollen Cegen-angrlffen mehrere. In den Vortagen verlo-rengegangene Ortscbaftcn zurilck.
NBrdlich O o m e 1 und vreitllch S m o -
1	e n s k unternahmen dle Sowjeta mit zu-sammengefassten KrSften ncue nurchbrucha-tersuche. In erblttertem Rlngcn erzlelten
unsere Truppen dort wlcoer einen vollen Abwehrerfolg.
Von der tibrlgcn Ostfront. besonders aus den Abschnltten nSrdllch des Asowscben M e e r e a und slidwestllch V c 1 I k I J o Luki, wlrd lebhafterc Grtllche Kampf-tatlgkeit gemeldet.
Am 11. und 12. Oktober schossen JSger u. riakartlllerle an der Ostfront 142 Sovvjet-flugzeuge ab. Secbs elgene Flugzeuge wcr-den vermlsst. ,
Mehrere Brtllehe Angriffe brltlich-nord-amerlkanlscber KrSfte lm Voltnrno-Tal und ln SOdapennlnen wurden unter bohen blutlgen Verlusten dea Felnde« ab-gevrlesen.
Im Mlttelmeerraum bombardlerte dle Luftwaffe mit gutem Erfolge elnen feindlichen Inselstfltipunkt und fllhrte elnen wlrkungtvollen Nachtangrlff gcgen Hafcn und Flugplatz von A j a c c I o.
ATTAGCHI SOVIETICI PRESSO SAPOROSCIE E KIEW RESPINTI
Dal Qnartler generale del Fflbrer, 1J ottobre 1S43. II Comando Supremo tedesco comunlea;	t
Sul Dnjeper 11 nemleo lerl durante tut-to 11 glorno con Ingentl forze lanclava at-taccbl aulla testa dl ponte prcsso Sapo-roacle nonch* gulle nostre poslzlonl nel eet-tore a audest dl Klev. In dur! combattl-nientl gll attacchi sono stati resplntl cau-sando la perdlta dl 157 carrl armatl. Itrec-cle locall furono asseragllate.
Alla fooe del Pripjet ed a sud dl Gomel le truppe corazzate e granatlerl, aferran-do centrattacehl pleni d| alanclo, hanno rl-conqulstato pareccble localltA pcrdute nel gloral preccdentl.
A nord dl Gomel ed ad ovest dl Smo-lensk I aOTletld tentavano nuovamente, Impegnando torze eoneentrate, dl rompere
II	fronta. Nel eorso dl accantta lotta le no-Mre truppe ottenero cola dl nuovo plcno auccesso dlfenslvo.
Dal rlmanente fronte orlentale, speclal-mente dal seltorl al nord dol Mar d’Asov e a sud-ovest dl Vellklje Luki al scguala plii vlvace attivitA combattlva locale.
Nel glornl U e 12 ottobre 1 caccla e 1'artlgllerla controaerea aul fronte orlen. tale hanno abbattuto 142 vellvoli sovletlcl. Maucano tel proprl apparecchl.
Al fronte d'Italla merldlonale lerl au. tnento ln modo rllevantemente 1’attlvltA d’artlgllerla da ambo le partl.
Pareccbl attacchi locall dl forze brlta-nlche e nordamerlcane nella valle dl Vol-turno • nelPApcnnlno merldlonale aono stati resplntl con travi e aangutnose pordite del nemlco.
Nel Medlterraneo la Luftwaffe ha bom. bardato con buon aucccsso nna base Insu-lare nemlca od lntrapreso un attacco not-turno con pleno effetto contro 11 porto c l'aerodromo dl Ajacclo.
Glavna vprašanja iz sedanjega gospodarsko-političnega boja na svetu
Berlin, v septembru, n. Ministrski ravna-telj dr. Ilunke je pred gospodarskim odsekom nemške akademije govoril o glavnih vpražanjih sedanjoga gospodarsko-političnega boja. Uničenje gospodarskih dobrin, pomanjkanje milijonov ljudi za izdelavo in zlaati žrtve, ki jih zahteva vojna, najbolj vznemirajo gospodarstvenike vseh narodov. S stališča naroda, ki se bori za svoj življenjski prostor In za svoje iivl.ionjskc pravice, pomeni pomanjkanje delovnih sil toliko, kakor če so milijoni ljudi več let brezposelni. Nemško narodno gospodarstvo je samo zaradi brezposelnosti pred letom 1933 zgubilo nad sto milijard mark. Ta izguba je bila cena za gospodarsko spoznanje, da j« narod vedio toliko bogat, kolikor s! sam z delom ustvari. Nemški vojni dolgovi bo gospodarsko prav tako cena za spoznanje, da bodo bodoči rodov! v miru delali, kajti največja izguba za narod je, ako nima trod-Btev za obrambo.
Za vojno gospodarstvo je odločujoče spoznaje, da ne nudijo neoporečne Bilke o vojni moči absolutne izdelovalne sile, ki so med seboj borijo, ampak proste izdelovalne sile, ki 80 lihko praktično postavljene pod orožje ali v izdelavo orožja. V tem pogledu pa ee da nemSkl vojni potencial ge znatno zvišati. Možnost na zmago jo v premem razmerju z narodovo pripravljenostjo in sposobnostjo za gpspodarske omejitve.
Pogled na sedanjo vojno kaže, da so po Tsem svetu oglašajo vpraSanJa, ki jih je
Nemčija pred leti prva začela reševati. Kdor spremlja sovražnikovo zakonodajo, njegove preosnovalne načrte, govore odličnih osebnosti ali programe političnih strank, se no more otresti vtisa, da sredi vojne, ko vojačka ln politična zmaga še ni odločena, ni več ni kakega dvoma o zmagi novih idoj na področju gospodarsko in socialne politike. Povsod po svotu se bavijo * vprašanjem, kako porazdeliti narodne in mednarodne dobrine, in stremijo po prehodu iz »sveta načrtnega pomanjkanja v svet načrtnega blagostanja«.
še močnejši je razvoj na področju socialne ureditve. Iz razmotrivanj o zaposlenosti po vojni s« da spoznati, da Je ravno brezposelnost v povojni dobi tisto vprašanje* ki najbolj til v duSah dolavcev in ■vojakov vseh dožel; njihovi voditelji bo prisiljeni dajati jim zadovoljiva zagotovila, gospodarski krogi pa se rnoraja roson baviti s tem vprašanjem. KakrSno koli reSitev si predstavljajo, vedno se mornjo posluževati gesel in izkuSenj, da krepijo moralno moč lastnih narodov in si pridobivajo simpatije drugih narodov. Tozadevne oemSke misli imajo izhodlfiče v politično dirigiranem gospodarstvu. Iz tega izhaja nujna sahteva po doslednem izvajanju pravice do dela ob istočasnem upoštevanju gospodarskih nujnosti ter evropskih vpraSanj. Tudi v tvezi e evropskimi vprašanji zasleduje gospodarska politika en sam oilj —* zagotovitev in zvišanje življenjske ravni s pomočjo laBtnih ftil in skupnega dela.
dom
Prels - cena - frrtzzo c 0.50
Leto Vlil.
Sclulftlaltar, uradnik, redattore: Mirko Javornik. — Herautgebei. iida-latell. editore: Ing Sod|a. — FUi Ljudska liskama, za liudsko llikarno,
Der la Stamparla popolara: lota Kramerlf — t|ut>i|ana. Kopltai|eva 6.
— Tal. 4001—400S. — Abonnamant. naročnin*, abboaamsnto: L tl.
Ljubljana, četrtek, 14. oktobra 1943 - Št. 231
Jalovi sovjetski naskoki pri Zaporožju in Kijevu
Sovjetski napadi ob hudih Izgubah sovražnih oklepnikov odbiti pri Gomelu in ob Pripjetu — Krajevni zavezniški napadi v
Ftlhrerjev glavni stan, 13. okt. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na Dnjepru je napadal včeraj sovražnik ves dan z močnimi silami moBtl-šče Zaporo ž je In naše položaje na odseku Jugovzhodno od Kijeva. V hudih bojih eo bili napadi razbiti ln pri tem Je bilo uničenih 137 oklepnikov. Krajevni vdori so tajezenl.
Ob Izlivu Prlpjeta ln Južno od
O	o m e I a so v zanosnih protinapadih ponovno osvojile oklepne čete In grenadirji v zadnjih dnevih Izgubljene kraje.
Severno od O o m e 1 a ln zahodno od Suolenska so začeli Sovjeti a strnje-
nimi silami nove poizkuse za vdor. V ogorčenem boju so tu dosegle naSe čete ponovno popoln obramben uspeh.
Z ostalega vzhodnega bojišča javljajo posebno z odsekov severno od Azovske-ga morja ln jugozahodno od Velikih Lukov živahne krajevne boje.
11. ln 12. oktobra so sestrelili lovel In protiletalsko topništvo na vzhodnem bojišču 142 sovjetskih letal. Pogrešamo šest lastnih letal.
Na juinoltalljanskem bojišču je bilo včeraj občutno ojačeno obojestransko topniško delovanje.
Angleški načrti za posvet zavezniških zunanjih ministrov v Moskvi
Bern, 14. oktobra. DNB. Člana komisije za Sredozemlje, sovjetski zastopnik Aleksander Višinski ln Edwin Wilson .z Združenih držav, sta po posebnem Reuterjevem poročilu prispela v Alžlr. Pričakujejo, da bo tja prišel vsak čaa tudi Višinskega štab, ki šteje trideset ljudi. Retiter sam poudarja, da je tolikšno število sovjetskih zastopnikov dokaz, kakšno važnost v Moskvi pripisujejo omenjeni komisiji, ki je bila ustanovljena na predlog lz Moskve. Ko se bo amertAkl poslanik v ffevernl Afriki Harold Mae Millan vrnil iz Londona, na bi se začelu pripravljalna dela.
Vso pozornost zasluži dejstvo, da angleška poročevalska agencija sodi, da vse dotlej, dokler ne bo prišlo do konferenctC treh zaveznikov, ne bodo povedali ničesar določnejšega glede sredozemske komisijo. Iz te pripombe se kaj lahko povzame, da Anglija lioče to vprašanje postaviti na spored moskovskih razprav, da bi tako javno preprečila, da bi bili zunanji ministri v Moskvi gledo bistvenih vprašanj, ki jih ima sredo-
zemska komisija nalogo razmotritl, postavljeni pred gotova dejstva.
V	tukajšnjih političnih krogih pripominjajo k angloškemu mnenju glele tog«, kdaj se bo moskovska konferenca začela ln o čem bo razpravljala, naslednje: Konferenoa naj bi se začela 17. oktobra in bi trajala najmanj do konoa tega meseca. Bo po večini političnega značaja. Udeležili se je bodo tudi general sir Hastings Ismajr in nekaj drugih častnikov, ker vojška vprašanja pri političnih razpravah med vojno tudi Igrajo vaSno vlogo. Priprave za poznejši sestanek med Rooseveltom, Churchillom in Stalinom uaj bi se brez ozira na to, kakor se bo končala konferenca treh zunanjih ministrov, nadaljevale. Mod temi tremi vladami je bilo doseženo soglasje, po katerem vprašanje o ozemeljski ureditvi Evrope ne bo rešeno po načelu vplivnih področij, temveč po načelu enake odgovornosti Anglije, Zdiuženih držav in Sovjetske Rusije. Po sodld teli »pristojnih krogov« v Londonu bi to utegnili biti načrti, ki jih Anglija misli urcsnič.tl na moskovski konferenci.
Tehtni dokazi ameriške krivde v tej vojni
»Moje srečanje z rdečo vojsko«
Nova knjiga o življenju in razmerah v Sovjetski Rusiji
Pred kratkim Je v flnBkl prestolnioi Selsinklju izšla v švedskem jetiku nova kejiga, ki #e bavi z življenjem in razmerami v Sovjetski Rusiji, in »icer na čisto svojevrsten način. Knjigo je napisala Letta Rudnicka Jaroszynska, ki jo zdaj švedsko državljanka, po rodu pa Je na pol Poljakinja, na pol pa švedinja. Takrat, ko je rdeča vojska vdrla v vzhodno Poljsko, se Je pisateljica omenjene nove knjige mudila s hčerko na svojem posestvu na vzhodnem Poljskem. Njen načrt, da bi zbežala, se ji ni več posrečil. Kor je pripadala Izobraženemu »loju ljudstva, j» bila v Se večji nevarnosti kakor drugi, ko Je prišla pod ru.ko oblast V*e tisto, kar je doživela, dokler jo bila Se pod oblastjo navadnih vojakov, jo bilo še »nosno, zakaj videti jim je bilo, da so to sami zapeljano!. Čeprav «o bili precoj neizobraženi, so bili Se kolikor toliko *1°" veški. Položaj pa se je zanjo temeljito spremenil, ko Je prišla v roko GPU.
Nadvse dramatično popisuje pisateljica *voJ beg, na katerem jo je pot slednjič privedla v Lwow, ter svoje bivanje v tem mestu. A Lwowu je ostala nekaj mesecev. Boljševiška oblast je tu čedalje huje prl-
tisknla, ln nesrečni begunci #o morali pretrpeti nepopisno gorje. V Lwowu, kjer so pred zasedbo vladale še kolikor toliko urejene razmere, se jo rdeča strahovlada kmalu stopnjevala do nezuostnosti ne samo proti domačinom, temveč tudi proti tujcem, ki so epričo tega skušali na vsak način pobegniti iz tega mesta kam drugam. Pisateljica popisuje tudi veliko lakoto ln stisko, delovanje »brezbožnlkov«, preganjanja in odpclja-vanje ljudi tor drugo neštete grozote, ki jih je sama doživela.
Knjiga ima naslov »Mit miite med Roda Armčn«, kar bi so po slovensko reklo: »Mo* je srečanje z rdečo vojsko«.
(Kiirtner Zeitung.)
Bivši notranji minister donsko republike Vladimir Sapkin, ki zdaj živi v Argentini, jo v svojem poročilu o cerkvenih razmerah v Sovjetski zvezi zapisal, da je priznanje pravoslavne cerkve Ramo burka, ki so hudo norčuje iz najsvetejših svetinj.
London ho ostal uradni sedež sovjetskoga poslanika pri evropskih bcarunskih vladah.
Berlin, 11. oktobra n. Ko Je Francija meseca Junija 1940 doživela svoj polom, so bile Združene ameriške države na videz še povsem nevtralne. Uveljavljen niti So ni bil zakon o posojanju in najemanju, celo predloga tanj še ni bilo. Vsako pošiljko vojnega blaga v Anglijo ja bilo treba plačati v zlatu in valutah. V teoriji Je celo Nemčija še vedno imela pravico, kupovati orožje v Združenih državah. Roosevelt uradno ni hotel pokazati niti najmanjše vneme za rešitev Franclje. Da pa so dolarski mogotci le spletkarili v Vichyju, pa je bilo medtem mogoče dokazati iz marsikakšne listine. Z vso gotovostjo pa se to da povzeti iz novih diplomatskih listin Washingtona.
Malo pred sklenitvijo premirja je prejel amerliki veleposlanik, ki je bil tedaj že na begu, v Bordeauxu brzojavko od ameriškega zunanjega ministra, da mora brez odloga storiti vse, da ne bi francoska mornarica prišla Nemcem v roke. Ce pa bi se to le zgodilo, Združene ameriške države ne bi nikdar več dovolile, da bi francoski imperij spet vstal.
Toda kaj Je Roosevelt sploh imel dovoljevati ali prepovedovati? Ali ni bil mar kot nevtralna sila izven vojne, kakor tudi načrtov za sklepanje premirja ln miru? Ne od njega, temveč od Nemčije ln slednjič od izida nemSko-angleSke vojne je bilo odvisno, kako in v kakšnem obsegu naj bi Francoski Imperij spet vstal.
Umevnost, s katero se je Washlngton vme-lal v vojno, pa kaže, kako zelo se Je Roosevelt čutil odgovornega za vojno ln kako Je od vsega začetka nameraval voditi potek vojne lz somraka. Konec oktobra Istega leta so tedanjemu francoskemu veleposlaniku znova izročili spomenico, v kateri Je Roosevelt spet svaril pred Izročitvijo francoskega brodovja Nemcem. Francoska mornarica pa
Je tedaj navedla v obrambo, da je bila po angleških vojnih ladaj napadena. V Washing-tonu so se tedaj bali, da se ne bi protl-angleSka čustva mnogih Francozov zaostrila in skušali so Vichy nekoliko potolažiti. Grožnje so se ponovile: Nobene vojne ladje ne smete Izročiti Nemcem, Nemcem ne smete prav nič pomagati v njihovi vojni proti Angliji — če pa tega nočete, je francosko kolonialno cesarstvo za večno Izgubljeno.
NI pa bilo pri tem toliko odločilno, kar Je dejal Roosevelt, odločilno Je bilo to, da Je Vlchy spomenico vzel na znanje.
Za Vlchy, za francosko vlado ln francosko diplomacijo Je bila vlago Roosevelta kot organizatorja in hujskača na vojno proti Nemčiji nekaj samo po sebi umevnega. Na podlagi večletnih ikušenj bi Ee bili v Viehyju lahko spomnili, da je Roosevelt Francijo Izdal, a nobenemu Francozu ni prišlo na misel, da bi se Rooseveltu ln njegovim stalnim grožnjam postavil po robu. Saj so vendar vedeli, kakšno vlogo Je Igral od leta 1934 dalje, zlasti pa še po mUnchenskih razgovorih lata 1938.
V	Washingtonu so mislili, da bod z objavo novih listin lahko odstavili Petaina ln Lavala, a mr. Hull ni pomislil na to, da )e zagrešil odločilno napako, ko je predložil dokazila za večno ameriško vmeševalno politiko. Pa ne samo to, grožnje, ki so Jih v Vichyju navzlic vsemu Se vedno Jemali resno, so bile dokaz, da so med anglo-amerlSkima silama že tedaj Združene države imele vodilno vlogo.
Iz preprostosti, ki je razvidna lz novih ameriških dokazilnlh listin, se najbolje vidi, kdo Je kriv sedanje vojne. Mr. Hull svojemu gospodarju najbrž ni storil prevelike usluge, ko je začel objavljati #te dokazllne listine.
Ameriško nezadovoljstvo nad Angleži
Stockholm, IS. okt. DNB. Skupina ameriških senatorjev je obiskala vse zunanje postojanke amoriške vojske. O vtisih te ko-komisije so razpravljali na tajni seji. Kakor je zvedel waKlilngtonskl dopisnik >Nowh Cronicia«, je bilo na seji največ govora o tem, da se morajo Zedinjene države proti Angliji uveljaviti in misliti posebno na lastne koristi. V skrajnem primeru morajo Zedinjene države postati celo imperialistične, ker jih bo sicer Anglija pogazlla. Senatorji so so tudi pritožili proti angleški poročevalski službi, ki se je med vojno razširila po vsem svotu, in proti angleški poročevalski politiki. Angleška poročevalska služba omalovažuje ameriške vojno uspehe, dočlrn uspehe angleških čet povdiguje v ne-
bo. Anglija tudi čisto »mlačno« spremlja vojno proti Japonski la noče poslati svoje velike armade Iz Indije v boj. Velike gmotne in politične koristi pa ima Anglija od vseh ameriških dobav. Tako prevzema razdeljevanje velikanskih ameriških dobav na Srednjem vzhodu, toda zamolčuje ameriško poreklo blaga in si s tem ustvarja veliko prijateljev na amerlSki račun. Zlasti nemogočo pa se senatorjem zdi, da bi morale Zedinjene države po konou vojne vrniti letalska oporišča, katera so naredile z ogromnimi stroški. V svojem poročilu zahtevajo, naj izroči Rusija Amerikanoem oporišča, s katerih bodo lahko bombardirali Japonsko.
Komunistična sodba o letošnjih sovjetskih »uspehih«
Zoneva, 14. okt. DNB. Angleško komunistično glasilo »Daily Worker» graja v nekem poročilu avojega vojaškega dopisnika zadnji Churchillov govor, češ da ni dovolj slavil »uspehov« rdečo armade. Znano pa je, nadaljuje list, da je v Angliji ln Ameriki vse polno vojaških opazovalcev, k) verjamejo nemškim uradnim izjavam, da
se ves nemški umik razvija popolnoma po načrtu. Ros moramo priznuti, da je število nemških 'vojakov, ki «o jih ujeli Sovjeti, neverjetno majhno in da so Nemci med vsem svojim umikom suino enkrat pričeli
i	ree veliko ofenzivo. Nemško vojaško poveljstvo še vedno razpolaga z obširnim prostorom za vojno nastope. Nasprotno pa j« rdeča armada zaradi ogorčene nemške obrambe imela hude izgube v ljudeh in blagu, douim niso bili Nemol niti enkrat pognani v beg.
— Krepki nemški protinapadi južni Italiji krvavo zavrnjeni
Več krajevnih napadov angleSko-ame-rišklh ali v dolini Voltnrns In v juž* nlb Apeninih je bilo * visokimi krvavimi Izgubami za sovražnika zavrnjenih.
Na Sredozemlja je letalstvo bombardiralo i dobrim uspehom neko sovražno otoško oporišče ln Izvedlo uspešen nočni napad na prlatanlšče ln letališče mesta A J a c e I o.
*********
Anglija noče žrtvovati svoje mornarice za Ameriko
Stockholm, 14. okt. DNB. Na konferenci v Ouehecu je moral Churchill na zahtevo predsednika Roosevelta obljubiti vso pomoč Anglijo za boj proti Japoncem na Tihem morju. To pomeni, da bo morala Anglija Amerikanoem dat) svojo, do aedaj tako skrbno varovano mornarioo In jo uporabljati na obširnih področjih Tihega morja. Churchillovo obljubo so v Angliji sprejeli a procej različnimi občutki, ker Angleži la od nekdaj trdijo, dn je glavna nalogu angleških pomorskih sil obramba domačegu otoka.
V	nekem komentarju londonske poročevalske službe skušnjo opravičiti zadrže-vanjo velikega dela angleškega ladjevjo v evropskih vodah z obstojem nomške vojno mornarice in poudarjajo, da je velika vojaška sposobnost nemških vojnih ladij kriva, da jo že sam obstanek nemške mornarice učinkovita pomoč Japonski, ker onemogoča Angliji, da bi premestila večiuo svojega brodovja na Tiho morje. Ta ugotovitev je politično zelo pomembna, ker kaže trden sklep Anglije, da se 8 svojimi vojnimi ladjami ne bo žrtvovalo zo koristi Združenih držav na Tihem morju.
Načrt za povojno ureditev denarstva — brez Rusije I
Lizbona, 14. okt. DNB. Londonski list »Finanolal New*c poroča, da so aklenili raz-pustltl odbor, ki je Imel nalogo izdelali načrt za enotno ureditev denarnih vprašanj po vojni, ln aioer zaradi odklonilnega stališča Sovjetsko zvoze. Namesto tega bodo zaradi odsotnosti Rusijo izdelali lo načrt, ki bo veljal za Veliko Britanijo in Združeno države. Izdelali gn bodo do vseh podrobnosti. Ko bo načrt gotov, bodo povabili ostale zaveznike, da izrazijo svoje soglasje ali pa predlagajo spremembe. Tako so namesto enotnega načrta za ureditev denarnih vpraSanj vsega sveta nastal načrt, ki bo Izdelan strogo v slogu angleškega in amerlkanskega stremljenja po gospodarski nadvladi.
Narodne škodljivce čaka smrt
Nurodno škodljivce kaznujejo v Nemčiji najstrožje. Ce pa so, zadene krivco najstrožja kazen. Pred dnevi so bili obsojeni prav zaradi take krivde naslednji z Gorenjskega: Petor Popovič, premožen žagar iu mlinar pri Sv. Križu zaradi neupravičenega nakupa in prodajo več tisoč oblačilnih nakaznic po pretiranih cenah na smrt, dalje uradnica Melita Elsbergerjeva iz Kranja na dosmrtno Jefio, ker je zlorabila svojo službo 'ln Bi nedopustno prisvojila oblačilne karte. Ohosojenlh je bilo tudi nekaj drugih oseb zaradi verlženja t moko. Popoviču je oblast zaplenila vse premoženje.
Pokrajinska uprava sporoča
Nabiralno akcijo za domobrance smejo Izvrševati samo osebe, pooblaščene ■ posebnimi pooblastili, kl nosijo podpis gosp. šefa pokrajinske uprave.
Vesti 14. oktobra
V	nekem kinu v fileju je eksplodirala bomba, ko so kazali ameriški posmehljivi film »V veliki faSlstlčnl Španiji«. Nastala je huda škoda, med gledaloi, pa velika zmeda.
Japonski bombniki so v luki Lunga na otoku Guadalcanaru potopili 3 zasidrane prevozne ladje, vodna letala pa so napadla sovražno torpedovko v zalivu Kuon na Novi Gvineji ter jo potopila. »Ce ne bomo znižali vojnih Izdatkov, bo ameriški državni dolg tuko velik kot dolgovi vsega ostalega sveta skupaj,« je dejal senator Allan Ellender dopisniku lleta »Stockholma Tidningen«. Senator zahteva, naj bi Amerika v zameno za blago zahtevala oporišča ln surovine. Državni podtajnik za Italijansko letalstvo je preko rimskega radia pozval vso častnike ln moštvo, naj sodelujejo pri ustanovitvi novega italijanskega letalstva. Generalni tajnik fašistične republikanske stranke je napovedal, da so bo aešla skupščina* zastopnikov nove fašistične atrauke, v kateri bodo zastopniki vseh ljudskih slojev.
Pri neki slovesnosti madridskega vseiičlll-Sfu je general Franco v pomembnem govoru poudaril, da je špansko dljnštvo v državljanski vojni doprineslo najvefi-je žrtve.
Angleška In ameriška letala so spet krSIla švicarsko nevtralnost. Uradno poročilo pravi, da so 1». oktobra ob J4.35 letela sovražna letala med krajema Arbon In Alternheim.
Matere padlih angleških vojakov so ustanovile posebno zvezo, da bi al lažo iz-vojevale primerne pokojnino.
Stran 2.
»SLOVENSKI DOMc, dne 14 oktobra 1943.
V znamenju »vlačuge«
»Domoljub« prinaša v zadnji številki korenit sestavek, ki ga
v celoti ponatisknjemo. Takole pravi:
Žalostno dobo smo preživljali zadnji dve leti in pol, ko Bino morali biti priče, kako se vojska Badoglijevih vojščakov pri nas vedo. Pamoton slovenski mož je zadnjič v pogovoru 7. znancem dejal, da je ta doba najbolj žalostna v slovenski zgodovini. Ko ga je znanec vprašal, zakaj, je mož odgovoril:
»Zato, ker so ves ta čas pri nas prav za prav vladale navadne vlačugel«
In s tem 'je zadel žebelj na glavo. Ko smo gledali, kako se ta vojska Badoglijevih ljudi pripravlja na tiste sloveče »ofenzive« zoper komuniste, smo se nazadnje že navadili gledati, da so komunisti že davno naprej vedeli, kdaj, kje in kako bo ta vojska prešla v ofonzivo. Takoj spočetka so ti poveljniki pošiljali svoje vojake na deželo zoper komuniste na ta način, da so požigali slovenske vasi in potem junnško postrelili tiste, ki niso hoteli s komunisti v hribe. Da bi bil kdo za komunisti šel v hrib, na to nihče še pomislil ni. Saj je bilo dovolj, če So postrelili zaradi komunističnih zločinov nekaj nedolžnih slovenskih ljudi. V tem pogledu so se zlasti odlikovali sloviti »kraljevi grenadirji«. Ze takrat se je marsikomu med Slovenoi začelo dozdevati, da utegne to biti zgolj dogovorjena igra. Tako so tl »borci« zoper komunizem prav za prav ljudi šiloma pošiljali v hribe h komunistom, kjer so bili bolj varni kakor pa doma, kjer jim je grozil no eni strani komunist, na drugi pa takle grenadir s strelom iz puške.
Moramo reči, da se je kasneje kazala neka volja, da bi se vse popravilo. Toda odločne volje ni bilo ne med moštvom ne med častniki. Zgodilo se je, da so se mod
Ljubljana
Koledar
četrtek. 14. vinotoka: Kallst I.. papež in mučenec; Fortunata, devica in mučenica; Burhard, škof.
Petek, 15. vinotoka: Terezija Velika, devica in opatica; Avrellja, devica; Bruno, škof in mučenee.
Obvestila
— Ali ste že izpraznili in pospravili podstrešje zaradi zaščite pred letalskimi napadi?
—	Maša zadiišnlca za pokojnega Stefana Vidriha, župana v Ajdovcu, ki je 16. oktobra lani bil žrtev komunističnih zločincev, bo v soboto. 16. oktobra ob 7 zjutraj v stolnici pri glavnem oltarju.
Veliki Frančiškovi krilarji imajo v nedeljo, 17. oktobra, glasbeno prireditev v frančiškanski dvorani. Pričetek ob 5 popoldne. Na sporedu so Izbrane narodne vojaške pesmi za moški zbor. Nastopil bo tudi križarski orkester tridesetih mladih godbenl-kovTVsl prijatelji glasbe vabljenil Predprodaja vstopnic pri Sfiligoju. V nedeljo prj blagajni.
fcOAl--Združenje kmetovalcev obvešča svpje člane, da je prodaja opečnih izdelkov oproščena kontrole ter si morejo interesenti opeko prosto nabaviti pri opekarnah.
/z gorenjsketm trgovinskera registra. V Škofji Dokl Je bila vpisana v trgovinski register delniška družba Elektrarna Škofja Loka in okolica z glavnico 250.000 mark. Ustanovitelji so:	Franc Heinrihar st., Btanko
Heinrihar. Frnnc Dolenc, Jožef Celar in Pavel Hafner, člani upravne,-« sveta so Franc Heinrihar st., predsednik, Franc Doltnc in Pavel Hafner kot čian.
Zatemnitev od 18 do 6
Slovenski Rdeči križ poroča:	V skla-
dišču paketov, Kotnikova 16. se naj javijo od 18. t. m. do 21). 10. vse osebe, ki so oddale pakete za odpošiljatelje iz naslednjih občin ter imajo v rokah prejemna potrdila zanje: Ajdovec, Ambrus. Bela cerkev. Brusnice. Crmošnjice. Dobrniče. Dvor, Hinje. Kostanjevica, Mirna. Mirna peč. Mokronog, Orehovica. Prečna, Sela-Sumberk, Sv. Križ-Krka, Sv. Križ pri Litiji. Škocjan, Slivnlca-Zalna. Smarjeta, Smihel-Stopiče, St. Jernej, St. Rupert, St. Vid pri Stični Stična. Toplice. Trebelno. Trebnje. Tržišče Velika Loka Zagradec in Zužemberg. Tam se naj javijo tudj naslednje osebe: Majcen Terezija, Zupančič Marjana, Semolič Ana, Sugovič Draga. Zdešar Alojz, Utenkar Metoda. Ilešič Marija. Snmeo Pepca. Jandl Fani, Todorovič Kuža. Krivokapič Milica.
Ljubitelji glasbel V nedeljo popoldne ob 5 vsi v frančlškasnko dvorano, kjer vam bo do Veliki Frančiškovi Križarji postregli z današnjemu času primerno glasbo • vojaškimi pesmimi. Poleg moškega zbora je tudi več orkostralnih točk. ki jih bo izvajal močan križarski zbor. Podprite prizadevanje nila dih fantov in se v velikem številu udeležite prireditve. Vstopnice se do nedelje dobe pri Sfiligoju, v nedeljo pa pri blagajni.
Šolska sporočila
Na I. mešani meščanski šoli na Viču v Ljubljani se bo začel reden pouk v ponedeljek, dne 18. t. m., namesto 15. t. m., ker se je čiščenje stavbe nekoliko zakasnilo.
Državno gledališče
Drama:
Četrtek, 14. okt., ob 16.30: »Cvetje v jeseni. Krstna predstava — otvoritev dramske •ezone- Izven. Cene od 22 Lir navzdol. Petek, 15. oktobra: Z|prto.
Sobota, 16. oktobra, ob 16: »Kovarstvo in ljubezen«.
Nedelja, 17. oktobra, ob 14: »V Ljubljano jo dajmol« Izven. Cene od 18 Lir navzdol.
—	ob 17: »Cvetje v joseni«. Izven. Cene od 22 Lir navzdol.
Opera:
Četrtek, 14. oktobra: Zapito.
Petek, 15. oktobra: Zaprto.	,
Sobota, 16. oktobra, ob 16: »Orfej In Evridika«. Otvoritev operne sezone Red Prvi. Nedelja, 17. oktobra, ob 16: »Madame But-terfly«. I^ven. Cene od 32 Lir navzdol.
člani boljših italijanskih enot norčevali iz takega vojskovanja in da je nekoč na Notranjskem nek karabinjer dejal slovenskim ljudem: »Ko bi bili partizani kokoši, bi jih grenadirji že davno pospravili.« S tem je mož povedal kruto resnico, da so tl vojščaki na svojem lovu za partizani lovili le kmečke kokoši in jih v svojih bisagah nosili domov, kjer so jih jedli. To ve vsa naša Dolenjska in Notranjska. Ko so nekoč — bilo je to tam pod Snežnikom — spet naredili lov na komuniste, je s svojo četo prišel najprej v vas starejši častnik, ki je bil pošten in plemenit mož. Ta je najprej pozval vse gospodinje, naj brž po-zapro svoje kokoši, ker za njim prihaja vojska, ki je kokošim močno nevarna. In res ao Se istega popoldneva izginile vso kokoši, ki niso bile zaklenjene. Zvečer se je potem vojska s kurami vred- vrnila domov in uživala doma plen svojega pohoda.
Ker sl je pa nazadnjo ljudstvo samo začelo pomagati, bi vse to še ne bila nobena posebna nesreča. Pač pa je bilo nesreča nekaj drugega. Po Ljubljani in po deželi se je dolgočasilo več- divizij vojske, ki Je stala tu v »varstvo« dežele zoper komunizem, ki pa ga v resnici ni znala, ni mogla in ni hotela zatroti, čeprav je ko- j munistov bilo le malo. Pač pa so so ti zdolgočaseni vojščaki toliko bolj vrgli na lov za ženskimi krili.
Kokoš in vlačugal To je poslej postalo geslo te od lenobe zdemorallzirane vojske. I Takih badoglievskih vojaških vlačug je bilo v Ljubljani in po podeželskih gnezdih več ko dovolj. Te vlačuge pa so v resnici j sprotno komunistično orodje, ki je od vo- ; jaka do častnika izvohalo vse, kar so komunisti hoteli. Se večl Niso sporočale komunistom le tega, kaj ta vojska namerja, marveč so tudi same izrekale svoje želje, ki so jim jih komunisti v usta položili. Kajpada tega niso delale vlačuge navadnih vojakov, marveč vlačuge iz salonov, kamor so prihajali višji častniki. Tako so potem komunistični sli lahko dobivali dovoljenja za potovanje, medtem ko navaden pošten človek nikamor ni mogel. Kakor je bilo s potovanji, tako je bilo z drugimi j uradnimi zadevami, v katerih so odločale ' gosposke komunistične vlačuge. Ce je bilo treba kakega velikega komunista rešiti iz zapora, ga je rešila — vlačuga.
Ko so naposled pod silo razmer morali priznati vaške straže, ki naj bi vasi branilo komunističnih razbojnikov, so jim sicer dali orožje, vendar najslabše 'vrste. In vsaka vez med njimi je bila prepovedana. Nazadnje pa so tem stražam docela onemogočili vsakršno zasledovanje komunistov. Niti patrulj niso smeli več pošiljati za komunisti, ki so potem neovirano lahko s silo rekrutirali poštene slovenske ljudi v svoje vrste. Tako se je s pomočjo vlačug že takrat pripravljala tista grda in sramotna izdaja nad slovenskim narodom, ko je Badoglijev kokošar komunistom dal vse orožje, tanke in topove zoper slovenski narod.
To je bila zares najbolj sramotna in žalostna doba v noši zgodovini I
Nakazilo bencina in petroleja
Pokrajinski gospodarski svet razglaša, da se podaljšuje veljavnost nakazil za nabavo bencina, ki jih je izdal za mesec september, za mesec oktober in morejo vsi obrtniki, ki so take bone prejeli, pri drogerijah, ki so naznačene v nakazilih, najkasneje do 23. oktobra nakazani bencin dvigniti. Po 23. oktobru veljavnost vseh izdanih nakazil zapade. Nakazila se v oktobru ne morejo vnovčiti. Glede dodelitve bencina za november bodo interesenti obveščeni, čim dospejo potrebne zaloge bencina.
Petrolej za obrtništvo bo nakazoval Pokrajinski gospodarski svet za mesec oktober na podlagi revidiranih seznamov obrtnikov ter imajo dvigniti bone v sobi 12 obrtniki po posameznih strokah v naslednjem vrstnem redu:
18. oktobra mizarji, 19. oktobra slikarji, urarji, graverji in pasarji, 20. oktobra kleparji, mehaniki in ključavničarji, 21. oktobra knjigovezi, torbarji, elektrotehniki in steklarji.
Interesenti se naprošajo, da se točno držijo prednjoga vrstnega reda.
Goienisk franc.
Domobranska koračnica
ro\vv/H lii i;\\) h ^
Kupujte eno najlcpšlh knjig svetovno znanega pisatelja Henry Bordeaura
»Raymoitda«
Dobite Jo po vseh knjigarnah in trafikah. Naročite se na »Slovenčevo knjižnico«, ki vam bo v svojem tretjem letniku nudila Izbrane knjige Iz književnosti 15 narodov. Ne odlašajte, ampak se takoj naročite na to najboljšo slovensko družinsko zbirko knjig!
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
S Spod. Štajerskega
Nosreče v celjskem okrožju. Zaradi neprevidnosti se je sprožila puška Jožefu Hriberniku iz Polzele in sl je prestrelil pljuča in srce. V obupnem stanju so ga prepeljali v okrajno bolnišnico. — Pri košnji je padel na koso 57 letni Janez Kolar in se je porezal po levi prsni strani in po roki. — 19 letni Janez Fadina iz Jelš se jo peljal z vozom. Nenadoma so se mu splašili konji in jo prišel pod voz. Dobil je težke poškodbe po glavi in si zvil desno roko. — 40 letnemu Emanuelu Greci je pri mlatvi žita mlatilnica zmečkala stegno. 1
27.000 mark poneverjenih. Blagajničar Otmar Guggu iz Gradca je poneveril prt svoji tvrdki v Judenburgu 27.000 UM in izginil neznanokam. S tem denarjem poskuša kupovati dragocenosti.
V Mariboru je po dolgi bolezni umrla Leopoldina Heričeva.
V Brežicah so komunistični zločinci ubili Lojzeta Kozinca.
108.
Preko turiškega travnika se je napotil po stezi med njivami in zelenimi mejami, dokler ni ob ovinku obstal ter ganjen gledal za htinjskim Vrhom skrito htinjsko vas...
Na strmem bregu stoji Btara, stara cerkev svetega Petra In Pavla; okrog nje je več metrov visoko taborno obzidje iz turških časov, za njim pa je okrog cerkve tiha vasica mrtvih Htinjčanov iz dvanajstih vasic. Dvanajst pohorskih vasic in tri planinske cerkve; župna svetega Petra in Pavla tor podružnični svetega Urha na Podvrhu in svetih Treh kraljev pod Velikim vrhom.
»Trije vrhovi, tri cerkve dvanajstih vasic!« je ginjen spoznal stari pastir.
Ml slovenski tpto vojaki, do neba kipi naš glas, strumni nail so koraki, kliče nas usodni čas.
Kaj nam mar Je smrt, le da Je sovrag nai strti Za slovensko domačijo...
Za slovansko domačijo vodi nas ljubezen v boj, bratje nail ie trpijo, v boj za nja ml vsi takojl
Na plan. na plan. na plan. bratje, nai bo velik dani Za slovensko domačijo...
Domovina, mati mila, glej, srce gori, plamti, črna manj se tdl gomila, la da svobodna sl III Tvoja sveta tla vneto branimo Jih zlal Za slovensko domačijo...
Naie vrste ao Jeklene,
Kdor ni z nami, je zgubljeni Skupaj bratje, misli ene, narod Je slovenski kleni Bruien že Je meč; kliče glas grmeč, vabeč: Za slovensko domačijo...
Z nami so vasi In polja, z nami je slovenski rod; vsi smo eno. v vseh Je volja, čuva nas nebeikl svodi Vsemogočni Bog, varuj težkih nas nadlogi Za slovensko domačijo,,,
Naio zemljo pordečila Je slovenska, bratska kri; maičevanja Je prosila — maičovalcl smo zdaj mil
Kaj nam mar Je smrt, le da Je sovrag nai strti Za slovensko domačijo...
Na vrhuncu gobje sezone
JL
m
109.
In stari gradiški pastir je z očmi poljubljal svojo rojstno vasico, ki je stala vsa takšna, kot je bila nekoč...
Sivordeče svisli in temnomodre slamnate strehe lesenih koč se barvajo z žolčnimi drevesi; s tresočo roko je obiskal hiše z vrtovi, Dvoršekovo, Matijokovo, Stefanovo, Kumrovo, Babčevo, Klemenovo, Mežnarje-vo, Krznarjevo, Cesarjevo. Pristovnikovo, Organistovo in Bobnarjevo. Z visoke Planine pa še vedno piha hladen vetrič čez vrhove smrek, borov in macesnov.
Trudno se je zganil in stopal proti va. siol:
»Vse je še po starem; tudi htinjski poj tok še vedno žene mlin in žago ter nato izginja pod kamnitim mostom.«
Z mosta je stopil po vaški cesti.
Ljubljana, 14. oktobra.
Na semenišču tudi letos spet omarica z raznovrstnimi gobami poučuje gospodinje, katere gobe naj kupujejo in kakšnih naj se boje. Toda živilski trg nam pa nikakor ne pove, da je letos gobja letina tako bogata, kakršne še ni bilo mogoče že nad 10 let. Resnično že stari gobarji še niso videli toliko raznovrstnih gob v naših okoliških gozdovih že dolga leta v takih množinah kot letošnjo jesen. Po gozdnih obronkih n. pr. ob Podutiku skoraj ne najdeš kvadratnega metra brez gob. J»a še skoraj vse so užitne od žlahtnega jurčka do manj vrednih kravjač in peščenk. Zares dolga je vrsta tega živobarvanega drobiža. Poleg kravjač je letos največ maslenk, ki so prav dobre gobe, Čebularjev, turkov, peščenk, rumenih in rjavih ježkov, visokih polžarjev itd. Zato so pa naši gozdovi to stran in onstran bloka kar živi gobarjev. Vsi imajo polne košare ter že kar objestno izbirajo boljše blago. Z večino pa to niso morda gobji športniki, temveč preudarni, zaslužka potrebni ljudje.
Na našem trgu so užitni gobani ali jurčki skoraj redka prikazen, čeprav jih premožnejši meščani vsak dan pokupijo na stotine kilogramov, seveda od verižnikov po nesramno visokih oenah. Zato so na tržnem prostoru vrste le skromne košare kravjač, rumenih griv, maslenk, turkov, rumenih ježkov, čemljevcev in Čebularjev.
V	kratkem se bodo pojavile še množine ■rjavih ježkov ali srnio, možkov ali kozjih parkeljoev, ki jim v Ljubljani napačno pravijo »črni raavroh«, užitnih sirovk, navadnih štorovk in nazadnje mraznice ali sivke, ki jih naše gospodinje cenijo prav visoko.
Ce pomislimo, da pred vojnimi leti
povprečni nabiralci in kupci niso poznali več kot pet do šest vrst gob, je gotovo razveseljiv napredek, ki ga je mestni tržni urad s poukom in razstavo dosegel, da sedaj po kuhinjah porabimo še prav dolgo vrsto užitnih gob.
Nabiralcem gob pa posebno priporočamo:
Ne prevrnite In nerazbljte pri nabiranju vsako gobo, ki se vam zdi strupena, neužitna ali sumljiva. Pomislite, da marsikomu pohodite skromno kosilce, ki tiste vaše »sumljive« gobe visoko ceni.
Prodajalkam iu prodajalcem gob pa naročamo:
Ne prodajajte prestarih, črvivih in mehkih gobi Polnih košar ne puščajte čez noč naloženih z gobami, ker se gobe vnamejo in pokvarijo. Razložite vse narazen v hladnem in snažnem prostoru, zjutraj jih pa znova naložite rahlo v košaro. Nosite, nalagajte in razlagajte gobje blago varno, ker je nežno in občutljivo.
Gospodinjam pa svetujemo:.
Ne kupujte mehkih, prestarih, pomečkanih in črvivih gob — pa tudi prodajalci takih slabih gob ne bodo več nosili na trg. Gobe pripravite še isti dan. Za večerjo gobje jedi niso priporočljive, ker so z večino teže prebavljive. Ne pritožujte se na težave v želodcu, če gob niste pravilno pripravili ali morda pojedli ostanke gobje jedi, pregrete prihodnji dan.
Kadar ste v dvomih in potrebujete nasveta, oglasite se veščaku pri omarici z gobami na trgu, kjer ga vsak dan najdete med 8. in 9. uro.
■BBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBB
Izšla je drnga knjiga poljudnoznanstvene zbirke »SVET«
»LADJE«
205 lepih slik
krasi zgodovinski roman
»IVANHDE«
ki je izšel v založbi ured. »Slovenca« Velja: broširan 35 lir, v polplatno vezan 45 lir, v celo platno vezan in tiskan na najfinejšem papirju 80 lir. Knjigo dobite v veži Ljudske tiskarne in v vseh knjigarnah. Naroča se v uredništvu »Slovenca«.
Vinko Beličič:
Na vinski straži
»Zdaj mi je jasno, od kod je bila tista Metina lepota pri dvajsetih letih,« je bolj sebi ko onim rekel Dominik. »Jetična dekleta so vsa jako lepa. Lepota se v njih razcvete, kot bi slutila, kako ji je le kratka doba odmerjena in kako se mora torej v najslajši podobi razodeti, dokler še sije sonce življenja.«
Nato je nmolkntl in tudi oni trije so molčali. Sanjavi polnočni veter je vel preko zidanice, šopotal na podstrešju in se hahljal proti kostanjevju. Med stenami je ležala bledikasta tema, zrak je bil prepoln dišav po sladkem novem vinu.
»Tako, da,« je po premolku spregovoril Janez. »Ostal je vdovce s troje dece. Ti pa sl svoj gospod. Lahko Boga zahvališ, da tisti popoldan nisi prišel na Lokve.«
»Ona nagla ljubezen, ki sem jo septembrskega večera začutil do Mete in sem mislil, da me bo zadušila, mi je danes čisto jasna,« je rekel Dominik »Po vsem, kar som bil tisto leto doživel, me je morala zajeti kratka in močna pijauost. Kot ste videli, sem sc pošteno streznil. Osramočenost je bila meni večkrat najboljša šola. No, in po trgatvi sem se vrnil v Ljubljano. Spet sem se zagrizel v knjige in kmalu po svečnici sem se znašel pred istimi tremi gospodi. Sčdol sem na stol ln zaskrbljeno
pogledal tiste papirje pred njimi. Plešasti profesor se je prijazno ozrl name in že sem mislil, da bodo njegova okrogla usta spregovorila dve besedi slabega spomina: Steran Vojislav. Ne, to pot sem moral govoriti o drugih stvareh. Govoril sem gladko in gospodje so mi na koncu pokimali.«
»Da, da,« je potrdil Jaka, »zato si danes, kar si. Brez nič ni nič. Mučiti se nam je treba, vsakemu po svoje.«
Dominik, buden in bister kljub kesni url in zavžiti pijači, je lzpil novo kupico vina.
»Taki trije fantje, kot ste, pa se nobeden ne oženi!«
»Ah, kaj bi tisto,« se je otresel Janez, »tako lepo, kot nam je zdaj, nam ne bo nikdar več. Lahko Se počakamo nekaj let. Nič se ne bojimo, da bi že pripiknili.«
»Jaz zase pa se bojim,« Be je zasmejal Dominik. »V predpustu se bom oženil.«
Mački nekaj časa niso prišli do besede.
»Kaj bom do smrti tolkel samstvo?«
»Mislim, da sl sl kako bogato in lepo izbral,« je ugibal Jaka. »Bomo že videli, ko bo prišla s klobukom na Gomilo.«
»Da.« je veselo dopolnil Dominik, »pa v visokih petah, da ji ostanejo v ilovakut«
Ko so spet nekaj časa molčali, se jo Dominik obrnil k Tonetu:
»Vsi toliko govorimo, tl si pa čislo tiho, ko da te ne bi bilo tu!«
»Tone ni posebno zgovoren,« je pojasnil Jaka, »on rajši več razmišlja.
»Bolje je več razmišljati ko preveč govoriti, čoprav sem jaz drugačen. Precej mi je dobro, ko bo z govorjenjem olajšam.«
Nov sunek vetra je siknil mimo vogla. Jaka si jo del na kolena harmoniko. Posamični piski so se počasi združili v ubrano neveselo pesein. Fantje so molčali. Spevu nočnega vetra je odgovarjal spev Jakove harmonike. Na nebu so migljale tople jesenske zvezde.
Tisti večer, proden je gospodu Doml. niku Jakši potekel dopust, je prišel Mačkov Tone z barilcem vina.
»Vzemi to s sabo, da se boš v Ljubljani kedaj zmislil na nas.«
Dominik se je sam- nasmehnil
Drugo jutro je bela slana pokrivala njive ln vrtove. Nebo je bilo jasno, oblito z zlato lnčjo.
Dominik je sedel ob oknu ln gledal, kako rodni kraj drvi mimo. Le umazano rjav oblak dima je ostal negiben nad stelj-niki, medtem ko se je vlak sopihajoč pomikal proti Rožancu.	(Konec.)
Jutri naš novi listek »DVOJNO ŽIVLJENJE EVNA AZEVA«
Knjiga je prirejena po znameniti TVan Loonuovl knjigi »O ladjah« In še po nekaterih drugih tovrstnih delih. Prvega novembra bosta Izšli dve poljudnoznanstveni knjigi hkrati. In sicer Carne-gleva »Kako sl pridobim prijatelje« ter novo Izvirno. . za Slovence pomembno delo dr. Fr. Kotnika »Slovenske starosvetnosti«.
Naročite se na »SVET«! Naročnike bomo sprejemali le do 1. nov. t. 1.
Dve, tri iz lokalne kronike
Na Jegličevi cesti se je včeraj okoli 18 primerila huda tramvajska nesreča. Neka Ivanka Svetličeva, starejša ženska, katere osebni podatki niso znani, je šla po Jegličevi cesti ter jo je hotela prečkati. Prišla pa je pod tramvaj. 2enska je bila hudo po* škodovann In je nezavestna obležala na oo-sti. Od Smartlnske ceste je takrat privozil reševalni avto, ki je peljal neko bolnico-V splošno bolnišnico. Avto so ustavili in na. prosili reševalce, da je avto vzel s seboj po-škodovanko. Ko je avto privozil v bolnišnico, je dežurni zdravnik ugotovil, da je povo-ženka te mrtva. Prepeljali so je nato na Žale. Zenska je nekaj minut poprej zapustila splošno bolnišnico, kjer se je zdravila.
Snoči okoli 6 je neznan človek nenadoma eahrbto napadel v oukrarni stanujočega Ernesta Železnika in ga z nožem udaril po glavi. Udarec je bil silen, da se je napadeni zgrudil na tla. Železnik je bil prepeljan v bolnišnico.
Na živilski trg so včeraj dopoldne po posredovanju Prevoda pripeljali 4 velike vozove lepih in debelih zeljnatih glav iz posavske okolice pri D. M. v Polju. Nekaj zeljnatih glav so zložili v leseno mestno lopo, druge pa so začeli na mestn prodajati v poljubni množini. Glave je prodajal zastopnik sindikata trgovcev s sadjem in deželnimi pridelki. Na debelo so bile glave po 1.20 iire kilogram, na drobno po 1.50 lire. Poprej so nekatere prekupčevalke zahtevale, za glavo po 8 lire za kg. Zeljnate glave so iz lopo prodajali tudi popoldne. Gospodinje so hitelo kupovat glave. Nekatere so jih vzele po 20 in še več, druge manj, da so se preskrbele za domačo potrebo.
Tudi kmetje bodo prodajali na trgu zelje. V dopolnitev včerajšnjega članka o preskrb) Ljubljane z zeljem smo Izvedeli, da bodo tudi nadalje kmetjo sam! poleg zeljarjev prodajali na trgu zeljo ln repo.
T Gorenjskega
K plebiscitnim svečanostim so v soboto prispeli v Celovec med drugimi: minister Alfred Eosenborg s pribočniki in svojim štabom, višji skupinski vodja SS Heiss-meyer, skupinski vodja motoriziranih oddelkov Kriiger z Dunaja, generalni delovni vodja Lukesoh in štabna višja voditeljica gdč. Sabukoschegg iz Gradca, višji vodja Kogalski iz strunkine pisarne v Berlinu ter še vrsta drugih.
Stroge kazni za črnoborzijance. Kazenska zbornica za zasedena področja Koroškega ln Kranjskega je po večdnevni razpravi obsodila 21 oseb, ki so se pregrešili zoper predpise o prehrani. Peter Popovič, premožen lastnik žago in mlina pri Sv. Križu, Je nakupil več tisoč točk oblačilnih nakaznic, tkanine, usnje in moko, kar je potem razprodajal po pretiranih cenah. Kot ljudski škodljivec je bil obsojon na smrt. Melita Engelsbergerjeva, name-ščenka gospodarskega urada v Kranju, ki je kradla oblačilne nakaznice za Popoviča, je obsojena na dosmrtno ječo. Nadalje so zaradi podobnih pregreškov, vendar v manjšem obsegu, obBojeni Franc Šober, trgovec lz Pristave, na 10 let joče in 10.000 mark globe, Franc Debelak, mlinar iz Škofje Loko, na 8 let ječe in 10.000 mark globe, Franc Rottor, trgovec lz Tržiča, na 6 let ječe in 5000 mark globe, ostali obtoženci pa so bili obsojeni na zapor in manjšo globe. Petru Popoviču je bilo zaplenjeno vse premoženje.
,t