5. številka V Ljubljani, dne 2. februvarja 1918 V, leto. Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celc' leto K 5'20, za pol leta K 2’60, za četrt leta K 1‘80 Posamezna Številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, prvo nadstr. Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimi pe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., nvi dva icratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vratiča 24 vin. — Reklam, so poStni ne proste. Nefrankirana. pisma se ne sprejemajo. ' Besni casS. Grozovita svetovna vojna nadaljuje svcje uničevalno delo z vso hladnostjo. Mir med strankami, o katerem smo se učili spočetka vojne tako lepe pesmice o slogi vseh strank v interesu vojnih namenov, je minil in boj prihaja z vso strastjo zopet na dan. Danes imamo že hujše in zavratneje politične in gospodarske boje, kakor smo jih imeli pred vojno v takozvani „dobi svobode1'. Toda motiti se ne smemo. To je šele pričetek; gospodarski in politični boji se razvijajo in še niso davno ne dospeli do vrhunca. Najznačilneje v sedanjih bojih je pa to, da se kljub vsemu naglašanju narodne o-samosvojitve združujejo mesčanske in kapitalistične stranke v velike mednarodne otganizacije. Ljudstvu mečejo pesek v cči in ga svare pred zvezo z delavci drugih narodnosti, sami pa snujejo ograrske, obrtniške, stanovske in industrijske mednarodne zveze in skušajo na ta način združiti v mednarodni organizaciji svojo gospodarsko oblast, ki je in mote biti naperjena le proti nenianičem, proti delavstvu, proti konsu-mentom. Siabe mezdne razmere in naravnost kričeče aprovizačne razmere nam potrjujejo, da so te mednarodne organizacije, doseg’e že sedaj v vojni za podjetnike sijajne uspehe, za delavstvo pa neznosne razmere. Na vrhunec krize pa še nikakor nismo prispeli. Če pomislimo, da utegne vojna trajati še dolgo, čeprav se sklene mir z Rusijo, se bodo razmere poslabšale, ker podjetništvo ne upošteva interesov prebivalstva; vidi le S3mo sebe in v tem zmislu tudi ravna; ni mu na mislih splošni blagor. Razentega trka na vrata človeške družbe velika gospodarska kriza, v kateri bo delavstvo največ trpelo, ker bo prehod v tej krizi naravnost katastrofalen. Podjetniki iti meščani imajo dobre mednarodne organizacije in bodo skušali natovoriti največji '-el finančne katastrofe na ramena delavstva prav tako kakor sedaj nalagajo delovnemu ljudstvu skoro vsa vojna bremena. Na vse to se mora delavstvo pripraviti z močnimi organizacijami, ki morajo b!ti mednarodne, ker gre boj' proti spletkam mednarodno organiziranega podjetništva. Vse obrekovanje, vse hujskanje proti mednarodni delavski organizaciji, ki nima drugega namena kakor preslepili delavstvo, nioramo zavračati z najodločnejim protestom in zaničevanjem kot neodkritosrčno gonjo proti delavskim interesom. Cerkev in mirovno vprašanje. ,nekakim sočutjem citatno papežev Dozicni nagovor zbranim kardinalom. Vrhovni poglavar katoliške cerkve je v škrib-j1"'!1 Oborih si stoje nasproti ka-tohske dežele, tukaj Avstrija, tam Italija, ,i,on^“’ f ’ tam in luka.i leži na mi- kih 7 katoliških vojakov v strelskih jar- viden l^«1 m°ra -bili sveti °*e *el° Pre" čustva 1 Č°YOM ° v°jni. da ne razžali 7ato te m« J v°Juj°če se stranke. ,, v J mogel papež zavzeti zelo previdno staiisce, da je preklel vojno in opominjal kronance, da naredijo skorajšni mir. Nikakor ne dvomimo, da ni papež vse storil, kar je bilo mogoče v dosego miru. Saj ne bi nobena stvar cerkveno moč nad dušami tako povzdignila kakor če bi se papežu posrečilo narediti skorajšni mir. Ali v svojem božičnem nagovoru je moral priznati, da je bilo vse njegovo delo za mir brezvspešno, ker niso poslušali njegov opomin ne narodi ne knezi, Se nikdar ni bila cerkev tako brezmočna, kakor v tej svetovni vojni. Odkod prihaja ta nezmožnost? ali si ne stoje tukaj in tam milijoni vernikov nasproti, ki spoštujejo papeža kot vidnega božjega zastopnika, naslednika Petra, ki je nezmotljiv, kadar govori ex cathedra. Ni li klerikalizem na Poljskem, Irskem, Belgiji, Avstriji vladajoč; v Nemčiji. Orgski, Italiji, Franciji velika moč? Ali se ne priznavajo južno ameriške dežele h katolicizmu in so šele pred kratkim vstopile brez vsake potrebe v od papeža prokleto vojno? Kako je to mogoče, da je postala tako velika duševna sila, kar čez noč brez vsakega upliva ? Morda nam pojasni zadnji dogodek to zagonetko. Papež je blagoslovil dan uko-rakanja angleških čet v Jeruzalem. Med velike cerkvene dogodke spada tudi križarska vojna. Željo po osvoboditvi svetega groba, so vedno brumni katoličani vpletali v njih pobožne molitve. Ali večina katoličanov v Avstriji in Nemčiji je obžalovala, da so mogli Turki izprazniti Jeruzalem, ker ne uvidevajo v Turkih več nevernike, ampak zaveznike, vsled česar smatrajo turški poraz nedvomno za poraz Avstrije in Nemčije. Naši klerikalci čutijo drugače kakor njih vrhovni poglavar: dan katerega blagoslovi papež, je dan njih prokletstva. Sedaj nam je pa razumljivo: daje papeževa beseda brez moči, ker katoliški klerikalci posameznih dežel, uganjajo drugačno politiko, kakor njih duševni glavar. Papež je postal pastir brez črede, ker ga njegove ovčice že dlje časa več ne ubogajo in ker stremijo za drugim ciljem, kakor sv. oče. Ravno v Avstriji lahko temeljito preštudira upor katoliških klerikalcev proti svetemu očetu. Že mnogo let so pri nas katoliški klerikalci in krščanski socialci nositelji Veleavstrijstva in v zadnjem času najblaznejši vojni hujskači. Od leta 1908 do 1914, od bosanske aneksije pa do srbskega ultimatuma so bili med najglasnejšimi vojnimi kričači; njim se imamo zahvaliti, da so med ljudstvom naredili vojno razpoloženje. Po izbruhu vojne so bili najhujši aneksionisti in podaljševatelji vojne. Kako so delali proti onim, ki so se trudili za pošten in trajen mir brez aneksij in kontribucij; z izdajalci so obinetali poštene ljudi. Tako naši klerikalci. Ali francoski klerikalci, ki so upali vsled zbujenja šovenističnih strastij, da zopet upostavijo na razvalinah republike klerikalno monarhijo kriče ravno tako glasno proti Nemčiji in Avstriji, kakor naši klerikalci proti Italiji in Franciji, Klerikalizem je povsod postal orodje imperializma. Če pa stopi papež med svoje vernike z opominom na mir, ne vidi druzega nego popačene obraze; nič kakor šovenistične strasti na obeh straneh, ki so nesposobni za mirovno delo. Papež je v svojem mirovnem oglasu pozval Nemčijo in Francijo, Avstrijo in Italijo, da rešijo prepire radi Alzacije in Tridentske v spravljivem smislu. Vprašajmo klerikalce obeh taborov ako hočejo zastopati to stališče. Italijanski klerikalci kričijo, da ne sme niti ena vasica ostati v avstrijski posesti ; naši krščanski socialci odgovarjajo, niti en kvadratni meter avstrijskega ozemlja se ne sme odstopiti Italiji. Tako zatoni papežev glas in njegova svaritev brez učinka, kakor glasupijočega v puščavi. Klerikalizem najdemo vedno vtam, kjer ga potrebujejo gospodujoči sloji. Če cerkev nalaga brezpravnim, da morajo tlačanih gospodujočim; da mora biti hlapec ponižen, ker je to božja volja, je to dogma in se ne smejo^ upreti temu redu, čegar žrtve so, ker je to pred Bogom kaznjivo. Če cerkev za njene sluge . zahteva vlado v državi, če šolo z njenim duhom prepoji in meščansko pravo njenim verskim postav-kom podlaga, posebno zakonsko pravo, tam lahko računa na pomoč naših klerikalcev. Takrat je nezmotljiva papeževa beseda. Kadar pa papež opominja vernike, da je nasprotnilc tudi človek, ustvarjen po božji podobi in da naj brzdajo svoje strasti, takrat kaj radi pozabijo, da je papež nezmotljiv; tedaj pa gredo nemeneč se za papeževe besede svojo lastno pot. Ima pa papežev božični nagovor tudi političen pomen. Ko je izdal papež znano mirovno poslanico, so mu očitali, da je pristranski in da hoče rešiti Avstrijo in Nemčijo. Zato mu je bila zavzetje jako ugodna prilika, da je ob tej priliki, izrazil simpatije sporazumu in s tem popravil svoj prejšnji korak, s katerimi je zagovarjal mir brez vsakršnega odziva med-svojimi verniki in potolažil nejevolje v sporazumu. Cerkev ne more krvavečemu člo-večanstvu pridobiti mir; to je papež sam priznal v svoji božičnici. Druga moč bode izsilila svetovni mir. Upor ruskega proletarca mu je odprl duri; svetovno gibanje delavstva mu bo pa ugladilo pot. Stokrat proldeti in zasramovani socializem žene ljudstva k temu cilju, katerega ne more doseči poglavar svetovne cerkve ne z molitvijo ne s svarjenjeme ljudstev. Naročajte in širite NAPREJ!46 Stavke in izpari v Nemčiji v zsdnBih 151, pred volno. Čeprav je uradna statistika o stavkah v Nemčiji nepopolna in zato nezanesljiva, je vendar pomembna, če obsega daljše obdobje. Zato tudi ni nedavno objavljena statistika o mezdnih bojih v letih od 1890 do 1913 brez zanimivosti. Iz tega pregleda je razvidno, da se je število stavk odstotno, če tudi ne redoma, zmanjševalo, število izporov pa naraščalo. To dokazuje, da so se delodajalske zveze okrepile, ki so večkrat pričenjale boj z delavci. Oglejmo si najprej število pri stavkah in izporih udeleženih delavcev in delavk, potem ono iz-prtih in stavkajočih posamezno in slednjič odstotek izprtih in stavkujočih. Pregled nam podaja naslednjo sliko: Stavkujo čih in iz prtih - Stavkujočih Izpitih Odstotek stavku- izpr-jočih tih 1899 104,636 99.338 5,298 93'9 51 1900 131.888 122 803 9085 93-1 69 1901 60 676 55.262 5414 91-2 8-9 1902 64217 53.912 10.305 84'0 160 1903 120.876 85.603 35 273 708 29.2 1904 137.240 113 480 23 760 827 173 1905 526.810 408.145 118-665 77.5 225 1906 349.327 272.118 77.109 77 9 221 1907 273.597 192 430 81.167 703 297 1908 112.110 68 392 43.718 61-0 39 0 1909 119.849 96.925 22.924 80-9 191 1910 369.809 155.680 214.129 42-1 57 9 1911 356.163 217.809 138,354 61-2 38 8 1912 481.094 406.314 74.780 84-5 15-5 1913 311.048 254.206 56.842 817 183 Po petletjih računano je znašalo število izprtih in stavkujočih skuoaj od 1899 do 1903 96.450,, od 1904 do 1908 279.817, od 1909 do 1913 327.593. Povprečno se je v teh treh petletjih odstotek izprtih in stavkujočih spreminjal bistveno. Tako je bilo v petletju 1899 do 1903 na vsakih 100 na socialnih bojih udeleženih delavcev 86.4 odstotkov stavkujočih in 13 6 odstotkov izprtih, v petletju od 1904 do 1905 je nazadovalo število stavkujočih na 754 in število izprtih se je dvignilo na 24‘6 odstotkov, v petletju 1909 do 1913 je pa znašalo število stavkujočih le 60 odstotkov in izprtih pa 31 odstotkov. Najvišje število stavkujočih je bilo v letu 1899 namreč 93 9 odstotki, najnižje pa leta 1910 namreč 42 1 odstotkov. Ta uradna statistika dokazuje vsaj z absolutno gotovostjo, da obsezajo delavski boji vedno večje množice in tudi, da često niso stavke, ki bi jih bili pričeli delavci, marveč izpori, ki so jih pričeli podjetniki. Domači gsregSed, Trbovlje. Zadnjič smo poročali o razsodbi pritožbene komisije v Gradcu o zahtevah rudniškega delavstva v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. Pogodili so se, da zvišajo sedaj draginjske doklade za 30 odstotkov in 10. marca za 20 odstotkov ter priznali raznim kategorijam gotove zneske za nazaj, n. pr. kopaččm 15 K, vlačilcem 10 K, mladostnim delavcem 8 K in enako v dotične kategorije spadajočim delavcem. Toda rudnik ni držal svoje obljube, delavci so dobili po 4, 8 in 12 K. Shod, ki se je vršil nedeljo v Delavskem domu, je sklenil vložiti tožbo, ker je tako postopanje nedopustno in kaznjivo. liti shod je tudi obravnaval o primanjkljaju v bratovski sklad-nici, ki znaša 272.294 K za Trbovlje in H-astnik. Na priporočilo zavarovalnega tehnika je rudarska oblast v Celovcu sklenila ustaviti izplačevanje deležev, kar bi silno oškodovalo tiste rudarje, ki morajo zapustiti rudnik. Podjetniki bi radi tako sanirali bratovsko skladnico, ker bi jih to nič ne stalo. Toda delavstvo bi trpelo škodo, zato je sklenil shod resolucijo, v kateri predlaga, da se v pokritje primanjkljaja zvišajo prispevki za 20 odstotkov, deset jih plačajo delavci, deset pa rudnik. S tem zvišanim prispevkom se pokrije ves primanjkljaj v petih ietih in pri tem rudarji ne izgube svojih deležev. V olajšavo saniranja naj se deleži izplačajo po poteku enega leta. S tem je delavstvo pokazalo svoio solidarnost v varovanju skupnih interesov. Na tem javnem rudarskem shodu je poročal ob burnem pritrjevanju navzočih sodrug Sitter. Delavci, povsod varujte tako zvesto svoje interese, kakor jih varujejo rudarji. Javen delavski shod na Jesenicah. V nedeljo, dne 27. januarja smo imeli tu velik delavski shod, ki se je razpravljalo na njem o ljudski prehrani. Shodu je predsedoval sodrug Gabriel, zapisnikarja je bil določen sodr. Marčič, poročal je sodr. Zore. Govornik je razpravljal o težkem položaju delavstva, ki ;e zaradi nezadostne hrane ob tako težkem delu docela izčrpano. Ostro je bičal postopanje oblasti v aprovizačnem vprašanju, da ne nastopa s potrebno strogostjo proti številnim nepravilnostim. Pozival je navzoče, da se ne dajo zapeljati v kako nepremišljeno dejanje, ter tako otež-kočijo že sedaj težko delo organizaciji. Govorila sta nato še sodr. Zugvvitz in Gabriel, ki sta se istotako pečala z prehrano delavstva. Navzoči so govornikom burno pritrjevali. Navzoči oblastveni zastopnik je koncem shoda zaupnikom obljubil, da bo želje jeseniškega delavstva sporočil na pristojno mesto ter bo storil vse, da se prehranjevanje na Jesenicah izboljša. Pred pritožbeno komisijo se je vršila razprava o pritožbi delavcev iz Skednja proti Kranjski industrijski družbi. Obravnava je končala s poravnavo, s katero so delavci precej dosegli in sicer: Vsem nad 18 let starim delavcem se zviša plača za K 2’40 za dnino (šiht), delavkam za K 1’20, mladim delavcem in delavkam pa za 80 vin. Razen tega dobe draginjske doklade: oženjeni delavci, ki zaslužijo z omenjenim povišanjem manj kakor K 200 na mesec K 55, tisti, ki zaslužijo več kot 200 K dobe 45 K- Neoženjeni s plačo pod 200 K dobe 45 K, nad 200 K 35 K doklade na mesec. Delavke nad 18 let stare dobe 30 K, mladi delavci in delavke dobe 25 K doklade na mesec. Doklade do 14. leta dobe tisti, ki imajo manj nego 200 K po 12 K, nad 200 K po 9 K za vsakega otroka na mesec. Vse omenjene doklade veljajo za polne dnine, ki se primeroma znižajo, če se v mesecu ne naredi 25 dnin. Vse povišanje, kakor tudi doklade se delavcem plačajo od 11. decembra 1917 naprejin veljajo še dva meseca po sklenjenem miru. Komisiji je predsedoval grof adm. Benigno; pod-podjetnika je zastopal g. Samassa, delavce sodr. Hlebš. Preosnova dunajskega občinskega volilnega reda. Dunajski krščansko-socialni strankarski svet je sklenil, naj se dunajski občinski volilni red tako-le izpremeni. Voli naj se v dveh skupinah. V prvi skupini naj bi se volilo po načelih splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice po proporcu ; v drugi skupini, interesnem zastopstvu, naj bi se volilo po večinskem načelu po okrajih. Avstrijski sladkor za Švico. Iz Avstrije se pričakujejo v bližnjem času večje množine sladkorja za Švico. Kakor slišimo, gre za sladkor, katerega so švicarski trgovci nakupili že skoraj pred tremi leti katerega pa niso mogli spraviti v Švico. Tega sladkorja je približno 1.300 vagonov. Za vojaštvo odpravljeni brezmesni dnevi. Z ozirom na veliko pomanjkanje sočivja in moke je vojno ministrstvo odredilo odpravo brezmesnih dni v dobi od 20. januarja do konca februarja za vse vojaške formacije v zaledju. Pruski premog za Avstrijo. Naš minister za javna dela pl. Homann je odpotoval v Berlin, da trajno uredi uvoz gornje-šlezijskega premoga v Avstrijo, Mestna plinarna v Trstu je zaprla zaradi pomanjkanja premoga znova plin za vse mesto. Za osemnajst in pol milijarde bankovcev je sedaj v prometu. Število ban kovcev narašča kakor povodenj, ki je ni mogoče zadržati. V prvem vojnem letu se je zvišalo za 26 milijard, v drugem za 2 milijardi, v tretjem za 37 milijard, v četrtem vojnem letu pa navzlic vsem pozivom državnega zbora in vsem obljubam vlade tiskarski stroji avstro ogrske banke ne morejo več dohajati in več kot ena milijarda papirnatega denarja zapušča vsak mesec bančno blagajno. V parlamentarnih krogih vzbujajo ta dejstva najresnejše skrbi. Vpoklic vojaške službe oproščenih iz letnikov 1899 do 1894. Uradno se poroča, da izide v kratkem naredba, ki bo razveljavila vse dosedaj veljavne oprostitve iz letnikov 1899. do 1894. in bo tudi v bodoče izključena ysaka oprostitev oseb teh letnikov. — Vpoklicani bodo oproščenci letnikov 1899., 1898, in 1897, dne 1. marca 1.1. oproščenci izletnikov 1896., 1895. in 1894. pa 3. aprila 1918. Ker je'kmetijski čas spomladanska dela posebno važen, bodo veljale posebne določbe za kmetovalce. Na Tirolskem, Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, v Dalmaciji in na Primorskem, kjer se prične marsikje spomladansko kmetijsko delo že v bližnjih dneh, bodo imele politične okrajne oblasti po krajevnih razmerah za vsak politični okraj s posebno objavo naznaniti, ali imajo kmetovalci iz letnikov 1899., 1898. in 1897. nastopiti voiaško službo 11. marca 1918. iz letnikov 1896., 1895. in 1894. pa 8. aprila 1918, v katerem zadnjem slučaju poznejši dopust za dotičnike radi kmetijskega spomladanskega dela ne bo mogoč. Vojaška uprava si bo prizadevala, pomagati v posebnega ozira vrednih slučajih z dopusti, eventualno z vojnimi vjetniki in ako se tudi na ta način ne bi od-pomoglo, z nadomestilno oprostitvijo oseb iz starejših letnikov. Tudi na Ogrskem prekličejo oprostitve iz letnikov 1899. do 1894. Vojaška sodišča v Bosni in Hercegovini ne smejo nič več soditi civilnih oseb. Nova ogrska stranka. Program nove ogrske stranke, ki jo hoče ustanoviti ministrski predsednik Wekerle, ima za glavno točko volilno reformo ter vsebuje tudi izjavo o vojaških vprašanjih ter pravi, da bo Ogrska dobila svojo samostojno vojsko, če tudi ne v bližnji bodočnosti. Program se bavi z velikimi gospodarskimi problemi, ki se morajo rešiti v zvezi z vojno. Določa natančno gospodarsko razmerje napram Nemčiji in zavezniškim državam ter se bavi tudi že z obnovitvijo prijateljskih stikov z Rusijo. Program naglaša, da se ogrska vlada drži strogo dualizma, da hoče vztrajati pri dosedanji zunanji politiki, torej pri brezpogojni zvestobi napram Nemčiji, stremi za najboljšim sporazumom z Avstrijo, si prepoveduje vsako vmešavanje v notranje zadeve ter odklanja zlasti češke zahteve. Welcerle se zanaša, da ima ta program veliko privlačno silo, vendar pa bo Karolyjeva stranka, ki ki bo nastopala v notranjih in zunanjih vprašanjih samostojno, izstopila še predno se bo ustanovila nova stranka iz dosedanjega Wekerlejevega pripadništva. Predsednik nove stranke bo grof Julij Andrassy. Socialistični begunci z juga so imeli pretečeno nedeljo v Gradcu zborovanje na katerem so sklenili, da odpošljejo svojemu zastopniku v parlamentu, poslancu Pittoniju, pozdrav ter se združijo v Gradcu v sekcijo socialističnih beguncev ter se zvesto postaviti na stran graške delavske stranke. Zborovanje je bilo dobro obiskano ter je pričakovati, da bo temu prvemu posrečenemu shodu sledilo kmalu živahnejše gibanje somišljenikov z juga. Odpusti. 1867. rojenih črnovojnikov. Socialno demokratični poslanec Sever in tovariši so vložili na ministra za deželno brambo naslednjo interpelacijo: S sklepom z dne 1. maja 1915 je cesar odredil: S sklepom 31. maja 1914 odrejeni vpoklic cele črne vojske obsega za dobo sedanje vojne novo ustvarjene kategorije črne vojske. Črnovojniška obveznost je torej pričela z začetkom leta, v katerem je zavezanec dovršil svoje 18. leto ter traja do konca onega leta, v katerem dovrši 50. leto. V zmislu tega sklepa se morajo leta 1867. rojeni črnovojnikiz 31. decembrom 1917 odpustiti iz armadne zveze.Čez 50 let stari črnovoj; niki pa se v protislovju z zakonom doslej še niso odpustili. Vsled tega vprašamo podpisani: 1.) Alije minister za deželno brani' bo voljan, poskrbeti za to, da se leta 1867. rojeni v zmislu naredbe z dne 1* maja 1915 odpuste iz črnovojniške službe 2.) Ali je minister za deželno brambo voljan, ukazati takoj vsem poveljstvom, o odpuste moštvo, ki je dovršilo 50. let0 3.) Ali je minister za deželno brambo vo- Ijan, poskibeti za to, da bodo vsa poveljstva tozadevni ukaz takoj izvršila? Nova bremena. Finančni minister baron witnmer je predložil zbornici nove naknadne kredite v izmeri 1649 miljonov kron, proti katerim stojijo novi dohodki po 676 miljonov kron. Iz poviškov železniških tarifov upa vlada dobiti 154’ 3 mili j., iz davkov v železniškem prometu 15 miljonov iz vojnega davka še nadaljnih 100 miljonov. Dohodki iz indirektni davkov so bili v drugem poletju 1917 za 50 odstotkov višji. Minister omenja, da se bodo morali izdatki za oskrbo beguncev zvišati na 986 miljonov kron. Kot prispevek za prehranjevalno akcijo je vlada določila nadaljnih 155 miljonov kron (v proračunu je določenih 211 miljonov). Za draginjske prispevke državnim nastavljencem je naknadno vpostavljenih 277 miljonov. Za delavce pri državnih železnicah nadaljnih 29’3 milij. Deželam je vlada dala na razpolago 70 miljonov. Za vojne kreditne zavode, ki poslujejo v severnih in južnih vojnih ozemljih je določenih 132 miljonov. Za oskrbo civilnih oseb ki so bile v vojni pohabljene je določenih 5 miljonov. Za obresti za vojna posojila nadaljnih 184 miljonov, tako da znašajo letne obresti sedaj 1795 miljonov kron. Poleg tega zahteva vlada pooblastila za nadaljno najetje 6 milijard kron. Nove cene! Naznanjamo tu nove, sedaj veljavne cene, za nekaj zelo priljubljenih »Elsa« izdelkov, kateri se morejo še dobiti pri E. V. Feller-ju, lekarnar v Stu-bici Elzatrg štev. 334. (Hrvatsko), dokler je še zaloga in dokler se morejo preparati Že izdelovati in sicer stane: Fellerjev bol-olajšajoci fluid z znamko „Elsafluid“, 6 dvojnatih ali 2 špecijalni steklenici K14 32 franko, 12 dvojnatih ali 4 špecijalne steklenice K 27 32 franko, nadalje Feilerjeve odvajalne rabarbara krogljice z znamko »Elsakrogljice", 1 zavitek K 7-37 franko ali 2 zavitka K 13*47 franko. Elsa pomada za obraz in varstvo kože (močnejše vrste) K 4 50, ianochina pomada za povspešenje rast las (močnejše vrste) K 4 50, usipalni prašek kot dodatek K 1*—, Fellerjevo lilij-no milo in še drugi Elsa izdelki se radi prilože in računajo po sedajni ceni, dokler Je še zaloga. Cene, katere so navedene v raznih tiskovinah še od preje, sedaj niso več veljavne. Svetovni pregled. Mirovni pokret. Avstrijski zunanji minister grof Czernin in nemški kancler grof Hertling sta govorila. Czerninov govor je bil razmeroma spravljiv, Hertlingov pa ne, ker še vedno vztraja nemška vlada na anek-sionističnem programu. Grof Hertling ni podal jasne izjave o izpraznitvi severne Francije, ne o obnovitvi Belgije in o Poljski je celo trdil, da o Poljski nima pravice odločati nihče nego Nemčija, Avstrija in Poljska. Niti ne priznava pravico, da bi Rusija stavila predloge glede na Poljsko pri pogajanjih o posebnem miru. To nemško stališče, plod vojnih hujskačev v Nemčiji one-mogočuje skoro popolnoma splošen mir, dasi je podana prav primerna podlaga zanj v izjavi Wilsona in v govorih angleških ministrov. Ugodno priliko, ki je sedaj za splošen mir hoče torej nemška vlada na ljubo enemškim in drug'tn vodilnim krogom nadaljevati vojno do »nemške »ml! '■ ralco 1)0 to šl° dalje, je drugo p asanje. Izjave nemškega kanclerja so za porazum provokatorične in zbujajo tudi k ?e . kun narodom silno nejevoljo in -nf, urJenje, tako, da ima popolnoma prav nlp5pin°S — ki je rekel, da se tnr«,Vx 1 hujskači na vulkanu. Nemčija miru 86 n° Pric*ružiti splošnim načelom dokler i)™ menda tudi ne bo, dokler volii Or J30 -V to prisil en* P0 ljudski ™‘{'K?*v*dno je torej čl< veštv > žrtev imperialistične politike, ki se nahaja pred neizogibno katastrofo. Svetovna vojna. Na bojiščih ni znamenitejših dogodkov. Poleg trajnih bojev na italijanskem bojišču ob Brenti in Plavi sc pričeli Italijani z ofenzivo na tirolski strani, ki pa ne bo mogla prinesti Italijanom posebnih uspehov. V Romuniji so bili boji med ruskimi in rumunskimi četami zaradi ne-sporazumljenja obeh vlad. Rusija je tudi prekinila diplomatično zvezo z Rumunijo. V Rusiji imajo še vedno notranje boje s protirevolucijonarji, a obenem se organizirajo razmeroma v redu posamezne zvezne republike. Na Francoskem in Flanderskem se vrše običajni boji, pričakujejo se pa tam še ljuti boji, ker je Nemčija odklonila Wilsonovo poslanico in hoče pridobiti na tem bojišču terenske pridobitve. Popolnoma smo na nejasnem. Z Rusijo utegne vsaj Avstrija skleniti mir, če se bistveno ne spremeni politika, z Nemčijo je pa nadaljevanje vojne od strani entente neizogibno, in zato imamo tudi le malo upanja na skorajšnji mir, dasi je človeštvo sito do grla krvi, ki teče za pohotne imperialiste še dalje. Stavke. Komaj je polegla stavka v alpskih deželah, na Dunaju in na Češkem že je izbruhnila v Pulju, kjer je trajala ves prejšnji teden. V tem je pa nastala v Trstu splošna stavka za splošen mir. V Trstu stavkajo vsi delavci (pa že tudi v okolici), ki niso zaposleni v aprovizaciji in javnih napravah. Se večjo stavko imajo v Nemčiji. V Berlinu in Danzigu stavka že nad četrt miljona delavcev že teden dni, ki so tudi stopili v stavko z zahtevo po miru. Hrepenenje po miru je torej postalo povsod veliko. Zato bi bil zadnji čas, da se vlade odločijo za mir po tistih načelih, kakor ga zahteva človeštvo. Stavka v Berlinu. V vrstah delavcev je zopet nastala stavka, ne da bi se bilo od katere koli strani zanjo agitiralo. Včeraj je bilo v domu strokovnih organizacij zborovanje. Sprejeta je bila naslednja resolucija: »Ker je uspeh mogoč le po brezpogojni solidarnosti, obljubljamo, da bomo vsako postopanje proti voditeljem, zastopnikom in pooblaščencem z vso močjo odbili. Nujno pa poživljamo tudi nemški proletariat kakor tudi proletariat ostalih voju-jočih se držav, da tako, kakor so to storili naši tovariši v Avstro-Ogrski tudi mi stopimo v stavko najširših mas. Kajti šele skupni mednarodni razredni boj nam končno veljavno prinese mir, svobodo in kruh“. Do snočnega večera se je naštelo v Berlinu okroglo četrt miljona stavkajočih Računa se s tem, da pristopi tudi od nočnih šiht okroglo 50.000 delavcev, tako da znaša skupno število stavkajočih okroglo 300.000. Stavka obsega skoraj vse obrate oboroževalne industrije, pa tudi druge bran-še. Zborovanje železničarjev je bilo v zadnjem trenutku prepovedano. Iz raznih krajev Nemčije prihajajo poročila o stavki. Trockij in Ljenin. Berlinski ,Vorwarts‘ poroča iz Rotterdama, da so vesti o nasprotju med Trockim in Ljeninom neosno-vane. Oba sta le prepričana, da more le skorajšnji mir s čveterozvezo rešiti Rušijo. Ljenin in sovjet sta odločno nastopila proti umoru bivših ministrov Šingareva in Kokoškina. Izdala sta poseben oklic, v katerih obsojata dejanje in pozivata delavce in vojake, da grajajo take zločine in poskrbe za to, da se vzdržuje revolucijski red. Delavski in vojaški svet je odobril odredbo ljudskih komisarjev, da se odločno postopa proti morilcem, ki so jih že izsledili. — To se nam je zdelo potrebno poročati naknadno, ker vojnohujskaško in meščansko časopisje zvrača umor na boljševike in ruske delavce in vojake. Rusija proti Rumuniji. Petrograška vlada je prekinila vse diplomatske odnoša-je z Rumunijo. Rumunsko poslaništvo izženejo po najkrajši poti v inozemstvo. Ge- n.eralu Ščerbačevu so odrekli varstvo po- stave. — Demisioniral je rumunski ministrski predsednik, sledil mu bo general Avarescu. Gospodarska pogajanja v Petrogradu. O dosedanjem poteku pogajanj gospodarske komisije v Petrogradu poroča Wolffov urad: Po dohodu nemške in avstro - ogr- ske delegacije v Petrograd so se posvetovanja komisije pričela dne 1. januarja. Posvetovanja se vrše v odsekih eden za ujetniška vprašanja, drugi za gospodarska vprašanja. Prvi odsek se je bavil z vrnitvijo civilnih ujetnikov in invalidnih vojnih ujetnikov ter z vprašanjem ostalih vojnih ujetnikov. Važna razpravna točka je bilo vprašanje transportnih sredstev in potov za izmeno ujetnikov. Qlede izmene invalidov se je v bistvu doseglo sporazumlje-nje, ne pa glede izmene civilnih ujetnikov Načelne diference so se pojavile glede postopanja z vojnimi ujetniki. Gospodarska komisija se je omejila na vpostavitev prometnih sredstev in potov med pogodbo sklepajočimi državami, ker po ruskem mnenju položaj še ne dopušča trgovskih odnošajev. Glede pošte se je doseglo spo-razumljenje v toliko, da se prepusti pisemski in zavojni promet skoz fronto. Splošno so dopustne privatne brzojavke. Tudi železniške zveze se utegnejo kmalu urediti. O položaju Rusije se poroča »Corri-ere della sera“ iz Petrograda: Vlada je sedaj razpustila tudi kongres kmečkih sovjetov, ki je manifestiral svojo solidarnost s konstituanto. Eno uro po otvoritvi kongresa je vdrlo 100 pomorščakov v dvorano ter jo po večurnem boju izpraznilo. Skoraj vsi člani glavnega odbora so bili aretirani. Mnoga poljedeljska središča se vsled tega branijo, pošiljati živila v Petrograd, kjer je zavladalo veliko pomanjkanje. Mnogo skladišč v Petrogradu je bilo oplenjenih. Turčija in Ukrajina. Turški delegati v Brestu Litovskem so imeli dne 17. januarja privaten razgovor z Ukrajinci. Ugotovilo se je, da bi kazalo, če tudi bodo zopet vpostavljeni politični odnošaji z Rusijo in Ukrajino, vendar skleniti z Ukrajino posebno pogodbo, čim zadobi mirovna pogodba končnoveljavno obliko, in da je za Turčijo zelo važno, poznati politične meje Ukrajine, kajti šele potem ko bo pojasnjena točka, se bo^, moglo govoriti o vprašanjih tičočih se Črnega morja. Prvi delegat Ukrajine je odgovoril v imenu delegacije, da pravna situacija Ukrajine z ozirom na Rusijo še ni jasna in meje med Rusijo in Ukrajiuo še niso določene. Kar se tiče pomorskih čet v Črnem morju, ki so danes v oblasti Ukrajine, ni mogoče že danes reči, komu bodo podrejene v bodoče. Turški delegati so izjavili, da je za Turčijo zelo važno, poznati vzhodne in južne ukrajinske meje, in vedeti, kdo bo njen sosed v Črnem morju. Prosili so za tozadevna Kašelj lahho dobijo in postanejo hripavi le ljudje, ki se ne brigajo za negovanje grla. Potrebno je, si vsak dan izmiti usta in grlo z zredščenim Fellerjevim zeliščnim esenc fluidom z z. »Elsa-fluid*. Ta osvežujoča, razokužujoča in razpuščujoča izpiranja ne odstranijo le njih učinkov, ki jih ima prah, dim in izdihane kali boleznij, one krepčajo tudi slusne kože grla. Vsledtega so tudi bolj odporne proti učinkovanju mrzlega zraku. Kdor uporablja na ta način Fellerjev zeliščni fluid, se najboljše varuje pred kašljem in hripavostjo. Ta izpiranja tudi razpustijo žleme, pospešujejo izpljunke in potolažijo bolečine. 12 steklenic tega obneslega domačega sredstva pošlje na vse strani franko za le 14 K 32 h lekarnar E. V. Feller. Stubica, Elzijin trg št. 334 (Hrvaško). Kdor boleha za zaprtjem, vzame naj Feilerjeve milo odvajajoče rabarbara krogljice z z. »Elsa-Pillen“ katere si lahko naročite ob enem. 6 škatljic stane franko le 7 K 37 h. Po njih dobite tek, prebavljanje se pa pospešuje in jim moramo dati prednost pred vsemi drastičnimi sredstvi (ki slabijo črevesa). Veselilo bi nas, ako bi si naši Čitatelji dobro zapomnili to opozoritev. Feilerjeve preparate lahko slišiš vedno zopet hvaliti. pojasnila. Ukrajinska delegacija je izjavila, da se dardanelsko vprašanje tiče izključno Turčije. To vprašanje mora študirati ona vlada, ki ga zastopa, pri tej priliki bi se seveda moralo razpravljati o vprašanju svobodne vožnje po Črnem morju. Turška delegacija je zastopala stališče, da bi se svobodna vožnia v mirnih časih rešpektira-la, da pa bi Turčija v slučaju vojne morala potrebno ukreniti, da zavaruje svoje glavno mesto, ter pripomnila, da smatrg Turčija za sklep miru izpraznitev od ruskih čet zasedenega ozemlja kot conditio sine qua non in da je za Turčijo velikega pomena, spoznati odnošaje, ki obstoje rned Ukrajino in Kavkazom. Glede tega vprašanja so ukrajinski delegati odgovorili, da so ti odnošaji prijateljski, da pa nimajo interesa na bodoči organizaciji tega ozemlja in da ne vedo, s kom in kako bo Kavkaz uredil svoje bodoče odnošaje in kako svoje notranje življenje. V okrožju Bautzen v Nemčiji (Saksonsko) so doživeli pri volitvi v državni zbor pristaši vojnih strank očiten poraz. Konservativec dr. Hermann je dobil 8763 glasov, socialni demokrat Uhlig pa 9661. Uhlig je torej izvoljen. Doslej so se vršile dopolnilne volitve v Nemčiji v znamenju „miru“; pri teh volitvah se je izvojevala prva politična volitev, pri kateri so konservativci, ki so imeli prej ta okraj, propadli. Volitev dokazuje, da ljudstvo tudi v Nemčiji želi mir sporazumljenja. Značilne razmere v Nemčiji. Stavka v Nemčiji, ki traja že od ponedeljka, se mogočno razširja. Obe frakciji socialistični sta hoteli imeti razgovor z državnim tajnikom, pri katerem bi bili tudi zaupniki stavkujočih delavcev. Državni tajnik je izjavil. da je pripravljen razpravljati s. poslanci, ne pa z drugimi zaupniki delavcev. Razgovor se je mdral zaradi tega stališča tajnikovega opustiti. Vsekakor bo ta nastop vplival na delavstvo silno razburljivo in dokazuje, da se v Nemčiji voditelji države še niso prav nič naučili ter ds hočejo vztrajati pri svojem absolutističnem državnem sistemu. Oslepel, ker je pil liker. Na zadnji seji medicin dre družbe v Berlinu je dr. Hamburger predstavil 50 letnega moža, ki je na Sveti večer popil čašico likerjevega nadomestila in je vsled tega na obeh očesih popolnoma oslepel. Brez dvoma gre tu za učinkovanje metilalkohola v likerjevem nadomestilu. Upor srbskih vojakov na solunski fronti. Ženevski list. *Feuil!e“ je prinesel poročilo od srbske strani o vojaškem uporu na solunski fronti. Začetkom decembra sta se uprla dva pešpolka, ki sta napadla angleške čete in je bilo zaradi tega aretiranih mnogo častnikov in vojzkov. Kljub najstrožji cenzuri na Krfu in v Solunu se je izvedelo, da se je pričel vsled tega, ker je bilo februarja obsojenih po prekem sodu 80 najboljših častnikov, upor, ki se je vsled dogodkov v Rusiji še bolf razširil. Kakšno je razpoloženje med četami, se vidi najbolj iz (ega, da od februarja 1916 ni obiska! čet ‘noben minister niti poslanec. V začetku novembra 1917 je poskušal Pašič pomiriti čete. Srbska vlada je sporočila, da bodo dobivali vojaki mesečno po 10 frankov njihove rodbine pa po 100 frankov, na kar so vojaki odgovorili: „Mi nismo plačani, podkupovanje ne prinaša zmage, vi si želite sposoditi milijone, da nam daste tisoče." Vznemirjenje raste, ker se ni izpolnilo pričakovanje, da bodo zavezniki napravili konec razkošnemu življenju na Krfu. Neki višji srbski častnik, ki je bil po zadušenem uporu aretiran, je rekel svojim vojakom: „Vi veste da so nam bila zaprta vsa pota, da obvestimo Wiisona in Clemenceaua o našem obupu. Oprostite nam, ostanite vedno ljudje, ki se boste borili za svojo domovino 1“ Japonska proti Rusiji. Pri otvoritvi japonskega parlamenta je izjavi! ministrski predsednik Terauchi: V Rusiji nastali preo- | brat nas navdaja z veliko skrbjo. Želimo, da dobi Rusija močno vlado. Ministrski predsednik je poudarjal, da se je zmeda razširila tudi na vzhodno Azijo, in nemir ogroža položaj na skrajnem vzhodu. Če bi nemir posta! nevaren narodni politiki Japonske, bo vlada potrebno ukrenija. Položaj na Španskem. Španski ministrski svet se je posvetoval o nemirih v Barceloni.Pariškl listi poročajo o ministrski krizi, ki je baje v zvezi z odstopom guvernerja barcelonskega. Sklepi angleške delavske konference. Kakor poroča Reuterjev urad iz Nottinghama je bila delavska konferenca v soboto zaključena ter soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva razveljavljenje naredbe glede vojaške slijKbe po vojni ter prisilno oddajo premoženja v pokritje vojnih stroškov. Sklenilo se je nadalje z ozirom na grozečo svetovno lakoto vlado nujno pozvati, naj natančno določi razdelitev živil in naj primemo nastopi proti oderuštvu. Vtisk Czerninovega govora na Ameriko. Iz Stockholma : O Czerninovem govoru na Wi!sonove mirovne predloge sodijo v Ameriki povsodi, da je bil ton vztrezajoč in vse je bilo povedano jasno, govor da se znatno oddaljuje od Hertlingovega in da pomeni znaten Korak k splošnemu miru. Po drugi strani pa se čujejo glasovi, da bo mogoče z Avstro-Ogrsko govoriti o miru šele takrat, ko bo pripravljena zadovoljiti teritorijalne želje svojih sosedov, zlasti Italije. Ne dvomi pa se- o tem, da Czevnin ne bo žrtvoval nobene dežele in zato so skeptični napram nadaljnemu razvijanju dogodkov. Vsekakor pa je govor grofa Czernina znova podprl mirovno željo širokih ameriških krogov. Wi)sonov mirovni predlog. Herald poroča iz Novega Jorka: V pričakovanju, da se bodo državniki centralnih držav izjavili o Wilsoncvih mirovnih predlogih, je senat v ponedeljek odložil nadaljnje posvetovanje o Wilsonovi poslanici do 28. januvarja. Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska BUčiteljska tiskarna" v Ljubljabi. žena nf j bdre moje velezanimivo navodilo o Preizkušen svet. če uvenejo ali niso dovolj polne! Pišite zaupljivo na naslov: tda Štrause, Pressburg (Ogrsko), Schanzstraeso 2. Abl. 07. Ne s,iawe nič! 50© KKGH vam plačam, če ne odpravi moj uničevalec korenin „Ria-Balsam“ vaša kurja očesa, bradavice in oroženelo kožo v treh dneh brez bolečin. Cena lončku s poroštvenim listom K 2-75, trije lončki K 5.50, 6 lončkov K 8.50. Stotine za hvalnih inpriznalnih pisem. Kemeni, Košiče (Kaschau, Kassa) 1. pošt. predal 12/639, Ogr. Kontrolne blagajne! v Kontrolne blagajne našega izdelka kupuje do preklica po ugodnih pogojih National Registrier-Kassen G. m. b. H., Dunaj, VI., Sieben-sterngasse 31 rosSs*rowrana xa«c9ruga * omejeno zaveso. lil MM rita štev. i. Tiskovine šol©, žaspan-siva in urade. Najmocter-sscjša jp2a!iafie in vabISa za ste©«*© x» weseS8«©„ Letne zaključke Najmodernejša uredBaa za tiskanje Bistev, knjig, bro-šur, muzikali! itd. Stereofiipija. Litografija* Okrajša bolniška blagajna ======= v Ljubljani Pisarna : Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje < Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. uopoldne Ob nedeljah in praznikih Je blagajna za o.rta Zdravnik blagajne 1 Ordinira Stanovanje dopoi. |popol. Dr. Menina Psier splošno zdravljenje '/til- '/ti Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag. Gi. to Zajec ‘/210—‘/ali Turjaški trg it. 4. splošno zdravljenje , 2-3 IFrEtiiiShnshiil.il- Dr. Franr inar kirurg in spl- zdr. '/21.-1/23 Turjaški trg št. 4 v okr. bol, blag. Or. Alojz Kraigher splošno zdravljenje 1—3 Poljanska cesta I8- ' Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se mora j e zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirnjo zdravniki le v nujnih slučajih, Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sani nosove druge zoravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški ust so mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordiuira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Boiniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se Je obračati do načelnika okrajno bolniške blagajne. Načelstvo. Im Jiiiil! ljubljena Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo Mi stii; in stroje n pletenje (StritiiastiiiM) za [slino in obrt. Mii slioii fifc Vozna kolesa« Ceniki se dobe zastonj in Iranko.