41, štev._V Kranju, dne 4, itovembm 1905._VI. leto, GORENJEC : Političnih gospodarsKi list : Izhaja vsako soboto zvecr. — Slane za celo leto 4 K, la pol leta | K, za četrt Uredništvo in upravniAtvo se nahaja v hiAi št. lOn nasproti iupne leta 1 K. Za drug« dftav« slane K 5 (>(). Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljali naročnina, reklamacije, narorlu' brez Istodobni \p<>šiljalve nai . nine se ne ozira. - Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. - Dopisi pladnje ■ pelit-vrsto 1(1 vin., če se tiska enkrat, za večk>-:.t primerni popust, naj se izvolijo frankirali. — Rokopisi se ne vračajo. Knežak — Sora. Obžalov^je moramo pribil i, da prvi nastop novega deželnega predsednika gospoda Seluvarza ni bil srečen Minuli ponedeljek je lekla v Soii kri, ker deželni predsednik ali ni izprevidel ali ni hotel ustaviti se strasti Škofa Jegliča. Mi obžalujemo to od srca in naj bo vzrok postopanju deželnega predsednika ta ali oni. Naj se nam ne ugovarja z državno ali cerkveno avtoriteto. Sora. ta mala vas v veliki Avstriji, ni potem. da bi mogla resno škodovali dižavniali cerkveni avtoriteti danes, ko se javno govori o hobencolerskib kandidaturah, ko padajo besede v državnem /.boru, pri kakršnih bi bila zadela pred petdesetimi leti kap v.-aki ga dvornega svetnika. In posebno si ne moremo razlagati tega koraka deželnega predsednika zaradi tega, ker se je zgodil nekaj dni po knežaški pravdi. Mi smo pričakovali, da bo ta pravda za deželnega predsednika najboljša šola in sedaj postopa, kot da bi jo bil prespal. Nekaj tednov po prihodu deželnega predsednika prhjlopiral je k njemu tudi ljubljanski škof z depulacijo kranjske duhovščine. V najprijaznejše gube je dejal svoj obraz in z gin-jenim glasom je pripovedov.il deželnemu predsedniku, kako naj spoiazumno delata državna in cerkvena oblast, in ker on sploh nikdar ni brez želja, iznkel je tudi prošnjo, ilfl nuj deželni predsednik podpi a govornika pii PODLISTEK. Mimogrede. .. V. l)adan"V. Lojevski je bil nekaj mesecev za douia-čega učitelja pri bogatem graščaku v jugozahodni Rusiji. Sedaj, ko se je peljal na že-leznično postajo, da bi se podal v Petrograd, se je že november nagibal h koncu. Graščina jo bila oddaljena kakih 30 vrst od postaje. Kolovoz je bil silno slab in voziček se je zibal po zmrzlem blatu, češ, zdajpazdaj Bd prevrne. Dijak Lojevski je nastopil vožnjo opoldne, a že se je mračilo in do postaje je bilo še skoro deset vrst. Vlažne megle so legale na zemljo in jo zagrinjale v rahlo, sivo odejo. Cesta je šla navzdol po jarku, ki je bil zastrt v meglo. Skozi meglo je svetlikalo nekaj lučic in ni se moglo razsodili, priha- delu za gospodarsko organiziranje našega ljudstva. In če je bilo gospodu Božidaru Sthuarzii dosedaj nejasno, kaj pomeni katoliško organiziranje našega dobrega ljudstva, na Kranjskem, je zanj knezaška pravda poučna knjiga. Če zna brati v tej knjigi, zadobi lahko globok pogled v naše razmere, globočji in nalančneji pogled, nego ga je dobil po vseh informacijah svojega prednika, po lažnih de-pulacijah, po študiranju rn/.nih pozdravilnih govorov, lizjognomij in kretenj predstavljenih mu veljakov. Tu vidi lahko pristne, žalibog ne prve žrtve neomejenih strasti Slovenec. O nedeljskem počitku. h. V zadnjem članku smo navedli v glavnih potezah bistvene določbe novega državnega zakona. Primerjajoč te določbe z onimi prejšnjih predmetnih zakonov' ni težko izprevideti, da se giblje avstrijsko zakonodajstvo v odločni smeri do popolne odprave nedeljskega dela v obrli in trgovini. Počasi se vrši ta preobrat od etape do etape, ali vendar odločno naprej: vsaka pridobljena postojanka je vzpodbuda k borbi za dosego novih uspehov. V go-po-darskem življenju sploh ne gre skokoma. V obrtu je stremljenje hitrejše prišlo do večjih uspehov, v splošnem težje in napornejše ročno delo v obrtih in v tovarnah je našlo vneti jših zagovornikov za to, da počiva delo ob nedeljah. V trgovinskih obrtih je gibanjn za dosego nedeljskega počitka premagati večji olpor. Vzroke je iskati v naravi in nalogi trgovinskih obrtov, pa tudi v tem, da je zlasti v manjših krajih število nastavljencev pičlo in da so vezi med njimi rahlejše nego pri obrtnem pomožnem osobju in naposled ne manj v takozvanih «ozirih na nepogrešne potrebe konsumentov*. Gibanje za odprave nedeljskega dela pa gre zlasti v zadnjih časih tudi v trgovinskih obrtih odločno in zmago-nosno od vspehn do vspehn. Ponekod je premagati sto ovir in težav; dva interesa, delodajalcev in delojemalcev, si ostro stopila nasproti, in vsakokratna ureditev nedeljskega dela je vselej nekak kompromis, ustanovljen začasno med dvema za premoč se borečima strankama. Nekaj pa stoji! Javno mnenje je tlanes po veliki večini na strani onih, ki se potegujejo za nedeljski počitek. Javno mnenje je, kakor / drugih vprašanjih tudi glede nedeljskega počitka toliko socijaliz>rano, tako dostopno težnjam onih, ki vstajajo zoper delo brez počitka, da ne more biti dvojbe o končni dosegi popolnega praznovanja dela ob nedeljah. Dokler se je v borbi za nedeljski «Naš voz se je med potjo zvrnil in moj potni kovčeg se je pretrgal; moram gazašiti.» In kako, gospod, ali se ne bojite se voziti v tako temni noči? Saj bi si lahko zlomili roko ali nogo!» Smehljala se je: glas ji je razodeval sočutje mesto prejšnje strogosti. Lojevskemu se je zdelo prijetno, po dolgotrajni vožnji po samotni pustinji gledati lepi obrazek judinje in poslušati njeno govorjenje ter je odlašal z odhodom. Iskala je medtem v mitnici in izvlekla veliko šivanko za vreče šivati in jo dala Lojevskemu: «Tu imate šivanko, gospod, in mesto niti vzemite tole špago, s katero vežemo kupljene stvari.* Lojevski se zahvali. «In kam se peljete, gospod?* «V Petrograd.* «V Petro - grad?!* Dalje prih. počitek naglašalo izključno le verske oxire, kažoč na C rkvene ukaze, ni bilo pravih uspehov; šele, ko Se je začelo s poudarkom kazali ne manj na soeijalno važnost nedeljskega počitka, je gibanje prišlo v pravi tek in lir. Sloprav tedaj je v najširše kroge prodrlo na-ziranjc, da je delo zaradi človeka in ne človek zaradi dela. Tudi v naši deželi bo v teh dneh diželni vladi v okviru državnega zakona preurediti predpise o nedeljskem počitku. Zanašamo se na to, da bode vlado vodila previdnost in da bode namesto po raznih deželnih zakonikih razslresenih določb o nedeljskem počitku pokazala enolen ukaz. Preureditev določb o nedeljskem počitku pri nas ne bode delala posebnih težav. V obrtih nedeljsko delo vsled stare in dobre slovenske navade, praznovati nedelje in praznike, že zdavnaj ni več v navadi. Le nekaj obrtov je — pekovski, slad-čičarski, brivski, mesarski in vrtnarski, kateri ne utrpe prav nedeljskega dela. V trgovinskih obrtih v Ljubljani je žel. VM2 deželna vlada uvedla popolen nedeljski počitek, izvzemši le trgovine z živili, >r'Otem ko se že prej nekatere večje manufakturne trgovina ob nedeljah niso odpirale. Brez posebnih rekriminačij se je sprejela v Ljubljani ta odločna preosnova, in danes se lahko reče, da se je novi položaj že udomačil, ne da bi bilo moči govoriti o kaki vpoštevani škodi. Lepe te pridobitve Ljubljana izvestno ne izgubi več, trgovci sami bi se dvignili zoper tak poizkus; pač pa z največjo gotovostjo pričakujemo, da prinese bližnja bodočnost malone popolen nedeljski počitek v vseh trgovinah. Do tega mora priti, saj so se celo malone vsi trgovci z živeli izrekli za uvedbo nedeljskega počitka; le nekaj trgovcev na periferiji je v utemeljeni skrbi pred občutno škodo ugovarjalo, pa tudi ti bodo soglašali z večino, ako deželna vlada, kar je edino pravilno in odgovarja tudi navodilu ministrstva deželnim polit, ob-lastvom, odredi iste določbe o nedeljskem počitku kakor v Ljubljani tudi v onih vaseh ljubljanske okolice, ki meje na mestno ozemlje. Ali ne le posamezni trgovci, tudi vsa stanovska zastopstva trgovcev in trgovskih nastavljencev so oddala svoja vota deželni vladi, ki soglašajo v tem, da je v Ljubljani uvesti v trgovinah popolen nedeljski počitek. Tako torej v Ljubljani. Ozreti pa se nam je tudi na ostalo deželo. Povedali smo, da državni zakon dovoljuje ob nedeljah le štiri-urno delo po trgovinah in le ob izpričani potrebi je v kraj h z manj nego 6000 prebivalci moči dovolili največ šesturno delo. Tega ni prerekati, da je v večjih krajih na deželi, kamor prihajajo ljudje iz bližnjih vasi prav ob nedeljih najlažje, težko še pogrešati povsem nedeljskega dela v trgovinah. Prerekati pa tudi m tega, da je služba po trgovinah na deželi dokaj težavnejša in napor-nejša nego v mestu. Nastavljenee na deželi se mora oprijeti od kraja vsakega dela, redko le mu je težak v pomoč pri dviganju težkih vreč. To oboje je dejati na tehtnico deželni vladi, ko bode odločala o predpisih glede nedeljskega počitka v trgovinah izven Ljubljane. In če hoče, da porečemo, da jo je vod la pravičnost napram obojnim interesom, ne sme bili preradodarna ob dovoljevanju štiri ure presegajočega nedeljskega dela. Dejanskim potrebam je ustreči, to priznavamo; zato pa na drugi strani v javnem interesu nastavljencev na deželi odločno zahtevamo, da se ob dvanajsti uri opoldan v normalnih razmetali tudi na deželi vsepovsod zapirajo trgovine. Nedeljski popoldan mora Irgovskim naslavljeneem ostali prost, da se oddahnejo po napornem delu ter dobe časa, pobrigali se tudi zase, za svoje telesne in duševne potrebe. Preko svojih sil ni vpregati nikogar! «Ksl modi is- in rebus.» Radovljiške novice. — Seja radovljiškega občinskega odbora dne 2. novembra 1.1. Predseduje župan g. dr. Janko Vilfan; navzočih 10 odbornikov. Glede prošnje Ivana Derniea, da se odstrani nesnaga lik njegove hiše, se prebere komisijski zapisnik okr. glavarstva, v kalerein se je usnjarju Hesmanu naročilo, da svoje Čreslo odlaga na pripra vnejšem mestu, kar se tudi sedaj godi. — Glede preložitve občinske poti za sodnim poslopjem se je vršil komisijonalni ogled, ki se bo pa še obnovil, in se k temu povabijo vsi mejači. — O pritožbi ravnateljstva državnih železnic zoper nameravano prizidavo dimnikaija Za-lokarja se sklene, da se župansko dovoljenje za zidavo potrdi, ker ni nobene nevarnosti za slučaj ognja, kar tudi prizna pritožba suma. — Pio.šnja Antona Murovca za sprejem v občinsko zvezo se za sedaj ne more ugodili, ker ni prosilec deset let nepretigoma bival v Radovljici. — Rešijo se tri prošnje za podpore oziroma sprejem v ubožno hišo, kjer naj bi tudi stanovalci sami skrbeli za večji red in snažnost. — Določi se stanarina v I. nadstropju šolske hiše in se obravnava o pravici posameznih učnih oseb do prostega sla-novanja oziroma povračila za stanovanje. Družbi sv. Cirila in Metoda se dovoli podpora kakor prejšnja leta. — V prihodnji proračun se postavi znesek za nabavo železne občinske blagajne. — Novo dvonastropno poslopje radovljiške posojilnice je že pod streho. Krije se z eternitom. Novice iz selške doline. — K o n s u m n o društvo na C e š -11 j i c i je zopet zaprto. Ko so odgnali trgovca Rudolfa Pleterška, poklicali so na pritisek selških duhovnov bivšega Bilbanovega mli-naija i/. Selc za prodajalca. Zdaj jo je moral pa tudi la pobrati, ker se je zameril odbornikom. Kako stoji la konsum, se razvidi iz tega, da je prodal mlinar zadnji mesec le toliko, da je ostalo celih S4 vinarjev dobička čez njegovo plačo. — Na Zali log pride učitelj g. Anton Kos iz Vokla pri Kranju. — V Železnikih so postavili spominek pied leti umrli blagi gospodični učiteljici Ani Rekar. Da se je spominek postavil, trudila se je posebno gospa Lucija Benedičič, trgovčeva soproga v Železnikih. — Srno je ujel blizu Rudnega 14 letni Janez Megušar z Rudnega. Ker je bil tako suh sneg, ni mogla uili. Vrgel si jo je za vrat in nezavezano nesel g. Novaku v Železnike. Novice iz poljanske doline. — Posebnih, najnovejših novic ni. Snega imamo, pravzaprav smo ga imeli dosti, če ne prej preveč. Dekleta, na katerih je tudi naša dolina, čast in hvala Boku, 1. priloga „Gorenjcu" št 44 iz 1. 1905. bodalu, so pričele kleklnt. (V M gre k njim tjainsein malo v vas, se IVQ že kaj novega. V tem slabem vremenu, tla si ljudje ras prežene pa pograjajo Ea marsikatero zastarelo novieo. Največ so imeli opiavili še z birmo, školom in njegovimi pridigami, hvalami in zabavljanjem. Da se vse ne pozabi, naj še o(iorenjec» kaj malega pove svojim bralcem in bralkam. — Škof v Javor j a h. Gori ne morejo prehvaliti škofa, njegove pridige, četudi ga niso nič ali pa prav malo razumeli. Donosni so res lahko. Škof jih je hvalil, da mu je zmanjkalo kar besedi. Predobro katoliško ljudstvo brez vseh napak. Dve Marijini družbi, fantovska in dekliška. Vse žvi v največji pohožnodi. Svojemu dušnemu pastirju nad vse udano. Nobenega liberalca, ne pri volitvah, kaj še, da bi se kdo mešal v kake cerkvene reči, račune ali kaj lacega. V Liri je dobiti same pobožne knjige in liste. In še teh malo, je vzkliknil, ker hvala Bogu, malokdo še zna brali; pisali pa že celo ne, da bi komu kaj pisal, morda celo kaj pregrešnega. Vaš župnik so res pobožni. Vse. kar bi imelo pohujšati, vse, vse pravočasno iztrebijo. Vsako razglednico,, ki nima nobene svete podobe, ki pride na njegovo pošto, takoj uničijo. Še angelčkov ne trpe, ki ni-maio srajčk na sebi. In tako je klobasal in hvalil zdaj župnika, zdaj pobožnnst. krepost in udanost, brezpogojno pokorščino župniku, devic h mladeničev mož in žena. — Ljudje se ve mislijo malo drugače n škofu, (lovore, da je škof preveč hvalil, ali pa, da ga je župnik o tej pobožnosli na-farbal. Tudi mogoče. — Všeč mu je tudi bilo, da ima tako staro kuharico. Taka stara babšeta bi morali imeti vsi dušni pastirji Nikamor, v nobeno gostilno ne hodi. Po takem izgledu so lahko ljudje tako brumni. Tako je nekako govoril sam s seboj, ko je opravljal neke molitve v sobi v župnisču. Naj ima veselje, zakaj bi se tjainsem tudi škof ne zmotil, ali bi ga ne zapustil sveti duh, kakor ga je v Javorjah, kjer se je mož korenito ureza I. — Sanjalo se mu je. Med potom, ko se je peljal na Trato, je mož malo zadremal in hipoma se rnu sanjalo to, kar mu je grenilo in kalilo veselje v Javorjah, in vzkliknil: «Šest Marijini h devic v enem letu, to je grozno!* Stresel se je in vzdramil. Že se je slišalo pritrkavanje na Trati. — Zasvetil se mu obraz, da pride zopet v kraj pohlevnih ovca. To je tudi povedal na lec;. Ljudstvo se je silno poboljšalo, opustilo ples, še več pa to, kar je nad vso hvalo, da v kraj ne pride nobeden pregrešen list ali časopis. In tako je šlo napr-j. Razume .«-e, da tudi na Trati ni vsega zadel. — Brez Marijine družbe je fara Nova Oselica. Tu ga niso pričakovala brhka dekleta v belih drežestnih krilih, kakor na Trati, kjer je bilo opaziti kaj bujna prsa, vse kaj druzega ko na muzi nad Prešernom v Ljubljani. Da graja ni v Novi Oselici izostala, se lazume obsebi. Vse mu je bilo slabo. No, saj se poznamo. — Pohvalil je pa Starooselčane. Tu je pa bilo vse v redu. Župnik, cerkev, vernost in prepričanje, vse v najlepšem, vzornem redu. Res, vse hvale vredno. Menda škof še ni bil na Trbiji, že so se pošteno stepi i in ven metali, Vse versko prepričanje ni prav nič pomagalo. Ce je bil tudi župnik med njimi, o leni ljudje ne vedo povedati. - Tedaj zadnja fara je pokazala, kaj še zna in kar je Uior njenemu dušnemu padirju. Še celo v Javorjah so bili napravili izjemo, kar je ljudem nerazumljivo. No, bodo pa drugič, doprine.-li. — Na Volči so imeli mašo zadnjo nedeljo. 14 dni tedaj pozneje. Največjo škodo seve imajo kmetje po onih možakarjih, ki so jo pogruntali. da krnve ne bodo strilr. 14 dni je že neknj. Ca je dobra kraviea, precej mleka. Ti imajo škodo, duhovni gospodje pa le molzejo, če je kaj maše ali pa nič. Škof pusti teči nedolžno kri. (Porodilo našega. |iosolmejrn imničevalra.) Sedaj smo spoznali škofa Jegliča še od neke nove strani. On je brez srca in ne smili se mu ljudstvo, ki vsled njegove trmoglavosti toliko trpi. V tem našem mnenju nas potrjujejo žalostni dogodki v Sori pri Medvodah. V Sori je namreč za župnika inštalirani Anton Berce. ki je menjal s prejšnjim župnikom Mierschelom za župnijo Roštanj. Škof je Brceta kakor vsakega župnika slovesno inštali ril za to župnijo. Tu pa moramo povedati, daje župnik Berce eden onih redkih duhovnikov, ki se ne meša v politiko, ki ne odira ljudstva in ne krade hranilničnih knjižic za škofove zavode, kakor delajo to drugi duhovniki. Pač pa ima blago srce za reveže in popolnoma vzdržuje dva svoja nečaka, ki študirata visoke šole. — Kakor izvidno iz ti ga, ima ta mož vse tiste lastnosti, katerih drugi klerikalni duhovniki nimajo. Zato se je pa tudi pri ljudstvu priljubil in ima popolen vpliv v svoji župniji. To pa škofu in drugim duhovnikom ni bilo všeč in začeli so pravcato farško gonjo nanj. Poslali so mu v ta namen v župnijo zloglasnega Brajca za kapelana. Ta je začel rovati proti župniku in je s svojim hinavskim lizanjem pridobil res nekaj terci-jalk in par klerikalnih hinavcev, med njimi znanega župana Šmovca. Ta garda se je spravila nad župnika Berceta v Sori. Pomagal je še zraven pomarančar Brence iz Preske. Lansko leto je naenkrat škof prišel do spoznanja, da je župnik Berce napačno inštaliran in da mora vsled tega iz župnije Sore proč. Škof je pokazal s tem svojo nevedno s t v k ari o n i č n i h postavah, za kar ga seveda ni prav nič sram. Župnika Ber-c ta je degradiral potem za žu p ne ga upravitelja. Pred dobiim letom je že izkusil pognati Berceta nazaj v Boštanj ali pa v pokoj. Dosegel pa ni tega, ker so se mu uprli sorski župljani in tudi vlada ni pustla preobračati kozolcev škofu Jegliču. Kuhal je škof skrito jezo in čakal prilike, da izpolni svojo namero. Mej tem časom pa so klerikalci napadli Berceta po «Slovencu» in ga ložarili. celo kamenjali so ga nekoč. Vse to ja škof vedel in ni branil Berceta, nasprotno je še prilival olja v ogenj, da bi skuhal Beicetu še bolj vročo juho. Klerikalci so vedno pravili, da Berce pojde. Posebno po odhodu barona Heina so zahiuimli vsi Šmov-čevi in Brencelovi prijatelji: sorskemu župniku so že štete ure. In dogodilo se je, da so se besede ob-ItfUntti in župnik Berce je dobil v nedeljo od škofa ferman. Popoldne je knpelan Brajee po litanijah obvestil ljudi o tem. rekoč: V naši župniji se zgodi jutri velika izprememba v dušnem paslirstvu. Ljudje so takoj vedeli, kaj to pomeni in po litanijah se je razglasila la novica skoro po vsej župniji. In splošen odmev tej novici je bil: Ne pustimo župnika Berceta proč! V ponedeljek zjutraj so se zbirali ljudje po sedmi maši na cesti pred šolo, kjer stanuje začasno župnik vsled poprave župnišča. Okrog 8. ure pride po cesti kapelan Brajee, katerega je nad 400 ljudi broječa množica začela podili proč z besedami: «Proč z Brajcein, poberi se, mi te ne maramo še za kapelana ne več.. Poparjenega obraza je šel nazaj po cesti, odkoder je prišel. Ljudje so ga pa obmetavali s kepami. Kmalu nato se prikaže tLovprežna kočija, v kateri je sedel stolni dekan-kanonik Sušnlk. Vsa množica se je pognala proti vozu in restavrater Kolenec je pozdravil: Dobro jutro! Sušnik je odgovoril: Se ne sprejme! Ta ošabni odgovor kanonika je ogorčil množico, ki je obrnila konje nazaj iz vasi in kočija z dekanom Sušnikom vred je drčala tja, odkoder je pri tla. Cel četrt ure se vrne Sušnik sam proti vasi. Pride do ljudi in se hoče s silo preriti skozi množico, ki ga je takoj obkolila in mu v obraz metala najlepša imena. Pri-ktelo je zopet več kep. Guti je moral klice: •Proč s šk"fom, proč z Brajcem, proč s klerikalci!« Izmotal se je potem iz množice in odšel brez vsacega uspeha zopet nazaj, odkoder so ga noge prinesle. Nekaj časa je bil potem mir pred njim, vendar se ljudstvo ni razšlo. Cez kake tnčetrt ure se pripelje nekdo in pove, da koraka proti Sori okrajni glavar s trinajstimi orožniki. Nepopisno razburjenje se poloti množice. Začujejo se glasovi: Pred šolo in skupaj se postavimo I V tem pa se prikaže mimo prvih hiš okrajni glavar in četa orožnikov, pred katerimi sta korakala dekan Sušnik in kapelan Brajee ter župan Smovc. Prišli so do množice in nekateri so se oglasili: Kaj hočete? Kaj vam je naredil župnik, da ga motite? Hočemo vedeti vzroke! Proč z Brajcem, župnik naj pa ostane! Okrajni glavar je odgovoril, da ima ukaz od ško-fijstva in vlade, da mora pomagati, da izpolni kanonik Sušnik škofov ukaz. Množica je protestirala. Okrajni glavar je hotel sedaj prodreti do vrat, a ni mogel. Pričeli so nato orožniki ljudi pehati in posebno divje se je obnašal stražmojster Mak iz Medvod. Vpil je nad ljudmi in pehal, kar je mogel. In res se je posrečilo konečno sili orožnikov, da so prerili do vrat, katere je nekdo zaklenil in vzel iz njih ključ. Okrajni glavar je potem rekel županu, naj preskrbi, da se vrata odpro. Šmovc je švedral po ključavničarja v papirnico v Goričane. Mej tem časom je ljudstvo prosilo glavarja, naj ne rabi sile in naj da odloga vbaj en teden, da si poiščejo župljani pravice pri vladi. Kanoniku Sušniku pa so pravili, da ne marajo za Brajca, katerega so zmerjali kakor psa. Sušnik in Brajee sta molčala na vse psovke in nekdo je vprašal Sušnika, če ima vodo v ustih, ker jih ne odpre. Sploh je bil la odmor za Brajca in Sušnika tak. da so jima mogli odpasli vsi «žegni», če sta jih sploh kaj imela, tako so jih ljudje temeljito žehtali Prišel je ključavničar in ko ga je ljudstvo zagledalo, se je zagnalo proti vratom, katera so bila mahoma zopet zastavljena z ljudmi. Orožniki so zar li sedaj delati vhod do vral s kopiti in suvanjem in loj surovi sili so se umaknili res ljudje, le Ivanu Luštreku. pO domine Slar-manovemu .Umiozii. Francetu Hukovicii in Barbari Kopač se je posrečilo ostati pri vratih Prijeli so se za kljuke. Orožniki so planili po teh treh in jih pričeli trdili od vrat. Najprej so odtrgali Franceta Bukovca in so ga med splošnim suvanjem vi- kli proč vrgli na tla in oklenili, da je imel vse višnjeve roko. Pri uklepanju so trije 01 omiki klecali na njem. Za Bukovcem so se polotili Ivana Luitrekn, ki ni hotel pustiti vrat. trdeč: • Povejte vzrok, zakaj hočete župnika proč, pa spustim kljuko!. Toda nič ni pomagalo. Slišal se je glas: Wir müssen durchsetzen in nato so planili štirje na Lušlreka. Dva sla mu vrgla verižice na vsako roko, eden ga je pograbil za vral, eden pa za pas in so ga vlekli štiri korake od vral, kjer so ga pritisnili k tlom irr v tem hipu ga je zabodel v levo nogo od zadaj stražmojster Hak iz Medvod. Sunil g,-1 je pa dvakrat, da mu je po drugem sunku pogledal bajonet za en prst iz noge. Luštrek je zavp'1: »Zaboden sein!» Vse je zakričalo in zajokalo. Luštreku se je vlila kri curkoma iz noge. Planila je proti njemu sestra Ivana, kateri so takoj nastavili bajonet. Luštreku so slekli levi škorenj in ga vlekli vklenjenega in bosega po poti v daljavo nad 400 korakov. Vsa pot je bila rdeča od Luštrekove krvi. Prosili so orožnike, naj ga peljejo v bližnjo hišo, da bodo poslali po sani in zdravnika. Osoi no so zapodili orožniki te ljudi proč in jim naslavljali bajonelena prsi. Luš-t rt ka sr privlekli v hišo in ga sredi sobe vrgli na tla in lam je vklenjen padel v nezavest in je iz ust bljuval neko zeleno tekočino. Šele lakorekoč umirajočega so odklenili. Potem pa je prišla sestra aretiranega Bukovca s sanmi po Lušireka in Bukovca. «Dobrosrčni» orožniki pa so v začetku dovolili samo Luštreku, da bi se peljal Bukovec pa bi moral iti uklenjen zraven sani. Šele na odločno zahtevo sestre Mine Bukovec so ga vzeli na sani. Peljali so se potem v Škotjo Loko. Tu so pa orožniki izgubili ključe od verižic in Bukovec je imel s tem podaljšano trpljenje. Luštrek se je večkrat onesvelil, da so ga morali živili. In to je bil čvrst mož, raleremu je bilo treba mnogo hudega storiti, da je omedlel. Nato sta bila oba zaslišana pri sodišču. Luštreka sta loška zdravnika gg. Arkri in Zakrajšek obvezala in potem poslala v ljubljansko bolnico. V Sori pa je ključavničar s silo odprl duri in na to je šel kanonik in kaplan Brajc ter župan v poslopje. Župnik Berce je sprejel le dostojne goste s primemo častjo, kakor se spodobi takim možem. Tako prisiljen je oddal potem župno premoženje kapelanu Brajcu, ki se je od koprnenja po istemu kar tresel. Ljudje so pa ta čas zunaj čakali in obirali škofa, Sušnika in Brajca. Pa tudi orožnike niso hvalili za njih krvavi nastop, posebno stražmojster Mak jih je slišal, da je bil sit. Po oddaji župnije so odšli zgoraj imenovani s knjigami iz poslopja. Ljudstvo jih je sprejelo s «Pereat» klici in kapelan jih je zopet slišal: «Lump, krvohk , ponočnjak i. t. d.» Okrajni glavar je potem šele miril ljudi, ko je že odtekla kri. Svetoval je ljudem, naj se pomirijo in, če se jim je zgodila krivica, priložijo na škofa in deželno vlado. Slišali so se zopet klici: Škof ne pozna pravice, šli bode-ino za It'cmanjci, naša vera je slaba, ker lako delate z ljudmi, proč z Htajrcm in šmovcem, proč Schwarz i. t. d. Množica je ostala še lam in spr-mljevala kapelana z groznim žvižganjem, za kapelanom so pa šli orožniki. Poleni se je šele množica nekoliko razšla, orožniki so pa palrolirali po vasi vse naslednic dni. Kapelana so straži li v hiši in drugi dan v cerkvi, ko je masovni. Ljudstvo je ogorčeno nad postopanjem kanonika Sušnika. ki je gledal s smehljajočim obrazom, kako so orožniki klali. Poj takemu možu — — — Lepo se je izkazala katoliška cerkev, ki je začela svoje v cinike klali po orožnikih. Deželni predsednik se je tudi pokazal v lepi luči. da podpira divjanje ljubljanskega škofa ki hoče svojo turško vlado s silo vsilili ljudem. In sedaj vprašamo vlado, okrajnega glavarja in škofa: Kaj ste dosegli? Kakšne koristi ima kdo od tega. Nič! Pač pa sle prinesli gorje in nesiečo več ljudem, med vse župljanc pa še večji nemir in razburjenje. Nesrečno ljudstvo, ki ima take trinoge! Dolenjske novice. — Mleko hoče podražiti, kakor se od več strani čuje, g. vodja kmetijske šole na Grmu, oziroma ta gospod baje pridno agi-tira za podraženje istega. — Dve gostilni v Kandiji prepovedal je gosp. vodja kmetijske šole na Grmu svojim učencem, in sicer dve najugle 1-nejSi, to je restavracija g. \Vindischerja in J.ikšeta v Kandiji brez vsakega povoda. Omenjena gospoda odločno protestirata proti tej neopravičeni prepovedi, in zahtevala tem potom primernega zadoščenja in pojasnila, sicer bi bila primorana si istega poiskali drugje. — O policaju, ki sam rubi, prihodnjič. — Izjava. Ker je za list »Dolenjec* vedno večje zanimanje, smo opustili prilogo z ržirom na to, ker se snuje konzorcij za osnovanje samostojnega lista »Dolenjec*. Rodoljube na Dolenjskem že danes opozarjamo Da samostojni list »Dolenjec*. Vprašanja naj se naslovijo na g. Fr. Pirca v Kandiji. Tedenski politični pregled. Državni zbor se snide menda na dan 24, novembra t. i. Ruski car je z dnem 30. m. m. izdal manifest, po katerem se Rusija prišteva ustavnim državam. Na Ruskem se je torej izvršil preobrat, kakršnega ne pozna več zgodovina izza francoske revolucije. Ruski narod je vstal. Manifest pravi med drugim: 1. Prebivalstvu je podeliti neomajno podlago državljanskih pravic, ki so utemeljene na taktični nedotakljivosti osebe, svobode vere in besede, svobode združevanja in zborovanja. 2. Ne da bi se prikinile že odrejene volitve za državno dumo, je, v kolikor dopušča v to čas do sklicanja državne dume, pozvati na sodelovanje v dumi vse one ljudske sloje, ki so sedaj popolnoma izključeni od volilne pra-pice. Prepuščeno pa bo novi zakonodajni korporaciji, da uredi nadaljni razvoj principa splošne volilne pravice. 3. Izreči se ima kakor neo vrten princip, da ne more noben zakon dobili veljave, ne da bi v lo privolila državna duma in da bo izvoljencem naroda dana motnost, da resnično nadzorujejo zakonitost dejanj oblaslnij, ki smo jih mi postavili. Obračamo se do vseh zvestih sinov Rusij , da se spominjajo svoje dolžnosti, ki jo imajo nasproti domovini in da pripomorejo v lo, da ponehajo sedanji nezaslišani neredi, in da z nami vred upotrebijo vse sile, da se povrneta mir in red. — Manifest je napravil splošno veselje. Nemiri na Ruskem. V Odesi je bilo prve dni tega meseca krvavo klanje. Število ubitih se ceni na 4—5000 ljudi. Prebivalstvo je streljalo iz hiš na prekucnile. V Minskem je kakih 10.000 oseb dne 1. t. m. zah-Itvalo osvoboditev političnih jetnikov. Voj.iki so streljali na množico. — Tudi v Kijevu so se ponovili krvavi boji. Množica je vdrla v mestno dvorano, kjer je odstranila carjevo podobo. Zaprli so 300 ustašev. Oplenili so vse židovske trgovine. — Na Finskem je nastala vstaja. Vse oblasti so ustavil < delovanje. Vse šole in trgovine so zaprte. Na vseh javnih in vladnih poslopjih se je ruska zastava morala umakniti tinski. Ločitev Švedske od Norveške. Na državnih poslopjih v Štokholmu so z velikimi svečanostmi razobes li čisto švedsko zastavo. Pri tem so pokali topovi m zvonili zvonovi. V norveškem parlamentu je naznanil minister zunanjih zadev, da je obvestil zunanje vlade, da se je kralj Oskar odpovedal noneški kroni; obenem jv minister prosil sosednje vlade; da želi Norveška stopiti ž njim v uradno zvezo. Vse vlade so se uljudno odzvale. Vstaja v nemški Afnki. Nemške čete so doživele zopet poraz blizo reke Oranje. Nemci imajo mrtve 3 častnike in 13 vojakov, težko ranjene 3 častnika in S vojakov, 5 vojakov po pogrešajo. O izgubah ustašev se ne ve ničesar natančnega. Novičar. Deželni zbor kranjski je imel včeraj svojo drugo sejo. Veliko po/.ornosl je obudila sorska deputacija, katero so predstavili nnrodnonapredni poslanci dež. predsedniku g. Schvvarzu. Interpelacijo je vložil poslanec dr. Tavčar zaradi dogodkov v Sori. Poslanec Pire je nujno predlagal, naj deželni odbor še v tem zasedanju predloži zakonski načrt glede vodovoda za Kranj in okolico. Klerikalci so vložili tudi nekaj nujnih predlogov. Potem je dr. Šusteršič utemeljeval svoj predlog glede volilne reforme. Ko je po govoru dr. Šusteršiča posl. Hribar izjavi, da se naj seja radi pogreba umrlega »enlpeti rskega župnika Malenška /prekine in nadaljuje popoldne, je deželni glavar odredil tretjo sejo za danes d o po I d ne. Natančneje poročamo prihodnjič. Učiteljske Testi. Okrajni šolski svet v Kamniku je imenoval pomožno učiteljico gosp. Josipino Zaletel kot suplentko na ljudski šoli v Zgornjem Tuhinju. Umrl je v ponedeljek, 30. oktobra pri Kapelici nad Kropo g. Ivan Vovk, bivši župnik pri Sv. Lenartu pri Škotji Loki. Bil je eden tistih redkih duhovnikov, ki se ne vtikajo v politiko. Zato so ga drugi duhovniki s škofom vred preganjali in spravili od Sv. 2. priloga „Gorenjcu" St. 44 iz 1.1905. Lenarl:i. Kot pmVI gorenjska korenina je bil odkrit in zvest svojim prijateljem, Hodi blagemu preganjanemu možu lahka domača gorenjska zemlja! Poljedelski minister Ferdinand grof bon- gueval -Muijuov se je na povralku iz Dalmacije mudil ta teden v Ljubljani. — Na praznik Vseh svetnika pop. pa se je pripeljal v Kamnik. Sprejel ga J« na kolodvoru vodja okr. gltfiritvn g. baron Schönberger z obema okrajnima komisarjema. S kolodvora se je minister podal naravnost k materi domačega učitelja njegovih otrok, g. prof. Svetiea, kjer se jo prijazno rnzgovarjal s staro ženico po tolmaču g. bironu Lazzariniju. Ministtr je obiskal potem še g. Sadnikarja, kjer si je nad pol ure natančno ogledoval njegovo zbirko, o kateri se je prav laskavo izrekel. Na kolodvoru se je ministru predstavil g. župan dr. Kraut, ki mu je priporočal mesto Kamnik v blagohotno podporo, zlasti v pokritje troškov za vodovod. Proti večeru se je odpeljal zopet v Ljubljano, kjer mu je deželni odbor v novo-otvorjenem hotelu «Union» priredil banket, katerega se je udeležilo mnogo poslancev. .Mudil se je tudi v Logatcu in Idriji. „Mlinar in njegova hči" v Kranju. Dne 81, p. m. je Uprl20rilo to igro naše slovensko bralno društvo. Nabito polni prostori in najboljša volja diletan'ov. In kaj hočemo v Kranju več? Bodimo zadovoljni, da se dobe za take prostoie še dobrovoljni igralci in ravno tako dobrovoljno občinstvo. Reči se mora, da nas ravnota di bra volja dile-lantov sili. da se povzdignemo nad gotove pogreške. Izmed igialk je pokazala gdč. H, Špenkova v vlogi Marice zelo lepo igralsko sposobnost. Naredda pa bi 'z te vloge gotovo še več, da bi g. režiser ne bil tudi sam vprežen. Takoj tukaj povemo, da muie svojo vlogo in splošno nadzorstvo prevladati le zelo izvežban igralec. Gdč. M. Ažmanova je bila v vlogi Korenke dobra v maski, a v igri bi želeli malo več neprisiljene toplote, posebno v prizorih s Konradom. Vlogi županje in Mete -- gdč. Lehrmanova in gdč. Špenkova M. — niste izvedeni, da bi zamogli igralki razviti svoje sposobnosti, vendar ste bile obe gospici na svojem m »tu. Vloga Konrada je bila v rokah g. A. Depi hja dobro zastopana, vi udar se je poznalo, da v kmelskih vlogah ni popolnoma doma. Tu se je skrbno varovati, da se ne vleče v to vlogo gest in mimike iz vlog rafiniranega ozračja. Pripro-sto obnašanje, neprisilji na govorita, to so glavni momenti, ki vzdržujijo narodi,o igro. G. Severju smo piav hvaležni za njegov trud. Dober je bil njegov Grnot v primeri s tež-kočo te vloge. Svetovali bi mu le, da vrže svoj preklicani dialekl v kot, kadar stoji na odru. Toliko v dobrohotno opombo. Dober v izražanju in v maski je bil Luka. G. Kovaču- bo sčasoma prav porabna moč. Njegov organ se zelo prilega odru. Eden glavnih stebrov pri lakih uprizoritvah je tudi razločno izražanje; če tega ni, pade tudi najboljša igra. Mi vemo, da g. Bizjak to lahko stori, če |e hoče. Sicer je bil njegov Pivek dober, posibno v maski. (J. Prelesnik kot Matija je zadostil svoji mali vlogi. VobČe pristavljamo, da so bili posamezni važne ji prizori premalo dvignjeni kvišku, premalo povdarjeni. Duhovnika v zadnjem prizoru pa si predstavljamo dobrega, blagodušnega slarčka, ne pa modernega zi lota. G. Bizjak pa je bil perfekten zagrizeni o. V tem ožin bi se lahko prihranil marsikak smehljaj med gledalci. Pozor tedaj pri lakih prizorih! - Scenerija jo bila dobra. Vsem p. ii. diletantom naj veljajo besede: Le pogumno naprej; uspeh ne izostane! Opozarja se p. n. občinstvo na jutrišnjo ljudsko piedstavo • Mlinar in njegova bči», ki se vprizori v prostorih tukajšnje Narodne čitalnice, in sicer točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži za č'ane slov. bralnega društva t)0 vin., za nečlane 1 krono; stajišče 40 vin. Otroci plačajo polovico. — Pri predstavi sodeluje slav. meščanska godba na lok. — Danes v soboto zvečer bo ista predstava samo za dijake. Vstopnina 30 vin Začetek točno ob 7. uri. — Cisti dohodek današnje predstave je namenjen dijaški kuhinji v Kranju. Jutri v Tržič I Ustanovni občni zbor Narodnega doma* v Tržiču se vrši jutri v nedeljo ob treh popoldne v Pcrnelovi gostilni. Želeti je obilne udeležbe izvenlržiških Slovencev. Narodna čitalnica v Kranju priredi v soboto 18. t. m. zvečer ob poldevetih veselico s plesom in igro. Vprizorili se dve eno-d» jartki in sicer veseloigri: «Starinarica» in • Idealna tašča*. Vstopnina za člane prosta. Nečlani 1 krono za osebo. Odbor. Sneženi plaz jih je zasul. Kakor se poroča, so se podali dne 2f>. m. m. v jutro trije kmetje iz vasi Bašelj pri Preddvoru pod Storži č, da si poiščejo drv. Ker se pa pozno zvečer še niso vrnili domov, se je naslednji dan odpravilo 11 kmetov iz Bašlja, da jih poišči jo. V veliko žalost so izprevideli, da se je plaz dričal v ravnotisto dolino, kamor so se podali ti trije možje. Vsak klic je bil zaman, kajti plaz je zasul vse tri može v več sto metrov globok prepad. Roblek zapušča osem nepreskrbljenih otrok, tudi druga dva sla oženjena. Društvo „Mali turist" v Kranju ima v ponedeljek, G. novembra t. 1., zvečer ob G. uri v holelu »Nova pošla« svoj občni zbor. Vspored: 1.) Volitev novega odbora. 2.) Posamezni nasveti. Pristop imajo tudi nečlani, kateri se zanimajo za diUštvo in popolnitev Cofišča oziroma obstanek javnosti. Odbor. S tira je skočil vlak pri kilometru št« v. 44o/7 proge Javornik - Lesce dne 20. m. m. ob sedmih zjutraj. Kot vzrok se smatrajo veliki sneženi zameti. Poškodovan ni bil nihče. Vlaki so imeli vsled tega velike zan ude. Tombola, ki se je vršila minulo nedeljo v restavracij' g. Ferd. Sekovaniča na Bledu v prid pogorelcern v Ratečah, je donesla 200 kton Čistega dubička. Ta znesek se je odposlal na g. Jalena v Rateče. Kranjskogorske podružnice kmetijske družbe občni zbor se vrši dne 12. novembra t. 1. v hotelu «Razor» ob treh popoldne. Spoved: Razni nasveti in pobiranje članarine za leto 1906. Uporaba vodnih moči ob novi železnici. Industrijski svet hoče, da se čimprej začne v bližini nove železnice z deli za uporabo vodnih moči. kalere se bodo rabile v industrijske in kmeljske svrhe. Notranje mini-stislvo je poslalo dva uradnika v Švico proučil tam take obstoječe naprave. Javni obrtniški shod se je vršil v nedeljo «pri Jahaču*. Udeležba od strani obrtnikov splošno ni bila velika, udeležilo se jih je namreč približno okrog 30 obrtnikov in trgovcev ter komisar tukajšnjega okrajnega glavarstva g. Eckel. Navzoči so mu izrekli zahvalo njegov poset. Sklenilo se je stopiti s prošnjo pred odbor tukajšnje obrtno-nadaljevalne šole, da bi so učne ure premc-nile tako, kakor v večjih mestih, namreč v torkih in petkih od 8, do ure zvečer ter namesto nedeljskega popoldanskega pouka naj bi se poučeval krščanski nauk ob torkih od f). do G. ure zvečer, izrekla se je tudi želja, da bi se v bodoče volili v odbor obrtno-nadaljevalne šole le taki možje, ki se res zanimajo za stvar in ki se tudi v resnici udeležujejo sej. (Prav bi bilo. da bi se obrtniki in trgovci večkrat sešli in se posvetovali o skupnih obrtniških in trgovskih zadevah, kajti v edinosti je moč. Op. ured.) Umrla je sinoči gospodična Marija Zark, hčerka vrlega župana v Lescah, v starosti 27 let. Naše sožalje! Is tukajšnje gimnazije. Minulo nedeljo so pokopali šestošolca Gebaška z Voklega. Pevci-dijaki so mu zapeli ob treh popoldne gin-Ijivo žalostinko, potem pa so truplo odpeljali domov. — Dijakom sedme in osme šole so konečno vendarle dovolili, da se smejo ude-loževati plesnih vnj pid nadzorstvom gg. profesorjev. Japonca na Gorenjskem. Savsko tovarno na Jesenicah sta si prišla ogledat zastopnik japonske vlade, g. G. Ghawley s svojim inženirjem R.Harmesom. Spremljal ju je uradnik dunajske trgovske zbornice, Berger. V petek, dne 27. m. m. je vihrala nad uradom japonska zastava. Bogve, ali bi nad uradom vihrala tudi ruska zastava, ko bi obiskali to tovarno ruski inženirji. VUk Je povozil dne 22. m. m. 21 let starega delavca Ivana Eržena iz Godešč pri Škotji Loki, ko je hotel nekoliko vinjen pri kilometru 8G*2 pri Retečah čez železniški tir. Toda lokomotiva bližajočega se vlaka štev. 1713 ga je prehitela, ga podrla in ga vlekla kakih 60 korakov naprej. Strašno razmesarjeno truplo so prepeljali v reteško mrtvašnico. Prememba posesti. Gospod M. Ivančič veletržec z vinom v Trstu, je kupil posestvo •Na Svelju* od g. Frana Jarca v Medvodah za 28.000 kron. Dijaška kuhinja v Kranju razpošilja poročilo odborovo za šolsko leto 1904/1905. Podpiralo se je koncem šolskega leta 57 dijakov. Za 14.711 kosil in 14.001 večerij se je izdalo 5522 90 kron. Odbor je delil brezplačno hrano le najubožnejšim; vsi drugi so plačevali mesečno po svojih močeh od 1 do 5 kron. Dohodkov je imela dijaška kuhinja 5305*44 kron, troškov pa 5613*92 kron, torej 248 48 kron primanjkljaja. Premoženjski izkaz kaže dne 31. avg. t. 1. 22.902*75 kron. Društvo »Akademija" v Ljubljani, ki prireja po Slovenskem poučna predavanja in tako širi izobrazbo med narod, je počela svoje II. p -slovno leto in vabi zato društva in posameznike, ki žele predavanj, naj svoje želje sporočajo društvenemu odboru. * * * Deželni poslanec Primož Pakiž — umrl. Minulo soboto je umrl v Ribnici starosta kranjskih deželnih poslancev, g. Primož Pakiž. Zastopal je od leta 1873 volilni okraj Kočevje-Ribnica-Velike Lašče. Bil je koncili-junten mož in pri vseh strankah priljubljen. N. v m. p.! Električna kuhinja. Pri veliki električni nzstavi v Londonu jo vzbudila največjo po- zornosl kuhinji", kjt t le je kuhalo v«- električnim potom, (il) gostov je čakalo nn obod v prostornem lokalu in v isti sobi so bila tudi eleklrična ognjišča. Popolnoma nič nI dišalo v salonu po kakšnem kuhanju in vsa jedila so bila zelo okusna. Tudi električni tok je stal manj, kakor bi stala drva za tako kuhanje. Tako je to povedal dolični krčmnr. Radovednica v pasti. Viljemina Sehultz, žena gostilničarja v HulValo v državi New-York, je imela - kakor marsikatera druga sieer pridnn soproga - slabo navado, da je po noči stikala po žepih spečega moža in si vedno prilastila del najdenega denarja, pa ni ugrijnlo možu, posebno, ker je vedno tajila, in prišel je na dobro misel: v žep, knmoi je dajal denarnieo, je skril nek'ga večera tudi past za podgane. Ko je potem Sr-hultzevn v temi zopet preiskovala žepe, jo je zgrabila past in ji stisnila prste. V svoji jezi je dala moža radi telesn • poškodbe za preti in ga je tožila. A sodnik • Salomon je razsodil, da njen mož sme v vsak žep dati past za podgane, da se varuje pred ktobra t 1. Trst: 45 H4 43 13 44 Kdor ljubi lutki" in čokolado, tomn bodi pripor -rin : Ivano Hoffa Kandol-Kakeo ki imR DbJBlinJ toMSf v bmIiI, ,jh torij naj lata prebav, n. nn proviroAa ii i leni i Mprtoitl i" jo ei> najbolj--■in nkunii izredno poceni Pristen mimo i imenom i iY*n K°ff | (Zj£^\ iavojipo '> -ljenega sina, tirala, svaka in slrim. gn- ■poda Ftrija SajoVica kakm tudi za nitingobrojno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo najsrčnejšo z -hvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem; posebej pa se zahvaljujemo slivnemu trgovskemu društvu »Merkur m čit Iničniiu pi-vcern za krasni žalostinki, bratom ljubljanskega in gorenjskega Sokola, ljubljanski ter kanjski čitalnici Ur kreditni banki za časlno spremstvo. Bodi tudi vsem iskie n /»hvala za krasne darovane vence. Rodbina Ferd. Sajoviceva in C. Pirčeva. 192-1 l'utrtim srcem nnzianjamn vsem so rodnikom, prijateljem in znancem pretužnn vest. da j ■ naša preljiihljena hči, uilO-nia teta in svakinja, go-podična JMarija Žark po dolgi, mučni bolezni, pievidena s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 11. uri ponoči v '¿1. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspala. 1'o^reb predrage pokojnicp bode v ponedeljek, dnc fi t. m„ ob 9. mi dopoldne na tukajinje pokopališče. Sv. maše-zadu-nice se bodo brale v ttlpnl cerkvi v Lescah. Pokoj ni 0Q priporočamo v blag spomin in molitev. V Lescah, dne S. novemb I lM)r>. Ivan Žark in Ivana Žark roj. Vidic, starši. — Ivan, Anton, Josip, bratje. — Ivana omot Pogačnik, Frančiška, Katarina, sestre. — Fran Pogačnik, svak. — Fran Pogačnik. Zahvala. Ob bjlezniin sinitinatega1 j u M j en ega, v n debudni mladosti prerano umi lega sina Iranca Čebaška šestošolca v Kranju prejela sva toliko izrazov sočut a in so-žalja. da nama ni mogoče vsakemu posebej izreči zahvale. Zahvaljujeva si tem potom naj skre-neje: gospodinji g. Mariji Novink ,u gg. Mariji, Antoniji in Josipini 1'uherjevi za požrtvovalno pojtreži o in tolažbo za česa bolezni, katehetu g. dr. Jož. Lebevcu za tolažilo, gg. ravnatelju in profesoijem za so utje oli bolezni, si. profesorske mu kolegija za spremstvo pri pievozu skozi Kranj, posebej pa še gg. profesorjem dr. J. Debevcii, Ant. Peterlinu in Ant. Zupanu za udeležbo pri pogrebu, njegovim sešolcem in gimnazijcem sploh za darovane krasne vem e in ganljive žalostinke, fantom iz Vokla za krasne vence, g. dekanu Koblarju in farni duhovščini, sorodnikom in sosedom za pokop in udeležbo pri pogrebu. Povrni Bog stotero vsem, ki so nam v dneh največje žalosti na katerikoli način lajšali in blažili nn izprosno gorje. 191—1 Voklo, 31. oktobra lil 5. Fran in Marija Ceba.sek. Vvdrova tovarna hranil, Praga VIII. izdeluje in priporoča Vydrovo žitno kavo. Juhni pridatek znamk« «Vydra», Juhne konserve (grahove, lečne, gobove in riževe). Oblati (spei ij.ilileta: Dosert dclir-at« in masleni oblati). Šumeči limonadni bonboni Buhtio». NAPRAVITE POSKUS! Kolekcija vseli leh izdelkov 3 K 2(1 vin. in poštnina. 1 til — 6 J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice St. Stavbeno-umetno In konstrukcilsko klluCavniCarsTvo. Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd. Speeijaliteta : 103-70 valjični zastori (Rollbalken). 5 lavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem Otvorll V Tržiču b. M 1*2 zraVcn hotela frdecKy Potrudil sc bodeni uslreči cenjenim odjeinalceni z najboljšim blagom in naj-nižjmi cenami, popravila i/cvršujem točno in ceno. Za mnogoltrojni obisk se priporočani z velespošinvanjom 176-8 Rudolf RUS, Ui ar. Izila je „pobra uharica" spisala Minka Vasi če v a v založništva Lavosl. Schwentner-ja v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h. Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za janje najokupripravlsnejših jedi domače in tuje kuhe, Ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, lina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige, 10—53 Preklic. Midva podpisana prekličeva vse, kar sva govorila žaljivega o pekariji gospe Marije P rev c in njenega najemnika g. France! a Marki č a v Kranju. i.sh -i Lenart in Marija Pikuž. St 2304. 182 2 Pri mestni klavnici v Škof ji Loki se odda mesto klavničnega paznika z mesečno plačo 40 K, prosto kurjavo in svečavo ter s prostim stanovanjem, obstoječim iz kuhinje in ene velike sobe. Prošnje s spričevali in rojstnim listom je vložiti pri podpisanem nradn do 10. novembra ti. Mestno županstvo v Skofji Loki dne 2.'}. oktobra 1905. 17!* -8 obe na glavnom Irgu, eno s tremi sobami, drugo z eno sobo, pri obeh svetli kuhinji, drvarnici in klet, nasproti «(5olarja» št. 102. Kravarja kateri je delu v kravjem hlevu že vajen, išče vodstvo dež. kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu na Dolonjskem. Plača po dogovoru, pa gotovo dobra. Nastop službe prej ko mogoče. 187—1 Kdor hoče dobre dežnike ne tovarniške, ampak škofjeloškega izdelka, ročno delo iz močnega in trpežnega blaga (škofjeloški dežniki slove že od nekdaj, da so silno trpežni), pri mpni jih dobi po nizki ceni. — Sprejemam tudi popravila. Pavel Bizjak, Kranj .št. 102 183 2 nasproti «(«olarja». = Kmetovalci ! MASTIN za prašiče, pojske, krave, teleta, vole, ovce, konje, perutn no i. t. d. Le pod tem imenom, ki je po-st.ivno kot znamka zavarovana, se dobi pristni dr. pl. Trnkčtczvjev kranjski redilni prašek za praSiče. Natholjši zdravi dodatek h krmi, ki se naj uporablja kot dietetic.no redilno sredstvo. Dobil je na tisoče zahvalnih pisem o izbornih uspehih najvišje medalje na razstavah vLondonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. 148-27 I zavoj za 50 vin..pri vsakem trgovcu. Po pošti 5 zavojev na naslov: Lekarna Trnkoczv, Ljub-Ijana. Hazpc evatci dobe popust. Najcenejša in najhitrejša vožnja V fltttCflljO Je s parniki jSevernonemškega Iiloyda' iz Bremena v Jfew-Vork s cesarskimi btzoparniki Kaiser Wilhelm IL, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm der Grosse. — Frekomorska vožnja traja 5 do 6 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za pamike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah št. 35 nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tifllerju». Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postreba poštenu, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kako : Colombo, Mexiko, California, Ar'zona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington nudi naš« diuštvo posebno ugodno in izvan-redno ceno čez fl al de 1.1 on. OlhoJ na tej progi iz Br. mena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Hal t i more in na vse ostale dele sveti-, kakor Brazilija, Kubi, Huenos Aues, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 186—1 70 DHF ^863 17 Naznanilo. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudnn naznanjam, da hi bil piinmran zaradi prevelike hišne najemnini' v sedanjih razmerah cene svnjih izdelkov /.da I no zvišali, s čemur bi bili moji odjemalci obteženi. Pomagali sem si mogel edino le s tem, da sem se preselil v hišo nakdanjega umetnega mizarja gospoda Ivana Pintarja, poleg stare znane mesarije po dom. «Kodelač» v Grabnu. Nadejaje se, da me bode si. občinstvo še nadalje z velecenjenimi naročili počastilo, posebno, ker hodom cene še znižal beležim /. odličnim spoštovanjem Ivan Wohlgemuth sedlar, pleskar in tapetnik v Kranju. Kokrsko predmestje št. 7. 172 3 Prodaja vina. Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega in črnega vina, domače rakije, brinovca in finega olja po primerno nizkih cenah. IVAN PUJMAM is, -2 vinogradnik in trgovec, Vodnjan-Dignano Istra (c. kr. državne železnice). Preprost vrtnar zmožen slovenskega in nemškega jezika, ki bi bil obenem vratar (porlir), se išče za gospodo na Gorenjskem. • 169-» Vpr.iša naj se pri Kraneu Dolencu v Kranju. Večkrat premirano! Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča m-ia prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov Avgust Drelse --v Ljubljani.-- TapetttlK in preprogar Drag. Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 136-58 Jttestna hranilnica v pranju obrestuje hranilne vloge = po 4 odstotke = brez odbitka rentnega davka katerega plačuje hranilnica sama. 1—23 Stanje vlog K 3.829.79031 Stanje hipotečnih posojil K 2,114.328 25. Trgovina z železnino in špecerijskim blagom »MERKUR1 Peter Majdič v Kranju priporoča veliko izber fino pozlačenih nagrob nih kriiev in svetilk po najnižjih cenah. 164 Zaloga najtrp jžnejsih voznih plaht in pokrival za komate. Prodaja tomaževe žlindre. "TV * i/*»"—*"V*"V* if*» ^iru'-tii~ii/"ijr~ybfiiU"'./"i*''"'M'Lii* o * i/*i»i'*'i"J~^^^ Pozor! Oitaj! Bolnemu zdravje! Pozor! Oitaj! Slabemu moč! tyitfVUULASOty) Pakraftke kapljice in slavonska zel, to sla ilanes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med nato doni, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sU si odprla pot na v^e strani sveta. PakraSke kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krč", bolesti iz želodca, \etrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mi žlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vsi bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti uulcrnice in madron; zato ne siupjo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič. lekarnar v Pakracu št. 107, Slavonija. — Denar se 121-13 (frftBko na vsako pošto): 12 stekleničk (1 ducit) 5 K, 24 stekleničk (2 ducata) 8 K 60 v, 36 steklenicic (3 ducati) 12 K 40 V, 4» steklenicic i4 ducati 16 K, 60 steklenicic (6 ducatov) 18 K. Manj od 12 steklenic se ne razpošilja. Slavonska zel: Se rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zainolklosli, hripavosli v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bo-denju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah Cena je sledeča (franko na vsako poHo): 2 originalni steklenici 3 K 40 vin., 4 originalne steklenice 5 K 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom: P, Jurišic, lekarnar v Pakracu 104, Slavonija, pošilja naprej ali Cena je slede lovzetjein. O n o Z •o o E ti Z tfcgdluv G. Tdnnies 104-74 lo varna ia stroje, železo in kovino* livarna v Ljubljani priporoča kot posebnost Žage in vso ■troje za obdelovanja lesa. h' r a n c i s - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Scsaln o-genera -t o r s k i plinski m o t o r i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjske silo in uro. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 121- 56 Ivan Jax-a v Ljubljani D'majska cesta 17 priporoma svoje najbolj priznane K| •■ I | |'II|"IMHH 9VUJC ll.IJMIIIJ |>l l/.ll.llir Najbolje za zobe. AiVH,n„ 8troje in ko|PSa se vlekami g. K. Savnika Kranju. '.eniki «e dopošljejo na zahtevanje nuitonj. Najcenejša ia največja domača *qS> eksportna tvrdka. e&$s3&kH Ra*PoM1Janje Švicarskih ar na ^žF^^H vse kraje sveta! H. SUTTNER. urar in trgovec, Kranj Moške ure 2 3naravne velikosti. Št. 608. Nikeloa»ta a ker remontoar-Kos-k >pf, trpežno koleoV, gld. 846, enaka iz pravega srebra gld. 3 95, ihta z ilvojmttim trjiin ■robnim inofoim pokrcivotn gl. 6T>0 in naprej. Št. 505. Prava srebrna eilinder-reniontoar, trpežno kolesje in močni pokrovi, tri. 486. ista z dobrim a n ker • kolesjem gld. 595 in naprej. 114-17 Priporočam svojo IzboMO zalogo najfinejših natančnih Švicarskih W, kakor najbolj ijovefilh znamk safhausen, Ornega, Roskopf, Uranija i. t. d. Zlatnina in srebrnlna, kakor nakraskl, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glavnih mest. Ravno je izšel najnovejši veliki cenik, kateri se pošlje zastonj in pošt-nene prosto. Izvrstna prilika potovanja v ^HierikO j'1 danes čez jCamburg z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje par^broda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povedo številke obsežnosti novih parnikov. kat« ra se imenujeta : imnnil/o. 090 čevljev dolg, 74 širok, l,rv,: AlllGl laVd 5:5 glob., nosi 22.250 ton, f dr.,ei: Katserin Augusta llikloria «■ ~ 25.000 ton, ter vsaki še enkrat večji kakor danes v. liki parniki. ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Vožnja preko oceana traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. — Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zaslopnik Hamburg-Amerika Linie Jr. Seunig, Cjubljana, pu»);Ka ««u 3). Posamezne JtcViHc ,6orci]»' prodajajo po 10 vin. v Ljubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3; Škof ji Loki g. M. Zigon, trafika, glavni trg; Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika; Jesenicah g.Jakoh Mesar, gostilničar in posestnik; Hrušlci g. Štefan Pod pa c, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. G robo tek, trgovec; Kamniku g. Marija A ž man, 'rafika. pri gf. dr. E. Globočniku ¥ Kranju Zobovja, tudi ne kore-da bi se odstranile nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejiih metodah. Plombe v ilatu, poroelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse sobosdrav-niike operaoije izvršuje tu speoijaliit. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. krojaški mojster Radovljica it. 41 Jesenice it. 20 priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek ia gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih obtok in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in lunskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Špecijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in SOlnČnlki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 80-20 4477 F. P. VIDIC & Komp,, Ljubljana opekarna in tovarna peči ponudijo vsako poljubno mnoMnO zarezane stresne opeHe, (Strangffalzziegel)i Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregniranl. Te vrste strešniki so patentirani v vseh kulturnih državah. Lastniki patentev: F. P. Vidic & Komp. in Josip Marzola. Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. - Dalje priporočamo peči in štedilnike najfinejšega lastnega izdelka, kakor vse druge v stavbeno stroko spadajoče izdelke. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša 1,1 postrežba. Sprejmo se zastopniki. Cjnpljana (Holizej) R. IvANG na Marije Terezije cesti Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih. Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. Špecijaliteta : Gostilniški stoli. 184-28 Pohištvo iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni. Čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 52 gld. Modroci Iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski. špecijalltete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju. Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. Varstvena znamka. B Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen'. Ono jc BjaV* zajamčeno čisto ""Bjej in brez vsake škodljive primes'. — Pere izvrstno. Kdor hoce dobiti tare* jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 18147 ime „Sohioht" in varstveno znamko „jelen". 2)obiva se povsod! m JURIJ SCHICHT m (ČesKo) Mjyti¡ja toVm jVoje irsle „ tvrop$Ken Kontinentu, (fofo) ixdait koniorcij