zrcetek prestrvitve mrrijrgrrskegr ovinka ... str. 6
pogovor z nrcelnikom generrlstrbr slovenske vojske ... str. 7, 8
poletje v lrskem ... str. 23-26
pisrni brlon 2012 ... str.
pivo in cvetje 2012 ... str. 51

Osnovni podatki o glasilu Odgovorna urednica:
Tanja Grabrijan
Namestnik odgovorne urednice:
Branko Hostnik
Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnični urednik: Tomaž Koprive Uredniški odbor:
Jasmina Štorman - glavna urednica,
Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen izdajatelj: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško Naslov uredništva: Laški bilten - Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Jasmina Štorman Oblikovanje in grafična priprava: Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka Tisk: Present, d. o. o., Dolenjska e. 43, 1000 Ljubljana Naklada: 5.000 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191.
Fotografija na naslovnici:
Luka Lesjak - Skejt
Naslednja številka izide 16. avgusta 2012.
Prispevke in oglase je treba oddati do 1. avgusta 2012 na e-naslov
bilten@lasko.si.
radijska oddaja zupanova ura
Župan Frane Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radiocelje.com. Ne zamudite naslednje oddaje, ki bo 2. julija 2012.
DRAGE OBČANKE, DRAGI OBČANI!
Tokrat ne bom našteval dosežkov in problemov občine v preteklih treh mesecih, ampak celoten uvodnik namenjam svojemu pogledu na nekoliko bolj oddaljeno prihodnost Občine Laško.
Po moji oceni bi morala Občina Laško ubrati svojo pot razvojnega koncepta, ki bi se razlikoval od večine drugih občin ter (za zdaj) splošne miselnosti slovenskega okolja. Menim, da mora občina po izvedenih večjih investicijah v osnovno infrastrukturo vodovoda (voda je eden od bistvenih elementov preživetja človeka) usmeriti svojo pozornost v ustvarjanje lastnega investicijskega kapitala. Sredstva EU in sredstva države, namenjena razvoju potenciala občine, so omejena tako v trajanju kot tudi po obsegu, z vzpostavitvijo sistema čim večje samozadostnosti pa bi si lahko naša občina zagotovila trajen razvoj. Natančneje bi občina ustvarjala lastna sredstva, ki bi jih zaradi pretekle odločitve o usmerjanju sredstev v razvoj turizma trajno usmerjala v izgradnjo turistične infrastrukture. Ob kombinaciji tako pridobljenih lastnih sredstev ter aktivnega sodelovanja na razpisih EU in države bi lahko po moji oceni zagotovili bistveno bolj stimulativno okolje za razvoj gospodarstva, povezanega s turizmom, kot je to sedaj. Posledično bi seveda morali napredovati na vseh področjih.
Mnenja sem, da bi morala Občina Laško v naslednjem desetletju ob celostnem sodelovanju različnih državnih struktur, ki so neizogibno potrebne pri vzpostavitvi takšnega sistema financiranja, doseči dolgoročno človeku in turizmu prijazno okolje. Menim, da bi lahko Občina Laško takšna sredstva pridobila z investiranjem v energijo. Če so uspešne investicije zasebnega kapitala ne tem področju, ne vidim razloga, zakaj ne bi bile uspešne tudi občinske investicije. Predpostavke in pogoji za takšno delovanje občine so znani, potrebujemo pa resno in premišljeno odločitev v tej smeri.
Lep pozdrav,
Podžupan Občine Laško, Klemen Grešak
VABILO NA PROSLAVO OB DNEVU DRŽAVNOSTI
Vljudno Vas vabim na proslavo ob dnevu državnosti v petek, 22. junija 2012, ob 18.00, v Kulturni center Laško.
Kulturni program bodo pripravili učenci Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice.
Ob tej priložnosti bodo podeljena priznanja zlati učenec.
Župan Občine Laško Franc Zdolšek
Organizatorji: Občina Laško, Stik, JSKD OI Laško
DAN LASČANOV »LAŠČANILAŠČANOM«
v sredo, 11. julija, ob 19. uri vljudno vabljeni na
tradicionalno druženje vseh Laščank in Laščanov na Občinskem dvorišču, obujanje spominov, vpis v slavnostno knjigo, zabava ...
Organizator: Občina Laško
2
občinska uprava
Občina Laško na podlagi 8. člena Odloka o priznanjih Občine Laško (Uradni list RS, št. 13/2009, 18/2011) razpisuje
javni razpis za podelitev priznanja antona Aškerca v letu 2013
1.
Priznanje Antona Aškerca podeli Občinski svet Laško posamezniku ali skupini ljudi, ki v preteklem koledarskem letu doseže zaključeno dlje časa trajajočo celoto ustvarjanja, uspehov ali dosežkov na kulturnem področju ali višjo obletnico delovanja na področju kulture in ima to njihovo delo pomen ali za posledico dvigovanje ugleda in prepoznav-
nosti Občine Laško v Republiki Sloveniji ali tujini.
Praviloma se podelijo tri priznanja Antona Aškerca na leto.
2.
Predlogi za podelitev priznanja Antona Aškerca morajo biti predloženi v pisni obliki in morajo vsebovati:
•	splošne podatke o predlagatelju,
•	splošne podatke in predstavitev kandidata,
•	utemeljitev predloga s podrobnejšim opisom rezultatov, dosežkov, uspehov ali dela kandidata,
•	listine, ki potrjujejo navedeno iz prejšnje alineje,
•	datum predloga in podpis predlagatelja; če gre za pravno osebo, pa žig in podpis zastopnika.
Predlagatelj zase ne more vložiti predloga za podelitev priznanja Antona Aškerca.
3.
Predlagatelji naj pisne predloge pošljejo v zaprti kuverti na naslov Občinski svet Laško, Komisija za mandatna vpra-
šanja, volitve in imenovanja, Mestna ulica 2, 3270 Laško, s pripisom »Predlog za priznanje Antona Aškerca v letu 2013« ali na elektronski naslov: obcinski.svet@ lasko.si.
Pisni predlogi se sprejemajo ves čas razpisa, vendar najpozneje do petka, 16. 11. 2012.
Predlogi, ki bodo prispeli po poteku navedenega roka, ne bodo pravočasni in bodo neodprti vrnjeni pošiljatelju. O izbiri bodo prejemniki, kot tudi vsi predlagatelji obveščeni po odločitvi Občinskega sveta Laško.
Za vse morebitne dodatne informacije lahko pokličete kontaktno osebo Metodo Benedek na telefonsko številko 03 733 87 20.
Številka: 430-20/2012
Datum: 6. 6. 2012
Janko Cesar Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
tekmovanje kaj veš o prometu in kolesarski izpiti za petošolce
V sklopu dejavnosti Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) je bilo maja organizirano tekmovanje Kaj veš o prometu. Sprva so učenci višje stopnje OŠ Primoža Trubarja Laško in OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice opravili šolsko tekmovanje, ki je zavzemalo praktični del z vožnjo in teoretični del. Najboljše uvrščeni kandidati so 8. maja opravljali kvalifikacijsko občinsko tekmovanje, kjer so bili ocenjeni iz znanja teorije, spretnostne vožnje in ocenjevalne vožnje na poligonu v Ločici pri Šempetru. V uspešni izpeljavi tekmovanja so sodelovali predstavniki SPV Laško, predstavnik AMD Laško An-
ton Škorja, predstavnik ZŠAM Viljem Logar, predstavnik policije Damjan Dolar in odgovorni učitelji mentorji Zdenka Juter-šek, Klemen Rovan in Irena Plevnik.
Prva tri mesta so v skupnem seštevku zasedli učenci OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, in sicer: 1. mesto: Tilen Pinter, 2. mesto: Luka Rožej, 3. mesto: Jan Plahuta. Prvouvrščeni Tilen Pinter je na državnem zaključnem tekmovanju Kaj veš o prometu, ki je bilo 2. junija v Mestni občini Maribor, od 54 tekmovalcev zasedel sedmo mesto. Za uvrstitev mu čestitamo.
Aprila in maja so potekali tudi kolesarski izpiti za učence 5. razredov osnovnih šol. Teoretični del izpita se je izvajal v računalniških učilnicah na šolah po programu, ki ga je posredovalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Vsi učenci so praktično vožnjo opravljali na avtopoligonu Ločica pri Šempetru.
Metoda Benedek
obisk britanskega veleposlanika
Od 7. do 21. maja je bila na ploščadi pred hotelom Savinja v Laškem fotografska razstava na prostem London 2012: Bodi del dogajanja. Razstava je bila odprta v sodelovanju z Veleposlaništvom Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poletne olimpijske igre 2012 bodo v novi olimpijski areni v londonskem predelu Stratford potekale med 27. julijem in 12. avgustom. London bo prvo mesto, ki bo tretjič gostilo olimpijado: prvič l. 1908, drugič pa l. 1948. Razstava je pripovedovala zgodbo o gostitelju iger, prvem olimpijskem mestu, ki je načelo trajnosti vključilo že v začetek projekta. Organizatorji iger so tako pri ustvarjanju olimpijskega parka postavili nove standarde na področju arhitekturnega načrtovanja, varovanja okolja, trajnih pozitivnih sprememb skupnosti in miselnosti ljudi. Razstava je bila uradno odprta 12. maja, ko nas je obiskal britanski veleposlanik v Sloveniji Andrew Page. Prijetno smo bili presenečeni nad njegovim odličnim znanjem slovenskega jezika. V krajšem kulturnem programu je sodelovala Vaška godba Vrh nad Laškim. Veselega razpoloženja ni pokvarilo niti slabo vreme, britanski veleposlanik pa se je na koncu s činelami priključil tudi vaški godbi.
občinska uprava
makedonski veleposlanik v laškem
V torek, 8. maja, je župan Občine Laško Franc Zdolšek gostil veleposlanika Republike Makedonije Igorja Popova. Makedonski veleposlanik ima dolgoletno diplomatsko kariero, saj je služboval
v različnih krajih sveta, tudi v ZDA in Turčiji. Kot član odbora Slovensko-ma-kedonskega poslovnega kluba se zavzema za krepitev poslovnega sodelovanja med državama. Župan in veleposlanik sta si izmenjala mnenja o možnostih sodelovanja Občine Laško s primerljivo občino v Republiki Makedoniji in o črpanju evropskih sredstev. Obisk je minil v prijateljskem vzdušju in z željo po nadaljnjem sodelovanju.
Na podlagi 11. člena Odloka o priznanjih Občine Laško (Uradni list RS, št. 13/2009) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Laško
o b j a v l j a
javni razpis za podelitev občinskih priznanj občine laško v letu 2012
1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Občina Laško podeljuje naslednja
priznanja:
a)	NAZIV ČASTNI OBČAN:
je najvišje priznanje, ki ga lahko prejme posameznik. Občinski svet Občine Laško podeli naziv posamezniku za izjemen prispevek na področju znanosti, umetnosti, gospodarstva, športa, človekoljubnih in drugih dejavnosti, ki ima trajen pomen pri razvoju, ugledu in prepoznavnosti občine v Republiki Sloveniji in tujini.
b)	GRB OBČINE LAŠKO:
•	zlati grb Občine Laško podeli Občinski svet Občine Laško posamezniku ali skupini ljudi za dolgoletne vrhunske dosežke ali uspehe ali za izjemno življenjsko delo na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, športnem, razvojnem, humanitarnem, izobraževalnem ali drugem področju, hkrati pa so ti dosežki, uspehi ali življenjsko delo izjemnega pomena za razvoj, ugled in prepoznavnost Občine Laško v Republiki Sloveniji ali tujini. Zlati grb Občine Laško se praviloma podeli posamezniku ob zaključku njegove kariere oziroma pomeni pri skupini ljudi doseganje celovite ter zaključene faze razvoja.
•	srebrni grb Občine Laško podeli Občinski svet Občine Laško posamezniku ali skupini ljudi za daljši
niz vrhunskih dosežkov ali uspehov na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, športnem, razvojnem, humanitarnem, izobraževalnem ali drugem področju, hkrati pa imajo ti dosežki, uspehi v daljšem časovnem obdobju pomen za razvoj, ugled in prepoznavnost Občine Laško v Republiki Sloveniji ali tujini. Srebrni grb Občine Laško se podeli praviloma posamezniku po zaključku daljšega obdobja njegove kariere oziroma pomeni pri skupini ljudi doseganje potrjene faze razvoja.
•	bronasti grb Občine Laško podeli Občinski svet Občine Laško posamezniku ali skupini ljudi za nadpovprečne dosežke ali za večkratne uspehe v krajšem časovnem obdobju na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, športnem, razvojnem, humanitarnem, izobraževalnem ali drugem področju. Bronasti grb je praviloma namenjen prejemnikom kot spodbuda za nadaljnje delo in dosežke.
Praviloma se lahko podeli en (1) naziv častnega občana Občine Laško, en (1) zlati grb, dva (2) srebrna grba in tri (3) bronaste grbe Občine Laško.
2.	PREDLAGATELJI
Predloge za podelitve priznanj lahko podajo posamezniki, skupine ljudi, gospodarske družbe, zavodi, društva, organi lokalne skupnosti in druge organizacije.
3.	PREDLOG ZA PODELITEV
Predlogi za podelitev priznanj morajo biti vloženi v pisni obliki in morajo vsebovati naslednje podatke:
•	podatki o predlagatelju (ime in priimek/naziv družbe, naslov, kontaktni podatki);
•	vrsto priznanja, za katero se podaja predlog (naziv častni občan, zlati grb, srebrni grb ali bronasti grb);
•	podatke o predlaganem kandidatu za priznanje (ime in priimek,
naslov, kontaktni podatki);
•	utemeljitev oz. obrazložitev predloga, ki mora biti jasna in konkretna s poudarkom na podrobnejšem opisu rezultatov, dosežkov, uspehov ali dela kandidata, zaradi katerih se predlaga;
•	listine, ki potrjujejo navedeno iz prejšnje alineje;
•	datum predloga in podpis predlagatelja oz. žig in podpis zastopnika za pravne osebe.
4.	ROK ZA PREDLOŽITEV PREDLOGOV IN NAČIN ODDAJE
Predlogi morajo biti oddani na naslov: Občinski svet Laško, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Mestna ulica 2, 3270 Laško, s pripisom »za občinska priznanja«, osebno ali po pošti, prav tako se lahko oddajo po elektronski pošti na naslov obcinski.svet@lasko.si. Predlogi se oddajo v zaprti kuverti z navedenim polnim imenom ali nazivom predlagatelja na zadnji strani kuverte. Rok za oddajo predlogov je do ponedeljka, 3. 9. 2012. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja bo obravnavala le tiste predloge, ki bodo podani v skladu z določili tega razpisa.
5.	INFORMACIJE O JAVNEM RAZPISU
Javni razpis bo objavljen v junijski številki Laškega biltena, na spletni strani Občine Laško www.lasko.si, na oglasni deski v prostorih Občine Laško in na oglasnih deskah KS. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko zainteresirani prejmejo na Občini Laško, kontaktna oseba Metoda Benedek, tel. 03 7338 720 ali na e-naslov občina@lasko.si. Številka: 430-0019/2012 Laško, 28. 5. 2012
Janko Cesar Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
1
OBČINSKA UPRAVA
1. mesto v kategoriji najbolj urejena vas/zaselek/naselje/ulica v letu 2011 - Zaselek Jepihovec
1. mesto v kategoriji najbolj urejena hiša v letu 2011 družina Vorina, Strmca 15
1. mesto v kategoriji najbolj urejena kmetija v letu 2011 družina Klepej, Laziše 1
1. mesto v kategoriji najbolj urejen javni objekt v letu 2011 Vrtec Laško, enota Debro
1. mesto v kategoriji najbolj urejeno podjetje v letu 2011 Rimske terme, d.o.o.
Občina Laško
v sodelovanju s Komunalo Laško, turističnimi društvi in krajevnimi skupnostmi
objavlja
TEKMOVANJE ZA NAJBOLJ UREJENE VASI IN OBJEKTE V OBČINI LAŠKO V LETU 2012
i.
Tekmovanje je v sklopu vsakoletne akcije Turistične zveze Slovenije MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA, s katero želimo naš bivalni prostor narediti prijetnejši za občane in obiskovalce. Projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna spodbuja sodelovanje in povezovanje prebivalstva pri varovanju, ohranjanju in urejanju naravnih vrednot in kulturne dediščine s
turizmom.
II.
Občina Laško, v sodelovanju s Komunalo Laško, turističnimi društvi in krajevnimi skupnostmi, organizira tekmovanje za najbolj urejene vasi in objekte v občini Laško. Namen tekmovanja je spodbujanje urejanja objektov in okolice, kar bo prispevalo k lepšemu in
privlačnejšemu okolju.
III.
Udeleženci tekmovanja so vsi občani občine Laško, vse vasi, naselja, zaselki in ulice, javne institucije ter fizične in pravne osebe s področja gospodarstva v občini. Na razpis se lahko prijavijo posamezne fizične in pravne osebe, krajevne skupnosti in društva.
IV.
Objekti so razvrščeni v naslednje kategorije: 1. vas/zaselek/naselje/ulica, 2. hiša, 3. kmetija, 4. javni objekt in 5. podjetje.
Ocenjevanje zajema urejenost objektov (fasad, balkonov, oken), prometnih površin, zelenih površin, ocvetličenj in okolice. Ocenjuje se na podlagi ocenjevalnih pol, ki jih pripravi komisija.
V.
Župan imenuje komisijo za ocenjevanje urejenosti krajev. Komisijo sestavljajo člani občinske uprave, Komunale Laško, turističnih društev in krajevnih skupnosti.
VI.
Strokovna komisija bo ocenila vse prijavljene tekmovalce ter izbrala tri najboljše znotraj posamezne kategorije. Nato bodo lahko občanke in občani preko spletne strani: www.lasko.si oddali svoj glas za enega izmed treh najboljših in prispevali 50% celotne ocene.
VII.
Priznanje in nagrade najboljšim znotraj kategorij bo podelil župan občine Laško na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku. Nagrade so sledeče: 1. mesto: darilni bon za nakup cvetja v vrednosti 200 €, 2. mesto: darilni bon za nakup cvetja v vrednosti 100 € in 3. mesto: darilni bon za nakup cvetja v vrednosti 50 €.
VIII.
Dodatne informacije o tekmovanju bodo na voljo na naših spletnih straneh www.lasko.si Prav tako bodo o rezultatih tekmovanja obveščeni mediji.
VIIII.
Prijava naj vsebuje ime in priimek prijavitelja, naslov ter pripis kategorije v kateri »tekmujete«. Prijave pošljite najkasneje do 9. 7. 2012, na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško ali na elektronski naslov obcina@lasko.si
ŽUPAN OBČINE LAŠKO Franc Zdolšek l.r.
Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško,
o b v e š C a
udeležence Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem št. 430-35/2011 z dne 30. 9. 2011 (objava na oglasni deski, spletni strani http:// www.lasko.si/ in v Laškem biltenu št. 26/15. oktobra 2011), da sta na spletnih straneh Občine Laško pod rubriko Nepremičnine od 19. 4. 2012 objavljeni dokončni prednostni listi prosilcev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem.
Stanka Jošt
občinska uprava
INVESTICIJE
Začetek prestavitve marijagraškega ovinka_
Izbrani izvajalec Nivo eko, d. o. o., je maja pričel izvajati pripravljalna dela za prestavitev struge reke Savinje za dobrih 60 m proti zahodu. 1. faza, kot se imenuje omenjena prestavitev, je samo del vseh protipoplavnih ukrepov na reki Savinji gorvodno. Ta faza poleg prestavitve zajema tudi ureditev struge z brežinami od železniškega mostu do športnih igrišč na Marija Gradcu. Z vsemi omenjenimi deli poleg povišanja visokovodnega nasipa na Rimski cesti v letu 2011 in namestitve protipoplavnih loput v letu 2012 bo močno povečana poplavna varnost območij, ki so bila v preteklosti izpostavljena visokim vodam.
V petek, 1. junija, je minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič z izbranim podjetjem Projekt iz Nove Gorice podpisal pogodbo za izvajanje nadzora vseh del na porečju Savinje v sklopu projekta protipoplavnih ukrepov.
Popis greznic in druge infrastrukture objektov v KS Jurklošter, KS Zidani Most in KS Sedraž_
V skladu z veljavno zakonodajo je občina v preteklem letu izvedla popis lokalne infrastrukture objektov za KS Marija Gradec in KS Šentrupert. Julija in avgusta bodo pooblaščene osebe popisale stanje in lokacijo priključkov vodovoda, greznic ter posod za smeti v krajevnih skupnostih Jurklošter, Zidani Most in Sedraž, zato občane naprošamo, da popiso-
valcem omogočijo dostop in jim pomagajo pri sestavi obrazcev.
Vodovod Vrh-Radoblje-Globoko
Gorenje projekt, d. o. o, in Gradbena mehanizacija Trbovc pospešeno gradita vodovod, ki bo v omrežje javne oskrbe na novo zajel 240 gospodinjstev. S tem se bo izboljšala kvaliteta življenja na podeželju, gradnja pa je pomembna tudi z vidika zagotavljanja kvalitetne vode za živino, ki jo redijo naši občani. Gradnja trenutno intenzivno poteka na območju naselij Stopce, Harje in Radoblje, končana pa mora biti v jesenskih mesecih leta 2012. Načrtujemo, da se bo v sklopu gradnje izvedla tudi poglobitev in ureditev podvoza v Radobljah, tako da bo omogočen prevoz gasilskim avtomobilom, višjim tovornjakom in komunalnemu vozilu, ki pobira smeti.
Končanje sanacije plazine na Majlandu v Zidanem Mostu
Gradbeno podjetje Rafael, d. o. o., je zaključilo sanacijo plazine, ki se je sprožila septembra 2010. Občani imajo zdaj omogočen normalen dostop do svojih objektov, saj se je poglobil tudi železniški podhod, uredila sta se odvodnjavanje in javna razsvetljava, vodniki za elektriko pa so se kablirali. Občina pripravlja projektno dokumentacijo za izgradnjo novega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja za 25 objektov. Maja je bila že položena cev za dovod pitne vode z desnega brega Savinje pri potniški postaji Zidani Most do tovorne postaje na levem bregu Savinje, ki bo oskrbovala naselje Majland.
Luka Picej
BRALCI LAŠKEGA BILTENA!
Kot ste že bili seznanjeni, je v Laškem pričela delovati Energetsko svetovalna pisarna. Njena lokacija je v pritličju občinske stavbe na Mestni ulici 2. Svoj obisk lahko prijavite na tel. št. 03 733 87 26. V naši svetovalni pisarni boste dobili pomoč pri reševanju vprašanj, ki se pojavljajo ob gradnji novih objektov, obnovi starih ali samo ob razmišljanju o morebitni zamenjavi dotrajanega kotla in podobno. Svetovalci vam bomo poskušali pomagati pri vaših odločitvah, da ne boste naredili kakšne nepotrebne napake. Končne odločitve, kako boste izvedli kakšen ukrep, so seveda vaše. Pomoč vam bomo nudili tudi pri vprašanjih, povezanih s subvencijami in krediti Ekosklada.
Naj si ob koncu letošnje kurilne sezone dovolim še pripombo na obnašanje nekaterih "kurjačev" v pretekli sezoni. Vemo, da zaradi različnih vzrokov veliko lastnikov individualnih hiš svoje objekte še vedno ogreva s starimi pečmi na trda goriva. Te peči so predvidene za kurjenje lesa in premoga, vendar njihova konstrukcija ne zagotavlja kvalitetnega zgorevanja. Kljub temu da je v trendu uporaba obnovljivih virov, pa nekateri ob kurjenju v svojo peč dodajo še razne neprimerne dodatke v obliki kuhinjskih odpadkov. Najbolj narobe je, da v peč naložijo tudi plastično embalažo, ki pri temperaturah, ki se pojavljajo pri gorenju v takšnih pečeh, ustvarja zelo nevarne snovi, tudi rakotvorne, in s tem ogrožajo svojo okolico. Prepričan sem, da to počnejo iz nevednosti in ne z namenom, da bi škodovali sebi ali sosedom. Če se že pojavijo kakšni nedoločljivi odpadki, menim, da je bolje, da se ti vržejo v kanto, kjer bodo gotovo dočakali ustreznejši konec kot v zraku soseščine.
Želim, da čim pozneje in čim bolje pripravljeni skupaj dočakamo naslednjo kurilno sezono.
Svetovalna pisarna Laško
Intervju z načelnikom Generalštaba sv Dobranom Božičem
intervju
letošnji proračun nam omogoča le omejeno delovanje, razvoj se bo zamaknil v naslednja leta
Vlada je konec februarja na mesto načelnika Generalštaba Slovenske vojske imenovala brigadirja mag. Dobrana Božiča, ki je na tem mestu zamenjal gene-ralmajorja Alojza Šteinerja. 48-letni Do-bran Božič je po rodu Laščan, z njim pa smo se pogovarjali o njegovih pogledih na sodobno vojsko, varčevanju, ki velja tudi za vojake, pa tudi o tem, kako mu uspe službene obveznosti usklajevati z družino.
Odkar ste postali načelnik Generalštaba SV, mineva tri mesece. Ste se že navadili na novo funkcijo, kakšno je po vaši oceni stanje Slovenske vojske?
Ko sprejmeš svoj osebni izziv opravljati delo častnika v Slovenski vojski, moraš imeti zelo jasno izražena osebna pričakovanja, da ne bi bila previsoka in sočasno v nasprotju s cilji organizacije. Če se ti cilji pokrijejo, postane poklicna kariera način življenja. Tudi pri meni je bilo tako. Opravljal sem različne poveljniške dolžnosti, v različnih okoljih. Skupno vsem dolžnostim pa je bilo to, da rad delam z ljudmi, se jih ne izogibam in jim želim prisluhniti in jih slišati. Tega se ne da navaditi, to moraš imeti. Ko sem prevzel dolžnost načelnika Generalštaba Slovenske vojske, sem to razumel kot nekaj, kar je lahko višek poklicne kariere in sočasno največja odgovornost. Namreč, Slovenska vojska je zdrava organizacija, z veliko mero domoljubja in odgovornosti za vojaško varnost. Prav tako je organizacija, ki ji državljanke in državljani visoko zaupajo in biti na čelu take organizacije je velika odgovornost. Moje skrbi so še vedno usmerjene v isto smer, kot so bile pred prevzemom dolžnosti načelnika. V mislih imam skrb za razvoj organizacije, napredek zaposlenih in predvsem varno opravljanje nalog vseh podrejenih, želim pa si, da bi mi sodelavke in sodelavci zaupali. Zaupanje v vodje je seveda ena od najpomembnejših okoliščin, ki vpliva na delovanje katerekoli organizacije. Zaupanje pa je lažje vzpostaviti, če podrejeni vedo, da si rasel ob njih in z njimi in da zato lažje razumeš njihove težave in pričakovanja. Z imenovanjem na novo dolžnost sem globoko v sebi ostal isti človek, prilagoditi bom moral samo svoje delovanje, da bom kos novim izzivom in novim nalogam, ki so kompleksnejše in zahtevnejše kot v preteklosti. Zato ne
bom pozabil na pričakovanja vseh podrejenih in bom dovzeten za njihove težave, skrbi, pomisleke in predloge.
Ob nastopu funkcije ste zagotovili, da »metanja iz služb« ne bo in da se boste kljub omejenim finančnim sredstvom trudili ohraniti raven profesionalnosti in zaupanja v SV. Ob začetku gospodarske krize l. 2009 je ravno vojska nosila največje breme, na njen račun je bilo privarčevanih več kot 100 milijonov evrov. Kako se omenjeno varčevanje kaže zdaj in kako bo na delovanje vojske vplivalo dejstvo, da bo obrambno ministrstvo letos dobilo 54 milijonov evrov manj kot lani?
No, kot vojak nikoli ne razmišljam o izgubah, tokrat pa imam v mislih izgube zaposlitev mojih sodelavcev in sodelavk. Moj cilj je, da vsi ohranijo zaposlitev in da kot pripadnice in pripadniki Slovenske vojske dosežejo tudi svoje osebne cilje. Res pa je, da smo organizacija, v kateri ima večina zaposlenih pogodbo o zaposlitvi za določen čas, kar je običajno za sodobne vojske. V času trajanja pogodbe, ki se lahko za vojaka podaljša do dopolnjenega 45. leta starosti, pa je dolžnost vseh, da profesionalno opravljajo vojaško službo. Ne razmišljam o zmanjševanju števila zaposlenih, sedaj nas je okrog 7.600, želim le, da bomo ohranili doseženo stopnjo zaposlenosti in sočasno povečali usposobljenost. Vemo, da gospodarski tokovi niso naklonjeni javni porabi, kar se odraža tudi skozi proračun, ki ga država nameni za Slovensko vojsko. V zadnjih treh letih so razpolo-
žljiva finančna sredstva še omogočala modernizacijo vojske, letošnji proračun nam omogoča le omejeno delovanje, razvoj pa se bo zamaknil v naslednja leta.
Ste prvi načelnik GŠ SV, ki ima izkušnje iz modernih mednarodnih misij in niste obremenjeni niti z osamosvojitveno vojno niti pripadnostjo nekdanji JLA. Mar to pomeni, da se v delovanju SV obetajo kakšne spremembe?
Zaradi novega načelnika se ne obetajo spremembe. Te so potrebne zaradi prilagajanja danim okoliščinam in razmeram. V mislih imam transformacijo vojske, kar pomeni trezen premislek o prioritetah in organiziranosti. Najprej moramo razumeti dane okoliščine, ki so povezane z zagotavljanjem finančnih virov, temu primerno pa bomo določili, kako naprej. Vojaška organizacija je živo okolje, ki se mora vedno prilagajati pričakovanjem okolja. Pripravljali bomo take rešitve, ki bodo bolj temeljile na teritorialnem principu s ciljem večje povezanosti z okoljem.
Nihče vam ne oporeka vojaškega znanja, ki ste ga pridobili na najelitnejših ustanovah, in vojaških izkušenj, še posebej ste se izkazali na mednarodnih misijah na Kosovu, ko ste vodili največji kontingent SV, in v Afganistanu. Ste pa edini načelnik generalštaba zavezniških vojsk, ki nima čina generala, tudi sicer se običajno načelnike izbira med aktivnimi generali. Bi to lahko vplivalo na vaše možnosti delovanja, mednarodno sodelovanje SV ali bo prevladovalo vaše že opravljeno delo?
intervju
Menim, da je čin v vojaški hierarhiji pomemben dejavnik, ni pa edini. Z mojim imenovanjem je verjetno bilo ocenjeno, da so za najvišji položaj prednostne druge značilnosti, nenazadnje pa je brigadirski čin trenutno med najvišjimi v sestavi Slovenske vojske. Ne pričakujem, da bi bil moj čin lahko moteč za nadaljevanje kakovostnega dela mojih predhodnikov, še manj pa za predstavitev Slovenske vojske v mednarodnem okolju. Kajti načelnik Generalštaba je res najvišja dolžnost, je pa le eden med mnogimi pripadnicami in pripadniki, ki so ambasadorji dobrega dela doma in v mednarodnem okolju, še posebej na misijah in operacijah.
Medpoplavami l. 2010 ste obiskali poplavljena območja v Ljubljani in okolici in ugotovili, da je delo reševalcev tam nekoordinirano in improvizirano. Opozorili ste, da lahko vojska na specifičnih področjih veliko prispeva. Kje vidite možnosti sodelovanja vojske z zaščito in reševanjem ob naravnih nesrečah? Kdo naj bi to koordiniral? Po opravljenem magisteriju v ZDA ste izpostavili, da bi moralo biti tudi pri nas več sodelovanja med ministrstvi, agencijami in službami. V katerih dejavnostih doma bi vojska še lahko konstruktivno sodelovala?
Menim, da je Slovenska vojska odvisna od državljank in državljanov Slovenije, zaradi tega je ena od težiščnih nalog tudi sodelovanje pri zaščiti in reševanju v primerih elementarnih in drugih nesreč. To smo v preteklih letih že uspešno izvajali. Morda bi kdo lahko ocenil, da pri tem nismo bili dovolj množični. Vedno je pri reševanju tako, da tisti, ki potrebuje pomoč, ne more čakati na različne postopke, ki jih moramo mi vojaki upoštevati, ne glede na to, da jih v takem primeru ne bi smelo biti. Slovenija je okoljsko in vremensko tako specifična, da vidim veliko vlogo Slovenske vojske pri dejavnostih, ki so povezane s pomočjo ob naravnih in drugih nesrečah. Tu bomo še dejav-nejši. Laščanke in Laščani se verjetno še spomnijo, da smo jim že stali ob strani v preteklih letih v primeru poplav. Ravno v takšnih primerih pa bi bilo potrebno intenzivnejše in bolj odzivno sodelovanje različnih služb, ki jih država gradi za pomoč in reševanje.
Slovenski vojaki na tujem veljajo za odlične vojake, so pa med pripadniki SV tudi takšni, ki so se v njej zaposlili le zaradi varne službe za nedoločen čas. Sploh med gospodarsko krizo se je število vojakov povečalo. Kako gledate na takšne pripadnike SV, katerih motiv sta zgolj redno plačilo in služba, in kakšen
je pravzaprav za vas vojak z veliko začetnico? Ga poosebljajo tisti pripadniki SV, ki ste jim poveljevali v Afganistanu in ki ste jih imenovali »dream team«?
Deset let smo že poklicna vojska, vem in verjamem, da je v naših vrstah vedno manj takšnih, ki jim zaposlitev pomeni le socialno varnost. Namreč, zelo malo je poklicev, ki so že v osnovi povezani z možnostjo izgube življenja. Vojaški je takšen. Zato menim, da so naši pripadnice in pripadniki predvsem s srcem za domovino. Vojak z veliko začetnico, kot sami pravite, je profesionalec v celotnem spektru. Je domoljub, je odgovoren in predvsem prvi pripravljen tvegati največje napore za obrambo domovine, če je to potrebno. Takšne vrline poosebljajo tudi pripadnice in pripadniki, ki sem jim poveljeval na mednarodnih operacijah in misijah na Kosovu in v Afganistanu.
Zaradi gospodarske krize je prišlo do zaustavitve modernizacije SV, varnost vojakov zaradi zastarevanja opreme peša. Kaj storiti, da SV ostane primerljiva z drugimi vojskami zavezniških sil?
Res bo treba v prihodnje temeljito premisliti, kje je še meja, ko lahko vojaka nadrejeni pošlje na nalogo in ima pri tem mirno vest, da mu je pred tem zagotovil optimalno opremo za varno opravljanje vojaške naloge. To je moje temeljno razmišljanje pri vsakodnevnih opravilih. Ne smemo izpostaviti posameznikovega življenja zaradi tega, ker pač nimamo denarja za osebno opremo. Že v preteklih mesecih sem svojim strokovnim sodelavcem dal nalogo, da nadaljujejo z zagotavljanjem opreme za tiste vojake, ki so pri vsakodnevnih opravilih izpostavljeni velikim tveganjem. Tu mislim prednostno na vojake, ki odhajajo na naloge zunaj domovine na mednarodne operacije in misije.
Nekoč ste rekli, da je delo resda pomembno, da pa si morajo zaposleni vze-
ti tudi čas za družino, prijatelje, prosti čas. Le če imajo kakovostno socialno življenje, ste dejali, lahko tudi bolj kakovostno opravljajo svoje delo. Kako si vi razporedite čas, da ga je dovolj za vse?
Ja, vedno bolj spoznavam paradoks časa, ki pravi, da ga imamo vsi vsega, vendar nam ga vsem kronično primanjkuje. Tudi sam opažam, da je vpetost v vojaško okolje vedno večje breme za naše družine. Prepogosto pozabljamo, da so naše družine običajno večji heroji kot mi sami. Kajti družinski člani so doma z vsemi skrbmi za dom in življenje, sočasno pa tudi v skrbeh, kaj se z nami vojaki dogaja, ko smo na vojaških nalogah. Nima jih kdo razbremeniti, ko nas ni. Sam vztrajam, da ni potrebe po prižganih lučeh v pisarnah pozno v noč in jutranjih kolobarjih pod očmi zaradi večurnega nočnega dela. Tisti, ki nima zadovoljivih odnosov z družino in najde veliko izgovorov za to, da še mora ostajati na delovnem mestu po 17. uri, ne more biti zbran pri vsakodnevnih opravilih. Tudi zame velja, da mi v zadnjem času ostaja vedno manj časa za mojo družino, kljub temu pa vztrajam, da imamo z ženo in hčerkama skupen zajtrk in z mlajšo hčerko skupno pravljico za lahko noč.
Pogrešate teren?
Ja, pogrešam. V mislih imam dvoje: kot vojak vojaški teren, predvsem pa kot Laščan pogrešam Laško, kjer sem kot najstnik s prijatelji preživel veliko časa. Rad bi večkrat peljal družino v Laško k mami, ki se nas vedno bolj razveseli. Seveda so babice najbolj vesele svojih vnukov, sin in snaha sta takrat v drugem planu. Kot optimist pa verjamem, da bom lahko v tretjem življenjskem obdobju na svojem vrtu ob hiši pogosto gostil prijatelje iz otroštva.
Jasmina Štorman Foto: Boštjan Pogorevc GŠ SV
8
bJlfi}) i
politične stranke/krajevne skupnosti
programsko volilne konference socialnih demokratov laško
Na programsko volilni konferenci Območne organizacije Socialnih demokratov Laško so bili za mandatno obdobje 2012-2016 izvoljeni: Matjaž Han, predsednik Območne organizacije SD Laško, Jože Rajh, podpredsednik območne organizacije, in Marjan Kozmus, tajnik
območne organizacije. Na programsko volilni konferenci občinskega odbora Socialnih demokratov Laško so bili za mandatno obdobje 2012-2016 izvoljeni: Marjan Kozmus, predsednik občinskega odbora Socialnih demokratov Laško, Silva Brod, podpredsednica občinskega
odbora Socialnih demokratov Laško, in Marjeta Ocvirk, tajnica občinskega odbora Socialnih demokratov Laško.
Marjan Kozmus, tajnik OO SD Laško
napovednik prireditev
junij_
Sobota, 16. junij
•	Rimske Toplice-Zidani Most-Aškerčeva domačija: 17. Pohod po Aškerčevi poti, osrednja prireditev na Aškerčevi domačiji ob 11.30 (KD Antona Aškerca Rimske Toplice v sodelovanju z društvi in KS Rimske Toplice, društvi in KS Zidani Most, Občino Laško in družino Aškerc) (od 7.00 dalje)
Sobota, 23. junij
•	Igrišče v Hudi Jami: Športni vikend (ŠD Rečica) (ob 16.00)
•	Šmiklavž: Kresni večer ob koči pri Sušniku (KD Miklavž) (ob 21.00)
Nedelja, 24. junij
•	Kopitnik: Srečanje ljubiteljev Kopi-tnika (PD Rimske Toplice) (ob 11.00)
julij_
Petek, 6. julij
•	Kopitnik: Tradicionalni pohod na Kopitnik (DU Rimske Toplice (ob 9.00)
•	Aqua Roma, Rimske Toplice: Rimske igre (TD Rimske Toplice) (ob 19.00)
Sobota, 21. julij
•	Aqua Roma, Rimske Toplice: Nordijska hoja po poteh KS Rimske Toplice (TD Rimske Toplice) (ob 10.00)
avgust_
Nedelja, 5. avgust
•	Kopitnik: Popoldne ob citrah (PD Rimske Toplice) (od 11.00 dalje)
Petek, 10. avgust
•	Aqua Roma, Rimske Toplice: Turnir za družine v odbojki na mivki (TD Rimske Toplice (ob 10.00)
•	Rimske Toplice: Filmska projekcija Andreja Marinška (KD Rimljan) (ob 19.00)
Vsak 1. petek v mesecu Društvo upokojencev Rimske Toplice organizira rekreativni pohod.
Napovedi drugih prireditev v krajevnih skupnostih so v skupnem napovedni-ku Poletje v Laškem. Vabljeni!
ks laško
posodobitev makadamskih cest na meji med laško in celjsko občino v Rifengozdu_
Končno, bi rekli krajani tega odmaknjenega rifengoškega zaselka. 11. maja smo končali posodobitev odsekov makadamskih cest, ki vodijo do domačij Bevc, Milošič in Ojsteršek v Rifengozdu. Ti naši krajani morajo do svojih domačij čez celjsko občino, natančneje po cesti iz Pe-čovnika proti Celjski koči. Na sliki se vidi, kakšen razgled na tremersko polje imajo naši krajani, ki včasih radi potarnajo, češ
da so v svojih hribih malce pozabljeni. Pa le ni čisto tako. V naši krajevni skupnosti skušamo pomagati predvsem odročnim vasem. Takih pa je kar precej. Žal nam je, da pri obnovi cest ni sodelovala tudi sosednja krajevna skupnost oziroma celjska občina. Precejšen del obnovljenih poti namreč poteka po celjski občini in lahko bi naredili še kaj več. So pa lepo sodelovali predvsem Bevčevi in Ojsterškovi in zaslužijo vse pohvale. Upamo, da bomo te odseke v prihodnosti še asfaltirali, kar krajani tudi pričakujejo.
Težave pri posodobitvi ceste v Jagočah_
V naši krajevni skupnosti se že več kot dvajset let trudimo posodobiti cesto v naselju Jagoče, ki vodi do domačije Zu-pančevih. Žal nam nikakor ne uspe prepričati nekaterih lastnikov te ceste, da dovolijo njeno modernizacijo. Vztrajno trdijo, da tod poteka le gozdna pot in tako vaščanom onemogočajo normalen dostop do njihovih domov. Dokaj čudna trditev, če vemo, da je upravna enota v
Laškem že pred več kot dvajsetimi leti izdala gradbena dovoljenja vsaj petim novogradnjam. Ker smo v naši krajevni skupnosti izčrpali vse možnosti za dosego sporazuma z lastniki ceste, smo zadevo predali v reševanje Občini Laško, ki ima zato usposobljene ljudi, in upamo na več možnosti za uspeh. Žal nam je le časa in predvsem stroškov, saj bi lahko s temi sredstvi marsikaj naredili. Preostane nam le čakanje na rešitev spora, medtem pa lahko v skladu s kategorizacijo omenjene ceste to le osnovno vzdržujemo, če nam bo to sploh omogočeno. Na žalost nekateri zelo ozko gledajo na razvoj kraja in jim je malo mar za soseščino.
Martin Kokotec Krajevna skupnost Laško
9
krajevne skupnosti
Na ojstrem postavili mlaj
Tradicionalno postavljanje mlaja na Trojnem
Na sončno nedeljsko popoldne smo se krajani Ojstra zbrali z namenom, da s skupnimi močmi postavimo mlaj, ki se vidi daleč naokoli. Bilo je naporno, a kljub temu prijetno. Jedlo, pilo in plesalo se je. Takšno veselo druženje bomo ponovili tudi prihodnje leto.
''Trojnčani'' vsako leto na zadnji aprilski dan združimo veselje s tradicijo in naši možje še po starem postavijo mlaj, ki je bil letos visok 26 metrov. Ne manjkajo niti prave domače dobrote z dobro domačo kapljico in domača glasba ter veseljačenje ob kresu pozno v noč.
Foto: Maja K.
ks sedraž
Mlaj postavili tudi v sedražu_
Da tudi v KS Sedraž skrbimo za ohranitev starih običajev, smo postavili mlaj, visok približno 27 metrov. Zadnja leta ga postavljamo pri kmečkem turizmu Nemec v Sedražu, saj se vidi daleč naokoli.
27. maja zjutraj so se zbrali fantje in možje ter odšli v gozd, da požagajo to mogočno smreko, jo olupijo in pripeljejo na kraj postavitve. Letos nam je bilo vreme, v primerjavi z lanskim, naklonjeno, saj je sijalo sonce. Postavitev mlaja je potekala ročno, tako kot vsako leto, in z veliko truda so fantje postavili smreko pokonci. Ponosno smo zrli v nebo, kjer
je v vetru plapolala zastavica, na katero postavljavci nikoli ne pozabijo.
Predsednica KS Sedraž Martina Der-novšek jim je postregla s pijačo in se jim zahvalila za opravljeno delo. Nato smo odšli v prostore kmečkega turizma, kjer nam gospa Jerca in gospod Stane Nemec vsako leto pripravita malico, za kar se jima iskreno zahvaljujemo. V prijetnem klepetu se vsakič razidemo v upanju, da se naslednje leto zopet srečamo na istem mestu.
Na koncu bi rada pohvalila tudi mladince v KS Sedraž za njihovo prizadevnost in solidarnost pri vsaki akciji v našem kraju, še posebna zahvala pa njihovemu predsedniku Benjaminu Černo-ši. Še enkrat hvala vsem sodelujočim in na svidenje drugo leto.
obisk pri 7-članski družini Knez
24. maja smo bili povabljeni k družini Knez z Belovega. Družini s štirimi
otroki se je pridružil še peti in srečni očka je svoji ženi Majdi ob prihodu iz porodnišnice pripravil presenečenje.
Povabil je najbližje prijatelje, ki so mu
pomagali pri pripravi presenečenja, pozabil pa ni niti na predsednico KS Sedraž Martino Dernovšek in podžupana Jožeta Senico. Ob prihodu je zaigral tudi ansambel Fantje izpod Lisce, druženje pa se je ob prijetnih zvokih in klepetu nadaljevalo v pozno popoldne.
Družino Knez poleg očka Damjana in mamice Majde sestavljajo še najstarejša hči Manca, ki ima 13 let in igra citre, sledijo Jure (12 let), Jaka (7 let), Andrej (6 let) in pa mala Katarina, ki je bila tudi povod za vso to veselje. Treba je poudariti tudi to, da ima družina Knez v KS Sedraž trenutno največ otrok, za kar ji seveda čestitamo in vsem želimo obilo zdravja in družinskega zadovoljstva.
Predsednica KS Sedraž Martina Dernovšek
10
ks morija gradec
proslava ob dnevu upora proti okupatorju_
Dan se je pričel z zborom pohodnikov pri spomeniku Ilija Badovinca v Gračnici. Pot je pohodnike vodila čez Šmiklavž in Vrh nad Laškim do šole na Reki. Ob 11. uri se je pričel osrednji program, ki so ga pripravili folklorna skupina Antona Tanca iz Marija Gradca, moški pevski zbor iz Laškega in Laška pihalna godba. Program je povezovala Nina Pader. Najprej je navzoče pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Marija Gradec Martin Brečko, slavnostna govornica pa je bila Andreja Sto-par. Lepo vreme je privabilo okoli 150 udeležencev, ki so jih ob zaključku programa pogostili z golažem in pijačo. Druženje se je ob dobri glasbi končalo v popoldanskih urah. Pohodniki so
krajevne skupnosti
nato nadaljevali pot do domačije Lapornik nad Trojnim, kjer so ob prigrizku zaključili začrtano pot.
Martin Brečko
ks vrh
Florijanova maša na Vrhu nad Laškim_
Gasilska zveza Laško in PGD Vrh nad Laškim sta v soboto, 5. maja, vseh osem gasilskih zvez v celjski regiji povabila na Florijanovo mašo. Maše, ki jo je vodil celjski škof Stanislav Lipovšek, se je udeležilo skoraj sto gasilcev, med katerimi so bili tudi člani gasilskega društva iz Marburga iz Nemčije.
Solidarnost, povezanost in vzajemnost so tiste vrednote, ki jih gasilci širite med ljudmi, in prav te vrednote v teh kriznih časih še posebej potrebujemo, je v nagovoru poudaril celjski škof Lipo-všek: »Namen te maše je najti notranjo luč in kompas, da bomo vztrajali in premagovali težave, ki spremljajo gospodarsko in socialno krizo, ter ustvarjali boljšo sedanjost in prihodnost.« Prav takšno je tudi poslanstvo svetega Florijana, zavetnika gasilcev, je še dejal Lipovšek: »Daje nam notranjo duhovno moč za vztrajanje na svoji poti.«
Poslanstvo gasilcev je plemenito, saj se lahko, kot pove že njihov pozdrav »Na pomoč!«, vsak zanese nanje. A njihova dejavnost ne obsega le pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, temveč tudi vključevanje mladega rodu na eni in gasilcev veteranov na drugi strani, ter nenazadnje tkanje prijateljskih odnosov z drugimi gasilskimi društvi. PGD Vrh nad Laškim tako že vrsto let intenzivno prijateljuje s PGD Maribor mesto, zato so na praznovanje godu sv. Florijana povabili tudi njih. In ker je »tvoj prijatelj tudi moj prijatelj«, kot je poudaril predsednik KS Vrh nad Laškim Stanko Selič, so na Florijanovo mašo prišli tudi gasilci iz Marburga, ki je z Mariborom pobraten že več kot 40 let. Celjski škof je slednjim namenil poseben pozdrav. »Gasilci iz Marburga so predstavniki evangeličanske cerkve, zato je še pomembneje, da z njimi gojimo tako dobre odnose,« je dejal.
Sveti Florijan je patron proti požarom in poplavam ter zaveznik gasilcev, pobudo, da bi ob njegovem godu pripravili posebno
mašo, pa je dal prav celjski škof Stanislav Lipovšek. Prva takšna maša je bila lani v cerkvi sv. Duha v Celju, letos pa je bila za organizacijo zadolžena laška gasilska zveza. Ker PGD Vrh nad Laškim v tem letu praznuje 80 let obstoja, se je predsedniku Gasilske zveze Laško Jožetu Rajhu zdelo najprimerneje, da Florijanovo mašo pripravijo v njihovi fari. Osrednja proslava ob tej častitljivi obletnici bo sicer v sklopu krajevnega praznika v soboto, 23. junija.
Jasmina Štorman Foto:
Gregor Škoberne, Jasmina Štorman
11
krajevne skupnosti/kmetijstvo, podeželje in ekologija
ks rečica
Rečica praznuje_
Leto je naokoli in spet bomo praznovali svoj krajevni praznik. Zaznamovali ga bomo s prireditvami 30. junija in 1. julija. Planinsko društvo Laško bo 30. junija organiziralo tradicionalni pohod Po rečiški krožni poti s startom ob 7. uri pri sindikalnem domu v Hudi Jami. Popoldne istega dne bodo člani Športnega društva Rečica pripravili več športnih dogodkov, ob 19. uri pa bo nogometna tekma med ekipama iz Rečice in Debra. Sledile bodo športne igre za obiskovalce. Drugi dan, 1. julija, bo na Zavratih osrednja prireditev. V kulturnem programu bomo lahko prisluhnili Moškemu pevskemu zboru Sedraž, Rudarski godbi Hrastnik, Manueli Brečko in Klobase-kovemu Pepiju. Slavnostna govornika bosta Andrej Mavri, predsednik Etnolo-
škega rudarskega društva Brezno-Huda Jama, in Karl Erjavec, predsednik DeSusa. Podelili bomo tudi krajevna priznanja, ki jih bodo prejeli: Franc Ukman, Martin Kostevc in Dani Selič. Vsem dobitnikom iskrene čestitke! Za obiskovalce bomo pripravili rudarsko malico, za zabavo pa bo poskrbel ansambel Dejana Kušarja. Prireditev bo v vsakem vremenu pod šotorom.
Od novosti v naši krajevni skupnosti naj izpostavimo ustanovitev novega društva, tj. Etnološko rudarsko društvo Brezno-Huda Jama, ki mu predseduje Andrej Mavri. V minulih mesecih smo skrbeli tudi za živahno družabno dogajanje. Pri brunarici v Zgornji Rečici so izvedli tradicionalno prireditev Jabček party 2012, kjer so lahko obiskovalci ocenili 17 različnih vrst jabolčnika. Prva tri mesta so dosegli Marko, Melita in Danica. 27. maja pa so člani Planinskega društva Laško na planinskem domu na Šmohorju
Prva tri mesta so dosegli Marko, Melita in Danica
pripravili prireditev z bogatim kulturnim programom ob 90-letnici društva, ki je bila množično obiskana. Pa še povabilo: 22. julija bo tradicionalni pohod od osnovne šole Rečica do domačije Kodre s startom ob 6. uri. Le še nekaj dni nas loči do poletja, naj bo sončno in prijetno, želim vam miren dopust in kmalu na snidenje na Zavratih!
Predsednik KS Rečica Matjaž Pikl
KS Rečica vljudno vabi na prireditve ob krajevnem prazniku, in sicer:
ota, 30. junij 201
Turnir dvojic (ženska+moški) v odbojki na mivki, pričetek ob 15h.
Velik travnati nogomet, tekma med ekipama Rečice in Debra, ob 19h. V primeru lepega vremena pristanek jadralnih padalcev, ob 19h. Družabne igre ob 21h.
obota, 30. junij 201
Tradicionalni pohod po Rečiški krožni poti s pričetkom ob 7. uri izpred sindikalnega doma v Hudi Jami. Organizator: PD Laško
Jedelja, 1. julij 201
Zavrate - brunarica Pri knapu pod Babo ob 15. uri.
Osrednja prireditev ob krajevnem prazniku s podelitvijo krajevnih priznanj in kulturnim programom. Nastopili bodo Moški pevski zbor Sedraž, Rudarska godba Hrastnik, Manuela BREČKO, Klobasekov Pepi. Slavnostna govornika bosta g.AndrejMAVRI, predsednik Rudarsko etnološkega društva Brezno - Huda Jama in g.Karel ERJAVEC, predsednik DeSusa. Za zabavo bo poskrbel ansambel Dejana KUŠAR. Prireditev bo v vsakem vremenu pod šotorom in poskrbljeno bo za rudarsko malico.
Vljudno vabljeni!
Izbirna tekma v gozdarskih veščinah za lastnike gozdov iz oE Celje in oE Brežice_
Zavod za gozdove, KE Laško, v sodelovanju z Društvom lastnikov gozdov Sopota-Laško organizira izbirno tekmo v gozdarskih veščinah za lastnike gozdov iz OE Celje in OE Brežice. Potekala bo v petek, 29. junija, v Mali Brezi pri strelskem domu. Začetek tekme bo ob 11. uri. Uradni trening bo na dan tekme ob 9. uri.
V okviru prireditve bosta potekali tudi demonstracija sekanja drv z različnimi cepilnimi stroji različnih proizvajalcev na različne načine in demonstracija varnega dela v gozdu. Vabljeni na ogled prireditve! Dodatne informacije pri Simonu Kovaču (041 657 588, si-mon.kovac@zgs.gov.si), Dušanu Debe-naku (041 657 605, dusan.debenak@ zgs.gov.si) in Herbertu Blatniku (041 763 723).
Dušan Debenak, univ. dipl. inž. gozd.
12
kmetijstvo, podeželje in ekologija
zalivanje vrta ali rastlinska zastirka
Ko pride dolgo vroče poletje brez padavin in po radiu slišim, da je v določenih delih Slovenije prepovedano zalivanje vrtov, se sprašujem, zakaj je treba toliko zalivati. Odkar sem lastnica kmetije Kapl v Mačkovcu, jaz tega ne delam, a so rastline na njivah in nasadih kljub temu sveže in zelene. Utrudi jih le prevelika temperatura zraka, ki je za zdaj ne znam znižati pod 30 oC.
Kaj se dogaja ob namakanju z vodo, ki ni deževnica?_
-	Voda iz vrhnjih plasti izpira organske in anorganske spojine. Vrhnja plast tako postane siromašna in je treba ponovno gnojiti.
-	Spremeni se struktura tal, ker se drobni delci spirajo globlje v tla in oblikujejo nepropusten horizont, ki omejuje razvoj koreninskega sistema.
-	Tla postajajo zasoljena (ne s kuhinjsko soljo), kar se lepo vidi na cvetličnih lončkih, ki jih dolgo uporabljamo.
-	Hranila in ostanki sredstev za varstvo rastlin se spirajo v globlje plasti in povzročajo onesnaženje talne vode.
-	Po nepotrebnem se porablja zaloga vode, ki bi jo lahko popili mi.
-	Zaradi črpanja vode se zniža gladina podtalnice.
-	Pretok rek se zmanjša.
-	Uničujejo se vodni izviri.
-	Talna voda se zasoljuje.
Ko so rastline vsak dan zalivane, naredijo plitve korenine, ker dobijo vodo vsak dan že ob površini. Kadar pa je rastlina izpostavljena naravnim ritmom dežja, si poišče vodo tudi v globljih plasteh in lažje prenaša sušna obdobja. Kaj pa se zgodi, ko je prepovedano zalivanje vrtov, vrtovi pa so bili stalno namakani? Zaliva se ponoči, ko nihče ne vidi. Kaj pa, ko vode v vodovodu zmanjka? Preostane nam le
žalosten pogled na suh, rjav, nekoč tako bujen vrt. Ob dolgem pomanjkanju vode in brez dežja rastline za vedno propadejo. Nasadimo lahko le nove, ko bo deževno obdobje.
Kaj se dogaja v zemlji in na zemlji brez zastirke?
-	Zaradi udarnega delovanja dežnih kapelj se na površini tvori blato, ki se po prenehanju padavin zaskorji, tla pa se hitro izsušijo. Rastline so umazane, zmanjšana je površina za dihanje rastline. Potrebno je rahljanje, ki pa tudi pospešuje izhlapevanje vode iz tal.
-	Mikroorganizmi, ki pripravljajo hrano za rastline, se pred sončno pripeko pomaknejo v nižje plasti, vrhnja plast pa postane biološko neaktivna. Posledica je slabša rast rastlin, njihova manjša odpornost in napad škodljivcev.
-	Na strmih terenih se ob nalivih odnaša vrhnja plast zemlje v nižje predele predvsem, kadar je obdelava (oranje) od spodaj navzgor in ne vodoravno.
-	Rahlo zemljo odnaša veter.
-	Nihanja temperature zraka občutijo tudi korenine.
Rešitev za rastline in vodne vire je rastlinska zastirka. Kdor je v sušnih dneh pogledal pod plevel, je lahko opazil, da je zemlja tam, kjer je pokrita, bolj vlažna in rahlejša kot tista, ki je izpostavljena vremenskim vplivom. Zato mora biti obdelana zemlja pokrita z vegetacijo - zelenim pokrovom ali z rastlinsko zastirko. In kaj je rastlinska zastirka? Rastlinska zastirka so deli rastlin, ki jih polagamo na zemljo, da jo pokrijemo. Sestavlja jo lahko slama, seno, lubje, listje, pokoše-na trava, nesemeneč plevel, žaganje ... Zastirko dobimo v gozdu (listje, praprot, manjši kosi lubja in drobne vejice), na travniku, njivi (slama), v parku (odpadlo listje, pokošena trava), na cesti (odpadlo listje), žagah (žaganje, lubje), ali pri ple-tju (nesemeneč plevel).
Dobre lastnosti rastlinskih zastirk so: - mikroorganizmi imajo idealne razmere za razvoj, tla so živa;
-	tla so vlažna, ker dalj zadržijo vlago;
-	zemlja ostaja dolgo rahla in grudiča-sta;
-	pleveli počasneje rastejo ali sploh ne;
-	rastlinske zastirke so žive, počasi razpadajo in sproščajo hranila;
-	plevele lažje opazimo in izpulimo;
-	temperaturna nihanja so manjša;
-	močni nalivi naredijo manj škode;
-	lahko hodimo med rastlinami;
-	so skrivališča za živali (tudi koristne). Slabe lastnosti rastlinskih zastirk so:
-	treba je vedeti, katera vrsta zastirke je primerna za določeno rastlino;
-	potrebujemo veliko časa za pripravo in njeno polaganje;
-	lažje materiale lahko odpihne veter;
-	ptiči še raje brskajo, psi radi ležijo na suhih mehkih tleh.
Rastlinske zastirke lahko uporabljamo povsod na gredicah z zelenjavo in okrasnimi rastlinami, v vinogradih in drugih trajnih nasadih.
Kdaj polagamo rastlinske zastirke? Na gredice in njive takoj po obdelavi tal posujemo na površino od 1 do 20 cm debelo plast rastlinskih delov. Pri setvi v vrstice zastirko odmaknemo v vrstici in sejemo v zemljo. Setev pokrijemo s tanko plastjo žaganja, da se ne zaskorji. Sadike sadimo v luknje v zastirki. Pri trajnih nasadih položimo zastirko okoli že posajene rastline. Zastirko po potrebi le obnavljamo - dodajamo novo.
Katero vrste zastirke lahko uporabljamo za določene vrste rastlin, si lahko ogledate na kmetiji Kapl v Mačkovcu (www.freeweb.siol.net/gklanc). V soboto, 7. julija, pa bo za bralce Laškega biltena brezplačen ogled kmetije Kapl s poudarkom na zastirkah. Ogled po strmem terenu bo trajal približno tri ure. Zbirališče bo na parkirišču športnega centra Šentrupert (poleg skakalnic) ob 11. uri.
Erika Klančnik, inženirka kmetijstva in krajine
13
kmetijstvo, podeželje in ekologija
japonski dresnik: z vulkana v beton
Za tiste, ki skrbijo za zelene površine v mestih, ob avtocestah, rekah in potokih, je japonski dresnik zagotovo najbolj nadležna invazivka (invazivna tujerodna vrsta rastline). Tisoče let je rasel na Japonskem in Kitajskem in ni zbujal posebne pozornosti, v Evropi pa je postal domala neuničljiva rastlina, pišejo v reviji Horticulturist. Pritlikava podvrsta je rasla na vulkanih, kjer je kot ena prvih naseljevala vulkanski pepel. Tu je rasla v težavnih razmerah: prisotno je bilo žveplo, občasno je nenadno naneslo vroč pepel, velika nadmorska višina je omogočala le kratko obdobje rasti. Dresnik se je temu prilagodil tako, da je razvil korenike, ki so šle globoko pod površje. V njih je rastlina shranila hranilne snovi in tu so bili speči poganjki na varnem. V nižinah je japonski dresnik rasel v drugačnih razmerah. Tu je za prostor, svetlobo in vodo tekmoval z bambusi in drugim bogatim rastlinjem, korenike so bile morda tudi način obrambe pred škodljivci, zato se je tu razvila drugačna podvrsta.
Japonski dresnik je z Japonske najprej prišel na Nizozemsko, od tam pa se je razširil po Evropi. Najprej je bil zaželena okrasna rastlina, pozneje hvaležna rastlina za ozelenjevanje kupov jalovine okrog rudnikov. Iz vrtov in nasadov je sredi 19. stoletja pobegnil v naravo. Nagla širitev japonskega dresnika v naravi je v Veliki Britaniji začela skrb vzbujati konec 70. let prejšnjega stoletja, kmalu za tem so njegovo razširjanje prepovedali z zakonom. Nekaj presežnikov
•	0,8 g: da zraste nova rastlina, zadošča že 0,8 grama korenike, to je 1 cm dolg košček;
•	20 let: korenike lahko pod zemljo dremajo tudi 20 let, nato znova poženejo;
•	2 m/leto: v enem letu japonski dresnik zraste 2 metra visoko, njegov sorodnik sahalinski dresnik pa doseže višino 4 metre;
•	5 m: če zemljo, v kateri so korenike japonskega dresnika, odložimo na komunalno deponijo, bi ga morali prekriti s 5 metrov debelo plastjo nasutja;
•	7 m: kar 7 metrov globoko je treba odkopati plast zemlje, če se ga želimo znebiti tako, da zemljo odstranimo;
•	5-7 cm: japonski dresnik lahko prebije asfaltno prevleko, debelo 5 centimetrov, nekateri poročajo celo o 7 centimetrih;
•	15 cm/dan: na dan lahko japonski dre-snik zr2aste kar 15 centimetrov;
•	238/m : pod enim kvadratnim metrom lahko korenike japonskega dresnika proizvedejo 238 brstov.
Kako ga raznašamo po Sloveniji?
Tudi v Slovenijo smo japonski dresnik prinesli ljudje, prvič je bil zabeležen pred sto leti v okolici Celja, poroča botanik dr. Nejc Jogan. Pred 30 leti so japonski dre-snik opažali zlasti v vzhodnem delu Ljubljane ter blizu Naklega in Celja. Danes se z njim spopadajo že od Trente pa vse do Prekmurja. Le ob Obali se še ne pojavlja.
Japonski dresnik raste na opuščenih gradbiščih, ob cestah in železnicah. Najdemo ga tudi v družbi drugih invazivnih vrst, na primer zlate rozge in žlezave nedo-tike (Foto: Nejc Jogan).
Listi japonskega dresnika so veliki 5 do 15 cm, steblo ni povsem ravno, ampak ima blago obliko cik-caka (Foto: Nejc Jogan).
Zakaj smo za širitev krivi predvsem ljudje? Ker mu ustvarjamo rastišča in ker prenašamo delčke njegovih korenik. Ponevedoma ga raznašamo zlasti z enega gradbišča na drugega, z nasipavanjem in drugimi zemeljskimi deli. Prenašamo ga v materialih, ki jih prevažamo in nasipa-
vamo na novih lokacijah, in tudi z gradbeno mehanizacijo. Koščki korenike se namreč zataknejo na gume, še bolj pa na gosenice kamionov in gradbenih strojev.
Najpogosteje se bo razširil na zemljišča, kjer smo travno rušo oziroma naravno rastlinsko odejo odstranili. To so robovi ob cestah, začasna nasutja peska, opuščena gradbišča, parkirišča, degradirana zemljišča. Taka območja strokovnjaki imenujejo ruderalna. Japonski dresnik tu najde kaj malo konkurence drugih rastlin. Za njegovo hitro razrast je zaslužno tudi dejstvo, da nikomur ne tekne. Žuželke in drugi nevretenčarji, ki se hranijo z domorodnimi rastlinami, se japonskega dresnika ne lotijo. V njegovi izvorni domovini, na Japonskem, obstaja vrsta živali, ki se prehranjujejo z njegovimi posameznimi deli, pri nas jih ni. Druga pogosta pot širjenja so reke in potoki, kjer voda odnaša odlomljena stebla ali podzemske dele. Ob toku navzdol tako nastajajo nova rastišča. Ko se ukorenini na novi lokaciji, se s korenikami kaj kmalu začne širiti v svojo okolico.
Le navidez nežen
Strokovnjaki so japonski dresnik uvrstili med »sto najhujših«. To je svetovni seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zunaj svoje domovine povzročajo največ težav. Zaradi gostih sestojev tu ne rastejo druge rastline, zato se zmanjša tudi število rastlinojedih žuželk. Tako je tu tudi manj žab, plazilcev, ptic in sesalcev, skratka, raznovrstnost živega sveta močno upade. Japonski dresnik izloča tudi posebne kemijske snovi, ki zavirajo rast prvotne združbe obrečnih rastlin. Na rastiščih ob vodi izpodrine vse druge rastline. Ko pozimi nadzemski deli odmrejo, tu ni drugih rastlin, ki bi vezale nabrežja in reka zato bregove pospešeno ruši in odnaša. Dresnik povzroča tudi poškodbe na vodnogospodarskih objektih, saj korenike prizadenejo njihove temelje.
Zaradi hitre in bujne rasti japonski dresnik zmanjšuje varnost v prometu, saj ovira preglednost. V dveh mesecih je zasedel že polovico kolesarske steze pred križiščem (Foto: Breda Ogorelec).
14
kmetijstvo, podeželje in ekologija
Na zelenicah in v parkih japonski dre-snik raste mnogo hitreje od trave. Če naj imajo trate urejen videz, jih je zato treba kositi mnogo pogosteje. Tudi ob cestah in kolesarskih stezah je treba zelenice urejati bistveno pogosteje, saj do dva metra visoki dresnik nevarno zmanjšuje preglednost, zlasti v križiščih.
Čeprav je japonski dresnik navidez zelo nežna rastlina, imajo njegovi podzemski poganjki presenetljivo moč. Predrejo lahko 5 ali celo 7 centimetrov debel asfalt, povzročajo razpoke v betonskih tlakih, povzročajo poškodbe na podzemnih vodih.
Do živega mu ne pride niti ogenj
Eden od ključev uspeha japonskega dresnika je njegova korenika. Korenika ali rizom je podzemeljski del rastline. Z njim se rastlina lahko razmnožuje vegetativno, torej brez semen. Imajo jih tudi šmarnica, hmelj, ingver, bambus. Sem rastlina spravlja hranilne snovi, tu nastajajo tudi novi brsti. Če japonskemu dre-sniku odstranimo ali požgemo nadzemni del, s tem korenike nismo bistveno prizadeli. Tudi če podzemni del prekopljemo, velja enako - korenike ne prizadenemo. Nasprotno, rastlina bo še bolj poganjala. Korenike so pogosto dolge 6 metrov, v eni sezoni se v vodoravno smer podaljšajo tudi za po en meter. Čeprav jih zasuje-mo z 2 metra debelo plastjo zemlje, bodo ostale žive.
Kako se ga lotiti? Predstavljamo nekaj metod. Žal se nobena od njih ni izkazala kot hitra in povsem učinkovita, z izjemo dveh, ki sta tudi najdražji. Osnovno pravilo naj seveda bo: bolje preprečiti, kot zdraviti. Preventiva torej. Zato, prvič, zemljišča, kjer smo travno rušo odstrli, nemudoma zopet zasadimo z domoro-dnimi rastlinami. In drugič, pazimo, da zemlje ali peska z območij, kjer dresnik že raste, ne raznašamo naokrog. Tudi v Sloveniji se komunalna in gradbena podjetja že soočajo z lastniki vrtov, ki jim na svojo zemljo dovolijo le, če so gradbeno mehanizacijo prej dobro očistili in oprali.
Mehansko odstranjevanje. Učinkovito je lahko zlasti na povsem novem rastišču, kjer opazimo le posamezne rastline. Kositi ali puliti ga je treba redno, to pomeni na 2 do 3 tedne in več let, dokler se korenike ne izčrpajo. Začeti moramo v začetku maja ali še prej, da preprečimo prenos hranilnih snovi iz zelenega dela rastline v korenike. Bolj kot košnjo priporočajo t. i. »mlatenje«. Če se odločimo za puljenje, se ga lotimo, ko poganjki dosežejo višino 30 cm.
Korenike lahko izkopavamo. Pri tem je potrebna velika natančnost, saj lahko že iz enega centimetra spregledane korenike požene nova rastlina. Če koreniko zgolj razbijemo na več delcev, bomo rast japonskega dresnika s tem le pospešili. Če se odločimo za izkopavanje, to pomeni kopanje do 3 metrov globine in do 7 metrov stran od nadzemskega dela rastline, saj korenike lahko segajo tako daleč stran od stebla. Ostanke moramo nato naložiti na tlakovano površino ali na folijo, da se posušijo, a pazimo, da jih veter ali voda ne raznaša. Če stebla pustimo ležati kar na tleh, se namreč lahko ponovno uko-renini. Ko se ostanki povsem posušijo in postanejo rjave barve, te nevarnosti ni več. Če krajevni predpisi to dovoljujejo, lahko suhe ostanke nato sežgemo. Nikakor pa stebel ali korenik ne kompostiraj-mo ali odmetavajmo v vrtni odpad.
Zasaditev. Na obrežjih potokov in rek je precej učinkovit način košnja in nato zasaditev z vrbo ali zelišči.
Paša. Poganjke jedo govedo, osli, konji, koze in ovce. Ker najmanj poškodujejo travno rušo brežin, so ovce najprimernejše. Konec zime moramo odstraniti vse ostanke stebel, saj so ostri kot nož in lahko živino poškodujejo. S pašo pričnimo, preden poganjki dosežejo višino 30 cm.
Herbicidi. V Sloveniji herbicidov na zelenicah, ob potokih in rekah ne smemo uporabljati. Tudi drugod, kjer so herbicidi dovoljeni, ima lahko njihovo škropljenje negativen učinek na okolje in se jih raje izogibajmo. Herbicid glifosat nanašamo neposredno na stebla - dre-snik odrežimo ali pokosimo približno 5 centimetrov od tal in nato na stebla na-nesemo herbicid. Enkraten nanos herbicida običajno ne zadošča, uporabljati ga je treba vsaj 3 zaporedna leta. Najbolj učinkovita metoda naj bi bila injiciranje herbicida v stebla, koncentracija naj bo 1 : 1. Zadoščal naj bi vnos v stebla eno leto. Pri uporabi herbicida je potrebna uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme, posebno pozornost je treba nameniti zaščiti ptic, sesalcev, vodnih organizmov in neciljnih rastlin. Strokovnjaki ocenjujejo, da je najuspešnejša kombinacija mehanskega odstranjevanja in herbicida. V Veliki Britaniji so stroške uporabe herbicida ocenili na 24 EUR/m2.
Zastiranje. Japonski dresnik ima rad sončne lege. Kot ena od metod, ki so jo tudi v Sloveniji že uporabili na manjših površinah, je prekrivanje s črno folijo za vsaj eno leto. Folijo je treba obtežiti, da je poganjki ne dvignejo. Strokovnjaki iz Nemčije ocenjujejo, da ta metoda nima večjega uspeha.
Požiganje. Požiganje ni nič učinkovi-
tejše od košnje, razlika je v tem, da pepel dodatno gnoji zemljo.
Zapora. Kadar je gradbena parcela dovolj velika, v Veliki Britaniji kot eno od metod priporočajo tudi izkop več metrov globoke jame, ki jo nato obložijo s posebno folijo oz. membrano, ki je korenike ne morejo predreti. Vanjo prenesejo zemljo, v kateri so korenike japonskega dresnika, jo tudi povrhu prekrijejo s folijo in stike zavarijo, nato pa nasujejo s peskom in humusom ter ozelenijo. Takega zemljišča nato ne smemo prekopati še 20 let, kolikor lahko korenike preživijo pod zemljo.
Drug način zapore na gradbiščih, na primer na opuščenih industrijskih območjih, je navpična zapora, ko rastišče dresnika obdajo z globokim jarkom in vanj navpično postavijo folijo, ki temelje in podzemske priključke nove stavbe zaščiti pred vdorom korenik. S folijo, ki preprečuje rast korenik, zaščitijo tudi temelje stavbe ali jo položijo pod tlakovane površine.
Odvoz na deponijo. Strokovnjaki opozarjajo, da je to zelo drag način. Zemljo s korenikami je namreč treba na deponiji pravilno odstraniti. Zasuti ga je treba z vsaj 5 metrov visokim nanosom materiala, kar stroške zelo poviša. Pri prevozu na deponijo moramo paziti, da se nam tovor med potjo ne usipa iz kamiona in da ga ne raznašamo z gumami. V Veliki Britaniji so stroške odvoza in nanosa nove zemlje ocenili na 45 EUR/m2.
Pri vseh metodah je nato ključno redno nadzorovanje in sprotno odstranjevanje poganjkov še več let. Korenike lahko namreč nekaj let »dremajo« in nato rastlina znova požene.
stroški
V Nemčiji za nadzor nad japonskim dresnikom in obnovo prizadetih obrežij ob vodotokih letno porabijo skoraj 30 milijonov evrov, za nadzor ob železnicah 2,4 milijone evrov. V Veliki Britaniji ocenjujejo, da gre škoda zaradi japonskega dresnika v desetine milijonov funtov. Gradnja na zemljišču, na katerem raste dresnik, se podraži za 10 %, kažejo izračuni. Cena stavbnih zemljišč, poraslih s to rastlino, je tam zato krepko padla. Lastnik, ki prodaja tako parcelo, je o tem dolžan obvestiti kupca in ga seznaniti z ukrepi odstranjevanja, ki jih je že izvajal. Širitev japonskega dresnika na sosedovo parcelo je lahko tudi predmet tožbe zaradi motenja posesti.
Za Slovenijo ocene stroškov še nismo izdelali.
mag. Breda Ogorelec
15
KMETIJSTVO, PODEŽELJE IN EKOLOGIJA
NAJVIŠJE PRIZNANJE ZA ŽGANJE IN SIR
Na letošnji že 23. razstavi Dobrote slovenskih kmetij, ki predstavlja osrednjo predstavitev gastronomske raznolikosti slovenskega podeželja in kakovosti izdelkov s kmetij, so sodelovali tudi kmetje z našega območja in za kakovost izdelkov prejeli številna visoka priznanja.
Razstava, ki si jo je bilo mogoče ogledati od 17. do 20. maja v prostorih mi-noritskega samostana na Ptuju, je bila tudi letos prava paša za oči. Razstavljeni krušni, mesni in mlečni izdelki, vino, suho sadje, sokovi, olja, kisi, marmelade, konzervirane vrtnine, kompoti in žganja predstavljajo najboljše, kar ponuja naše podeželje. V njih se zrcalita pestrost kulinaričnih posebnosti Slovenije in bogastvo dediščine. Zelo obiskano prireditev je obogatilo bogato kulturno dogajanje in ponudba dobrot na stojnicah na dvorišču starodavnega samostana. Posebej slovesna je bila podelitev priznanj. Lahko smo ponosni, da so bila podeljena tudi izdelkom z našega območja. Najvišje priznanje
- znak kakovosti, ki se podeli izdelkom, ki tri leta zapored dosežejo zlato priznanje, sta prejela: kmetija Aškerc s Senožet za mehki ovčji sir z drobnjakom in Simon Zajec z Belovega za mešano žganje (jabolčno z brinom). Katarina Očko iz Zgornje Rečice je prejela zlato priznanje za češpljevo marmelado in domači ribezov džem ter srebrno priznanje za mešano marmelado; Marjan Belej iz Zgornje Rečice zlato priznanje za češpljev kompot in srebrno priznanje za grozdno marmelado; Polonca Gradič iz Spodnje Rečice zlato priznanje za jabolčni džem z rozinami in bronasto priznanje za pšenični pol-beli kruh; kmetija Korbar iz Močilnega zlato priznanje za pregreto smetano, kislo smetano in skuto; Tatjana Šolar s Strmce zlato priznanje za medenjake; ekološka kmetija Tauses iz Velikih Gorelc srebrno priznanje za pirin kruh; Mihelca
Deželak Mrgole iz Debra srebrno priznanje za mladi sir; kmetija Sinkovič z Vrhovega srebrno priznanje za kutinovo žganje; ekološka kmetija Zahrastnik iz Jagnjenice srebrno priznanje za ekološki polnozrnati pirin kruh; ekološka kmetija Razboršek s Strmce bronasto priznanje za ekološki jabolčni sok; kmetija Sko-porc iz Brunka pa bronasto priznanje za beli pšenični kruh.
Podeljena priznanja kažejo, da se kakovost izdelkov s kmetij iz leta v leto povečuje. Razveseljivo je tudi, da je vse več kmetij, ki se s predelavo kmetijskih pridelkov ukvarjajo v okviru t. i. dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Tako je mogoče nekatere nagrajene izdelke s kmetij tudi kupiti: pri Aškerčevih na Senožetah nagrajeni mehki ovčji sir z drobnjakom in druge mlečne izdelke, na Korberjevi kmetiji v Močilnem skuto, kislo in pregreto smetano, pri Katarini Očko nagrajene marmelade, pri Polonci Gradič marmelade in kruh, na Tausesovi kmetiji pirin kruh, pri Tatjani Šolar medenjake, pri Duški Skoporc kruh in pri Razbor-škovih na Strmci ekološki jabolčni sok. Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo!
Jožica Krašovec, KGZ Celje
Za vse, ki iščete priložnost, da bo vaš otrok teden dni med počitnicami preživljal aktivno, brez vašega spremstva, je kot nalašč paket na kmetiji Župnek pri Vojniku, na kmetiji Pirc v Laškem in na Ranču Kaja in Grom pri Vojniku.
Z Brihto na počitnice, KGZS-Zavod CE, Mojca Krivec, vodja projekta
•^oeitnice

UI\C	... na Ranču Kaja in Grom pri Vojniku
... na kmetiji Župnek v Vojniku
KDO: otroci, stari od 6 do 11 let
KDAJ: 2. do 6. julij 2012,
prihod na kmetijo vsako jutro med 7.30 in 8.00
uro ter odhod med 15.30 in 16.00 uro.
KJE: Kmetija Župnek v Vojniku
PREHRANA: malica, kosilo, napitki in sadje
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: najmanj 8 in največ 15
otrok
CENA: Cena počitnic na kmetiji je 100 EUR.
Dodatne informacije in prijava na: KMETIJA ŽUPNEK, Celjska cesta 28, Vojnik 040 665 538 (Greta Vene) in na kmetija@t-1.si, do 15. 6. 2012 www.raznolikost-podezelja.si
... na kmetiji Pirc v Laškem
KDO: otroci, stari od 6 do 11 let KDAJ: 9. do 13. julij 2012, prihod na kmetijo vsako jutro med 6.30 in 7.00 uro ter odhod med 15.30 in 16.00 uro. KJE: Kmetija Pirc, Lahomšek 1, Laško PREHRANA: malica, kosilo, napitki in sadje ŠTEVILO UDELEŽENCEV: največ 8 otrok CENA: Cena počitnic na kmetiji je 100 EUR.
Dodatne informacije in prijava na: Kmetija Pirc, Lahomšek 1, Laško 03/573 14 55, 031/704 930 (Katarina Pražnikar) ali katarina_praznikar@t-2.net www.kmetijapirc
ŠPOTNITABOR
KDO: otroci od 6 do 10 leta starosti KDAJ: še 3 termini v juliju in avgustu 5 teden: 22. 7. - 27. 7. 2012 7 teden: 05. 8. - 10. 8. 2012 10 teden: 26. 8. - 31. 8. 2012 KJE: Ranč Kaja in Grom, Razgor 11, Vojnik PREHRANA: 5 x zajtrk, kosilo, malica in večerja ter pijača pri obrokih.
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: največ 10 CENA: 260 EUR na otroka.
Dodatne informacije in prijava na: RANČ KAJA IN GROM, Razgor 11,Vojnik 041 639 822 - Darja, 03 427 0118 in 031 414 283 ali aron@siol.net. www.ranckajaingrom.com.
tO
tO
CD "O
0 Œ
1
M
O
16

SPOMLRDRNSKE ZRSRDITVE LRSKEGR
Javno podjetje Komunala Laško, d. o. o., v okviru svojih dejavnosti vzdržuje približno 70.000 m2 zelenih površin in 16.670 m2 travnikov. Poleg tega skrbimo za cvetlične zasaditve in ureditve javnih površin v Laškem in Rimskih Toplicah. Na javnih površinah vsako leto zasadi-
mo deset velikih cvetličnih gred, 25 betonskih korit in približno 110 plastičnih korit, za kar smo v letošnjem letu nabavili približno 3.400 sadik enoletnic in 50 sadik trajnic. Za samo zasaditev pa smo porabili približno 5.000 l zemlje.
Vzdrževanje cvetličnih nasadov, korit
in grmovnic zahteva poleg zalivanja, ple-tja in obrezovanja tudi veliko vrtnarskega znanja, saj škodljivci in bolezni ne izbirajo med »javnimi« in »zasebnimi« nasadi. Več o našem delu pa zgovorno prikazujejo spodnje slike.
Marko Klinar Komunala Laško, d. o. o.
OBVESTILO OBCRNOM O PRIKLJUČITVI NR KRNRLIZRCIJSKO OMREŽJE IN PRRZNJENJU GREZNIC
Kot je bilo objavljeno že v predhodnem biltenu, Vas ponovno obveščamo o poteku praznjenja pretočnih in nepre-točnih greznic in prevzema blata iz malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Laško. Pričeli bomo na območju KS Šentrupert in Marija Gradec, za katere je že bil izdelan kataster greznic. Odvoz bo predvidoma potekal od junija dalje, po seznamu, ki ga bomo pripravili. Vsak posameznik bo predhodno obveščen po pošti.
JP Komunala Laško, d. o. o, je kot izvajalec lokalne gospodarske javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine La-
ško dolžno najmanj enkrat na štiri leta
odpeljati blato in komunalno odpadno vodo iz vseh greznic in malih komunalnih čistilnih naprav na centralno čistilno napravo. Na osnovi 2. odstavka 34. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Laško (Ur. l. RS, št. 104/11) so uporabniki greznic dolžni omogočiti izvajalcu praznjenje greznic s specialnim vozilom. Če jim tega ne bodo omogočili, bo zadeva predana medobčinskemu inšpektoratu, ki bo proti njim uvedel pre-krškovni postopek z izdajo plačilnega naloga in izrekom globe v višini 400 EUR. Občina Laško je na podlagi Odloka o
programu opremljanja zemljišč s kanalizacijsko infrastrukturo zavezala vse lastnike objektov ali dela stavb, ki so v območju, predvidenem za priključitev, da se morajo obvezno priključiti na kanalizacijsko omrežje v določenem roku. Vsem tistim, ki tega niso storili, bo medobčinski inšpektorat izdal ureditvene odločbe. Če inšpekcijski zavezanci v odrejenem roku ne bodo izvršili ukrepov iz ureditvene odločbe, bo pristojni organ izvedel postopek upravne izvršbe s pri-silitvijo na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe.
JP Komunala Laško
17
stfK
STIK - CENTER ZA ŠPORT,TURIZEM, INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO
Slovenska turistična borza
Slovensko turistično borzo, največji mednarodni poslovni dogodek slovenskega turističnega gospodarstva, je letos od 17. do 19. maja gostila Kranjska Gora. Borza, ki je bila že petnajsta po vrsti in katere organizator je Slovenska turistična organizacija, omogoča predstavitev turistične ponudbe tujim turističnim agencijam in organizatorjem potovanj iz Evrope in nekaterih drugih držav sveta. Prav tako je priložnost za vzpostavitev novih poznanstev in dvig prepoznavnosti turističnih ponudnikov in destinacij. Poleg TIC-a Laško, ki je predstavljal celotno turistično ponudbo Občine Laško, so se borze udeležili tudi Thermana Laško in Rimske terme.
Dežela Celjska v Beogradu
V soboto, 12. maja, se je destinacija Dežela Celjska, ki zaokrožuje 21 občin Savinjske regije (Celje, Laško, Dobrna, Vojnik, Štore, Zreče, Slovenske Konjice, Vitanje, Vransko, Braslovče, Tabor, Polzela, Prebold, Žalec, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Kozje, Šentjur, Dobje), prvič predstavila v Srbiji. Celodnevna predstavitev je bila v središču Beograda, na Trgu Nikole Pašiča. Bogato in raznoliko ponudbo za zdravje in dobro počutje je predstavilo vseh šest zdravilišč, vključenih v destinacijo, obiskovalci pa so se lahko seznanili tudi z drugimi zanimivostmi in posebnostmi krajev.
Metka Mavri, Stik Foto: Stik
Ogledi opernih in baletnih predstav
V sezoni 2011/2012 smo skupaj s Turistično agencijo Komp-tur organizirali ogleda dveh baletnih predstav: Romeo in Julija v ljubljanski Operi in Labodje jezero v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Ob uspešni izvedbi in dobri udeležbi bomo tudi v naslednji sezoni organizirali oglede opernih in baletnih predstav ter vas o njih sproti obveščali. Veselimo se ponovnega druženja z vami.
Informacije in rezervacije: TIC Laško, 03 733 89 50 in tic@ stik-lasko.si
Ugodne letalske karte in prevozi na letališča_
Turistična agencija Komptur vam nudi rezervacije letalskih kart in možnost rezervacije ugodnih prevozov do letališč, kar lahko izkoristite za organiziranje vašega naslednjega potovanja. Prav tako vam Komptur nudi potovanja in letovanja drugih turističnih organizatorjev: Kompas, Sonček, Potepuh in Sajko. Vaš naslednji dopust lahko izberete sami ali pa vam pri izboru svetujemo mi.
Informacije in rezervacije: Poslovna enota Komptur Laško, 03 733 89 50 in lasko@komptur.com
Komptur, P. E. Laško
Dvorana Tri lilije
Zadnjih devet let je v začetku maja dvorana Tri lilije tradicionalno rezervirana za odprto prvenstvo invalidov v namiznem tenisu. Letos je na tekmovanju, ki je potekalo od 9. do 12. maja, sodelovalo več kot 250 športnikov invalidov iz 31 držav. Teden pred tekmovanjem in teden za njim pa so nekatere reprezentance izkoristile za priprave, saj bodo nekateri udeleženci sodelovali tudi na paraolimpijskih igrah v Londonu. Prav zaradi tega tekmovanja je bilo treba pohiteti s prenovo dvigala. Za to sta poskrbeli Pivovarna Laško in Občina Laško, vsem, ki so pri prenovi sodelovali, pa se zahvaljujem, saj je bila izvedena v predvidenem roku.
Od 24. do 30. maja so bile Tri lilije ponovno v znamenju košarke, tokrat košarke na vozičkih, saj je v Laškem potekalo evropsko prvenstvo skupine B košarkarjev na vozičkih. Na turnirju je sodelovalo kar deset reprezentanc, na čelu s slovensko. V sedmih dneh je bilo v Lilijah kar 29 tekem.
Aleš Antauer, Stik Foto: Boris Vrabec
5. Stikov pohod na Hum_
TIC, Stik
Stikovci, ljubitelji Huma in rekreativni pohodniki so se v nedeljo, 27. maja, že petič skupaj povzpeli na Hum. Letošnji pohod, kakor tudi kolesarsko druženje, smo združili s priredi-
18
tvami ob svetovnem dnevu gibanja. Pohodniki so se ob 9. uri zbrali na parkirišču gradu Tabor ter se ob prijetnem klepetu in druženju povzpeli na vrh Huma. Nekateri od pohodnikov imajo v arhivu že vseh pet spominskih kartončkov za vsak pohod. Vabljeni k sodelovanju tudi prihodnje leto.
Alenka Škorjanc, Stik Foto: Franc Zdovc
4. Stikovo kolesarsko druženje
Ker večji del biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje zavzema naša občina, je nacionalni odbor MAB sprejel odločitev, da organizacijo in postavitev ene od štirih slovenskih razstav z naslovom Slovenska biosferna območja v očeh naših otrok zaupa Muzeju Laško. Slavnostno odprtje nekoliko drugačne razstave je bilo 18. maja, ob svetovnem dnevu muzejev. Po simpatičnem začetku programa, ko so zaplesali najmlajši z
Konec maja sta Stik in Kolesarski klub Laško organizirala tradicionalno Stikovo kolesarjenje skozi Rečiško dolino na Šmo-hor, kjer je bil tudi obvezen postanek za pijačo pred spustom v dolino. Ta dan je bilo vreme precej hladno, zaradi česar je večina premraženih kolesarjev prisegala na topel čaj, ob zaključku pa smo v avli dvorane Tri lilije vsi dobili kos pice za povrnitev energije. Navkljub manjšemu številu kolesarjev so bili udeleženci zadovoljni, saj so se zavedali, da so spet naredili nekaj za svoje zdravje.
Osnovne šole Primoža Trubarja Laško pod vodstvom Brigite Mulej, je o vlogi in namenu projekta MAB spregovorila generalna sekretarka slovenske nacionalne komisije za Unesco Mar-jutka Hafner. Gostja iz biosfernega območja Kras, mag. Vanja Debevec Gerjevič, je orisala razstavo in pomen vključitve otrok v projekt. Mojca Kunst, predstavnica Kozjanskega parka, pa je predstavila biosferno območje Kozjansko in Obsotelje ter predstavila prizadevanja za večjo prepoznavnost območja v slovenskem in svetovnem merilu. Uradni program odprtja razstave je, s svojim razmišljanjem o pomenu poznavanja in ohranjanja dediščine ter vlogi Občine Laško v tem procesu, sklenil podžupan občine Klemen Grešak.
Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje v Muzeju Laško_
Muzej Laško je v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za Unesco in Kozjanskim parkom pripravil razstavo, ki prikazuje naravne in kulturne znamenitosti naših krajev, kakor jih vidijo otroci. Istočasno razstava opozarja na ranljivost in minljivost narave ter poudarja pomen ohranjanja kulturne dediščine območja.
Človek in biosfera - Man and the Biosphere (MAB) je projekt, ki ga je pred štiridesetimi leti zastavila mednarodna organizacija Unesco z namenom, da se ohranja biološka pestrost in spodbuja trajnostni razvoj. V ta namen je bila vzpostavljena mreža območij posebnega pomena, poimenovanih »biosferna območja«. Danes mreža vključuje 459 lokacij MAB v 97 državah sveta. Med njimi so tudi tri slovenska biosferna območja: Julijske Alpe, Kras ter Kozjansko in Obsotelje. Slednje je bilo v projekt MAB vključeno leta 2010 in je v upravljanju Kozjanskega parka.
Ker se otroci še odkrito čudijo lepotam narave, neobremenjeno spremljajo raznolikost kulturne dediščine in željno srkajo skoraj pozabljena znanja starejših generacij, smo v Muzeju Laško k sodelovanju pri oblikovanju razstave povabili učenke in učence Osnovne šole Primoža Trubarja Laško in podružnične osnovne šole Debro. Z veseljem so se odzvali in pod mentorstvom učiteljev Irene Plevnik, Alijane Zakonjšek in Andreja Gobca so nastali čudoviti delčki sestavljanke, ki so vsi skupaj ustvarili sliko biosfernega območja, v katerem otroci, ki so ustvarjali, živijo. Na prireditvi smo gostili tudi gospoda Franca Platovnjaka, ki neprecenljivo znanje pletenja košar prenaša na svojega vnuka Dominika in tako najlepše izpolnjuje poslanstvo trajnostnega razvoja projekta MAB.
Košček biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje je za vedno odprtimi vrati kletnega prostora Muzeja Laško vabil k ogledu dobre tri tedne. Ste si ga ogledali?
Tomaž Majcen, Stik Foto: Andrej Gobec
19
knjižnica
Knjižnica Laško
4
Kresni večer s knjigo in glasbo v objemu laškega gradu_
Preden se napotimo na grad, se po-mudimo še malo v knjižnici in njenih dogodkih v prejšnjem mesecu. V nepozabnem spominu nam bo ostal večer s pisateljem Dušanom Šarotarjem, sicer pa smo bili bolj popotniško razpoloženi. Pripravili smo srečanje s študenti, ki so bili na študijskih izmenjavah v različnih delih Evrope in so nam z njih posredovali zanimive izkušnje. Fotograf Franci Horvat nas je navdušil s predavanjem, predvsem pa z odličnimi posnetki slovenske arhitekturne dediščine. Nekatere med njimi smo zadržali na razstavi v preddverju knjižnice, v nadstropju pa bo do jeseni na ogled zbirka diplomskih del, ki se nanašajo na Laško. Če veste še za katero delo, ki smo ga mi spregledali, bomo vašega opozorila zelo veseli. Zanimiva je bila tudi predstavitev življenja v Kerali, v Indiji, Celjanke gospe Vidmarjeve, ki doživlja to deželo kot svoj drugi dom, saj iz Indije prihaja njen soprog in tam z družino vsako leto počitnikujejo. Verjetno bo podobna tudi izkušnja rojaka Jožeta Cajzka, ki se nam bo s svojim filmom predstavil v vlogi turističnega vodnika. To delo občasno opravlja po manj znanih delih južne Amerike.
Sezono bomo zaključili z nekoliko drugačno prireditvijo. Na sam kresni večer, ko se bo na ljubljanskem Rožniku odvijal »kresnik«, se bomo v Laškem, na gradu Tabor, pogovarjali o knjigah, in sicer zelo dobrih, izbranih knjigah, ki smo
20
jih uvrstili na seznam branja za bralno značko prihodnje sezone, namenjene odraslim. Lepo vabljeni na to predstavitev v soboto, 23. junija, ob 19. uri na grad. Ob 20. uri pa vabimo tako bralce kot ljubitelje lepe besede in glasbe k nadaljevanju večera, na poseben dogodek, in sicer koncert citrarke Janje Brlec z gostoma violinistom Petrom Napretom in vokalistom Boštjanom Korošcem.
Vsem dobro znana Janja je letos po študiju na visoki šoli za glasbo in gledališče v Munchnu izdala zanimivo CD--ploščo z zelo raznovrstno, tudi povsem izvirno, na novo napisano glasbo. Nekaj tega in še več znanih, prijetnih melodij v izvedbi vseh treh glasbenikov nas bo popeljalo v čarobno razpoloženje, ki pritiče temu večeru. Prva predstavitev CD-plo-šče je bila izvedena na lepo obiskanem večeru v Celju. Naj bo tako tudi pri nas.
Metka Kovačič
Nova sezona bralne značke za odrasle
V	aprilu smo zaključili 4. sezono Bralne značke za odrasle. Tudi v novi sezoni vam prihajamo naproti s priporočilnim seznamom za branje kvalitetne literature. V njem se držimo preizkušenega koncepta prvih let, ki je zaobjemal tako slovensko leposlovje kot tudi dela tujih avtorjev. Predvsem gre za romane, pa tudi eseje, biografije, spomine in poezijo, nismo obšli niti poljudno-strokovnih knjig. Izrazili ste željo, da bi na seznam uvrstili tudi kakšen vaš predlog in nekaj lahkotnejših vsebin; karseda smo to upoštevali in sestavili pester bralni seznam.
V	počitniškem poletnem času se nam torej pridružite pri branju za Bralno značko, vabimo vas tudi, da posežete po paketih knjig Maček v žaklju ali pa po Vedno lepih knjigah, ki jih izpostavljamo pri izposojnem pultu.
Barbara Rančigaj
Literarni in fotografski natečaj na temo knjižnice_
Slovenske splošne knjižnice v zadnjem času izdajajo precej monografij o svojem delovanju. Res se imamo s čim pohvaliti: skupen informacijski sistem cobiss, s standardi določen nakup knjižničnega gradiva, še vedno daleč največji obisk
biliJo
med kulturnimi institucijami, 25 milijonov izposojenih knjig v lanskem letu, veliko novih knjižničnih prostorov, slednje žal še ne povsod. Še posebej pa se knjižnice z izdajanjem knjig o sebi potrudijo ob kakšnih jubilejih. Spominski dogodki, proslave, izdaje publikacij so pogosti tudi v naši občini. Nekatere institucije si prižigajo svečke na torto svojih uspehov skoraj vsako leto, ali pa zagotovo vsakih 5, 10 let. Pri nas smo se prvič spomnili, ko smo bili stari 30 let (30 let od prve profesionalne zaposlitve). Sicer pa bi lahko začetek postavili v leto 1974, odkar deluje knjižnica nepretrgoma, v l. 1869, ko je bila v Laškem ustanovljena Narodna čitalnica, ali pa v l. 1893, ko je bila v okviru Bralnega društva ustanovljena prva javna knjižnica. Kakor koli, tudi mi razmišljamo o izdaji knjige. Ker pa ste naši člani in obiskovalci skozi vsa leta odločilno soustvarjali knjižnico, se tudi tokrat obračamo na vas. Nekateri ste že ob naši 30-letnici prispevali zelo lepa razmišljanja o knjižnici, tokrat pa vas vabimo k sodelovanju pri literarnem in fotografskem natečaju.
Literarni natečaj je namenjen tako otrokom in najstnikom kot tudi odraslim. Vsi ste vabljeni, da v svojih prispevkih, ki jih poljubno naslovite, razmišljate o tem, kaj vam knjižnica pomeni, za kaj vse jo uporabljate, kako se v njej počutite, kaj vas moti, seveda pa lahko pišete tudi o knjigah, branju. Predlagamo nekaj možnih naslovov: Knjižnica - zakladnica znanja, Knjižnica - moje pribežališče, Knjižnica - oaza miru, Knjižnica - vir informacij, Knjižnica - zbirališče vedoželj-nih, Knjižnica - moja nepogrešljiva spremljevalka, ''Izgubiti'' se v knjižnici, knjigi in pri tem iskati sebe ... Literarna oblika je prosta - napišete lahko razmišljanje, zgodbo, pesem. Če boste sodelovali s fotografijami, želimo, da v svoj objektiv ujamete zunanjost in notranje prostore naših knjižnic, kotičke, ki so vam še posebej ljubi, vsakodnevni utrip v knjižnici ipd. Prispevajte vsaj 5 fotografij v elektronski obliki. Oba natečaja potekata do konca septembra. Svoje izdelke oddajte v knjižnici ali jih pošljite po e-pošti (info@ knjiznica-lasko.si). Izbrana dela bomo razstavili v knjižnici in jih po dogovoru z vami vključili v knjigo.
Lepo vabljeni k izvirnemu ustvarjanju in sodelovanju.
Matej Jazbinšek
knjižnica/kultura in turizem
Zaključek predšolske bralne značke in Megakviza ter napoved poletnih delavnic_
V knjižnici smo letos že petič izvajali predšolsko bralno značko Beremo skupaj. Iz vrtcev Laško, Debro, Rimske Toplice, Sedraž in Zidani Most je skupaj sodelovalo 178 otrok starejših skupin, seveda s svojimi starši. Otroke smo nagradili z diplomami za pridnost pri poslušanju in obiskovanju knjižnice ter s predstavo Njam, njam slastna knjiga za vrtec Laško in obiskom Tamare Juri-čič z njeno pravljico Levček Aleksander in njegov zaklad za podružnične vrtce. Skozi čarobni svet pravljice smo izvedeli, kako nastane knjiga in kako ''slastna'' je in še, da pravih zakladov ne najdemo v zlatu in diamantih, pač pa v prijateljstvu, medsebojni pomoči in razumevanju.
Megakviz smo zaključili s srečanjem učencev 7. in 8. razredov OŠ Laško z mladinsko pisateljico Aksinjo Kermau-
ner. Gostja je mladim predstavila svoje zgodbe in jim pripovedovala o delu s slabovidnimi otroki.
Za poletje pa v knjižnici pripravljamo bogat program poletnih ustvar-
jalnih delavnic v Laškem in Rimskih Toplicah. Več informacij najdete v na-povedniku dogodkov.
Martina Ajdnik
jskd
Japonski zbor navdušil mlade pevce_
Aprilsko sobotno popoldne bo ostalo za vedno v spominu marsikateremu mlademu pevcu. Skupni nastop MPZ Trubadurji iz OŠ Primoža Trubarja Laško in MPZ Žarek iz OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice ter gostujočega zbora Harmi-nia ensamble z Japonske je bil nepozaben dogodek. Japonski zbor se je kot eden od petih finalnih zborov udeležil evropskega tekmovanja v Mariboru in ob tej prilo-
žnosti obiskal še Laško. Veliko število posameznikov in skupin, ki so nastopili na drugih revijah in srečanjih ljubiteljskih ustvarjalcev v organizaciji laške območne izpostave JSKD v spomladanskem delu, so strokovni spremljevalci predlagali za regijska srečanja. Mladi folklori-sti iz KUD Lipa Rečica ter otroci iz vrtca Ostržek Rimske Toplice in skupina Zajčki iz vrtca Sedraž so se udeležili regijskega srečanja otroških folklornih skupin v Mežici. Kar deset plesnih točk je bilo izbranih za regijsko srečanje, ki je potekalo v Žalcu. Poleg plesnih skupin iz plesnega oddelka Glasbene šole Laško-Radeče so se na tem srečanju predstavile še tri ple-
sne skupinice iz vrtca Laško, »ostržki« iz vrtca Rimske Toplice in »zajčki« iz vrtca Sedraž. Za regijsko srečanje otroških gledaliških skupin so bili izbrani mladi gledališki igralci iz KD Koral z Brundi-barjem. Regijskega srečanja za odrasle folklorne skupine, ki je potekalo v Šmarju pri Jelšah, so se udeležili folkloristi iz KD Antona Tanca Marija Gradec. Pri odraslih pevskih zborih in malih vokalnih skupinah pa je strokovna spremljevalka za regijsko raven izbrala vokalno skupino Vodomke in MePZ Koral. V Laškem je pod okriljem Zveze slovenskih godb potekalo državno tekmovanje v koncertni skupini, ki sta se ga udeležili Godba slovenskih železnic in Laška pihalna godba.
Jeseni nas čakajo še srečanje ljudskih pevcev v Trobnem Dolu, literarnih ustvarjalcev na Aškerčevini, večer godcev, ki za inštrumente uporabljajo različne predmete, v Rimskih Toplicah in srečanje pevskih zborov Od Drave do Save v Zidanem Mostu. Kot največjo prireditev pa bomo v Kulturnem centru v Laškem organizirali regijsko srečanje zborov So-zvočenje.
S tem, ko posameznik deluje v društvih ali sekcijah različnih društev, vedno razvija svojo kulturno in narodno zavest, širi obzorja duha in spodbuja osebnostno rast, zato hvala vam, ljubiteljski kulturni ustvarjalci, za tako pestro kulturno ponudbo, ki nam jo nudite.
Ivan Medved Foto: Foto Fleš
21
kultura in turizem
etno odbor jureta krašovca možnar
Znova pohod po Anzekovih poteh in prvo druženje godb na Svetini_
Etno odbor Jureta Krašovca Možnar je sredi aprila skupaj s soorganizatorji: Občino Štore, KS Svetina, KD Pihalna godba Svetina in družino Sikovšek pripravil že 6. pohod po Anzekovih poteh, OI JSKD Laško pa še prvo druženje godb na Svetini.
Pohod so nam želeli prvič, odkar ga pripravljamo, preprečiti slaba vremenska napoved in jutranji dež, srečanje godb na Svetini pa še izrazito mrzel veter. Kljub nekoliko okrnjenemu številu udeležen-
cev smo se vsi prisotni, zagnani, polni optimizma, veselja in sproščenega vzdušja, odpravili na pot spominov Vrhovske-ga Anzeka, vremenskim nevšečnostim pa se niso pustili zmesti tudi godbeniki.
Pot je vedno znova lepa, tudi v nekoliko slabšem vremenu. Tokrat so nas na startu z vedrimi melodijami opogumili laški godbeniki, med potjo pa so nas prijazno sprejeli in okrepčali domačini, družina Sikovšek na Ojstrem, kjer se je na njihovo pobudo vsa zgodba pred šestimi leti pričela, nato pa še na Slapšako-vi domačiji Klepejevih v Kanjucah in pri Pesjakovih na Velikem Vrhu, kjer je rojstna hiša Ivana Ulage - Vrhovskega An-zeka. Tam nas je pozdravila tudi njegova sestra, 91-letna Angelca.
Svojevrsten dogodek smo letos doživeli na Svetini, kjer se je ob zaključku pohoda
po poti ljudskega godca in vsestranskega glasbenika prvič skupaj srečalo pet godb, in sicer: Pihalni orkester Šentjur, Pihalni orkester štorskih železarjev, Laška pihalna godba, ki letos praznuje 150-letnico delovanja, Vaška godba Vrh nad Laškim in KD Pihalna godba Svetina, s katerimi je bil Anzek tako ali drugače povezan.
Na Svetini so nas ob godbah poleg ka-pelnika Pihalne godbe Svetina Ivana Ula-ge, ki je sin Vrhovskega Anzeka, sprejeli tudi župan Občine Laško Franc Zdol-šek, direktorica Občinske uprave Občine Štore mag. Alenka Obrul in predsednik KS Svetina Leopold Vrbovšek. Hvaležni smo vsem, ki so nas pri naših prizadevanjih podprli in nam vsak na svoj način pomagali, da smo skupaj pripravili in doživeli tako lep aprilski dan.
Za spomin pred rojstno hišo Vrhovskega Anzeka v družbi z njegovo sestro Angelco. Pohodnike so pozdravili godbeniki iz kar petih godb.
3. druženje ob košnji na kresni večer v Šentrupertu
Pri Etno odboru Jureta Krašovca Možnar smo se skupaj s soorganizatorjem, Kulturnim društvom Šentrupert, odločili, da letošnje 3. druženje ob košnji pripravimo v Šentrupertu.
Gre za spontano in sproščeno druženje s kosci in grabljicami iz kulturnih društev in skupin ter posamezniki ob čisto pravi košnji in spravilu krme na enem velikih in za delo zahtevnih travnikov v Šentrupertu. Ker v košnji sodeluje izjemno veliko koscev in grabljic, je pogled na družno delo, kakršnega danes vidimo le še malokdaj, res enkraten. Med sodelujočimi bo tudi letos nekaj prekaljenih koscev. Srečanje se bo pričelo v soboto, 7. julija, ob 14.30 uri, pri šoli v Šentrupertu, po opravljenem delu pa se bo zaključilo z druženjem na »likofu« in šegah ob kresnem večeru.
Lani so se nam na košnji v Trobnem Dolu pridružili tudi izkušeni kosci s častitljivimi leti.
sredi julija pa na ohcet
Etno odbor Jureta Krašovca Možnar je izbral par za Ohcet po stari šegi. Člani odbora, ki ohcet po zapisih iz lokalnega okolja sedaj prirejajo že 25. leto po vrsti, so odločili, da sta letošnji, že 44. par nevesta Klavdija Dernov-šek iz Trnovega pri Laškem in Andrej Kozmus iz Brstov-nice pri Rimskih Toplicah.
Letošnja prireditev bo v nedeljo, 15. julija, ob 10. uri, na graščinskem dvorišču, v okviru tradicionalne, 48. prireditve Pivo in cvetje. Uprizoritev posameznih slik na ohceti bodo pomagali predstaviti člani KD Antona Tanca in KUD Šentrupert. Ker je to svojevrsten dogodek in vedno znova zanimiv za ogled, ste tudi vi vljudno vabljeni med letošnjo sva-tovšino.
Letošnji poročni par, Klavdija in Andrej
Vlado Marot
22
Jej v kšfcgm
program prireditev v občini Laško v juniju, juliju in avgustu 2012

l/l
KULTURNI CENTER LAŠKO

Sobota, 2. 6., ob 19.30: Koncert ob 20. obletnici MePZ Koral
Posebno doživetih Koralovih 20 let bo v začetku Poletja v Laškem obogatil dramski igralec Rok Matek. Organizator: KD Koral
Petek, 22. 6., ob 18.00: Proslava ob dnevu državnosti
Kulturni program bodo pripravili učenci OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. Ob tej priložnosti bodo podeljena priznanja Zlati učenec. Organizatorji: Občina Laško, STIK, JSKD OI Laško
MUZEJ LAŠKO
29. 5. - 9. 6.: Medgeneracijsko sodelovanje in izkustveno učenje, razstava
Učenci in učiteljice 1., 2., in 3. razredov OŠ Laško so v letošnjem šolskem letu namenili večji poudarek medgeneracijskemu sodelovanju in izkustvenemu učenju. Sodelovali so z Laščani na različnih področjih in tako veliko novega spoznali in se naučili. Pridobljena znanja in spoznanja, zanimive trenutke ter stkana prijateljstva predstavljajo na razstavi v muzeju.
Torek, 12. 6., ob 16.00: Vrtec na ogled postavi ...
Junija je prostor v laškem muzeju že tradicionalno rezerviran za najmlajše Laščanke in Laščane. Na letošnji razstavi bodo otroci iz Vrtca Laško in Debro na ogled postavili svoje izdelke, ki so nastali v okviru različnih projektov v šolskem letu 2011/12. Razstava bo odprta do 30. junija 2012.
Sobota, 16. 6.: POLETNA MUZEJSKA NOČ
Ob 20.00: Muzej v soju sveč - Ko se v muzejske prostore naseli tema, oživijo muzejske zgodbe. Ogledali si jih bomo v svetlobi sveč, ko razpotegnjene nenavadne sence budijo domišljijo. Ob 21.00: Projekcija igrano dokumentarnega filma »Pivovar Simon Kukec«
Avgusta 1889 je Simon Kukec kupil pivovarno v Laškem. Nastale so Združene pivovarne Žalec in Laški trg. Pivovarno v Žalcu je vodil sam, v Laškem pa je bil ravnatelj njegov sin Edvard. Hči Aneta, ki se je pozneje poročila z laškim trgovcem Konradom Elsbacherjem, je bila glavna knjigovodkinja. V igrano dokumentarnem filmu o »očetu laške pivovarne« svoje spomine na slavnega prednika obujata njegovi pravnukinji Olga Kabalin in Ljerka Zemljič.
Sreda, 11. 7., ob 18.00: 150 let Godbe na pihala Laško, razstava
Vse se je začelo daljnega leta 1862, ko je iskrico godbeništva v Laškem zanetil domačin Franc Klepej. Poln izkušenj in znanja, ki ju je pridobil v desetletnem igranju v francoski vojaški godbi in opernih orkestrih, je po vrnitvi iz Francije ustanovil godbo na pihala. V stopetdesetih letih je le-ta razvila zavidljivo raven glasbene interpretacije, kar jo uvršča med najvidnejše godbe v slovenskem in širšem glasbenem območju. Razstava bo odprta do jeseni 2012. Organizatorja: STIK, KD Laška pihalna godba
MUZEJSKA ROJSTNODNEVNA ZABAVA
Muzejska rojstnodnevna zabava je namenjena radovednim in vedoželjnim otrokom, ki si želijo spoznati zanimivosti iz preteklosti, kot so kovanci, listine, fosili in mnogo drugega, starega in zanimivega, kar skriva muzejska zakladnica. Poleg odkrivanja muzejskih skrivnosti in ustvarjanja na muzejskih delavnicah, ki potekajo v Muzeju Laško in so namenjene otrokom od 4. leta starosti dalje, se lahko otroci po zaključku praznovanja odpravijo še na slasten kos torte v Vilo Monet.
Informacije in rezervacije: TIC Laško, tel.: 03 733 89 50, e-pošta:tic@stik-lasko.si ali www.stik-lasko.si
23

U1
DVORANA TRI LILIJE
24. - 30. 6.: Evropsko prvenstvo skupine B košarke na vozičkih - IWBF
Tekme slovenske reprezentance: nedelja, 24. 6., ob 19.00 - SLO : AUT torek, 26. 6., ob 16.45 - SLO : BIH sreda, 27. 6., ob 12.15 - SLO : UKR četrtek, 28. 6., ob 15.30 - SLO : FRA petek, 29. 6.	- tekme za razvrstitev
sobota, 30. 6.	- finalne tekme
0


TIC LAŠKO
Poleg informiranja o prireditvah, prodaje vstopnic za prireditve v Laškem ter po Sloveniji in tujini preko mreže Eventim, sodelujemo tudi pri pripravi in izvedbi različnih prireditev in dogodkov s področja športa, turizma in kulture. Organiziramo lokalna vodenja na območju občine Laško ter vodene oglede in izlete za skupine. Med drugim organiziramo oglede Pivovarne Laško za
najavljene skupine ter vsak petek, razen ob praznikih, ob 14.30 tudi za individualne obiskovalce. Več informacij o ponudbi, prireditvah, ogledih in možnostih rezervacij: TIC Laško, Trg svobode 8, 3270 Laško, tel.: 03 733 89 50, GSM: 051 305 466, e-pošta: tic@stik-lasko.si, www.stik-lasko.si
INFORMACIJE O PRIREDITVAH DRUGIH ORGANIZATORJEV
(po abecednem redu lokacij oz. organizatorjev prireditev)
AQUA ROMA RIMSKE TOPLICE
Petek, 8. 6.: Tekmovanje v balinanju za pokal Aqua Rome. Organizatorja: Aqua Roma in Društvo upokojencev Rimske Toplice. Od 14. - 16. 6., ob 20.00: Dnevi dalmatinske kuhinje s klapo Lanterna iz Zadra. Petek, 6. 7.: Rimske igre - igre brez meja v bazenu Aqua Roma. Organizatorja: Aqua Roma in Turistično društvo Rimske Toplice. Sobota, 21. 7.: Nordijska hoja po poteh KS Rimske Toplice. Organizatorja: Aqua Roma in Turistično društvo Rimske Toplice. Petek, 10. 8.: Družinski turnir odbojke na mivki. Organizatorja: Turistično društvo Rimske Toplice in Aqua Roma. Sobota, 25. 8.: Dan Rimljanov in 5. tradicionalno kuhanje naj golaža 2012. Organizatorja: Aqua Roma in Turistično društvo Rimske Toplice (v primeru slabega vremena bo prireditev 26. 8.).
CENTER STAREJŠIH - HIŠA GENERACIJ
Ponedeljek, 4. 6., ob 9.00: Druženje z nitko, ustvarjalna delavnica. Sreda, 6. 6., ob 9.00:: Mini darilne vrečke, ustvarjalna delavnica. Četrtek, 7. 6., ob 9.00: Rože iz krep papirja, ustvarjalna delavnica. Torek, 12. 6., ob 9.00: Punčke iz slanega testa, ustvarjalna delavnica. Sreda, 13. 6., ob 9.00: Nakit iz fimo mase, ustvarjalna delavnica. Četrtek, 14. 6., ob 9.00: Kvačkane ogrlice in rožice iz perlic, ustvarjalni delavnici. Sobota, 16. 6., ob 18.00: Druženje ob petju. Torek, 19. 6., ob 9.00: Rojstnodnevne voščilnice, ustvarjalna delavnica. Torek, 20. 6., ob 9.00: Rojstnodnevne voščilnice, ustvarjalna delavnica. Od 12. - 15. 7., med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00: Razstava ročnih del. Vsak torek ob 9.00: Kleklanje.
USTVARJALNO POLETJE S HIŠO GENERACIJ
Ustvarjalne delavnice, namenjene otrokom, mladini in odraslim:
Ponedeljek, 16. 7., ob 9.00: Ko iz packe nastane slika, slikanje akvarelov. Torek, 17. 7., ob 9.00: Ujemi svoje sanje, izdelovanje indijanskih lovilcev sanj. Sreda,18. 7., ob 9.00: Ogrejmo si prste, izdelovanje ročnih lutk iz filca. Četrtek, 19. 7., ob 9.00: Slika poletja, izdelovanje slik s tehniko IRIS FOLDING. Petek, 20. 7., ob 9.00: Zgib - zgib, izdelovanje origami mape iz papirja. Vse aktivnosti so brezplačne in namenjene vsem generacijam.
DOM SVOBODE ZIDANI MOST
Petek, 22. 6., ob 19.00: Prireditev ob 100. obletnici smrti Antona Aškerca.
Organizator: KD Svoboda Zidani Most
GRAD TABOR
Četrtek, 14. 6., ob 21.00: Ožinger - Krhlanko Quintet. Pianist Robert Ožinger in bobnar Bojan Krhlanko predstavljata svoj diplomski program ob zaključku njunega študija na jazz oddelku konservatorija v Celovcu. Zasedba: Robert Ožinger - klavir, Bojan Krhlanko - bobni, Stane Hebar - kitara, Luka Herman Gaiser - kontrabas, Lenart Krečič - tenor saksafon. Organizator: ŠMOCL
24
^	. JURKLOŠTER, pri kartuziji
Sobota, 25. 8., ob 14.30: 27. prikaz starih šeg in delovnih opravil v občini Laško z naslovom: »Od setve do kruha«.
Organizatorji: Etno odbor Jureta Krašovca »Možnar«, KD Prežihov Voranc Jurklošter in KS Jurklošter
^ KNJIŽNICA LAŠKO
Petek, 15. 6., ob 19.00: Večer z Jožetom Cajzkom, alpinistom in popotnikom iz Rimskih Toplic
Ogledali si bomo Cajzkov dokumentarni film S pletenimi čolni po jezeru Titikaka, znamenitem bolivijskem visokoležečem jezeru. Ob fotografijah pa nam bo Cajzek predstavil tudi druge zanimive utrinke iz svojega življenja v Čilu in Peruju.
Sobota, 23. 6., ob 18.00: Srečanje bralcev Bralne značke za odrasle
Začenjamo 5. sezono Bralne značke. Na večeru bomo predstavili letošnji program, pri katerem smo upoštevali tudi predloge bralcev.
Sobota, 23. 6., ob 19.00: Med strunami - predstavitev CD plošče domačinke, citrarke Janje Brlec
Na kresni večer bomo v knjižnici zaključili letošnjo prireditveno sezono. Prisluhnili bomo pestremu repertoarju nam dobro znane citrarke Janje Brlec, ki je delno nastal med njenim študijem v Munchnu in pred nekaj meseci izšel na zgoščenki Med strunami. Na koncertu bosta kot gosta sodelovala baritonist Boštjan Korošec in violinist Peter Napret.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE ZA OTROKE IN MLADINO Knjižnica Laško
Sreda, 18. 6., ob 10.00: Origami. Sreda, 25. 7., ob 10.00: Pravljične hišice. Sreda, 1. 8., ob 10.00: Mobile iz školjk. Sreda, 8. 8., ob 10.00: Ptički Cofički.
Knjižnica Rimske Toplice
Četrtek, 12. 7., ob 10.00: Pravljične hišice. Četrtek, 19. 7., ob 10.00: Mobile iz školjk ali Origami.
Delavnice bo v obeh knjižnicah vodila Martina Ajdnik in bodo trajale po dve uri.
POVABILO K BRALNIM AKCIJAM V NAŠIH KNJIŽNICAH
V poletnem času še posebej radi posežemo po knjigah, ki nas spremljajo na dopustu, v hladni senci ali prijetnih svežih jutrih. V knjižnici vam bomo svetovali pri izboru raznovrstnega leposlovnega gradiva. Vabimo pa vas tudi k branju pri naših projektih. Prebirate lahko dela s seznama 5. Bralne značke za odrasle, brane romane iz prejšnjih let, ki smo jih poimenovali Vedno lepe knjige, ali pa vzamete mačka v žaklju, vrečo s petimi tematsko različnimi knjigami za mladino in odrasle.
Ko pa bomo naši domišljiji dali prosto pot, lahko morda pričakujete še kakšno zanimivo manjše dogajanje v poznopoletnem času oz. ob začetku nove delovne sezone. Zato spremljajte našo spletno stran in obvestila v preddverju knjižnice ter se pustite presenetiti.
OTROŠKI FESTIVAL PISANI BALON Petek, 1., sobota, 2. in nedelja, 3. junij
Na različnih lokacijah po mestu bodo organizirane delavnice, lutkovne predstave, igre in tekmovanja, čarovnije, skejt scena, glasba... Več informacij: www.pisani-balon.si Organizator: Šmocl
POHODI
Sobota, 2. 6., ob 19.00: Tradicionalni nočni pohod na Babe - start: Zavrate. Organizator: Planinsko društvo Laško
Sobota, 16. 6., ob 8.00: 17. pohod po Aškerčevih poteh - start: pri železniški postaji v Zidanem Mostu. Zaključna prireditev bo ob 11.30 na Aškerčevi domačiji na Senožetih. Slavnostna govornica bo Majda Širca. Z letošnjim pohodom bo tudi uradno predana namenu na novo označena in urejena tematsko-turistična pohodna pot, Aškerčeva pot, katero je STIK skupaj z Občino Laško in v sodelovanju s Kulturnim društvom Anton Aškerc Rimske Toplice uredil ter označil po načrtu enotne ureditve in označitve tematskih pohodnih poti v občini Laško. Projekt ureditve je delno sofinanciran s sredstvi EU - Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje.
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Projekt delno financira EU.
EK1
rp o sMft
Občina Laško
25
Sobota, 30. 6., ob 7.00: Tradicionalni pohod po Rečiški planinski krožni poti - start: Sindikalni dom Huda Jama. Organizatorja: Planinsko društvo Laško in KS Rečica
Nedelja, 22. 7., ob 6.00: Pot spominov NOB Rečica - start: OŠ v Zgornji Rečici. Organizatorji: Združenje borcev za vrednote NOB, SD Dušana Poženela Rečica in PD Laško
Sobota, 25. 8., ob 6.30: Po poteh 1. Celjske čete - start: Avtobusna postaja Laško. Organizatorja: Združenje borcev za vrednote NOB in PD Laško
v'
REČICA - Krajevni praznik KS Rečica
Sobota, 23. 6., ob 17.00: Športni vikend, pri Sindikalnem domu Huda Jama Organizator: Športno društvo Rečica
Nedelja, 1. 7., ob 15.00: Osrednja prireditev ob krajevnem prazniku, gostje: Rudarska godba Hrastnik, Moški pevski zbor Sedraž, Manuela Brečko, Klobasekov Pepi in narodno zabavni ansambel Dejana Kušarja, brunarica pri knapu pod Babo - Zavrate. Organizator: KS Rečica
SEDRAŽ
Nedelja, 24. 6., ob 20.00: 15. tradicionalni koncert MoPZ Sedraž z gosti pod lipo pri sv. Jederti ter srečanje krajanov Sedraža. Organizator: KD Sedraž
ŠENTRUPERT, pri šoli
Sobota, 23. 6., ob 15.00: »Druženje ob košnji na Kozjanskem«
Organizatorja: KUD Šentrupert in Etno odbor Jureta Krašovca »Možnar«
ŠPORTNI CENTER ZIDANI MOST - VILA
Sobota, 14. in 21. 7.: Športni vikend (odbojka na mivki, kegljanje na vrvici, balinanje) Petek, 24. 8. (v primeru dežja, 31. 8.): Rudijev memorial - balinanje. Organizator: KD Svoboda Zidani Most
TEVČE, pri kozolcu na Slogih Sobota, 16. 6., ob 14.00: 2. Kmečke igre 2012
Organizator: Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim
TRUBARJEVO NABREŽJE
Petek, 1. 6. in , med 8.00 in 16.00: 26. LAŠKI SEJEM in Petek, 3. 8., med 8.00 in 16.00: 27. LAŠKI SEJEM Organizatorja: Občina Laško in STIK
VRH NAD LAŠKIM - Krajevni praznik KS Vrh nad Laškim Petek, 22. 6., popoldan: Športne igre na šolskem igrišču. Ob 20.00: »Rock Vrh 2012«, koncert rock skupin pred cerkvijo.
Sobota, 23. 6., ob 17.00: Slovesnost ob krajevnem prazniku in uradno odprtje prenovljenih prostorov za Krajevno skupnost ter Kulturno društvo v prostorih Gasilskega doma. Ob 18.00: Svečanost ob 80. obletnici delovanja PGD Vrh nad Laškim z gasilsko veselico
Nedelja, 24. 6., ob 15.00: 3. srečanje godb na Vrhu nad Laškim pred cerkvijo. Organizator: KS Vrh nad Laškim
ZAVOD ODON - KARTUZIJA JURKLOŠTER
Vsako nedeljo, od 14.00 do 17.00: Vodeni ogledi Kartuzije.
Po predhodnem dogovoru so možni ogledi za skupine tudi izven navedenih terminov.
Dodatne informacije o prireditvah: TIC Laško
Trg svobode 8, 3270 Laško, tel.: 03 733 89 50, GSM: 051 305 466, e-pošta: tic@stik-lasko.si
Za točnost in vsebino podatkov o prireditvah drugih organizatorjev STIK ne odgovarja, saj jih je podal tako, kot jih je prejel z njihove strani. Prireditelji si pridržujemo pravico do spremembe datumov in prireditev.
Hvala za razumevanje.
Vli
i r


Poletje v Laškem založil
stTk
STIK - CENTER ZA SPORT.TURIZEM, INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO
Sponzorja
plVOVARft,^
[AŠKO
1825
Občina Laško
26
3M
kultura in turizem
50 LET HORTIKULTURNEGA DRUŠTVA LAŠKO
Ustanovni občni zbor Hortikulturnega društva Laško je bil 4. avgusta 1961. Iniciativni odbor je takrat pridobil kar 120 članov. Članarina je znašala 120 dinarjev. Pobudo za ustanovitev je dala takratna Socialistična zveza delovnega ljudstva. Prva seja izvoljenega upravnega odbora je bila 15. avgusta istega leta, na njej pa je bil za predsednika izvoljen gospod Ivan Vodovnik, tedanji direktor Pivovarne Laško.
gojenja rož in zelenja staro tradicijo.«
Društvo je vsa ta leta živelo za Laško, za s cvetjem okrašen kraj. Lahko rečemo, da je Laško z okolico eden od krajev, ki je hortikulturno kar dobro urejeno. Velik delež zaslug za te lepote kraja ima prav gotovo tudi Hortikulturno društvo Laško s številnim članstvom, ki je v določenem obdobju doseglo celo številko 587, ter mnogimi predanimi, požrtvovalnimi in neimenovanimi člani raznih odborov in
Začetki organizirane hortikulturne dejavnosti v Laškem sicer segajo že v 19. stoletje, v leto 1888, ko se je konstituiral ustanovitveni odbor Olepševalnega društva v Laškem. Uradno je začel delovati 22. aprila 1889. Od takrat pa do leta 1961 se je delo hortikulture vseskozi prepletalo skupaj s sedanjim Turističnim društvom Laško, ki ima ta datum za začetek svojega delovanja. Z nekaj leti prekinitve sodelovanja v 60. letih, po preimenovanju Turistično olepševalnega društva Laško v Turistično društvo Laško in z ustanovitvijo Hortikulturnega društva Laško, se sodelovanje obeh društev vrača in utrjuje. Cilji upravnega odbora v letu 1961 so bili v glavnem že naravnani v sodobnejše čase, to je na področje urbanizma, varovanja zelenja, zdravja ljudi, varstva okolja in estetike. Zapisnika prvega občnega zbora društva žal ni. Iz poročila iniciativnega odbora pa je razbrati namen ustanovitve društva: »Slovenija je izrazito turistična dežela, ki je zelo bogata z naravnimi krasotami. Vsa krasota pa ne koristi, če ni skladnosti v naravi in če se ne izkoristi v pogledu ozelenitve in urejanja nasadov, zelenih pasov, itd. vseh možnosti, ki so na razpolago. Med krasotno bogate kraje v Sloveniji pa spada tudi Laško z vso svojo okolico. Samo Laško ima v pogledu
komisij. Kaj je sploh hortikultura? Hor-tus = vrt. Besedi vrt in kultura izražata torej pojem te dejavnosti. Gre za povezavo oziroma stik med živimi rastlinskimi bitji in človekom. Hortikultura kaže kulturni odnos človeka do narave. Naloga društva je torej nekakšen boj proti vsem, ki nam na nelegalen način, s kratkoročnimi in tudi dobičkonosnimi ukrepi dejansko kradejo največjo naravno danost - to je ekološko neoporečno okolje. Dejavnost društva ni samo sajenje rožic na oknih, balkonih, dvoriščih itd., temveč tudi osveščanje in vzgoja ljudi, iskanje podpore medijev, ki so temu tudi čeda-
lje bolj naklonjeni, in pridobiti čimveč zagovornikov teh idej. Društvo je tako organiziralo nešteto strokovnih predavanj, demonstracij, strokovnih ekskurzij z namenom, da se čim več ljudi osvesti za lepo, prijazno in zdravo okolje. Ne sme se pozabiti, da je prav razstava cvetja v letu 1963 spodbudila Laščane za prireditev Praznik piva in cvetja - prva je bila že že naslednje leto, 1964. Društvo je pri tej prireditvi aktivno sodelovalo že od vsega začetka. V eni od parad je nastopilo s kar 18 cvetličnimi vozovi.
Društvo se je v okviru Zveze horti-kulturnih društev Slovenije povezovalo tudi z drugimi društvi po Sloveniji. Člani so sodelovali pri akcijah drugih društev in v kraju, njihova uspešnost pa je bila nagrajena tudi s številnimi prejetimi priznanji. Ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprila 2001, je društvo prejelo srebrni grb Občine Laško, na sami prireditvi ob 40-letnici pa tudi priznanje Zveze hortikulturnih organizacij Slovenije. Starejši se gotovo spomnijo tudi kresanja mnenj ob obnovi zdraviliškega parka, ki ga poznavalci sedaj izredno visoko cenijo (projektiral ga je takratni direktor Arbo-retuma Volčji Potok ing. Miha Ogorevc, zgradil pa ga je Janko Senčar, takratni to-pliški vrtnar s svojimi pomočniki). Spomnijo se lahko kreganja glede zazidave levega brega Savinje, sedanjega predela Pod gradom, debat ob pripravah na prvo prireditev Piva in cvetja itd. Rečeno je bilo, da je bilo društvo do sedaj trdno, hotenja pa prepričljiva in resna, saj je v vseh teh letih preživelo. Želimo si, da bilo tako tudi v prihodnje. Žal manjka podmladka, na upad članstva pa v zadnjem obdobju vsekakor vplivajo tudi razpoloženje, kriza itd.
Zgodovinskih virov izpred 1980. leta ni na razpolago, podatki so povzeti po nekaterih pripovedovanjih, večina pa po spominu avtorja samega, ki je član društva od leta 1964.
Predsednik Anton Vodišek
27
kultura in turizem
HORTIKULTURNO DRUŠTVO
Izložba - ogledalo prodajalne ali obratovalnice_
Vsak obiskovalec Laškega, ki ga poleg kulturnih znamenitosti zanima tudi urejenost samega kraja, bo žal opazil, da je mesto Laško po urejenosti izložb prodajaln in drugih obratovalnic zelo revno. Izjema so le nekateri obrtniki, ki dajo nekaj tudi na to, da je njihova izložba primerno in estetsko urejena. Po vsej
verjetnosti lahko med lokale, ki imajo urejene izložbe, štejemo zgolj lokal Urška na Trubarjevi ulici 2 in lokal Optika na Valvazorjevem trgu 8. Pri drugih lokalih se vidi, da za urejenost izložb verjetno ne namenjajo nikakršnih sredstev in niti malo lastnega truda. Kolikor se starejši iz trgovske stroke spominjamo, so včasih izložbe urejali posebej izurjeni aranžerji pa tudi sami prodajalci, saj je bil v šoli za prodajalce učni predmet iz aranžiranja. Starejši se bodo vsekakor spomnili, da tako neurejenih izložb ni bilo niti v zgodnjih petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je v
trgovini šlo le za razdelitev dobrin prebivalstvu. Včasih se je vsako jutro četrt ure pred začetkom obratovanja pometlo pločnike in obrisalo prah z izložb. Takratni vajenci so sicer tarnali, bilo pa je zelo pametno in koristno. Izložbe so bile sicer skromne, a čiste in urejene, artikli pa so bili lepo opremljeni s cenami. Vse lastnike oziroma najemnike lokalov pozivamo, da o opisani tematiki malo razmislite in poskušate stanje izboljšati.
Predsednik Hortikulturnega društva Laško Anton Vodišek
KULTURNO DRUŠTVO TROBNI DOL
Obeleženje praznika dela v Trobnem Dolu_
Za prvomajske praznike je bilo na hribčku pri cerkvici svete Barbare nad središčem Trobnega Dola postavljeno visoko majsko drevo, na vrhu katerega veli-
častno plapola slovenska zastava. Ta vitka in z vencem zelenja ozaljšana smrekova lepotica se dostojanstveno razgleduje in z vetrom priklanja na vse štiri strani neba, saj je vidna daleč naokoli, zlasti pa z bližnjih in daljnih okoliških hribov. Ponosno krasi okolico in simbolizira pomlad, mladost in življenje. Predvsem pa je postavljanje mlaja tudi prijeten družabni dogodek, ki druži krajane pri skupnih akcijah in potrjuje rek, da je v slogi moč.
Na predvečer prvega maja pa je bilo v počastitev praznika dela v bližini mlaja izvedeno tudi tradicionalno praznično kresovanje. Kresni ogenj se je v mirni, jasni in mesečni noči smelo dvigal visoko pod nebo in delal družbo kresom na drugih hribih, ki so veličastno razsvetljevali ta večer. Drobne iskrice so se prepletajoče dvigale kvišku in simbolizirale prijateljstvo, lepe misli in dobre želje vseh, ki so se v velikem številu, ob dobrotah do-
mače kuhinje in dobre kapljice, zbrali in dolgo v noč družili ob tem lepem slovenskem običaju.
M. Oprešnik Foto: J. Salobir
Majske igre v Trobnem Dolu_
Vsako tretje leto je Kulturno društvo Trobni Dol organizator in prireditelj tradicionalnih majskih športno-družabnih iger, ki že vrsto let v okviru in pod pokroviteljstvom Krajevne skupnosti Šentrupert potekajo vsako pomlad. Letos je bila ta prireditev 27. maja pri kulturnem domu v središču Trobnega Dola, kjer je v tekmovalnem delu nastopilo sedem društev in organizacij iz celotne krajevne skupnosti, in sicer: SD Mala Breza, DI Šentrupert, DU Šentrupert, ŠK Šentrupert, PGD Šentrupert, OVOS Trobni Dol in KD Trobni Dol. Discipline, v katerih se je pomerilo vsega skupaj okoli 120 tekmovalcev, so bile: košarka, kros, met krogle, pikado, metanje obroča, streljanje balončkov in vlečenje
vrvi. Največ točk in s tem pokal za prvo mesto je osvojilo SD Mala Breza, drugo mesto je pripadlo ŠK Šentrupert, tretje pa KD Trobni Dol. Vsi ostali sodelujoči so dobili priznanja za udeležbo z navedbo mesta uvrstitve glede na doseženo
skupno število pridobljenih točk.
Letošnje majske igre je prek ustreznega razpisa finančno podprla Občina Laško, nekaj je prispeval pokrovitelj, vse ostalo, predvsem organizacija, delo in celotna izvedba, pa je bilo v domeni domačega društva. Svoje je dodalo tudi lepo vreme, tako da se je po tekmovalnem delu skupaj z nastopajočimi, navijači in gledalci prijetno druženje nadaljevalo pozno v večer.
Ob tej priložnosti se želi organizator zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi prireditve, kakor tudi vsem sodelujočim in obiskovalcem in jih vabi na ponovno srečanje v Trobni Dol čez tri leta.
M. Oprešnik Foto: R. Bešenič
28
kultura in turizem
kulturno društvo miklavž
Veselje do petja - obvezna lastnost Šmiklavčanov!_
Za naš kraj in za naše društvo je bil v soboto, 19. maja, zagotovo nepozaben dan. Priča smo bili 30-letnici moškega pevskega zbora, ki deluje v okrilju društva. Člani zbora so pod vodstvom gospe Mojce Lukmar pripravili program, v katerem smo lahko slišali nekaj novih pesmi in pa tudi tiste, s katerimi nas zbor razveseljuje že vrsto let. MoPZ Miklavž je sicer zelo dejaven znotraj našega kraja, kjer se z veseljem udeležuje prireditev, ki jih pripravljamo, hkrati pa nas s svojim ubranim petjem predstavlja tudi po okoliških krajih. Redno se udeležujejo pevskih revij in ostalih srečanj pevskih zborov tako v občini Laško kot tudi zunaj nje. S svojim trdim delom, katerega rezultate smo lahko slišali na sobotnem koncertu, so si prislužili tudi Gallusova priznanja, ki jim jih je podelil župan naše občine Franc Zdolšek. Pevski zbor se lahko pohvali tudi z mladimi fantovskimi glasovi, ki so popestrili zbor in hkrati pripomogli k pridobitvi več mladih članov v vse sekcije društva.
MoPZ Miklavž se lahko pohvali s 16-člansko ubrano moško zasedbo, ki s petjem razveseljuje vse, ki so jih pripravljeni poslušati. Dokaz naklonjenosti in spoštovanja se kaže tudi v donacijah, ki so jih člani zbora pridobili za nakup novih oblek ob obletnici. Donatorjem na tem mestu še enkrat iskrena hvala. Člani MoPZ so nas tako lahko prepričali ne le z glasom, ampak zagotovo tudi s stasom. MoPZ pa je na koncertu poskrbel še za eno presenečenje, in sicer so v goste povabili MoPZ iz Razborja, kar je živ dokaz
dobrega sodelovanja KD Miklavž z okoliškimi društvi in občinami. Še posebej so bili člani MoPZ počaščeni, da so s svojim koncertom v kraj privabili tudi župana Franca Zdolška, predsednika krajevne skupnosti Darka Fistriča in predstavnike kulturnih društev ter pevskih zborov iz našega okoliša. Posebna zahvala je namenjena tudi zborovodji gospe Mojci Luk-mar, ki se z zborom trudi že vrsto let in z njimi uživa veselje ob uspehih. Ne nazadnje pa si posebno zahvalo gotovo zasluži predsednik našega društva in hkrati član pevskega zbora Primož Horjak, ki je nase prevzel organizacijo sobotnega dogodka.
Vsekakor vsi člani KD Miklavž upamo in verjamemo, da bo v našem kraju v prihodnje še več kulturnega dogajanja, saj se zavedamo, da je življenje brez glasbe in kulture prazno. Vsako leto se tako po najboljših močeh trudimo izpeljati čim več dogodkov, ob katerih se člani srečujemo in družimo. Tako že spomladi pripravimo najprej Valentinov in pustni ples za člane društva in ob koncu marca praznovanje ob materinskem dnevu, kjer združijo moči učenci naše podružnične šole in člani društva. Pomembno vlogo predstavlja društvo tudi ob prvomajskih praznikih, ko pripravimo kresovanje in vsakoletni pohod. Letos je bil to pohod po Ripšljevi poti. Dragotin Ferdinand Ripšl je bil namreč v 19. stoletju v Šmiklavžu župnik, kronist in tudi pesnik, po njem pa je imenovana tematska pot v Šmiklavž. Ob koncu aprila smo letos že drugo leto zapored v našem kraju pripravili srečanje vaških godcev. Prišli so iz več okoliških vasi in skupaj zaigrali in zapeli ter obujali spomine na dni, ko so se še učili igrati. Pobudo za srečanje je že pred več leti izrazil Marjan Klepej, ki je na seznam spravil kar 93 godcev iz Šmiklavža v zadnjih 100 letih. KD Miklavž je dejavno tudi v pole-

tnih mesecih, saj lahko člane vsako leto srečujemo tudi v dejavnostih na Pivo in cvetju, skoraj tradicionalen pa je že vsakoletni izlet članov društva v avgustu, v sklopu katerega si ogledamo del Slovenije. Preteklo leto smo tako obiskali gorenjski konec. Ta izlet pa ni edini, ki ga KD Miklavž pripravi, saj si vsako jesen priredimo tudi martinovanje, ki ga praznujemo zunaj našega kraja, lansko leto na Studencu. Za zaključek leta izpeljemo tudi srečanje starejših, srečanje osnovnošolcev in srečanje vseh članov društva. Po najboljših močeh pa se čez vso leto udeležujemo prireditev v okoliških krajih in poskrbimo za gostovanja različnih, predvsem gledaliških skupin pri nas.
Šmiklavž živi in se po najboljših močeh trudi to kazati tudi navzven. Letos smo ob obletnici MoPZ izdali tudi knjižico, v kateri smo zbrali nekaj zgodovine našega društva. Za Šmiklavž pa še vedno velja misel, ki jo je Dragotin Ferdinand Ripšl zapisal v svojo zbirko pesmi leta 1859: »Uslužnost in gostoljubnost -
tu prevladujoči čednosti, dobrosrčnost in delavnost -prirojeni lastnosti, iskrena vedrina in zgovornost -karakteristična značilnost, veselje do petja -obvezna lastnost Šmiklavčanov!«
Karmen Ulaga
80 let kulturnega življenja na vrhu nad laškim
Kulturno življenje na Vrhu nad Laškim ima že dolgoletno tradicijo, kot društvo pa deluje zadnjih štirideset let, in sicer pod različnimi imeni in oblikami delovanja (od gledališke dejavnosti, zborovskega petja, tamburaške dejavnosti). Kot najstarejšo kulturno dejavnost
se omenja delovanje gledališke skupine, ki je že leta 1932 z igranjem raznih gledaliških del zbirala denar, s katerim je bila kupljena oprema za začetek delovanja gasilskega društva. Kulturni utrip kraja so nadaljevali cerkveni zbor, razne vokalne skupine, gledališka skupina in nekaj časa tudi tamburaški orkester.
V letu 2009 pa je kulturno društvo dobilo nov zagon in v svoj sestav vneslo več sekcij iz različnih področij. Pevska dejavnost se je razširila v mešani pevski zbor, ki se uspešno predstavlja tako v domačem kraju
kot tudi drugje in se vsako leto udeleži območnih srečanj in revij. Vodi ga Alenka Šon. Povsem na novo pa se je formirala Vaška godba pod vodstvom Ivana Medveda, ki je letos gostovala na Rabu in se v avgustu odpravlja na etno festival v Francijo.
Kulturno društvo bo 23. junija v sklopu krajevnega praznika pripravilo slovesnost ob odprtju prenovljenih prostorov v gasilskem domu, 24. junija že tretje srečanje godb, 30. junija pa zaključni nastop pred počitnicami. S celovečernim nastopom v Kulturnem centru v jeseni bodo zaokrožili jubilejno leto.
Ivan Medved
29
kultura in turizem
kd anton Aškerc
100 let mrtev, a kljub temu nesmrten_
V svojih delih sam boš živel večno. (Anton Aškerc, Čaša nesmrtnosti)
Leto 2012 je za KD Antona Aškerca Rimske Toplice namenjeno obeležitvi 100. obletnice smrti duhovnika, pesnika, po-topisca, dramatika in arhivarja Antona Aškerca. S prvo prireditvijo, ki je bila 9.
januarja na Aškerčevi domačiji, smo opozorili na pomembnost ukvarjanja z ljubiteljsko kulturo. In v ta namen smo povabili na pogovor tri dobitnike občinskih Aškerčevih priznanj. Na reviji ob slovenskem kulturnem prazniku smo uresničili dolgoletno željo in zbrali osem zborov, ki so prepevali uglasbene Aškerčeve pesmi. Bil je dogodek, ki nas je spodbudil, da bomo tako prireditev izvedli vsako leto. V začetku junija - na predvečer pesnikove smrti - smo pripravili odprtje prenovljenega obeležja na Globokem, 10. junija,
na dan pesnikove smrti, pa smo obiskali njegov grob v Ljubljani.
17. Pohod po Aškerčevi poti bo v soboto, 16. junija, govornica pa bo gospa Majda Širca. S pohodom se bodo končale prireditve v prvem delu Aškerčevega leta. V drugem delu, začenši s septembrom, pa bomo s prireditvami nadaljevali. Člani KD Antona Aškerca Rimske Toplice in vsi tisti, ki jim je mar za našega rojaka, se trudimo, da bi ime in delo pesnika ostala živa tudi po njegovi smrti.
M. Suhodolčan
likovno društvo laško
Cici likovniki
V letošnjem šolskem letu smo se odločili, da v Vrtcu Laško pripravimo likovne delavnice, in sicer enkrat mesečno v skupini Čebelice. Delavnice je vodila članica likovnega društva Anka Levičar. Nastali so čudoviti izdelki, ki so dokaz, da sta program in njegova izvedba zelo zanimiva za naše najmlajše slikarje. Slikanje je potekalo v vrtcu, a ko bo imelo likovno društvo svoj prostor in ustvarjene pogoje za delo, se bodo otroške likovne delavnice lahko nemoteno izvajale tam. Dobro sodelovanje z vodstvom vrtca in vzgojiteljicama nam daje še dodaten zagon in kreativnost pri našem ljubiteljskem likovnem ustvarjanju. Pomembno nam je predvsem to, da veselje do slikanja prenesemo na mlajši rod, ki bo naše začeto in uspešno delo nadaljeval. Ob tej priložnosti bi se iskreno zahvalili naši članici Anki Levičar za njeno prostovoljno delo in za vso ljubezen in potrpežljivost, ki ju je dala nadobudnim malčkom. Niso je kar tako klicali teta Anka.
V Kulturnem centru Laško ima likovno društvo razstavo z naslovom 10 let, ki jo je v sodelovanju z Območno izpostavo JSKD in Stikom Laško na ogled postavil 10. maja, odprta pa bo do konca junija. Dela so zanimiva, zato verjamemo, dragi Laščani, da si jih boste z veseljem ogledali, nam pa dali potrditev, da je naša začrtana pot prava. H kulturnemu dogajanju v našem kraju tako prispevamo tudi mi in še naprej se bomo trudili, da tako tudi ostane.
C. B.
ženski pevski zbor laško
Pevke Ženskega pevskega zbora Laško smo 20. aprila na svojem letnem koncertu spet privabile množico obiskovalcev, ljubiteljev petja.
Zbor je leta 2001 dobil priznanje za dolgoletno delo na področju ljubiteljske kulture. Leta 2010 je praznoval 30-letnico delovanja, ki jo je obeležil s slavnostnim koncertom. ŽPZ Laško v prvi vrsti odlikujejo koncerti na izbrano temo, kot so: Veseli december, V nedeljo popoldan pod lipco (za slednjega so izdelale tudi posebne kostume), Mi in glasba, Cvetje v jeseni, Večer s prijatelji, Štirje fantje špilajo in podobni. Za zbor značilno je tudi vključevanje gostov - vrhunskih pevcev, instrumentalistov, otroških etno skupin in drugih pevskih zborov. Pevke laškega pevskega zbora se lahko pohvalijo s sodelovanjem na revijah zunaj kraja (v Slovenskih Konjicah), na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani, odmevnimi koncerti v Zdravilišču Laško s pestrimi programi, ki vključujejo tudi sodelovanje poslušalcev, pogostitvami poslušalcev ob letnih koncertih (izmenjava mnenj, pokušina kulinaričnih dobrot pevk in sponzorjev), nastopi na TV Maribor in TV Celje in koncerti v domovih starejših občanov (Šentjur, Laško), kjer so v sobah posebej pele tudi nepokretnim oskrbovalcem. Članice zbora zelo skrbijo za družabno življenje, saj organizirajo izlete, počastijo posameznike ter skrbijo za starejše in bolne pevke. Imajo tudi močan socialni čut: prizadevajo si za višje cilje in dosežke, potrjevanje in dobro medgeneracijsko sožitje.
Ženski pevski zbor Laško letos obeležuje že 32 let svojega delovanja. Deluje kot samostojno društvo in šteje 24 članic. Vodi ga odlična zborovodkinja Vida Bukovac. Članice družita veselje in ljubezen do zborovskega petja. Vesele in ponosne so, da lahko ljubiteljem petja posredujejo pesem, ob kateri se umirijo skrbi in bolečine srca.
Predsednica društva Jožica Golob
30

ZDRAVSTVO/SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST
DEHIDRfiCIJfi - PREMALO ZAUŽITE TEKOČINE
Približuje se poletje, vročina pa je dodaten razlog za dehidracijo telesa, zato je treba še posebej poudariti, kako zelo pomembno je pitje tekočin. Večina nas čez dan ne čuti žeje, zato premalo pozornosti namenjamo dejstvu, da je telo kljub temu žejno. Starejši, kot opažam, resnično ne pijejo dovolj tekočine. Res je, da imajo kronični bolniki pri nekaterih vrstah bolezni težave z odvečno vodo, ki se nabira v telesu zaradi slabega delovanja srca, in morajo zato jemati zdravila, ki izločajo vodo iz telesa. Nekaterim bolnikom zdravniki natančno določijo vnos celodnevne tekočine, ki jo smejo zaužiti. Ostali starejši, ki takih bolezni nimajo, pa vseeno premalo pijejo in so dehidraciji še posebej izpostavljeni v poletnem času. Premalo vode pijejo tudi otroci. Dojenčki med hudo vročino kljub dojenju za pitje potrebujejo prekuhano vodo ali nesladkan čaj. Malčkom je treba zagotoviti dovolj tekočine, če sami pozabijo na pitje, jih nadzorujemo in spremljamo, koliko so popili in kdaj. Dehidrirani so lahko tudi zaposleni, ki delajo v zaprtih vročih prostorih ali na terenu, kjer je dostopnost vode otežena ali pa pozabijo nase.
Avtomati z vodo, ki so nameščeni v delovnih organizacijah - predpogoj je, da so čisti - vas lahko spomnijo, da je treba piti. V našem okolju je tudi voda iz pipe zdrava in primerna za uporabo. Tisti, ki
imate še svoja zajetja vode, dobro veste, kdaj in kako jo uporabljati. Po dežju takšna voda postane neuporabna za pitje -to nam pove že njena spremenjena barva. Uporabna je samo, če se prekuha, pa še takrat je treba upoštevati vsa higienska merila. Voda v plastenkah je obdelana, zato jo moramo znati uporabljati pravilno. Potem ko jo odpremo, jo moramo porabiti še isti dan, zato je boljša manjša embalaža. Prav tako jo je po odprtju najbolje dati v hladilnik. Nikakor pa ni priporočljivo piti vode neposredno iz hladilnika, saj lahko povzroči vnetje grla in trebušne sluznice. Med hudo vročino torej ne pijte ledeno hladne vode, ampak vodo na sobni temperaturi ali celo ogreto ali pa kar topel čaj. Telo se manj
poti, izguba s potenjem je bolj uravnana. Gaziranih pijač za samo žejo ne pijemo. Enako velja: če ne želimo dodatnih vnosov kalorij po nepotrebnem, ne pijemo vode z okusom, ker ima lahko celo do 67 kalorij.
Blagi znaki dehidracije so blag do močan občutek žeje, odsotnost apetita, suha, pordela koža, utrujenost, glavobol, suha usta, zelo malo temnega urina (ali celo nič), mišična šibkost, vrtoglavica in omotičnost. Za blagimi se lahko pojavijo resni znaki dehidracije (hiter pulz, hitro dihanje, ni znojenja, ni urina, zvišana temperatura, ekstremna utrujenost, mišični krči, glavoboli in slabost), ko izguba vode doseže 10 odstotkov, pa stanje postane kritično. Kritični znaki dehidraci-je so mišični krči, bruhanje, tahikardija, motnje vida, vroča koža, boleče mokre-nje, zmedenost, motnje dihanja, napadi krčev celega telesa, bolečina v prsih in trebuhu ter nezavest.
Znaki, kot so suha usta in jezik, so že resen znak za dehidracijo, temen urin nam že zjutraj kaže, koliko smo bili pozorni na pitje vode. Utrujenost čez dan je znak za dehidracijo.
Poleg vode ali nesladkanega čaja vas seveda odžeja tudi sveže sadje, ki ga bo med poletjem dovolj. Nikakor ne pozabite na sveža jabolka, ki rastejo na domačih dvoriščih, in seveda na kozarec vode.
Tomislava Kordiš, dipl. med. sestra
Območno in regijsko tekmovanje osnovnošolskih ekip prve pomoči
April in maj sta bila med drugim tudi v znamenju dveh tekmovanj osnovnošolskih ekip prve pomoči.
Najprej smo konec aprila pripravili 5. območno tekmovanje ekip prve pomoči na podružnični osnovni šoli v Debru. Tekmovanja se je udeležilo šest ekip, in sicer: dve ekipi podružnične šole Debro OŠ Primoža Trubarja Laško pod mentorskim vodstvom Milene Žohar, tri ekipe OŠ Marjana Nemca Radeče pod vodstvom Maje Leben in ena ekipa OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, ki jo je za tekmovanje pripravljala Jožica Krajnc Romih. Zmagala je ena od ekip OŠ Marjana Nemca Radeče, drugi so bili učenci
iz Rimskih Toplic, tretji pa iz Laškega. Pokale in priznanja so tekmovalci prejeli iz rok podžupana in poveljnika Štaba CZ Občine Laško Jožeta Senice in predsednice Območnega združenja RK Laško Marije Šmauc. PŠ Debro se je znova izkazala kot dober gostitelj in za vse prisotne pripravila tudi lep kulturni program.
Bili smo tudi organizatorji 6. regijskega tekmovanja osnovnošolskih ekip prve pomoči, ki je potekalo v Radečah. Iz območnih tekmovanj so se na regijsko uvrstile štiri ekipe, in sicer: iz OŠ Loče, OŠ Marjana Nemca Radeče, OŠ Štore in OŠ Šmarje pri Jelšah. Šestčlanske ekipe so se prav tako pomerile v zahtevnem teoretičnem znanju s pisanjem testa s področja prve pomoči, cestnoprometnih predpisov in Rdečega križa ter praktičnem reševanju ponesrečencev ob realističnem prikazu poškodb ob treh različnih situacijah, ki se lahko zgodijo v šoli, na poti v šolo ali na šolskem igrišču. Ekipe so pokazale dobro znanje, zato so si za svojo ustvarjalnost, veliko vnemo in prizadevnost na humanem področju prislužile priznanja
Ekipa tekmovalcev iz Rimskih Toplic se je uvrstila na odlično drugo mesto
in pokale. Poleg organizatorjev so jim čestitke izrekli tudi ravnateljica šole gostiteljice Katja Selčan, županja Občine Radeče Rafaela Pintarič in regijski koordinator Območnih združenj RK celjske regije Aleš Vrečko. Ekipa šole gostiteljice pod mentorskim vodstvom Maje Leben je za malenkost zaostala za najboljšimi in zasedla odlično drugo mesto, prvi pa so bili Šmarčani, ki so pozneje na državnem zasedli drugo mesto.
Vlado Marot 31
sociala in humanitarna dejavnost
v rečici delovno tudi spomladi
V Krajevni organizaciji RK Rečica tudi spomladi nismo bili brez aktivnosti in dela. Naša pomembna naloga v tem času je bila izvedba volilnega zbora članov, na katerem smo izvolili nov odbor, ki bo organizacijo vodil naslednja štiri leta. Odbor vodi Marija Šmauc, podpredsednici sta Silva Brod in Marjeta Krašovec, tajnica je Fanika Šantej in blagajničarka Marija Selič. Članice odbora so: Silva Starc, Fanika Kamenšek, Majda Šmerc, Viktorija Pirnat, Barbara Trbovc, Stanka Jeran, Marica Lesjak, Cvetka Mešel, Zdenka Seidl in Zdenka Breznikar. Nove članice v njem so Silva Brod, Fanika Kamenšek in Marjeta Krašovec, ki so zamenjale Ireno Grešak, Draga Čudovana in Ferdinanda Piliha.
V Rečici se je kljub praznikom zbralo lepo število članov in gostov
Nandi nas je res nepričakovano in prehitro zapustil. Pogrešali ga bomo, saj je bil vedno pripravljen pomagati, pa tudi idej mu ni manjkalo. Drago Čudovan pa nas je zaprosil, naj poiščemo novega praporščaka, ker sam to že težko opravlja. Veseli in hvaležni smo, da je njegovo vlogo praporščaka prevzel Ignac Vodišek iz Hude Jame. Na koncu smo si zadali še nov program dela. Razveseljivo je, da se je volilnega zbora, kljub neugodnemu času prav pred prvomajskimi prazniki, udeležilo zelo lepo število članov. Ko smo brskali po dokumentih, smo ugotovili, da imamo kar 28 posameznikov, ki so več kot 40 let naši zvesti člani. V zahvalo smo jim podelili priznanja. Člani z najdaljšim stažem v RK Rečica so Fanika Alauf in Marija Brečko, vsaka po 66 let, in Peter Podkoritnik - 62 let. Še enkrat vsem najlepša hvala za njihovo zvestobo. Po zboru je sledilo aktualno predavanje O zbiranju in ravnanju z odpadki, ki ga je izvedel Andrej Ilijevec, dipl. ing. komunale, sicer zaposlen kot vodja oddelka ravnanja z odpadki na Komunali Laško, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Predavanje je bilo zanimivo in nazorno, postavili smo
32
mu tudi kar nekaj vprašanj, na katere je predavatelj prijazno odgovoril.
Pred veliko nočjo so bile naše članice zelo aktivne, saj so izvedle kar štiri delavnice za izdelavo vizitk, butaric in cvetja. Ob tem se zahvaljujemo Tuševemu su-permarketu v Debru, ki nam je omogočil, da smo izdelke lahko pri njih še prodali. Lotili smo se potrebne obnove prapora. Drog nam je lepo očistila Stanka Jeran, za kar se ji iskreno zahvaljujemo, medtem ko pri čiščenju zastave nismo imeli toliko uspeha, saj po uspešnem čiščenju zastavo guba in ji kvari videz. Februarja smo delili prehrambene pakete in hrano iz evropskega ukrepa. Naslednja delitev bo predvidoma v začetku julija. Za vse, ki ste se zaradi izgube dela znašli v težkem položaju, prosimo, da nas obiščete na prvi ponedeljek v mesecu med 8. in 9. uro dopoldne v sindikalnem domu v Hudi Jami zaradi informacij o pomoči. Takrat deluje namreč postaja RK Rečica, na kateri s strokovno pomočjo izvajamo tudi meritve sladkorja, holesterola in krvnega tlaka.
V tem obdobju smo obiskali kar nekaj naših jubilantov. Cvetka Žagar in Justina Jeran sta na isti dan praznovali 80-le-tnico, 80 let pa je praznoval tudi Florjan Taškar. Ob obisku je bilo prijetno in veselo. Vsem želimo še veliko zdravja in dobre volje.
Marija Šmauc Iz Rimskih Toplic v prekmurje_
Že na marčevski krvodajalski akciji v Rimskih Toplicah smo povabili krvodajalce na ekskurzijo v Prekmurje. Na seznam se je vpisalo 34 krvodajalcev, pisno pa smo povabili tudi vse, ki so kri darovali na zadnjih treh akcijah v Rimskih Toplicah. Skupini so se pridružili tudi člani in pet prostovoljk naše organizacije. V Splošni bolnišnici Murska Sobota nas je pričakala ekipa: strokovni direktor, predstojnica transfuziologije, glavni zdravstvenik ginekološko porodniškega oddelka in odgovorna medicinska sestra za donorski program. V sejni sobi, kjer so nam pripravili tudi pogostitev, nas je prijazno pozdravil strokovni direktor in nam izrekel prisrčno dobrodošlico. Nato so vsi štirje predstavili svoje strokovne dejavnosti in poudarili pomembne točke. Strokovni direktor je v okviru vizije izpostavil tudi vrednoti strpnost in prijaznost. Rekel je, da je sleherni od 900 sodelavcev bolnišnice kot kapljica, te se zlijejo in lahko veliko dobrega opravijo. Strokovno vodenje opravlja že štirinajsto leto. Predstojnica transfuziologije je
našim krvodajalcem izrekla čestitke, ker so se odločili darovati kri. Povedala je, da so Pomurci s krvjo dobro preskrbljeni. Tesno sodelujejo s KC Maribor, kamor so prenesene nekatere specialnosti, zato tudi ona dva dni dela tam. Za potrebe do-norskega programa sodelujeta dva, strokovni direktor in diplomirana medicinska sestra. Zdravnik ima s profesionalno kartico dostop v Eurotransplant. Medicinska sestra je poudarila, da le v Murski Soboti sodeluje sestra kot koordinatorica donorskega programa. Ginekološko porodniški oddelek je nov in najsodobneje opremljen. Strokovno usposobljeno osebje, ki izžareva toplino, varnost in strpnost, je s svojo prijaznostjo pritegnilo ženske, zlasti nosečnice, ki prihajajo tudi iz drugih regij in celo iz zamejstva. Ogledali smo si del bolnišnice, podrobneje pa so nam predstavili delo na ginekološko porodniškem oddelku, kjer je pravkar zajokal novorojenček, in transfuzijski oddelek. Bili smo navdušeni nad opremljenostjo oddelkov in domačnostjo, ki se jo tukaj občuti.
V Lipovcih smo obiskali domačijo, ki opravlja dopolnilno dejavnost na kmetiji na zelo privlačen in poučen način. Iz ržene slame nastajajo prave umetnine. Z veseljem so nam pokazali pletenje, lahko smo poskusili izdelovanje preprostega srčka, izdelke iz slame in bučno olje smo lahko tudi kupili. Pot smo nadaljevali v Ižakovce, kjer smo na Otoku ljubezni spoznali bujraštvo. V Brežni hiši, ki predstavlja muzejsko zbirko, smo prek video posnetka spoznali pomen in način reguliranja reke Mure. Ogledali smo si plavajoči mlin in vonjali sveže mleto moko. Z brodom smo se zapeljali na drugi breg. Vožnja je bila mirna in počasna. Opazovali smo Muro in nabrežje pa znamenje križa na brodu, ki je bilo okrašeno s svežim cvetjem. Zapomnili smo si, da »Mura daje in Mura jemlje«, zato imajo tako spoštljiv odnos do nje. V Beltincih smo obiskali cerkev sv. Ladislava in grobnico grofov Zichy. Cerkev je svetla
sociala in humanitarna dejavnost
in prostorna, ponaša se z imenitnimi or-glami, ki omogočajo izvedbo pomembnih koncertov. V grajskem poslopju je muzejska zbirka Zgodovina zdravstva v Prekmurju. Prisluhnili smo razlagi in opazovali razstavljene eksponate. Starejši udeleženci ekskurzije smo se spomnili, da je bolezen trahom povzročala slepoto. V Prekmurju je bila najbolj razširjena, zato je precejšen delež razstave posvečen »zatiranju« in preprečevanju te nevarne bolezni. V grajskem stolpu nas je že čakal lep pogrinjek za kosilo. Postregli so nam okusno hrano, ki je imela pridih prekmurskih specialitet. Gibanico smo lahko kupili tudi za domače. Domov smo se vračali malo utrujeni in presenečeni nad gostoljubnostjo in prijaznostjo vseh, ki so bili naši gostitelji. Najbolj pa smo bili navdušeni ob sprejemu in obisku v bolnišnici.
Marjana Šantej
peljimo na morje!_
Kako se počutijo starši, ki morajo svojim otrokom povedati, da tudi letos, žal, ne bo denarja, da bi si lahko privoščili počitnice na morju? Lahko samo ugibamo, zagotovo pa jim ni lahko. A to željo, skrito globoko v njihovem srčku, lahko uresničimo tudi z vašo pomočjo. Prav temu je namenjena vseslovenska akcija Pelji-mo jih na morje, ki jo organizira Rdeči križ Slovenije. S prispevkom, ki ga lahko darujete po svojih močeh, bomo vsaj 500 otrokom znova omogočili nepozabnih sedem dni morskih počitnic v letovišču na Debelem Rtiču. Pa ne le najmlajšim, na morje bomo popeljali tudi 100 starejših iz socialno šibkejših družin. Na morju so doslej že letovali tudi otroci in starejši iz laške in radeške občine. Samo v zadnjih 10 letih je iz tega in drugih programov na morje odšlo že 262 učencev osnovnih šol laške in radeške občine, 40 starejših in ena štiričlanska družina.
Tudi zato vas prosimo, da sodelujete v akciji in prispevek, po svojih zmožno-
stih, nakažete na transakcijski račun številka 03100- 1234567891, s sklicem 00937030, pri čemer vam Pošta Slovenije in banke ne bodo zaračunale provizije. Če vam je enostavneje, lahko prispevate tudi s poslanim SMS sporočilom na številko 1919. Če boste napisali besedo MORJE boste s tem prispevali 1 evro, če boste napisali MORJE5, pa 5 evrov. Lahko pa tudi pokličete telefonsko številko 090 933 088 in prispevate 1,25 evra. Položnice za prispevek lahko dobite tudi na našem sedežu, če se oglasite ali nas pokličete, da vam jo pošljemo. V imenu vseh, ki jim bomo s tem omogočili nekaj brezskrbnih dni na morju, iskrena hvala!
pri naših slavljencih_
V aprilu in maju so 90. rojstni dan praznovali trije naši občani, zato smo jih skupaj z županom Francem Zdolškom, predsedniki KS, predstavniki RK in drugih društev obiskali doma ali med njihovim družinskim praznovanjem.
jožef dornik
Petek, 13. april, je bil letos še posebej srečen za Jožeta Dornika iz Bukovce pri Laškem, ki je prav na ta dan v družinskem krogu v enem od gostišč v Rimskih Toplicah praznoval svoj 90. rojstni dan. Kot običajno smo tudi tokrat za kratek čas zmotili njihovo družinsko praznovanje in mu voščili laški župan Franc Zdol-šek, sekretar Območnega združenja RK Laško Vlado Marot, predsednik KO RK Sedraž Damjan Knez in članica odbora Anica Jazbinšek, predsednica KS Sedraž Martina Dernovšek, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Sedraž Branko Pavčnik in predstavnika Društva invalidov občine Laško, katerih član je.
Osnovno šolo je Jože obiskoval v Laškem, šolanje pa nadaljeval na poklicni šoli in se izučil za mesarja. A tega poklica nikoli ni opravljal, saj se je zaposlil kot rudar v Rudniku Trbovlje in delal tako v Laškem kot v Trbovljah. Leta 1943 se
Ob Jožeta Dornika smo se postavili vsi, ki smo za trenutek zmotili njihovo družinsko praznovanje
je poročil s svojo Antonijo, s katero ima sina Romana. Danes je tudi ponosen dedek ene vnukinje. Kadar ni kopal globoko pod zemljo, se je posvečal kmetovanju, danes pa najraje čas preživlja ob gledanju televizije, še posebej, kadar na njej nastopajo naši politiki. Še vedno je poln energije, tudi prijeten sogovornik, čeprav vmes kdaj pove tudi kakšno bolj »na trdo«, kot pravijo njegovi domači, v krogu katerih je tudi praznoval rojstni dan. »Pa ne misli nič slabega,« povedo njegovi bližnji. In njegov recept za dolgo življenje? »Veliko dela in ne preveč dobre hrane,« se je pošalil slavljenec, ki mu je za rojstni dan sokrajanka Manca Knez zaigrala tudi na citre.
franc kolenc
Franc Kolenc se je rodil 7. maja 1922 v Loki pri Žusmu, kjer je preživljal otroštvo, ki pa je bilo bolj žalostno, saj je mamo spoznal šele pri 14. letih, sam pa je živel pri tetah. Hrepenel je po srečanju z mamo, ko pa jo je končno videl, so ga njene prve besede zelo prizadele. Namesto da bi ga objela, je eni od tet, pri kateri je živel, rekla, da če ne bo priden, naj ga kar po zadnji plati našeškajo. Potem si je zaželel srečati še očeta in izvedel, da dela v srbskih rudnikih. Šel je k njemu in ta ga je bil, za razliko od mame, iskreno vesel. Nekaj časa je živel z njim, potem pa se je vrnil v Slovenijo. V Trnov Hrib pri Laškem, kjer živi danes, ga je na svojo domačijo pripeljala njegova tretja soproga Hilda Peklar, ki je tam živela s hčer-
Franc Kolenc je bil zelo vesel obiska in ponosno nazdravil z našim županom
Pdjimo jih na morje!
Veliko otrok letos ne bo šlo na morje. Pomagajmo jim.
Rdeči križ tudi letos pelje otroke in starejše iz socialno ogroženih družin na letovanje na Debeli rtič in Punat. Pridružite se akciji in darujte tudi vi!
Več o akciji tudi na spletni strani: www.rks.si/morje
En klic do letovanja otrok
^EN KLIC DO
Daruj 1 EUR preko SMS
(*090°93 30 88 ) (fa MORJE na 191?) (feM0RJE5na191?)
s kUcm dorlnb VS EUit	Vrednost SMS sporeKla je 1 EUR.	Vrednost SMS sporočita j« 5 EUR.
Telekom Slovenije in Simobil se odrekata vsem prihodkom iz naslova storitve SMS Donacija za Rdeči križ Slovenije
Daruj 5 EUR preko SMS
33
sociflLfl IN HUMANITARNA DEJAvNosT
ko Marjano. S Hildo sta se spoznala pri Braniborju v Celju, kamor je hodil delat pa tudi jest. Izučil se je za vodovodnega instalaterja in to delo opravljal vse do upokojitve pri podjetju Vodovod Celje in tudi sicer živel v Celju. Poročil se je kar trikrat. Z drugo soprogo je imel hčerko Ireno, ki zdaj živi v Ljubljani. Sedaj je že 13 let vdovec, saj je njegova Hilda umrla potem, ko jo je kar 10 let negoval po možganski kapi. Ohranil pa je dobre stike z zetom in vnukinjo Simono z družino, ki ga obiskujejo in poskrbijo zanj, kadar je treba. Zanimivo in redkost za moškega je, da rad peče potice. Še danes. Pa ne le to, nasploh sam postori še marsikaj. In dela mu, pravi, ne zmanjka. Če ga kaj ostane, ga posvetu branju. Je velik ljubitelj knjig, na srečo pa mu tudi zdravje še dobro služi. Še vedno je tudi bistrega uma in je prijeten sogovornik.
franctacer
Franc Tacer se je rodil 9. maja 1922 v Bukovci, kjer je preživljal otroštvo do
Franc Tacer je počastil svoj 90. rojstni dan v družbi domačih in gostov
svojega 9. leta starosti. Potem je že moral iti »služit«. Osnovno šolo je obiskoval v Laškem, pozneje pa se je izučil za ključavničarja. Prvih nekaj let je delal kot rudar, potem pa v hrastniški steklarni, kjer so ga prepoznali kot izjemno sposobnega za strojno postavitev v njihovih enotah, tudi v srbskem Aleksincu. Leta 1943 se je poročil s Fani, ki je v zakon
pripeljala svojega sina, njima pa se je rodila hčerka Nada Regina. Zdaj je že 10 let vdovec, ima tri vnukinje, dva pravnuka in eno pravnukinjo. Posebnega hobija nikoli ni imel, bil pa je vselej ustvarjalen, inovativen, iznajdljiv in človeški do svojih tovarišev in podrejenih. Do svojega 80. rojstnega dne je bil še zdrav kot dren, zadnja leta pa žal ni več tako. Ponosen je, da je bil v partizanih, še bolj pa, da je ogromno stvari doma vedno postoril sam. Motor si je kupil že v rani mladosti, pozneje tudi avto, v vožnji je naravnost užival, vse dokler pri 80. letih ni več podaljšal vozniškega dovoljenja. Od združenja šoferjev in avtomehanikov si je kot šofer z najdaljšim stažem prislužil celo zlato značko. In njegov recept za dolgo življenje? Pri tegobah mu pomagajo »žavbe«, ki si jih je sam kdaj pripravil s Tacerjevega hriba, sicer pa sta mu v veliko oporo tudi nečakinja in njen mož Beno.
Vlado Marot
težave z drogo? ni šE prepozno!
Zavod Pelikan - Karitas, Litijska cesta 24 v Ljubljani, nudi pomoč odvisnikom in njihovim svojcem. Vsak tretji četrtek v mesecu od 18.00 do 19.30 vabimo na skupino za svojce vse, ki se osebno ali prek svojih bližnjih srečujete s problematiko zasvojenosti, tudi če situacija še ni zrela za odločitev za zdravljenje. Več informacij o naših programih zdravljenja v komunah po vsej Sloveniji lahko dobite vsak delovni dan od 8.00 do 20.00 na telefonski številki 051 339 725 ali elektronskem naslovu pelikan@karitas.si. Obiščete lahko tudi spletno stran www.pelikan.karitas.si.
zeliščni vrt v domu starejših laško
Svetovni dan Zemlje, ki smo ga letos praznovali že šestintridesetič, smo v Domu starejših Laško obeležili z zasaditvijo zeliščnega vrta. Delavci doma smo skupaj s stanovalci in sodelavci iz gostinstva v petek, 20. aprila, kljub muhastemu aprilskemu vremenu z obilo dobre volje poskrbeli za ureditev in zasaditev zeliščnih gredic.
Prepričanje, da ima stik z naravo ugoden vpliv na človeka, je staro stoletja. Dokazano je, da pristen stik človeka z naravo, pa naj si bo pasiven ali aktiven, ugodno vpliva na zniževanje stresa, lajša simptome določenih bolezni in izboljšuje splošno počutje. Stanovalci doma bodo lahko pri načrtovanju in skrbi za vrt aktivno sodelovali, ga obiskovali ali pa le opazovali skozi okno svoje sobe. Še posebej pozitiven učinek imajo zeliščni vrtovi na osebe, ki so zbolele za demenco, saj lahko znani vonj v človeku prebudi določene spomine iz preteklosti, prav tako pomemben pa je učinek sprostitve in pomirjanja.
Ker smo vrt zastavili kot uporaben in terapevtski zeliščni vrt hkrati, smo nanj posadili tako
stara zelišča in začimbe, ki so jih gospodinje že od nekdaj uporabljale pri kuhi, kot tudi sodobnejše rastline, ki bodo v gostinstvu služile kot dekoracija. Med drugim smo bili, poleg uporabnosti rastlin, pozorni tudi na barvno pestrost in privlačnost rastlin za žuželke in metulje, saj je tudi to pomembna komponenta terapevtskega vrta. Vse rastline na zeliščnem vrtu smo opremili z napisi, stanovalci pa so v mizarski delavnici izdelali dekorativni kozolček, ki obiskovalce povabi na ogled vrta. Ob gredicah je postavljen tudi rastlinjak, ki smo si ga lani prislužili v oddaji Na vrtu, saj smo izdelali najlepšega vrtnega palčka.
Zeliščni vrt si lahko ogledate ob predhodni najavi na recepciji Doma starejših Laško.
Vodja programa oskrbe starejših Janja Podkoritnik Kamenšek
34
sociRLA IN HUMANITARNA DEJAVNOST/HISA GENERAdJ
Trubarjev dom upokojencev prejel POTRDILO dom kakovosti
V	četrtek, 17. maja, je bila v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu ob zaključku prvega cikla uvajanja standarda kakovosti E-Qalin podelitev potrdila dom kakovosti E-Qalin. Prvi cikel, ki traja tri leta, so zaključili v lanskem letu in letos pripravili dokumentacijo za potrdilo kakovosti. Prireditev je bila pospremljena s krajšim kulturnim programom, v katerem so nastopili prostovoljka Whitney iz Celja, domski pevski zbor Loški slavčki in mladi harmonikar Kristijan Štigl. Direktor Robert Potočnik je zbranim predstavil potek uvajanja standarda kakovosti in pregled izvedenih izboljšav v ustanovi.
V	obdobju uvajanja modela kakovosti so zaposleni predlagali več sto izboljšav,
od katerih jih je bilo že v prvem letu izvedenih nekaj deset. Med drugim so spremenili koncept dela v zdravstveni negi in oblikovali stalne skupine, ki na istem oddelku delajo dlje časa (približno pol leta), socialna služba je podaljšala delovni čas enkrat tedensko do 18. ure, zagotovili so tudi prisotnost dipl. med. sestre v popoldanskem času in ob sobotah, na različne načine izboljšali komunikacijo med službami znotraj doma, izboljšali zasebnost stanovalcev na negovalnem oddelku in še mnogo tega.
E-Qalin je vseevropski model upravljanja s kakovostjo, uveljavljen v Avstriji, Nemčiji, Švici, Italiji, Luksemburgu, na Češkem in v Sloveniji, zasnovan pa je za področje
dela domov za starejše in pozneje razširjen še na druge tipe socialnovarstvenih ustanov. Potrdilo je podelil gospod Franci Imperl, direktor podjetja FIRIS Imperl & Co. d. n. o., domu pa je čestital tudi podžupan občine Sevnica Jože Žnidarič, sicer tudi član Sveta zavoda.
Pomembno je tudi preverjanje zadovoljstva stanovalcev, svojcev in zaposlenih, ki se izvaja vsako leto. Letos bodo v TDU Loka anketiranje o zadovoljstvu izvedli že šestič. Rezultati so zelo spodbudni in jih bo v prihodnje težko preseči, zato bo treba trud vlagati predvsem v ohranitev dosežene ravni kakovosti.
G)
CENTER STAREJŠIH HIŠA GENERACIJ
ZVONČKI NA BREZJAH
Skupina Zvončki se že vrsto let druži vsako sredo med 16.30 in 17.00 v Hiši generacij Laško. Skupina trenutno šteje de-
vet članic, to so: Pavlina, Malči, Cvetka, Marija, Julijana, Roža, Štefka in Irena.
Častitljivo povprečje, 70 pomladi, je pred kratkim znižala njihova nova voditeljica Petra Šuster.
Poleg petja, pogovora in druženja nas povezuje želja po krajših izletih. Tako smo na deževni torek, 22. maja, odšli na Brezje. Tam smo se udeležili bogoslužja, po njem pa odšli na ribnik Žeje v Naklem, kjer nas je klepet prijetno pogrel, kljub temu, da se je sonce tega dne odločilo, da ne pokuka izza oblakov. Zvončki smo neizmerno hvaležni Franciju Rajhu, ki nas je varno pripeljal nazaj v Laško, hkrati pa vso pot skrbel za naše udobje. »Če bi vsi poznali moč smeha, ki je kakor tonik za zdravje in podaljšuje življenje, bi mnogi zdravniki ostali brez dela,« je dejal Orison S. Marden. In smeha Zvončkom zagotovo ne manjka.
Zvončki
DAN ZA SPREMEMBE
V soboto, 21. aprila, smo se pridružili vseslovenski akciji Dan za spremembe, katere slogan je bil Preženimo osamljenost. V Hiši generaciji smo za stanovalce blokov Savinjsko nabrežje 6 in 6a pripravili družabno popoldne, ki smo ga poimenovali Podaj mi roko -polepšam ti dan. S stanovalci in našimi prostovoljci smo za lepe dobitke igrali tombolo, nato pa smo se, kljub muhastemu vremenu, podali na balinišče in odigrali pošteno igro. Ob prigrizku in pijači ter seveda sproščenem klepetu smo naredili spremembo, takšno malo, morda neznatno, a za našo dušo tako lepo in pomembno - za vsaj en dan smo osamljenost pregnali vstran!
Petra Šuster, koordinatorka aktivnosti v CSHG Laško
35
hiša generacij
NAPOVED DOGODKOV V HIŠI GENERACIJ
Vsak torek
-	Klekljanje (Marjeta Dremel) (7.00-9.00)
Vsako sredo
-	Druženje skupine Zvončki (15.30-17.00)
JUNIJ_
Sobota, 16. junij:
-	Druženje ob petju (ob 18.00)
Torek, 19. junij:
-	Ustvarjalna delavnica Rojstnodnevne voščilnice (Marjeta Dremel) (9.00-11.00)
-	Nordijska hoja (Jožica Rajh) (ob 19.00)
Sreda, 20. juni
-	Klekljanje (Marjeta Dremel) (7.00-9.00)
-	Ustvarjalna delavnica Rojstnodnevne voščilnice (Ana Tošic) (9.00-11.00)
Četrtek, 21. junij
-	Klepet v dobri družbi (16.00)
-	Telovadba (Majda Šipek) (1. skupina: 18.00-19.00, 2. skupina: 19.15-20.15)
Torek, 26. junij
-	Nordijska hoja (Jožica Rajh) (ob 19.00)
Sreda, 27. junij
-	Klekljanje (Marjeta Dremel) (7.00-9.00)
Četrtek, 28. junij
-	Telovadba (Majda Šipek) (1. skupina: 18.00-19.00, 2. skupina: 19.15-20.15)
JULIJ_
Četrtek, 12. julij
-	Odprtje razstave ročnih del
(ob 17.00). Razstava bo na ogled do
nedelje, 15. julija, od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00.
Ponedeljek, 16. julij
-	Ustvarjalna delavnica slikanja akvarelov Ko iz packe nastane slika (Ana Tošic) (9.00-11.00)
Torek, 17. julij
-	Ustvarjalna delavnica izdelovanja indijanskih lovilcev sanj Ujemi svoje sanje (9.00-11.00)
Sreda, 18. julij
-	Ustvarjalna delavnica izdelovanja ročnih lutk iz filca Ogrejmo si prste (9.00-11.00)
Četrtek, 19. julij
-	Ustvarjalna delavnica izdelovanja slik s tehniko »iris folding« Slika poletja (9.00-11.00)
Petek, 20. julij
-	Ustvarjalna delavnica izdelovanja origami mape iz papirja Zgib - zgib (9.00-11.00)
SKUPINA MARJETICE
PRAZNUJE
10. ROJSTNI DAN
Medgeneracijska skupina za kakovostno starost Marjetice, ki se srečuje v Vili Hum Doma starejših Laško vsak ponedeljek popoldne, je maja praznovala svoj 10. rojstni dan. Kar ne morem verjeti, da čas tako hitro beži, saj se še danes povsem jasno spominjam, kako je bilo na našem prvem srečanju pred desetimi leti. Žal se prvega srečanja v skupini spominjam samo še jaz, saj se je zaradi bolezni in smrti v teh letih v skupini zamenjalo kar nekaj članov in članic skupine.
V	medgeneracijski skupini za kakovostno starost Marjetice se srečujemo prostovoljke voditeljice skupine ter stanovalke in stanovalci Doma starejših Laško, ki želijo svoj prosti čas zapolniti s prijetnim popoldanskim druženjem. Glavni namen druženja je, da bi starejši ljudje svoj prosti čas preživeli čim bolj kakovostno. Kakovostno v smislu, da izvedo ali se naučijo kaj novega, trenirajo svoje spretnosti in spomin, obujajo spomine na njim drage dogodke, se razvedrijo ob druženju ipd. Takšna oblika druženja in dela v skupini je odlična preventiva pred osamljenostjo, ki jo v tretji generaciji tako zelo poudarjajo strokovnjaki.
V	skupini Marjetice zato velikokrat igramo igri »vislice« ali »črke«. Pri obeh igrah je še kako potrebno uporabiti male sive celice, da člani in članice skupine
36
dosežejo zmago. Večkrat se tudi učimo novih stvari. Za ta del ponavadi poskrbi prostovoljka in voditeljica skupine Justina Škorja, ki s seboj prinese poučne knjige o tisoč in eni stvari. V skupini tudi radi obujamo spomine na stare čase, ki so povsem neprimerljivi z današnjimi. Včasih tudi kaj izdelamo. Za to ponavadi poskrbi prostovoljka in voditeljica skupine Rezika Škoberne, ki svoje znanje pridno nabira na delavnicah, ki potekajo v Hiši generacij v Laškem. Seveda pa vsa leta v skupini ohranjamo praznovanje rojstnih dni naših članic, članov in skupine ter seveda vseh večjih praznikov, ki se zvrstijo čez leto. Od vseh dejavnosti, ki potekajo v skupini Marjetice, imajo člani in članice skupine še vedno najraje tombolo. Prav zanimivo jih je opazovati, kako navijajo za svoje številke in kako so veseli, če zmagajo in osvojijo glavno simbolično nagrado, ki jo v večini kar vsi nesebično delijo z ostalimi člani skupine, ki niso imeli sreče pri igri. V skupini Marjetice že od vsega začetka tudi pridno zapisujemo vse, kar se dogaja v naši skupini, da bomo lahko večkrat pokukali v leta nazaj, kaj smo počeli.
Kot prostovoljka voditeljica se v skupini zelo veliko naučim in lahko rečem, da rek Karla Gloersena še kako drži, ko pravi: »Ne postajamo pametni od tega, kar smo slišali, temveč od tega, kar smo doživeli!« Želim si, da bi v skupini Marjetice doživeli še veliko lepih trenutkov, ki bi nas vse duhovno napolnili in obogatili.
Voditeljica skupine Irenca Kovčan
PREPREČEVANJE PADCEV V STAROSTI
V letošnjem letu smo organizirali tečaj Preprečevanje padcev v starosti, katerega idejni vodja je Inštitut Antona Trstenjaka v Ljubljani, kjer sta se Marjeta Knez in Petra Šuster tudi izobrazili za t. i. širite-ljici. Naša skupina je štela 10 članov in toliko je tudi bilo naših 2-urnih srečanj, na katerih smo se v krogu na podlagi naših izkušenj in znanj strokovnjakov pogovarjali o nevarnostih za padce v svojem okolju in o tem, kaj lahko naredi vsak sam in kaj vsi skupaj, da do padcev ne pride; če pa že pride, kako ublažiti njihove posledice. Vsak tečajnik je prejel priročnik, v katerega je zapisoval svoja spoznanja, pa tudi število ponovitev telesnih vaj, s katerimi smo krepili svoje telesno ravnotežje. Če si uspešen, je prav, da si nagrajen. Največja nagrada tečaja so nova spoznanja in znanja, ki bodo pripomogla h kvalitetnejšemu in varnejšemu življenju, a za posladek smo odšli še na ogled razstave mandal, ki sta jih razstavljali slovenski avtorici Vanda Omejc in Gabrijela Žele-znik v Celju. Ob ledeni kavi je vsak udeleženec tečaja prejel spominsko diplomo.
S tečajem Preprečevanje padcev v starosti bomo v Hiši generacij nadaljevali. Zato vabljeni vsi, ki bi se ga radi udeležili, da se predhodno prijavite osebno na Savinjskem nabrežju 6, Laško, ali na 03 734 18 80 oz. 051 436 240.
Petra Šuster,
koordinatorka aktivnosti v CSHG Laško
Drugi angleški piknik družin na livadi pri treh sekvojah_
V soboto, 12. maja, smo se otroci, starši in strokovne delavke vrtcev Sedraž, Zidani Most in Rimske Toplice zbrali pred vrtcem Ostržek Rimske Toplice. Skupaj smo se odpravili na livado - gozdno jaso parka Rimskih term, kjer stojijo tri mogočna drevesa, sekvoje, ki so znamenitost Rimskih Toplic. Le zakaj? Odpravili smo se na drugi angleški piknik družin. Veseli in pokriti z različnimi pokrivali, s pletenimi košarami v rokah in z odejo pod pazduho smo se odpravili proti cilju. Prihod na cilj je bil nekaj posebnega, saj nam je pravo dobrodošlico zaigrala Vaška godba Vrh nad Laškim, ki jo vodi kapelnik
Ivan Medved. Sledilo je iskanje prostora za odejo. Zatem smo se lepo posedli. Sonce je ravno prav grelo, ptički so pripravili pravi koncert in vsi smo uživali. Kar naenkrat se je pojavila vila Sekvoja, ki je predstavila zgodbo o treh sekvojah. Ker vas ni bilo tam, vam jo zaupamo. Sekvoje, ki rastejo na gozdni jasi v Rimskih Toplicah, so bile prenesene iz znanega londonskega botaničnega vrta Kew Gardens. Sadike štirih orjaških sekvoj so potovale v lesenih nahrbtnikih in skupaj z nahrbtniki so jih tudi posadili. Posajene so bile 1879. leta v spomin na obisk angleške princese in pruske prestolonaslednice Viktorije Adelaide Mary Louise, ki je tisto leto počitni-kovala v Rimskih Toplicah. Lepota našega kraja in zdravilna moč termalne vode sta jo tako očarali, da je dala posaditi orjaške sekvoje, ki so danes osrednji motiv gozdne jase in ponos vseh nas. Ta veličastna gostja je tako v našem kraju pustila mogočen pečat. Njej na čast smo to srečanje poimenovali angleški piknik družin. O sekvojah smo izvedeli, da so v resnici mamutovci (včasih pa jim rečemo orjaške sekvoje) in so največji organizmi na svetu. Znanstveno ime: Sequoiadendron giganteum. Doma so na zahodu ZDA, na pogorju Sierra Nevada in živijo izjemno dolgo. Otroci iz vrtcev so vili Sekvoji pripravili
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
lep in prisrčen nastop. Miha Ocvirk je na violončelo zaigral tri skladbice za vilo Sekvojo in vse, ki imajo radi godala. Žal pa v zadnjem obdobju opažamo, da sekvoje dobivajo rjave iglice, torej so zbolele, zato iščemo poti, kako jim pomagati. Ker si želimo, da bi še veliko let krasile livado, smo izdelali dopisnice z naslovom Pomagajte sekvojam, s katerimi želimo širšo javnost opozoriti na rjavenje, propadanje teh mogočnih dreves. Na drugem angleškem pikniku družin smo tako poklonili 133 dopisnic, kolikor let domujejo sekvoje v Rimskih Toplicah, ki so jih obiskovalci piknika poslali svojim prijateljem. Po dopisnice se je pripeljal poštar Jože Naglič, ki je pripeljal paket bonbonov in razglednic Rimskih Toplic. Pobral je dopisnice in jih varno odpeljal na pošto. Mi smo uživali na »dekah« in se sladkali z dobrotami, ki so bile skrite v pletenih košarah. Skupaj smo preživeli lep dan in spletli novo zgodbo. Pri tem so nam pomagale Rimske terme, Pošta Rimske Toplice, Vaška godba Vrh nad Laškim, Miha Ocvirk in vsi, ki ste se udeležili drugega angleškega piknika družin. Domov smo se vračali zadovoljni v želji, da postane angleški piknik na odeji pri treh sekvojah tradicionalno srečanje družin v Rimskih Toplicah.
Jelka Kapun
OSKOVtfA SOLA
PRI mož A TRUBAR a A
LAŠKO
Evropska vas_
Tudi letos smo sodelovali v mednarodnem projektu Evropska vas, ki poteka pod okriljem Evropske hiše Maribor. Namen in cilj projekta je spodbuditi medkulturno razumevanje, toleranco, solidarnost, spoznavanje drugih narodov in držav v Evropski uniji ter hkrati spodbuditi zavedanje lastne kulturne identitete. Mi smo raziskovali Španijo. Sodelovalo je 415 učencev in 24 mentorjev oz. učiteljic in učiteljev matične šole, PŠ Debro, PŠ
Reka, PŠ Rečica, PŠ Šentrupert, PŠ Vrh in oddelka z nižjim izobrazbenim standardom. Projekt je potekal čez vse šolsko leto.
Učenci so raziskovali, spoznavali, izdelovali in odkrivali znamenitosti in posebnosti te zanimive dežele. Rezultati njihovega dela so bili zelo raznovrstni in ustvarjalni izdelki. Nastali so plakati, reprodukcije španskih slikarjev, kiparski izdelki, mozaiki, makete, pahljače, različni obeski, kazala za knjige, okraski, družabne igre, lutke, glasbeni inštrumenti, španski simboli ... Poslušali smo španske pravljice, se učili španskih pesmi, spoznavali španske besede, plesali in dramatizirali. Del svoje ustvarjalnosti in znanja smo predstavili na zaključni prireditvi v Celju 9. maja.
Predstavili smo se z barvito špansko stojnico, ki so jo krasili izdelki naših učencev. Ponujali smo sladke španske vetrce, ki se jim mimoidoči niso mogli upreti. Na glavnem trgu pa so plesalci plesnega krožka pod mentorstvom učiteljice Tanje Vrhovšek navdušili s plesnim kolažem: Španija - dežela športa - Od olimpijskih iger do svetovnih prvakov v nogometu.
Ob dnevu šole smo v avli matične šole pripravili razstavo celotnega našega dela in predstavili tudi dramsko plesno ustvarjanje učencev pri krožkih. Cilj projekta je bil dosežen. Učenci so na zanimiv, domiseln in ustvarjalen način spoznali to slikovito deželo.
Vodja projekta Karolina Teršek
37
vzgoja in izobraževanje
Turizmu pomaga lastna glava_
Na matični šoli Laško in podružnični šoli Debro že tretje leto uspešno deluje turistični krožek. Letos smo se odločili, da združimo moči učenci iz obeh šol in sodelujemo na državnem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava. Na razpisano temo Všeč mi je smo oblikovali svoj turistični produkt z naslovom S Tabora na Krištof lahkih nog naokrog.
Izdelali smo turistično ponudbo za otroke, ki vključuje številne aktivnosti za mlade udeležence. Naša turistična pot se začne na gradu Tabor, kjer mladim turistom na grajski terasi predstavimo program, jim damo zloženko z zemljevidom, na katerem je označena naša pot. Na kratko jim predstavimo grad, s pogledom čez obzidje pa tudi Laško. Nato se spustimo po travniku do ploščadi pod gradom. Tu se skupaj igramo »gnilo jajce«,
ob spremljavi harmonike udeležence naučimo zaplesati nekaj otroških plesov, nato pa gremo po pešpoti do starega mestnega jedra. Laško jim prikažemo skozi pripovedke, nekaj pozornosti namenimo tudi pomembnim stavbam. Sprehodimo se do mostu čez Savinjo, predstavimo splavarstvo, nato pa krenemo čez most in železniški prehod proti cerkvi sv. Krištofa. Med potjo se ustavimo na travniku, kjer obiskovalce čaka poseben pikado. Namesto v običajno tarčo s krogi in številkami mečejo co-fek v devet slik z znamenitostmi Laškega. Za nagrado vsak dobi zvitek z opisano znamenitostjo, ki jo je zadel. Po prihodu na Krištof najprej pomalicamo, nato pa si v delavnicah vsak izdela svoj spominek (sliko na kamnu ali lesu, model splava, rožico iz krep papirja, cofek, vezen motiv na prtiček). Ko končajo, svoje izdelke pokažejo drugim, nato vsak svoj spominek vzame s seboj. Pred odhodom še enkrat zaplešemo plese, ki smo se jih na začetku naučili.
Pri pripravi so sodelovali vsi učenci, ki obiskujejo turistični krožek na obeh šolah, na predstavitvi pa so sodelovali: Taja Jančič, Maja Kumberger, Tadej Pasarič, Barbara Felicijan, Tina Kuk, Marko Vidič, Katarina Penič, Edona Abazi in Ana Blatnik - vsi so učenci 7. razreda. Sodelovali so tudi učenci izbirnega predmeta Turistična vzgoja in njihov mentor Andrej Gobec, učenci, ki so evidentirani kot nadarjeni na tehničnem področju, in njihova mentorica Anita Drnovšek ter učiteljica Mojca Povše, ki je poskrbela, da so bile besede pravilno zapisane in povedane na predstavitvi. Na razglasitvi rezultatov smo bili veseli in seveda tudi ponosni na svoje delo, saj smo prejeli srebrno priznanje.
Mentorica Slavica Šmerc
Uspešno leto za mlade fotografe
Člani foto krožka OŠ Primoža Trubarja Laško smo svojo pot začeli pred štirimi leti. In od takrat na svet gledamo skozi objektiv. V 6. razredu smo se torej k foto krožku prijavili najbolj »zagnani« in takrat so naše roke že držale majhne in priročne kompaktne fotoaparate. Najprej smo z mentorjem Andrejem Gobcem odkrivali mesto Laško, kjer smo skupaj posneli prve fotografije. Nato smo se na šoli predstavili s prvo razstavo in iz dneva v dan postajali vse boljši. Ker pa je naša šola tekmovala v Šolski košarkarski ligi, smo se udeleževali tudi teh tekem in jih fotografirali. Med tem smo privarčevali nekaj denarja in vsak si je kupil boljšo fotografsko opremo. Čez čas smo obvladali svoje fotoaparate in povabili so nas k fotografiranju prireditve Pivo in cvetje ter Športnega vikenda v Laškem. Foto-
Jaka Teršek - Pravica
Kaja Škorjanc - Večerni odsev
grafirali smo skoraj vsak dogodek, ki se je dogajal v našem kraju. Imeli smo veliko privilegijev, saj smo se povsod lahko povsem približali dogajanju.
Največje uspehe smo dosegli prav v letošnjem iztekajočem se šolskem letu. Med foto krožki v ligi ŠKL smo zmagali v vseh petih natečajih in s tem osvojili prvo mesto v skupnem seštevku. Nika Gobec in Jaka Teršek sta poslala svoje fotografije na natečaj Bistvo očem skrito, srcu odkrito. Vse njune fotografije so bile sprejete na razstavo, Jaka pa je celo posegel po najvišjem mestu, prejel zlato medaljo in bil sprejet v najuspešnejše slovensko fotografsko društvo - celjski Svit. Košarkarski klub Zlatorog nam je zaupal fotografiranje letošnje tekmovalne sezone, še posebej tekem v ligi ABA. Spet smo bili čisto blizu odličnim evropskim igralcem, tudi v dvorani Stožice. Maja pa sta Kaja
Škorjanc in Maša Dečman osvojili prvo in drugo mesto na natečaju Razvojne agencije Savinja iz Žalca na temo Knjiga v objektivu. V tem pestrem letu smo si ogledali in seveda fotografirali Muzej vojaške zgodovine v Pivki, smučarske polete v Planici in se udeležili zaključne prireditve Lige ŠKL v Kopru. Obenem smo obe šoli v Laškem opremljali z našimi izdelki in ponudili naše fotografije vsakomur, ki jih je želel in potreboval, na primer skupini Mi2.
Za nami so torej čudovita leta učenja fotografiranja in obdelovanja fotografij, drugačnih pogledov na okolico in dogodke, priprav razstav in predstavitev, vse to znanje pa nas bo zagotovo spremljalo v prihodnosti.
Nika Kunšek, Jaka Teršek, mentor Andrej Gobec
Maša Dečman - Moja muca
38
vzgoja in izobraževanje
Zeleni Jurij - glasnik pomladi, zelenja in nove rasti_
Zelenga Jurja vodimo, za špeha, jajca prosimo. O sveti Jurij orožnik, bodi ti naš pomočnik. Ob svetem Jurju maša je dobra kravja paša.
Zgodovinar Ignacij Orožen je v drugi polovici 19. stoletja pisal o jurjevanju v Laškem. Laščani so na jurjevo ovili kakega moža v zelenje (predvsem buko-vino) od glave do peta. Vodili so ga po trgu in peli. Spremljali so ga pastirji in pastirice. Ob zelenem Juriju sta bila dva dečka, eden je imel košarico in je pobiral jedila, drugi s sodčkom pa vino. Jurij se je zahvalil za darove tako, da je na zahtevo enega od spremljevalcev poskočil enkrat, dvakrat ali trikrat, odvisno od velikosti darila. Po končanem sprevodu so se zbrali v kakšni okrašeni hiši, jedli, pili, peli in plesali.
Običaj je sčasoma zamrl. Ponovno smo ga obudili učenci Osnovne šole Primoža Trubarja Laško pod vodstvom učiteljev in v sodelovanju z Etno odborom Jureta Krašovca Možnar. Vsako leto je v Jurija oblečen fant višje postave, dovolj močan, da nosi koš, odet v bršljan in bukovino. Letos se je v spremstvu pasti-
ric s cvetjem v košaricah in z venčki na glavah ter glasnih pastircev, ki so trobili na rogove in piščali, že triindvajsetič odpravil po laških ulicah. Spremljalo nas je šest harmonikarjev, ki so ubrano igrali. Sodelovali so učenci in učenke od 1. do 4. razreda matične šole, PŠ Debro in PŠ Rečica. Ne smemo pozabiti tudi staršev, tet, stricev, babic, dedkov, ki so sodelovali pri izdelavi venčkov, rogov, piščali in so poskrbeli, da so bili učenci zelo simpatični pastirji in pastirice. Med potjo smo se večkrat ustavili in s pesmijo Zelenga Jurja vodimo prosili za jajca in »špeh«. Večje, kot je bilo darilo, večkrat je Jurij v
zahvalo poskočil.
Posebnost je tudi cvrtnjak, to je jed iz stepenih jajc in slanine. Otroci, ki spremljajo Jurija, si cvrtnjak privoščijo za malico. Sprevod z zelenim Jurijem je svojo pot zaključil na občinskem dvorišču. Izbrali smo tri najdaljše in najglasnejše rogove iz naravnega materiala. Pastirci in pastirice pa so zaplesali nekaj ljudskih plesov.
Zahvalili bi se vsem za sodelovanje in pomoč pri izpeljavi jurjevanja ter organizacijam in posameznikom, ki so kljub težkim časom obdarovali Jurija.
Petra Velikonja, Tanja Bezgovšek
PŠ
jurklošter
Nagradni izlet_
Učenci eko krožka PŠ Jurklošter smo bili na nagradnem izletu v Kopru. V jeseni smo v okviru tedna mobilnosti sodelovali v natečaju Najboljša je tvoja energija - potujmo drugače. Spraševali smo, katero in koliko energije porabimo v gospodinjstvu tedensko, mesečno in potem računali letno porabo. Ugotovili smo, da bencin oziroma nafta predstavljata velik delež gospodinjskih izdatkov. Najcenejša je vožnja s kolesi, pa tudi raba javnih prevoznih sredstev je cenejša
kot vožnja z avtomobili. Še najbolje pa je, če jo mahnemo kar peš - če je le mogoče.
Slovenske železnice so našo skupino izžrebale, nas uvrstile na seznam nagrajencev in prejeli smo brezplačno vožnjo z vlakom po Sloveniji. Ker smo želeli nagrado kar najbolj izkoristiti, smo se odločili za izlet v Koper. Uživali smo v dolgi vožnji, pa tudi z ogledom luke smo bili več kot zadovoljni. Videli smo velike ladje čisto od blizu, izvedeli smo in si ogledali, kako poteka natovarjanje in raztovarjanje ladij. Ugotovili smo, da je luka mesto v malem, ki pa je zelo obsežno, zato je bila vožnja z avtobusom znotraj pristanišča in med skladišči več kot dobrodošla. Tudi naša vodička po luki si zasluži vse pohvale, saj nas je zanimivo vodila in si za nas vzela več od predvidenega časa. Najbolj pa nam bo ostalo v spominu, da smo iskali in prehodili dobršen del Kopra, da bi se v vročem dnevu lahko osvežili s kepico sladoleda. Žal smo ostali praznih rok. Na srečo smo vsaj na železniški postaji potešili želje z lučkami in korneti. Na morju pa res ne moreš brez sladoleda! Zmanjkalo nam je časa, da bi si lahko ogledali še plažo, zato smo se zadovoljili le z namakanjem prstov v morsko vodo, toliko da smo ugotovili, da je morska voda slana.
Kljub vsemu smo bili z izletom zelo zadovoljni. Uživali smo tudi v vožnji nazaj. Učenci, ki so se prvič peljali z vlakom, so bili nad vožnjo še posebej navdušeni in verjamem, da bo marsikdo zaprosil starše še za kakšno vožnjo.
Hvala staršem, da so nam pomagali v projektu in nas pripeljali do Laškega in nazaj. Hvala tudi tako Slovenskim železnicam kot Luki Koper, da smo lahko preživeli doživetij poln dan.
Eko krožek PŠ Jurklošter
39
VZGOJA IN IZOBRAZEVANJE
Projekt IEARN
Učenci eko krožka PŠ Jurklošter smo bili od pozne jeseni dejavni v mednarodnem projektu IEARN, ki ga je koordinirala ga. Nuša Ocvirk iz centralne šole in ki je tudi priskrbela čebulice.
Novembra smo na gredico pred šolo posadili podarjene čebulice tulipanov. Kljub temu da je bila sredi dneva temperatura 2 stopinji nad ničlo, je bila zemlja po vrhu rahlo pomrznjena. Od takrat smo vsak petek okrog dveh merili temperaturo. Najnižja izmerjena temperatura je bila -9 stopinj Celzija, in sicer sredi petka, 3. februarja 2012. Najvišjo dnevno temperaturo smo izmerili 11. maja 2012, in sicer 29 stopinj Celzija.
Zanimivo je bilo tudi spremljanje rasti tulipanov. Prvi tulipan je pokukal na plan šele 19. marca, zadnji pa 28. marca. Tulipani so od vznika do cvetenja potrebovali približno mesec dni, saj je prvi zacvetel 17. aprila. Zanimivo je bilo tudi spremljanje rasti, saj je najvišji dosegel 45 cm, najnižji pa le 10 cm. Še bolj zanimiva pa je bila primerjava cvetenja med posameznimi šolami. Ugotovili smo, da so tulipani v Jurkloštru zacveteli precej pozneje kot ob drugih šolah, ki so sodelovale v projektu.
Najbolj pomembno pa je veselje, s katerim smo sadili in potem spremljali rast tulipanov in beležili ugotovitve. Kljub temu da so tulipani odcveteli, še vedno z velikim zanimanjem spremljamo in be-
_______1	
- j	
it .R	\ « JI ' .
' HM^^L i v 'm* i	■ ffc -f vf 'j 'I
—.—d** j	
^fj jHm	h. "-"■■P Mi-V I ' ivf 1
	-■ * j vt
IV W ^m	
1&Ž4 - J	jjfct: JML
h» ■ . ijH*	
ležimo tedensko temperaturo. Za gredico običajno skrbijo delavke šole in vrtca. Ponosni smo, da je bila tudi po naši zaslugi gredica pred šolo tako cvetoče pisana.
1
GLASBENA ŠOLA
LAŠKO -RADEČE
Letošnji izzivi mladih plesnih ustvarjalcev_
Letošnje šolsko leto je mladim plesnim ustvarjalcem naše občine prineslo kar nekaj izzivov. Zaradi obnove zgradbe nekdanje šole s prilagojenim programom - ta naj bi se letos jeseni spremenila v novo glasbeno šolo - že od oktobra 2011 gostujemo v telovadnici Vrtca Laško, kar je eden prvih letošnjih izzivov. Sicer zelo prisrčna telovadnica je za naše potrebe gibanja v prostoru brez ovir žal premajhna in želja po novih prostorih je z vsakim dnem močnejša. Se pa hkrati vendarle zavedamo, da gre pri obnovi stare stavbe za obširen projekt, s katerim ima Občina Laško veliko dela, in zato lahko samo upamo, da bodo vsi načrti kmalu realizirani.
Po prazničnem nastopu Novoletna plesna presenečenja smo plesno ustvarjanje namenili času in našo letno plesno predstavo naslovili Dotik časa. Na odru kulturnega centra se je odvrtela dvakrat: v sredo, 11. aprila, popoldne, in v četrtek, 12. aprila, v okviru dopoldanskega dela območne plesne revije. Letošnji koncept je v svoj okvir zajel čas, ki je v idejah plesalcev zanimivo zaživel. Ponovno smo si dokazali, da plesna ustvarjalnost ne pozna meja. Strokovna spremljevalka je za regijsko revijo plesnih skupin v Žalcu, ki je bila 17. maja, iz predstave izbrala dve koreografiji, nastali pod mentorstvom Špele Medved: Peščena ura (2. razred sodobnega plesa) in V ujetem trenutku (5. razred sodobnega plesa) ter koreografijo učenk 6. razreda Nič ... brezčasje, ki je nastala pod mentorskim vodstvom Barbare Kanc.
Letos se je presenetljivo veliko plesalk odločilo za dodatno plesno ustvarjanje. Prirediti smo morali interni izbor, na katerem smo izbrali plesne miniature, ki so se predstavile na območni plesni reviji ali na predizboru mednarodnega tekmovanja mladih plesnih ustvarjalcev Opus. Ne glede na izbor velja poudariti, da je
plesati na odru sam ali v duetu popolnoma drugače, kot je odplesati koreografijo v skupini, in delo na lastnih plesnih miniaturah je pomembno doprineslo k nadgradnji plesnih znanj vsake plesalke, ki se je lotila tega izziva. Izbor strokovne spremljevalke je pomenil, da so se na regijski plesni reviji v Žalcu predstavile: Maja Kumberger (Zrno), Maruša Zdo-uc in Lata Zalokar (Barve), Regina Ja-kšič, Tjaša Pogačar in Adriana Kampuš (Včasih greš pa ne veš, kam), Nika Gobec in Monika Škorjanc (Stik, dotik, umik). Predizbor tekmovanja Opus je bil 14. aprila v Ljubljani in je pomenil izbor miniatur, ki so se 9. junija predstavile v Celju. Našo šolo so zastopale učenke: Zarja Nemec (Pesem o soncu), Val Jelenski in Lucija Mlakar (Različnost v enakosti), Taja Padežnik (Sladke in gladke besede), Kaja Škorjanc (Upanje), Sara Polanc in Tina Belej (Podpora). Mentorici Barbara Kanc in Špela Medved sva zelo ponosni na vse, ki ste letos naredili korak naprej in svoj prosti čas še dodatno preživeli v duhu plesne ustvarjalnosti. Sicer pa izzivov še ni konec, pred nami so letni izpiti učencev sodobnega plesa, hkrati pa se pripravljamo na zaključni nastop, ki bo 18. junija, ob 18. uri, v Kulturnem centru Laško - vljudno vabljeni na splet plesne tehnike in ustvarjalnosti.
Ameriški avantgardni plesalec in ko-reograf Erick Hawkins je na vprašanje, kateri ples je najlepši, med drugim odgovoril, da ples, ki si dovoli, da se zgodi, in ki nikoli ne dovoli, da bi se isti mehurček razpočil dvakrat. Ta misel je nov izziv in hkrati moto našemu plesno ustvarjalnemu delu v prihodnje in če bi želeli biti tudi vi del naše plesne zgodbe, vas vabimo, da se nam pridružite.
Špela Medved
40
Pisani balon 2012
Pa smo ga spravili pod streho, je dejal glavni organizator prireditve Jurij Šuhel. Komentar se je seveda nanašal na Pisani balon 2012. Po desetih dnevih žaganja, »šraufanja«, lakiranja, zbiranja materiala in še marsičesa, kar je bilo potrebno za sestavo skate parka. Čeprav so bile napovedne večdnevne plohe, nismo opustili upanja in smo se spopadli s petkovimi padavinami. Dež nas ni spravil v obup, nas je pa pripravil, da smo uporabili plan B. Tako bi se na tem mestu zahvalili Osnovni šoli Primoža Trubarja, ki je brez problemov zagotovila suh prostor za sobotni otroški del prireditve Pisani balon v šolski telovadnici. V soboto nismo zaman pričeli delati ob peti
uri zjutraj, ko smo tovorili zajtrk, mize, igrala in drugo kramo za izvedbo prireditve in je bil ves trud poplačan z gručo obiskovalcev, ki so kljub prestavljenemu programu uspeli najti lokacijo prireditve.
Tudi Občina Laško je zopet podprla projekt in strpno opazovala gradnjo skate parka na občinskem dvorišču. Skate park se je izkazal za pravo atrakcijo, saj se je v treh dneh na parkirišču pred banko zbralo precej obiskovalcev in seveda gruča adrenalina željnih športnikov, ki bi z veseljem uporabljali skate rampe ves čas. Upamo, da bi se v kratkem času našel ustrezen prostor za postavitev parka za stalno, saj je jasno: mladi želijo skate park. Prosimo, vzemite si čas in poglejte na spletno stran www.pisani--balon.si, kjer so omenjeni naši sponzorji. Brez podpore gotovo ne bi šlo ;).
Rok Remic Foto: Uroš Knez
Pogovor s Kvintetom do jutra_
le kdo si ne želi zabave do jutra?
»Ostal bom muzikant in noša moj bo gvant ...,« si prepevajo fantje iz Kvinteta do jutra, ki prihajajo iz okolice Franko-lovega in Laškega. Z glasbo, ki ji danes posvetijo največ svojega prostega časa, se ukvarjajo že od malih nog.
Kako dolgo že sodelujete in kdo sestavlja vaš ansambel?
Po več letih prijateljstva smo se leta 2009 združili v ansambel in najprej igrali za zabavo le ožjemu sorodstvu in prijateljem. A ker dober glas seže v deveto vas, smo kmalu začeli nastopati pred vedno večjo množico in postali prepoznavni po svoji karizmi, dobri volji in po tem, da znamo dihati z ljudmi, saj na svojih nastopih občinstvo spravimo na noge in poskušamo narediti nepozabno vzdušje. Ansambel sestavljamo kitarist Jaka Špe-glič, klarinetist Dušan Kovač, trobentač Matej Jančič, harmonikar Gregor Pu-šnik in njegov brat dvojček, baritonist Nejc Pušnik.
Kako poskrbite za dobro vzdušje?
Igramo narodno in narodno-zabavno glasbo. Izvajamo pa tudi zanimive šov programe, tako da v naši družbi smeha ne manjka.
Ob kakšnih priložnostih igrate?
Igramo ob različnih priložnostih: na rojstnih dnevih, obletnicah, porokah, presenečenjih ...
Že imate svojo spletno stran?
Za zdaj še nimamo svoje spletne strani, najdete nas na Facebooku (Kvintet do jutra).
Kakšni so vaši cilji v prihodnosti?
Malo že razmišljamo o svoji lastni skladbi in udeležbi na kakšnem festivalu. Želimo pa tudi, da bi v takšni zasedbi ostali še dolga leta, saj glasba združuje naša srca.
Iris V in Barbara J.
Foto: Blaž Senica
41
mladi/šport
Element Adija Smolarja_
Drugo leto zapored je Laški akademski klub vikend v aprilu namenil kulturi. Lakov kulturni vikend, kot so poimenovali dogodek, je bil 13. in 14. aprila v Muzeju Laško in Šmoclu, in sicer z otvoritvijo že 8. fotografske razstave KLAK in koncertom kantavtorja Adija Smolarja. Z dvodnevnim dogajanjem so v Laku želeli delovanje kluba predstaviti čim širši populaciji (in ne le študentom), ki jih zanimajo fotografija, umetnost in glasba. Da je projekt dosegel svoj namen, že nekaj let dokazujejo tudi sami obiskovalci, saj se otvoritve razstave in koncerta udeležujejo različne generacije Laščanov, občanov in radovednežev z vseh koncev Slovenije.
Prvi dan kulturnega vikenda, v petek, 13. aprila, je svoj epilog dobil 8. fotografski natečaj KLAK z naslovom Element. V Muzeju Laško so študentje podelili nagrade letošnjim najboljšim fotografom, na ogled pa razstavili okoli 90 fotografij avtorjev iz vse Slovenije, ki so element
videli predvsem v naravi, ljudeh in delu človeških rok. Komisija, ki so jo letos sestavljali Nika Damjanovič, uni. dipl. umetnostna zgodovinarka ter študentka primerjalne književnosti in slovenščine, ter fotografa Andrej Gobec in David Brusnjak, je izbrala tri najboljše posamezne fotografije in tri najboljše opuse. V kategoriji posameznih fotografij je komisijo najbolj prepričala fotografija z naslovom Sprehajalec avtorja Izidorja Ga-šperlina, nagrade pa sta prejela še Maja Kerčmar za fotografijo Dvojajčna dvojčka in Marjan Korenjak za Element 7b.
Med opusi si je prvo mesto prifotografi-ral Dare Ferjan s ciklom Element = Ha dva vOda - Izvir življenja, Borut Grce je z Elemeti osvojil drugo nagrado, tretjo pa je komisija podelila Andreji Ravnak in njenem opusu Concrete abstracion.
Otvoritev razstave, ki je bila odprta za javnost do konca aprila, je z glasbenim vložkom popestril trobilni kvintet Laške pihalne godbe, kar pa je že napovedovalo dogodek naslednji večer. V soboto, drugi dan kulturnega vikenda, je bil poudarek na glasbi. V goste je prišel Adi Smolar, ki je napolnil dvorano Kursk v Šmoclu. V sproščenem vzdušju, ob izvirnih besedilih in ob pripovedovanju anekdot je nemalokrat nasmejal številčno občinstvo, ki so kantavtorju večkrat pomagali zapeti katero od njegovih skladb. Le kdo si ni v brado mrmral verzov pesmi Bog ne daj, da bi crknu televizor, Je treba delat, Jaz ne grem v šolo in mnogih drugih, ki jih je ob spremljavi na kitaro prepeval glasbenik.
Projekt, kjer je poudarek predvsem na kulturnem udejstvovanju, se je tako ponovno izkazal za dobro potezo, ki jo študentje nameravajo nadaljevati tudi v prihodnjih letih.
Nika Košak
občinsko prvenstvo v kegljanju 2012
Letošnje občinsko prvenstvo v kegljanju je potekalo aprila in maja na kegljišču Golovec v Celju, organiziral pa ga je Ke-gljaški klub Pivovarna Laško. Tekmovali smo v ekipni in posamični konkurenci. V ekipnem delu tekmovanja je nastopilo pet moških in tri ženske ekipe. Moška ekipa šteje šest tekmovalcev, ženska pa tri. V tekmovanje za najboljšo kegljačico in najboljšega kegljača v Občini Laško za
leto 2012 se je uvrstilo po šest najboljših tekmovalcev iz ekipnega dela tekmovanja.
Med ženskimi ekipami je slavil Ke-gljaški klub Tim Laško, sledila sta mu Društvo upokojencev Rimske Toplice in Kegljaški klub Pivovarna Laško. Med
moškimi ekipami je bil najboljši Keglja-ški klub Pivovarna Laško, za njim pa sta se uvrstila Kegljaški klub Tim Laško in Društvo upokojencev Rečica. Med posameznicami se je najbolje odrezala Marina Šmauc iz DU Rečica, drugo mesto je osvojila Milena Počivalšek iz DU Rimske Toplice, tretje pa Slavica Firm iz KK Pivovarna Laško. Med moškimi posamezno je zmago domov odnesel Ivan Zor-ko, drugo mesto je zasedel Anže Zajec, oba iz KK Pivovarna Laško, tretje pa Andrej Šmauc iz DU Rečica.
Kegljaški klub Pivovarna Laško
šport
GREMO V HRIBE TUDI ZUNAJ MEJA DOMOVINE
Zvesti našemu načelu, združiti prijetno s koristnim, smo naredili en korak v prepoznavnosti laškega pohodništva in pivovarne tudi mi in to kar zunaj meja naše Slovenije, saj smo ob našem potepanju po prelepi Črni gori obiskali tudi znameniti in večini Slovencev dobro znani Lovčen ter se nanj seveda tudi povzpeli. Prevzel nas je s svojo lepoto v prekrasnem sončnem vremenu, uživali smo, pa čeprav sta bila tako cesta kot mavzolej zaradi zimskih razmer še zaprta. Nepozaben vzpon po zasneženi gorski cesti, v majicah in kratkih hlačah, kar je nepozabno v idiličnem gorskem okolju, ki nas je na koncu poti nagradilo še s čudovitim razgledom na velik del Črne gore, tudi z nepozabnim pogledom na zaliv Boke Kotorske.
Lepo je bilo pravzaprav vse dni našega dopustovanja pred prvomajskimi prazniki, saj smo imeli čudovito, skoraj poletno vreme, tudi v morju smo se že lahko namočili brez pretirano naježene kože. Tako smo med drugim prepotovali celotno črnogorsko primorje od Herceg Novega do Ulcinja in Ade Bojane, obiskali Kotor, Skadarsko jezero, Budvo, Bar, Pe-trovac na moru itd. Bilo je res lepo in, kar je najpomembneje, na vsakem koraku sta
nas pričakala resnična preprostost in prijaznost domačinov, čeprav je bilo takrat do turistične sezone še dober mesec dni.
Še danes smo pod vtisom lepot črnogorske pokrajine in našega potepanja. Nismo se ustrašili malo daljšega potovanja in zagotovo se v Črno goro še vrnemo, gotovo že prihodnje leto, takrat bo na vrsti raziskovanje notranjosti njihove dežele.
Matija, Milena, Mitja, Marinka, Roman, Simona, Stanko in Marjan
MLADINSKI ODSEK PD RIMSKE TOPLICE
Letošnje šolsko leto je bilo za člane mladinskega odseka PD Rimske Toplice še posebej pestro in zanimivo, saj so
ROCK NAD LAŠKIM LETOS ŠE VEČJI IN ŠE BOLJŠI!
V sklopu praznika Krajevne skupnosti Vrh nad Laškim se bo tudi letos nadvse miren in tih kraj Vrh nad Laškim za eno noč prelevil v Rock nad Laškim. V petek, 22. junija, bo »rocka-lo« in pokalo po vseh šivih. Ob 16. uri bo tradicionalni košarkarski turnir, pred prihodom glasbenih skupin pa bodo ozračje ogrele zumba plesalke. Skupine, s katerimi bomo zažurali v sobotno jutro, bodo: Kronika, Soul Collectors, Štajnbrik in Rope, za maksimalni dvig temperature pa bodo poskrbeli člani benda CoverLover, med katerimi je nekdanji bobnar pri Šank Rocku Aleš Uranjek, zdaj najbolj prepoznaven kot žirant v oddaji X-fac-tor. Vabimo vas, da se nam pridružite v tem pestrem petkovem večeru in se 22. junija zabavate z nami!
Športno društvo Vrh nad Laškim
vsak mesec osvojili nov vrh Zasavske planinske transver-zale. Mladinski odsek PD Rimske Toplice, pod okriljem katerega deluje tudi planinski krožek na OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, je v tem šolskem letu organiziral skupno kar osem pohodov. Jeseni smo se pod vodstvom načelnika
mladinskega odseka Bogomirja Mastna-ka in mentorice Tanje Teraž odpravili na Mrzlico, Kal in Šmohor. Tudi pozimi nismo počivali; pogumno smo se odpravili na Janče, Partizanski vrh in Čebine ter Zasavsko sveto goro. Pohod na Janče nam je ostal še v posebno lepem spominu, saj smo pot začeli v meglenem jesenskem vremenu, na vrhu pa nas je pričakal sneg,
ki se je lesketal v soncu. Otroško veselje je bilo nepopisno. Spomladi smo obiskali Bohor, Lisco in Lovrenc ter se udeležili vsakoletnega srečanja zasavskih mladih planincev, ki je bilo letos na Kalu. Mladi planinci so na pohodih spoznavali lepote narave, pridobivali znanje o planinstvu, se družili in tako spletli lepe medsebojne odnose. Naši mladi planinci so na pohodih pokazali veliko mero vztrajnosti, solidarnosti in lepega vedenja, za kar si zaslužijo še posebno pohvalo. Vse utrinke z naših pohodov si lahko ogledate na profilu PD Rimske Toplice na Facebo-oku.
Tanja Teraž
43
društva
ČEBELARJI sMo zopet
rojili
Sobota, 5. maj, jutranje meglice dajejo prostor sončnemu dnevu, ki je pred nami. Ura je osem, prva vozila že iščejo prostor na parkiriščih ob Osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem in podružnični šoli Debro. Pripeljali so preko 400 mladih čebelarjev, ki so prišli v Laško na 35. državno srečanje in tekmovanje, ki je letos v organizaciji Čebelarske zveze Slovenije, OŠ Primoža Trubarja Laško in Čebelarskega društva Laško potekalo v Laškem. Mladi krožkarji čebelarji vseh starosti in jakostnih skupin so v spremstvu svojih mentorjev in predstavnikov svojih šol prišli pokazat svoje na novo pridobljeno čebelarsko znanje. Tekmovanje je potekalo na obeh laških šolah in je bilo glede na poznejše odzive izredno dobro in vzorno organizirano, za kar gredo vse pohvale vsem udeleženim učiteljem, kuharicam, hišnikom in vodstvu šole oz. ravnateljici Milici Pušnik. Čebelarji smo se posvetili
Prejemniki odličja Antona Janše II. stopnje
zaključni prireditvi in razglasitvi rezultatov, ki je bila pod šotorom ob debrski šoli. Rezultati, ki so jih dosegli mladi čebelarji krožkov iz Šentruperta, Laškega, Debra in Rimskih Toplic, so zelo spodbudni. Vse čestitke vsem udeležencem in prejemnikom priznanj. Za nas so vsi zmagovalci. Za bodoče čebelarstvo se ni treba bati. S pozdravi in zahvalami predsednika ČZ Slovenije Boštjana Noča, ravnateljice laške šole Milice Pušnik, predsednika ČD Laško Franca Šolarja, podžupana Občine Laško Jožeta Senice ter ob izredno prijetnem nastopu otrok iz debrske šole smo se polni lepih vtisov razšli.
Dneva pa še ni bilo konec, kajti pred nami je bilo še praznovanje 110-letnice delovanja ČD Laško, ki smo ga pripravili v Kulturnem centru Laško. Svečana seja in podelitev priznanj in zahval najzaslužnejšim čebelarjem in podpornikom čebelarjev so popestrili še citrar Peter Napret ter nepozabna skupina šolarjev podružnične šole Šentrupert pod vodstvom Renate Kolšek. Čebelarsko društvo Laško spada med najstarejša delujoča društva v občini. Smo tudi med najaktivnejšimi čebelarskimi društvi v Sloveniji, na kar nas je opozoril sam predsednik ČZ Slovenije Boštjan Noč. Mnogo lepih besed nam je, poleg gostov iz prijateljskih društev, izrekel tudi podžupan Jože Senica. Seveda nam lepe besede godijo, hkrati pa tudi obvezujejo, da to, kar smo, še nadgrajujemo. Vsem, ki ste nam kdaj kakorkoli pomagali pri izvajanju našega programa, se ob tej priložnosti v imenu vseh čebelarjev iskreno zahvaljujem, kajti vaša podpora je tudi podpora slovenskemu čebelarstvu.
Predsednik ČD Laško Franc Šolar
konjerejsko drustv
Konjerejci in konjerejke smo zadnji dan v aprilu organizirali četrto postavitev mlaja pri kozolcu na Slogih. Kot pretekla leta smo tudi letos mlaj postavljali ročno. Več kot 25 mož je dvigovalo 31 metrov dolgo smreko z »žavri« in »piknami«, kot po domače rečemo pripomočkom za postavljanje mlaja. Po postavitvi smo se nekoliko okrepčali s hrano in pijačo, nato pa ob mraku zakurili kres. Kresovanja so se udeležili tudi vaščani in simpatizerji našega društva. Veselo druženje se je končalo v zgodnjih urah naslednjega dne. Praznični maj smo nadaljevali že naslednjo soboto, ko smo se člani društva in prijatelji
vrh nad laSkim
odpravili na potep po Koroški. Ogledali smo si rudnik svinca in cinka v Mežici ter koroški pokrajinski muzej Ravne, kjer so nam predstavili železarstvo, gozdarstvo in lesarstvo na Koroškem skozi zgodovino. Odpravili smo se še na splavarjenje po reki Dravi, kjer so nam pripravili kratek kulturni program in krst novega flosarja. Gostili so nas tudi konjeniki CountryClu-ba Slovenj Gradec, ogledali pa smo si še cerkvico sv. Jurija na Legnu z bogatimi arheološkimi najdbami, ki so vidne skozi stekleno dno. Dan smo zaključili v Zgornjem Doliču z večerjo in, kot je za nas ko-njerejce značilno, z glasbo in plesom.
P
i
Foto: Klaudija Seitl
cambridge museum slovenija tesno povezan tudi z našimi kraji
Cambridge Museum Slovenija deluje od leta 2001. Muzej ima sedež v Kamniku, na Mrzlem Polju pri Jurkloštru pa ima svojo ekološko kmetijo z etnološkim muzejem. Že vse od začetka delovanja uspešno sodeluje s šolami in drugimi iz-
44
obraževalnimi ustanovami, njihovo poslanstvo pa je mladim radovednežem in odraslim pokazati zbirke eksponatov iz različnih zgodovinskih obdobij.
Angleško-slovenski muzej je drugi konec tedna v maju sodeloval na 40. Minfosu, mednarodni razstavi mineralov in fosilov v Tržiču, kjer sta si njegovo paleontološko zbirko iz podružničnega muzeja z Mrzlega Polja, ki obsega fosile z vsega sveta in zbirko mineralov, ogledala tudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in njegova žena Barbara Miklič Türk. Bianca Rumble, predstavnica Cambridge Museuma Slovenija, jima je predstavila vizijo inovativnega muzeja, ki izvaja izobraževalne delavnice po vsej Sloveniji. V Tržiču je muzej sicer
vodil tri izobraževalne module delavnic: Pradavnina I in II ter Ledena doba, ki so bili zelo dobro obiskani, saj je bilo mogoče videti tudi nekaj manjših okostij dinozavrov. Z dvema interaktivnima avtonomnima pleo robotoma pa so predstavniki muzeja obiskovalcem prikazali, kako naj bi se obnašali mladi dinozavri.
Cambridge Museum Slovenija je že razstavljal na PŠ Jurklošter, v tamkajšnjem vrtcu in na OŠ Dobje ob njeni 20. obletnici. V Jurklošter so povabili tudi nekaj šol iz Murske Sobote in Artič, ki so si poleg fosilov ogledale razstave materialnih angleških virov, vire iz obdobja obeh vojn in zadnje najdbe.
J. Š.
Člani ZSRM Laško regijski in državni prvaki_
Člani Združenja šoferjev in avtomeha-nikov Laško smo se sredi maja udeležili 30. državnega in delovnega tekmovanja poklicnih voznikov ZŠAM Slovenije, ki je bilo v Ljubljani in se ga je udeležilo tudi več drugih zvez iz različnih krajev Slovenije. Tekmovali smo v poznavanju strokovne teorije cestnoprometnih predpisov in spretnostni vožnji. Pri slednji sta zlasti pomembna natančnost med raznimi ovirami in čas, medtem ko sama hitrost ne toliko. Tekmovanje je potekalo v kategorijah: tovornjak do 3,5 t, tovornjak nad 3,5 t, avtobus, vlačilec s priklopnikom in tovornjak s priklopnikom. Člani ZŠAM Laško smo tekmovali v vseh kategorijah, posamično in ekipno. Dosegli smo zelo
dobre rezultate, saj smo osvojili kar šest pokalov. Posamično smo zasedli eno prvo in dve drugi mesti, ekipno pa smo prav tako osvojili eno prvo in dve drugi mesti ter s tem drugič zapored postali državni prvaki s prehodnim pokalom. Veseli in ponosni smo na dosežen rezultat. Če bomo tako uspešni tudi prihodnje leto in v tretje osvojili žlahtni prehodni pokal, kar je naša velika želja, bi to bila za nas posebna čast, saj bi pokal trajno ostal v naših rokah.
Še pred tem je bilo aprila regijsko tekmovanje celjsko-zasavske regije na poligonu Ločica ob Savinji. Na njem smo sodelovali tudi člani ZŠAM Laško, dosegli zelo dobre rezultate in postali regijski prvaki. Žal opažam, da se vsako leto tekmovanj udeležuje manj tekmovalcev, kar ni dobro, saj ne gre le za to, kdo bo zmagal, ampak
društva
sta pomembna tudi sodelovanje in druženje. Še najbolj pa je pomembno obnavljanje znanja iz cestnoprometnih predpisov, ki se pogosto spreminjajo. To vsem koristi pri vsakodnevnem poklicnem delu, pa čeprav je treba poudariti, da poklicni vozniki ne povzročijo veliko nesreč. Želim si, da bi v prihodnje sodelovalo več tekmovalcev iz vseh ZŠAM. Vsem tekmovalcem seveda čestitamo tudi mi. Srečno vožnjo!
Martin Pušnik
pgd laško
laški gasilci pred novimi izzivi_
V obdobju od našega visokega jubileja, 140-letnice, ki smo jo praznovali pred dvema letoma, laški gasilci nismo spali in počivali, ampak smo še naprej trdo delali in bdeli nad požarno varnostjo v Laškem. Smo pa gasilci po vsej Sloveniji močno razočarani nad odnosom države do nas. Razumemo, da so pred nami težki časi, da je treba varčevati, vendar je lahko varčevanje na račun varnosti sila nevarno. Da boste vedeli, o čem govorim, naj povem, da država od nas zahteva vedno višje standarde znanja, opreme, zahteva posebne zdravniške preglede in s tem z odgovornostjo bremeni lokalne skupnosti in sama gasilska društva. In kot vedno pozabi na denar. Ko iz društva pokličeš v Ljubljano, naj si bo na Ministrstvo za obrambo, Gasilsko zvezo Slovenije ali katero od agencij, dobiš vedno isti odgovor: obrnite se na lokalno skupnost, občino. K sreči se naš župan zaveda pomena gasilcev in ima za nas obilico posluha, vendar smo prišli do spoznanja, da občina sama
ne bo več mogla zagotavljati potrebnih sredstev. Zato apeliram na vsa podjetja v Laškem, da stopijo skupaj in pomagajo pri financiranju gasilske službe v Občini Laško. V celotni občini je osem gasilskih društev in okoli 450 operativnih gasilcev, ki so pripravljeni kadarkoli priskočiti na pomoč. Vsa ta gasilska moč je brezplačna, naša nagrada je hvaležnost ljudi, ki smo jim pomagali. Potrebujemo pa finance za nakup zaščitne opreme, gasilske tehnike, gasilskih vozil. Oprema operativnega gasilca, ki jo mora imeti po standardu GZS, stane najmanj 1.300 evrov. Zato, kot sem dejal, apeliram predvsem na podjetja, da v skladu s svojimi zmožnostmi podprejo svoje lokalno gasilsko društvo, saj se na njihovo pomoč lahko vedno zanesejo, povsod: v Laškem, Rečici, Šentrupertu, Vrhu nad Laškim, Rimskih Toplicah, Zidanem Mostu, Jurkloštru in Sedražu.
Sicer pa imamo gasilci PGD Laško pred sabo nov izziv. Želimo namreč imeti poklicno jedro, kar pomeni med tri in pet zaposlenih gasilcev. Pri tem računamo na pomoč Občine Laško in vseh podjetij v Laškem. Prostovoljno gasilsko društvo s poklicnim jedrom je načrt vodstva PGD
Laško v obdobju 2013-2018. Mi smo pripravljeni delati, ste nam vi pripravljeni pomagati? Da mislimo resno, smo v začetku letošnjega leta pričeli servisirati gasilne aparate in hidrantno omrežje. Nekaj podjetij v Laškem je že prepoznalo naš trud in nam dovolilo, da se izkažemo pri servisiranju. Hvala jim za to. S tem so podjetja dobila tudi večjo požarno varnost, saj naši gasilci vedo, kako so gasilna sredstva pripravljena na morebitno intervencijo, kje v njihovem podjetju so nameščena, poznajo pa tudi samo situacijo podjetja. Vsa podjetja v Laškem ter seveda tudi občane in občanke prosimo, da nas podprejo pri našem delu in nam prepustijo svoje gasilnike in hidrantna omrežja v servisiranje, saj vam zagotavljamo, da je naša storitev kvalitetna, konec koncev smo gasilci in s tem skrbimo tudi za samo požarno preventivo v kraju. Prek našega partnerja izvajamo tudi vsa ostala dela, povezana z varstvom pri delu. Podprite nas, s tem pa bo storjen prvi korak k uresničitvi naše velike želje: poklicnega jedra. Laško to potrebuje in si vsekakor tudi zasluži.
Bojan Špiler, predsednik PGD Laško
pgd recicfl
Državno gasilsko tekmovanje_
V soboto, 26. maja, je v Velenju potekalo državno gasilsko tekmovanje. Gasilsko zvezo Laško so kot regijski prvaki iz leta 2011 zastopali člani B PGD Rečica.
Enota članov B se je na tekmovanje začela pripravljati že pozimi, tako da so na tekmovanje odšli dobro kondicijsko pri-
pravljeni. Kljub odličnim rezultatom na zadnjih društvenih vajah so na državnem tekmovanju članom ponagajale tlačne
cevi, zaradi česar so dobili preveliko kazenskih točk. Rezultat je tako zadoščal le za osvojitev bronaste tekmovalne značke.
V društvu pa kljub nekoliko slabšemu rezultatu ni razlogov za žalost, saj smo izredno zadovoljni s podporo donatorjev, ki so nam finančno in materialno omogočili udeležbo na državnem gasilskem tekmovanju. Prav tako se enota članov B iskreno zahvaljuje svojim navijačem in predsedniku GZ Laško, tov. Jožetu Rajhu, ki jih je spodbujal s tribun velenjskega stadiona.
45
društva
sRECNo v ZRBUKovico,
Rudarska dediščina naših krajev počasi tone v zgodovino. Medtem ko smo etnološko društvo, ki se bo ukvarjalo z zgodovino rudarjenja v naših krajih, dobili šele letos, v Grižah deluje že osem let. Ker so vseskozi dejavni, že imajo kaj pokazati. Pred kratkim so zaključili enega od dveh projektov v okviru lokalne akcijske skupine.
Motor vsega dogajanja, prvi mož društva, upokojeni dr. Jože Hribar, je sicer na oko zelo miren gospod, a vidi se, da ima polno glavo idej; je nemiren kot jamski škrat, pa tudi približno tako hudomušen, predvsem pa zna nagovoriti tovariše iz društva, ko je treba kaj narediti. Društva, ki zdaj šteje 70 članov, imajo pa tudi rudarsko četo z enainpetdesetimi člani in 8-članski podmladek osnovnošolcev, ni bilo težko ustanoviti, saj je bila množica ljudi, povezanih z rudarstvom, ki radi zavihajo rokave, ko je treba kaj narediti.
»Naše društvo smo ustanovili leta 2004 na pobudo rudarjev, ki so delali v okoliških rudnikih, nekateri pa živijo na našem območju in so še zaposleni v velenjskem rudniku. Odločili smo se, da naredimo rudarski muzej, zbirali smo različne predmete in nastala je zbirka v domu kulture Svoboda v Grižah,« navdušeno pripoveduje Ivan Hribar, predsednik Etnološkega društva Srečno, »ob tem pa smo zasnovali še tri muzeje na prostem.« V zbirki hra-
Napisna tabla muzeja
griže in uboje
nijo le tiste predmete, ki so jih našli izključno na njihovem območju. Vsak od predmetov ima svojo zgodbo in zgodovino. Imajo tudi nekaj predmetov, ki jih drugje v Sloveniji ne bi našli, pa verjetno tudi ne kje v širšem evropskem prostoru. Hranijo »pulmotor« (aparat za oživljanje ob zastrupitvi s plinom), ki je star več kot sto petdeset let. V zbirki imajo tudi dragoceno jamsko akumulatorsko svetilko, ki je preživela eksplozijo, nadzornik, ki jo je nosil, pa ne. Hranijo tudi dragoceno ročno uro častitljive starosti in »šrango«, s katero se je dalo pretovarjati jamski les. Sicer pa je v zbirki kolekcija jamskih čelad in svetilk, od oljenk in karbidovk do bencinskih in akumulatorskih svetilk in vrsta drugih predmetov, zanimivih zapisov in slikovnega gradiva. V društvu so izdali že tudi vrsto poučnih gradiv. Rudarji so svoje predmete, s katerimi so si služili kruh in so jih spremljali vse delovno obdobje v dobrem in slabem, z veseljem prinesli v muzej, da bi jih ta hranil v spomin poznejšim generacijam.
O vsem tem je tekla beseda na konferenci z naslovom Ohranjanje rudarske dediščine: prispevek k razvoju podeželja, ki so jo 10. maja pripravili v Etnološkem društvu Srečno v Grižah v okviru projektov LAS Spodnja Savinjska dolina: Rudarska dediščina Zabukovica--Liboje in Delavke knapovke, ta, drugi projekt v Etnološkem društvu Srečno prav v tem času zaključujejo.
Tem, mlajšim generacijam, posvečajo še posebno skrb, saj so na treh mestih, v Libojah, Zabukovici in Grižah, na dveh od teh ob šolah, postavili muzeje na prostem, ki jih posebej skrbno urejajo otroci. Še dobro, da imajo skrbne dedke in babice, ki jim pripovedujejo o tem, kaj vse so doživeli pri svojem delu v jami - če danes to poslušajo z odprtimi usti, bodo jutri vedeli, da morajo to tradicijo v prihodnosti negovati tudi sami.
Boža Herek
Dediščina z veliko začetnico
Poslej tudi v naših krajih. 11. aprila je 11 ustanovnih članov ustanovilo Rudarsko etnološko društvo Brezno-Huda Jama, od takrat pa upokojeni rudarji in druga zainteresirana javnost pridno izpolnjujejo pristopne izjave za vpis k temu društvu.
Rudarski »kumarati« pri delu
Vse skupaj si je zamislil Andrej Mavri, avtor knjige Med Kojzico in Šmohorjem, ki je v založniško medijski hiši Vigred iz Laškega izšla lani, tudi sam rudarski sin, ko je ob zbiranju gradiva za pričujočo knjigo obiskal številne rudarske družine in se z njimi pogovarjal. Pa se ni ustavil zgolj ob tem, potem ko je knjiga ugledala luč sveta, je nekaj mesecev pridno ždel na sedežu Rudnika Trbovlje-Hrastnik v Trbovljah in prečesal vso dokumentacijo, povezano z rudarstvom. »Posebej skrbno sem pregledal vso kadrovsko dokumentacijo, da bi ugotovil, kako se je gibala fluktuacija rudarjev v različnih obdobjih rudnika in si skrbno označil, kje, v kateri škatli je kaj,« navdušeno pripoveduje Andrej Mavri. Za ustanovitev društva so bili številni razlogi: ujeti še zadnji vlak pri zapisovanju pričevanj še živečih rudarjev o vsem, kar so doživeli v jami, popisati želijo tudi vse objekte, ki so služili za delovanje rudnika, in pa letošnja 20. obletnica, ko je zadnji voziček odpeljal iz rudnika Laško. Ob letošnji 20-letnici zaprtja laškega rudnika pripravljajo slovesnost v nedeljo, 1. julija, popoldne (brunarica Pri knapu pod Babo na Zavratih); slavje bodo oblikovali prav že vpisani člani tega društva in številni simpatizerji ter tovariši iz okoliških krajev.
B.H.
MUZEJ ELEKTRopRENosfl FflLfl LflšKo obogaten z novo zbirko
Le malo Laščanov, kaj šele drugih Slovencev ve, da je bila prva naprava za proizvodnjo elektrike na vodni pogon v Sloveniji zgrajena leta 1885 (po ustnem izročilu celo leta 1881) v Zdravilišču Laško. Tako je prva žarnica v Laškem oz. na spodnjem Štajerskem zasvetila že šest let po Edisonovem odkritju žarnice (v prvotni oz. patenti obliki je razstavljena v muzeju Fala Laško), ko se je pričelo obdobje neslutenega napredka za človeštvo. Čeprav so bile v naslednjih desetletjih na ozemlju sedanje Slovenije zgrajene posa-
46
mezne manjše proizvodne enote, je bila elektrifikacija možna šele z izgradnjo večjih proizvodnih objektov in prenosom električne energije na večje razdalje. To se je zgodilo leta 1924, ko je podjetje Fala zgradilo 77 km dolg 80 kV daljnovod (DV) od HE Fala do razdelilne transformatorske postaje (RTP) 80/35 kV Laško in naprej DV 35 kV od RTP Laško do TE Trbovlje. V Sloveniji in takratni Jugoslaviji je bil to prvi prenosni daljnovod, uveljavilo se je tudi prvo paralelno obratovanje v večjem obsegu in ustanovljen je bil
prvi vzdrževalni obrat v RTP Laško. To je pomenilo pričetek razvoja elektropreno-sne dejavnosti v Sloveniji.
Na predhodno navedeno prvo napravo za proizvodnjo električne energije na vodni pogon v Sloveniji ni ostalo nobenega spomina, fotografije ali delčkov naprave, razen skromnih pisnih dokumentov. Podobno bi se lahko zgodilo tudi s spomini na razvoj prenosne dejavnosti v Sloveniji. Toda marljive roke delavcev so skozi desetletja ohranile marsikateri starinski eksponat in rodila se je ideja o oblikova-
društva/literarni kotiček/oglasi
nju muzejske zbirke, seveda na lokaciji, kjer se je vse skupaj začelo. Zato ni naključje, da je muzej lociran v RTP 110/35 kV Laško, v prvem delu pa je bil odprt 8. oktobra 2004 na slovesnosti ob 80-le-tnici prenosne dejavnosti na ozemlju Slovenije. Muzej je v prvem delu tematsko razdeljen na tri temeljna področja: razvoj tehnike razdelilnih transformatorskih postaj, razvoj daljnovodne tehnike in kadrovsko statistiko. Konec maja pa so slovesno odprli še drugi del muzeja in predstavili dopolnjeno zbirko dragocenih eksponatov. Ob predstavnikih Elektra Slovenija je trak prerezal župan Laškega Franc Zdolšek. Muzej je v drugem delu razširjen z agregatom iz hidroelektrarne Čegeljše iz Podljubelja pri Tržiču. Slednji je edinstveni primerek s Francisovo spiral-
no turbino iz leta 1903, predstavlja prvo visokotlačno napravo pri nas, z vodnim padcem 104, 6 metra pa tudi eno prvih hidroelektrarn na svetu s padcem nad 100 metrov. Razstavljen agregat je opremljen še z originalnim vzbujalnikom, generatorjem 2 MVA, 6,6 kV napetosti, vztrajnikom in pripadajočimi ležaji. Ob tem so z animacijo prikazani tudi prido-
bivanje, prenos in distribucija električne energije od proizvajalca do potrošnika. Prav tako so na ogled daljnovodna oprema in oprema iz razdelilnih transformatorskih postaj ter računalniški elementi, laboratorijski pripomočki iz Elektroin-štituta Milana Vidmarja, relejne zaščite, merilni instrumenti, električni števci in nekdanja komandna plošča ter še vrsta elementov, ki so jih in jih še vedno uporabljajo delavci Elektro Slovenija pri svojem delu sistemskega operaterja prenosnega omrežja.
Muzej si je mogoče ogledati po predhodni najavi na tel. 03 703 5211 vsak delovni dan med 8. in 15. uro, za organizirane skupine pa tudi čez konec tedna.
Mag. Srečko Lesjak
MAJ
Živo pisan svet postane travnik v maju -kot rajski vrt -odprt samo za naju.
Na krilih veter črička petje s sabo nosi,
oblak navihan pomladni dežek trosi.
S cvetlic pa zlato sonce hladno roso briše, greje travne bilke in pod poletje se podpiše.
Hermina Palčnik
hvaležnost
Želim si poleteti, se dvigniti visoko pod nebo in poljubiti mavrico.
Želim se potopiti globoko na morsko dno, objeti školjko biserno.
Želim povzpeti se visoko na goro se usodi zahvaliti, da mi dovoli živeti.
In želim preteči dolge milje, da se zahvalim za obilje sreče in veselja, ki ga čutim do življenja.
C. B.
savinja
Savinja, če sedli na tvoj bi breg in v tišini poslušali tvoje šumenje, morda bi razumeli, kaj nam govoriš, ko na videz brezbrižno mimo valoviš.
Svoji bolečini in obupu kljubuješ, srečo, veselje nam opisuješ, šumiš kot odsev naših duš -v soncu žariš kot srca v veselju, včasih pa mirna uživaš v brezdelju.
A kot mi se včasih ujeziš, bregove prestopiš, brziš. Se jeza poleže, se v strugo spustiš. Nov dan je - spet v soncu blestiš.
Cvetka Berginc
NOVO V LITIJI
LANTANA HIDROKOLON TERAPIJA JE METODA
NOTRANJEGA RAZSTRUPLJANJA TELESA, KI JO IZVAJAMO V PODJETJU LANTANA D. O. O., NA ZASAVSKI CESTI 3, V LITIJI.
Terapija pomaga pri izgubi odvečnih kilogramov, kroničnem zaprtju, putiki, artritisu, kožnih izpuščajih, aknah, alergijah, kronični utrujenosti, glavobolih, psihični napetosti in drugih zdravstvenih težavah.
PO HIDROKOLONSKI TERAPIJI SE BOSTE POČUTILI SVEŽI, VITALNI IN POLNI ENERGIJE.
INFORMACIJE NA TELEFONU 040/59-59-36 OZIROMA NA WWW.LANTANA.SI.
11 I
m


DEMIDA
^ ARHITEKTURA
Demida arhitektura d.o.o. je družba, ki se ukvarja s projektiranjem objektov visoke gradnje in prostorskim načrtovanjem.
Izdelujemo:
-	projekte za stanovanjske, nestanovanjske, poslovne in gospodarske objekte:
□	idejne zasnove,
□	projekti za pridobivanje gradbenega dovoljenja,
□	projekti za izvedbo,
□	projekti izvedbenih del.
-	prostorske načrte:
□	občinski podrobni prostorski načrti,
□	strokovno gradivo za pripravo občinskih podrobnih načrtov.
T
Log 50, 8294 BOSTANJ tel: 07 81 84 059 http://demida.si
¡TT~

illBir
i-U
47
ODA.
ŽEJNA ZMAGE!
Oda iz Lurda
Odlična voda je že skozi zgodovinsko izročilo primerjalna prednost Pivovarne Laško in pomembna surovina za proizvodnjo njenih izdelkov. Ni naključje, da se je leta 1999 trgu predstavila ustekleničena voda pod blagovno znamko Oda. Na zelo redko poseljenem območju v Rimskih Toplicah, sredi gozda, se nahaja izvir Lurd, iz katerega se črpa izvirska voda Oda. Izvir varuje zaščitni sloj dolomitov, skozi katerega voda potuje desetletje. Prav zaradi počasnega pretakanja in precejanja je povečana samoočiščevalna sposobnost vodo-nosnika, zato so vplivi s površine zanemarljivi oziroma jih ni. Vse to izvirsko vodo Oda po kakovosti uvršča v sam evropski vrh.
Pivovarna Laško je tudi upravljavec vodovodov v Občini Laško, vodovodno omrežje s katerim upravlja meri 300 km in ima 2.613
priključnih mest, kakovostna voda pa je zagotovljena iz štirih vodovodnih območij. Tako kot ostali polnilci embaliranih vod tudi Pivovarna Laško upošteva vse predpise in kakovostne standarde, kar potrjuje tudi s pridobljenim standardom HACCP, ki zagotavlja proizvodnjo varnih in zdravstveno ustreznih živil.
Oda sledi trendom
Oda se je po 13 letih odločila, da je čas za osvežitev. Zato je odvrgla staro papirnato etiketo in se odela v svežo, prenovljeno podobo, s PP (poli-propilensko) etiketo. Tako lahko sedaj plastenko po uporabi brez slabe vesti odvržete v zabojnik za plastenke, saj PP etikete za razliko od papirne etikete ni več potrebno ločevati od plastenke. Za poletno "ra-jžanje" pa smo pripravili tudi novo, priročno pakiranje šestih 0,5l plastenk.
Skladno s trajnostnimi načeli Pivovarne Laško je tudi plastenka Oda od leta 1999, ko je prišla na trg, pa do danes odvrgla nekaj svoje teže. Plastenka je namreč "shujšala" za 20 odstotkov. Vsi naši napori so usmerjeni v to, da težo plastenk še znižamo, seveda v okviru omejitev, ki jih postavlja proizvodnja in logistika ter statika (oblika) plastenke.
Najboljši športniki pijejo Odo
Pivovarna Laško v svojem odgovornem ravnanju od nekdaj ogromno vrača v svoje lokalno okolje kot tudi v širši slovenski prostor, predvsem v obliki podpore športa in kulture. Tako je Pivovarna Laško sponzor Olimpijskega komiteja Slovenije vse od njegovih začetkov, voda Oda pa od svojega vstopa na trg v letu 1999 uradna voda Teama Slovenie (slovenske olimpijske reprezentance).
Letos je olimpijsko leto, organizatorji poletnih olimpijskih iger v Londonu že mrzlično odštevajo dneve do uradne otvoritve, sestavljajo se ekipe najboljših športnikov, ki bodo zastopali barve svojih držav, vsi ljubitelji športa pa se veselijo, da bodo navijali za svoje varovance. Od doma ali v živo, na veličastnem prizorišču.
Poletite z nami v London
Na olimpijske igre je vezana nagradna igra Oda, v kateri potrošnike vabimo, da zbirajo zamaške Ode in se hkrati potegujejo za lepe nagrade, svoj spomin pa lahko urijo v spletni igrici na Facebooku. Nagradna igra združuje tudi dobrodelnost in ekološko osveščenost, saj bomo skupaj z Zvezo prijateljev mladine zbirali zamaške in otroke v delavnicah osve-ščali o pomenu zbiranja, ločevanja in recikliranja odpadne embalaže.
Nagrade v nagradni igri so zanimive, dva srečneža, ki bosta prejela glavni nagradi pa si bosta izbrala vsak svojega spremljevalca, s katerim si bodo v živo ogledali Olimpijske igre v Londonu. Kot sponzorji OKS-a podarjamo dva tridnevna aranžmaja za dve osebi z ogledom košarke in atletike, kjer bodo lahko navijali za našega Primoža Kozmusa v metu kladiva kot tudi kronski biser olimpijskih iger - šprint na 100 m.
več na: www.oda.si ali http://www.facebo-ok.com/OdaVoda.
ŽEJNI IGER! ŽEJNA ZMAGE!
Oda. Le voda. Življenje jo hoče!
i ljubeznijo ga varimo od leta
Ssill
Pivovarna Laško odpira svoja vrata
V sredo, u. 7., bo v Pivovarni Laško zopet veselo, saj bomo že tradicionalno za vse radovedneže med 14. in 18. uro odprli vrata v hram laškega piva in jim omogočili, da si pobližje ogledajo proizvodnjo piva ter nazdravijo ob spremljavi Laške pihalne godbe in mažoretk.
Pridite in nazdravite z nami!
Pivovarna Laško, d.d., Trubarjeva ulica 28, 3270 Laško
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!
48
RIMSKE TERME	OGASTYO PRET	EKLOSTI ZA IZZIVE S			EDANJOSTI
sm	_>_*ta	«MOUSSU®"	es	0	(jjji », ' V ^ ^
Restavracija Sofija
Otvoritev restavracije Sofija! Kdaj in kje?
V	četrtek, 7.6.2012 ob 12.00 uri v Rimskih termah v hotelu Sofijin dvor****.
Vabimo vas, da nas obiščete ob vseh priložnostih, kijih želite dopolniti z enkratnim kulinaričnim doživetjem. V kuhinji restavracije Sofija diši po domačih jedeh in jedeh iz mednarodne kuhinje. Gurmanske užitke zaokroža ponudba vrhunskih vin iz vseh treh vinorodnih dežel Slovenije.
V	restavraciji lahko priredite raznovrstne dogodke: obletnice, posebna svečana ali protokolarna srečanja, poročna kosila ... Nudimo vam vikend kosila med 12:00 in 15:00 uro ter gurmanske večerje s štirimi hodi.
KAVARNA PRINCESE VIKTORIJE
Kavarni princese Viktorije v Rimskih termah nudi vrhunske sladice, prigrizke, solate, dnevne juhe in osvežilne napitke. Vsak petek in soboto se lahko sprostite ob zvokih žive glasbe. Vljudno vabljeni!
Odpiralni čas: vsak dan 12.00-22.00 / sobota 12.00-23.00	Odpiralni čas: vsak dan 7.00-23.00
Naravne kopeli v Rimskih termah
Edinstven ambient, ki ga krasi 2000-letna tradicija, vam ponuja doživetje izvirnih termalnih kopeli in čudovita, nepozabna razvajanja v dvoje. Nudimo vam enkratno doživetje preteklosti, obdano s svežino narave in umirjenostjo okolja. Sprostite misli in se pustite razvajati Okrepite imunski sistem in očistite telo ter se prepustite zdravilnim rimskim vrelcem, s katerimi si povrnete življenjsko energijo. Ponujamo vam pester izbor naravnih kopeli: harmonija ljubezni, sadna svežina,naravno razkošje, žlahtni poljub in rimska zgodba. Čas izvajanja kopeli: 60 minut Cena: 55 eur za 2 osebi
VSAKDAN PO 18. URI V WELLNESS CENTRU AMALIJA:
Plačajte eno vstopnico za bazen in drugo vstopnico vam podarimo! Plačajte eno vstopnico za Deželo savn Varinia in drugo vstopnico vam podarimo!

poletno razvajanje v rimskih termah
Posebna poletna ponudba
Termin: 22.6.2012-31.8.2012 med 11:00 in 18.00 uro
Razvajajte sebe in svoje čute na poletni terasi zunanjega bazen. Prepustite
se spretnim rokam naših maseijev in v objemu narave izpopolnite vaš dan.
Vroča poletna ponudba.
Masaža hrbta
8 EUR /10 min
Nudimo vam tudi Ayurvedske masaže in anticelulitne terapije.
Masaža Kokosov poljub & palačinka s kokosom Masaža Objem manga & mangova krema Masaža Dotik Orienta & lonček s sadjem
35 EUR/45 min 35 EUR/45 min 35 EUR/45 min
} Naložba v vašo prihodnost
OPERACrp DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA
Evropski sklad za regionalni razvoj
Ne zamudite priložnosti! Za ostale dnevne ugodnosti povprašajte na wellness recepciji. T: 03/ 574 20 30
Rimske terme d.o.o. | 03 574 20 111 info@rimske-terme.si | www.rimske-terme.si
Na družinsko kopanje v Thermano!
o	Kopanje za 2 odrasla + 1 otrok,
o	hrana in pijača,
o	bazeni z valovi,
o	neskončni vodni užitki pod stekleno kupolo,
o	pester program animacije v času poletnih počitnic.
že od 45.90 €
f i	A	www.thermana.si | in fo@ therm an a. si
THERMANA	V .	034232,00108081,9
WELLNESS PARK LASKO

Natožba v vaso prihodnost
T'
*velja za imetnike Zlate kartice Thermana Cluba.
Velja do 30. 6.2012 za vstop na vse bazene Thermane Laško. Popusti se med seboj Izključujejo. Za predčasen izhod nI vračila denarja. V
KUPON
Kupon ugodnosti 2=3
Ob nakupu 2 vstopnic, vam 3. podarimo!
THERMANA
Laško
48.PIVG^eVETJE
12.-15. julij 2012 Laško www. p ivo - c ve tj e. si
Četrtek, 12. 7.
Petek, 13. 7.
Pivovarna Laško	10.00
Muzej Laško	12.00
Hiša generacij	17.00
Zgornji vrt hotela Savinja	18.00
Ploščad pri Kulturnem centru	18.00
Šotor pri hotelu Hum	19.00
Ulice Laškega	19.30
Šotor pri hotelu Hum	21.00
Oder Laško Club*	20.30
Oder Laško Zlatorog*	20.30
Oder Bandidos*	20.30
Sobota, 14. 7.
»Laško in cvetje« razstava Likovnega društva Laško razstava »150 let Laške pihalne godbe«
razstava ročnih del Društva upokojencev, Društva invalidov in Hiše
generacij Laško
otroški živ žav
tekmovanje v JET BALL-u
Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom
Promenadni vrvež po ulicah Laškega
ansambel Kaplja
Jezdeci prostranih dimenzij, Artbeaters, Manouche, Ditka
Modrijani, Mambo Kings
Gov't Mule, Tinkara Kovač, Trio Oko
Pivovarna Laško	10.00	»Laško in cvetje« razstava Likovnega društva Laško
Muzej Laško	12.00	razstava »150 let Laške pihalne godbe«
Šotor pri hotelu Hum	16.00	Naj harmonikar Pivo in cvetje in predizbor za Zlato harmoniko Ljubečne
Hiša generacij	17.00	razstava ročnih del Društva upokojencev, Društva invalidov in Hiše
		generacij Laško
Trubarjevo nabrežje	17.30	Martin Krpan najmočnejši Slovenec
Valvasorjev trg	18.00	etno prireditev Lepo je res na deželi«
Zgornji vrt hotela Savinja	18.00	otroški živ žav
Ulice Laškega	19.30	Promenadni vrvež po ulicah Laškega
Šotor pri hotelu Hum	20.00	ansambel Poskočni muzikantje
Oder Laško Club*	20.30	Katarina Mala, Jure Torl Trlo
Oder Laško Zlatorog*	20.30	Ansambel Saša Avsenika z gostom Alfijem Nipičem,
		Slavko Ivančič in klapa Solinar, Manuela Brečko
Oder Bandidos*	20.30	Hladno Pivo, MI2, Kill Kenny
Pivovarna Laško Šolsko igrišče
Muzej Laško	12.00
Šotor pri hotelu Hum	15.00
Hiša generacij	17.00
Zgornji vrt hotela Savinja	18.00
Valvasorjev trg	18.00 Ploščad pred Kulturnim centrom 18.00
Ulice Laškega	19.30
Oder Laško Club*	20.30
Oder Laško Zlatorog*	20.30
Oder Bandidos*	20.30
10.00 »Laško in cvetje« razstava Likovnega društva Laško
11.00 10. turnir ulične košarke DRIBL 2012 (info in prijave 041534 515, Matic)
razstava »150 let Laške pihalne godbe« ansambel Pravi fantje
razstava ročnih del Društva upokojencev, Društva invalidov in Hiše generacij Laško otroški živ žav
etno prireditev Lepo je res na deželi« tekmovanje v JET BALL-u Promenadni vrvež po ulicah Laškega Avtomobili 30 let delovanja - poklon legendi, Pivo In cvetje afterparty Jam Session Tanja Žagar, Rock Partyzani
Tabu, 150 let Laške pihalne godbe, Jelen band, Low Peak Charlie, D'neeb
22.00 VODNA SIMFONIJA OB REKI SAVINJI TER VELIČASTEN OGNJEMET OB GLASBENI SPREMLJAVI z gradu Tabor in Krištofa
Nedelja, 15. 7.
Muzej Laško	9.00
Hiša generacij	9.00
Oder Laško Club*	10.00
Šotor pri hotelu Hum	13.00
Ulice Laškega	17.00
Oder Laško Zlatorog*	18.00
razstava »150 let Laške pihalne godbe«
razstava ročnih del Društva upokojencev, Društva invalidov in Hiše
generacij Laško
OHCET PO STARI ŠEGI
ansambel Pravi fantje
PARADA PIVO IN CVETJE po ulicah Laškega
ZAKLJUČNI KONCERT PIHALNIH GODB
*Oder Laško Club - občinsko dvorišče, Oder Laško Zlatorog - Aškerčev trg, Oder Bandidos - Trubarjevo nabrežje
Generalni pokrovitelj:
Sponzorji:
PIVOVARN,
I^iM©
.1825 _
«o»
Občina Laško
p|VOVARM4
1825
ŽEJNA ZMAGE!
TEAM SLOVENIA
Uradna voda Teama Slovenie
SODELUJTE V NAGRADNI IGRI OSVEŽENE ODE IN SI OGLEJTE OLIMPIJSKE IGRE V LONDONU!
Več o tem poiščite na www.oda.si in f www.facebook.com/OdaVoda.