Iehaja vsak dan ne^er, izimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t ri j ak o-o j,'« r sk e dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 £ld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub I j a no brez pošiljanja na dom za -se leto 13 gid., za ćetrt luta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 *ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. zh četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 5 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi si> ne vračajo. Uredništvo in u pr a vn i štv o je v Rudolfa Kirbiša hiši, ^Gledališka stolbn". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. T LJubljani 22. julija. Ko smo dne 26, maja t. 1. razpravljali poulične demonstracije v Budimpešti proti generalu Jan-skemu, rekli smo, da imajo ti poulični izgredi tudi svojo solnčno stran, da si Arpadovi potomci z izgredi proti skupni vojski ne bodo pomnožili simpatij, katero so doslej uživali v najvišjih krogih. Prej nego bi bil kdo mislil, obistinile so se te besede in „mrzel curek* zadel je z Dunaja pre-oblastne gospode v Budimpešti. General Janski, proti kateremu so bili naperjeni hripavi klici „Ab-zug Janski", je sicer premeščen, a pal je, kakor se pravi, po stopnicah navzgor, iz brigadirja postal je divizijonar v Jozefovem, iz česar se da sklepati, da odločujoči krogi z njegovim postopanjem in ovenča-njem spomenika hrabrega Hentzija neso bili baš nezadovoljni. Še pomeni j i veje pa je to, da je ob jed-nein deželni poveljnik, baron Edelsheim-Gvulai, moral se umakniti in stopiti v pokoj ter da je na njegovo mesto imenovan grof Pejačević, rodom Hrvat Kako so te nepričakovane osobne premembe presenetile in osupnile Madjare, vidi se najbolje iz članka, ki ga je objavil „Neues Pester Journal", list, ki ministerskemu predsedniku Tiszi nikakor ni nasproten in je navadno jako dobro poučen. Omenjeni članek praVi mej drugim: Popolnem nepričakovana ostavka vojnega poveljnika Edelsheim-Gyulai-a izzvala je v vladnih krogih globoko obžalovanje zaradi izgube jednega najspretnejših članov generalstva; a povišanje generalnega majorja Jamskega vzbudilo je popolen alarm. Ministerski predsednik Tisza, ki na svojem posestvu v Gesstu teh dogodkov niti slutil ni, dobil je takoj poročilo. Presenečen je bil, kakor bi bil z nebes padel. Okolščine, pod katerimi se je general Janski v činu povišal, zmatrajo se kot eklatantna zavrnitev ministerskega predsednika Tisze, katere slednji molče trpel ne bode. General Janski povišal se je v divizijonarja v Jozefovem, preskočivši nič manje kakor 44 rekše: štiriinštirideset po činu starej šili generalov, mej katerimi dva nadvojvode niti ušteta nesta. Janski je generalni major še le od 30. aprila 1883. To je avtentično. Zgodilo se LISTEK. Tri slike. (RuBki spisal I. S. Turgenev, prevel Osamelec.) (Dalje.) Vasilij se je nekoliko vznemiril. Soba Olge Ivanovne nahajala se je dva koraka od spalnice Ane Pavlovne. Vasilij sedel je previdno k Olgi, poljubljal in grel njeni roki, tolažil jo šepetaje. Ona ga je poslušala in molčala, zlehka je vzdrhtevala. Mej dvermi je stala Palaška in tiho utirala solze. V sosedni sobi je težko in premerjeno stokalo nihalo in čulo se je dihanje spečega človeka. Pre-rarlost Olge Ivanovne razrešila se je konečno v solzah in tihem ihtenji. Solze so kakor nevihta: po njih je človek vselej tišji. Ko se je Olga Ivanovna nekoliko umirila in je le še izredka krčevito zaih-tela, kakor otrok, klečal je Vasilij pred njo na kolenih ter jo je z ljubeznivostimi in nežnimi obeti popolnem upokojil, dal jej je vode, spravil jo spat in odšel. Vso noč se ni j slekel, napisal je dvoje ali troje pisem, sežgal je dva ali tri papirje, poiskal zlat medaljon s sliko ženske črnoobrvne in črnooke, je že prej, da se je generalnemu majorju dalo mesto divizijonarja, a nikdar, da bi bil toliko prednikov preskočil. Tendencija tega dogodka je torej jasna in vladni krogi ravno tako o njej mislijo, kakor splošno javno mnenje na Ogerskem. Ministerski predsednik Tisza drži se tudi danes še stališča, na katero se je začetkom Janskega afere postavil in je sklenil izvajati primerne posledice. Kakor se vidi, je politični položaj jako kritičen." To izjavo skušali so sicer zanikavati, češ Tisza vsled teh dogodkov ni najmanje presenečen in vznemirjen ter bode do konca t. m ostal na svojem posestvu, a kakor je šepav vsak „dementi", tako tudi ta. Včerajšnji telegrami iz Budimpešte nam že poročajo, da časniki vedno nujneje zahtevajo posredovanje vlade, da je razburjenost velika in da Tisza ne ostane do konca meseca na svojem idiličnem posestvu, temveč da do 25. t. m. gotovo pride v Pešto. Vladni krogi namreč ne vedo, kaj njih mojster misli in to je tem sitneje, ker opozicija uporablja to negotovost za vedno hujše napade proti vladi. Niti domnevati se ne da, kako se bode Tisza novemu položaju nasproti obnašal. Gotovo je to, da je njegova avtoriteta vsled imenovanja Janskega >n umirovljenja Edelsheim Gvulaia, ki se je višilo preko njegove glave, veliko svojega sijaja i gubila, in da je madjarski šovinizem precej nemilo zadet in temu šovinizmu mora se laskati ter gojiti in netiti ga, kdor se hoče obdržati na krmilu Položaj je torej zares kritičen. Na jednej strani odločujoči krogi, ki so o Jonskega aferi jako jasno izrekli svojo sodbo in pri katerih bi Tisza ne prišel rad v nemilost, ker bi Še dalje rad nosil breme translitavske vlade, na drugi strani pa razburkani valovi javnega mnenja, ki izrecno terjajo zadoščenja, ali pa žrtve, katera žrtev bi pa nihče drugi ne bil, kakor ravno Tisza. Na prvi pogled vidi se skoro nemogoče, mej temi nasprotstvi ubrati zlato srednjo pot. A kakor se nobena juha tako vroča ne je, kakor se kuha, tako tudi v tem vprašanji še ne bode prišlo do skrajnosti. Dunajski listi začeli se že stvar opravičevati ter dokazovati, da na vsej zadevi ni toliko, kakor Madjari kriče, da je Edelsheim-Gvulai že z licem sladkostrastnim in smelim, dolgo motril je njene poteze in zamišljen hodil po sobi. Drugo jutro za čajem videl je z nenavadno nejevoljo za-r ude le, otekle oči in bledo, vznemirjeno obličje uboge Olge. Po zajutreku predložil jej je, da se gre z njim po vrtu sprehajat. Olga šla je za Vasilijem kakor poslušna ovca. Ko se je črez dve uri vrnila iz vrta — bila je vsa spremenjena; dejala je Ani Pavlovni, da jej nij dobro ter legla v postelj. Mej sprehodom povedal jej je Vasilij s primernim ke-sanjem, da je na skrivnem zaročen — bil je ravno tak neoženjenec, kakor jaz. Olga Ivanovna nij omedlevala — omedlevajo le v gledišči; a najedenkrat je omedlela, dasi se sama ni samo ne nadejala množiti se z Vasilijem Ivanovičem, temveč se je celo bala kakorkeli o tem premišljevati. Vasilij začel jej je dokazovati potrebo ločitve z njim in poroke z Rogačevim. Olga Ivanovna gledala ga je v nemem strahu. Vasilij govoril je hladno, stvarno, temeljito; spoznaval je sebe krivim, kesal se — a končal vse svoje razsodbe s sledečimi besedami : »Kar je prošlo, se ne vrne; treba je delati." Olga zmešala se je popolnem; bilo jej je strašno, mrzko; otožen, težak obup se je je polastil ; želela si je smrti — in s strahom pričakovala je razrešitve Vasilija šestdeset let star, torej že potreben umirovljenja, da generala Janskega „avancemeut" ni tako silen skok, Edelsheima naslednik, grof Pejačevič, pa da je sicer rodom Hrvat, da pa v svojej ožjej domovini sluje, kot pristen madjaron. — Takraj Litve je torej že dovolj pripravljenosti, poravnati stvar mirnim potom, onkraj jej pa doslej še ni sledu. Se H bodo Madjari polagoma tudi po ■ mirili, pokazalo se bode za malo dnij. A če se razpoka mej cis in trans tudi za sedaj zalepi in prikrije, disharmonija, ki se je v tej aferi pokazala, ne bode odpravljena in prej ali slej bode današnje vprašanje zopet na dnevnem redu. Protislovja. ii. (Kunec.) Po pomenu naj se delijo pravice in upliv! O uplivu vemo, da se razodeva po moči kakega naroda ; glede na pravice pa nismo vedeli, da jih ustava zagotavlja po pomenu kakega naroda. Narodna jednakopravnost se s takimi delitvami pravic ne ujema, in če nemški konservativci in tudi list, ki je one stavke 12. t. m. ponatisnil, trde, da so za narodno jednakopravnost nasproti Slovanom, bi se poslednji zahvalili za take dobrote. To je veliko protislovje Slovanom na škodo; ali oni bi utegnili tako ravnopravnost ponujati tudi Nemcem. Denimo, da se Slovani v resnici in po pravici zavedo, da so jeden in isti narod, jedna in ista solidarna skupina v Avstriji, potem dosežejo večji „pomeo," nego vsak drug pojedin narod, ki biva v Avstriji ali v celoti ali v odlomkih. Će obrnejo tako načelo Slovani proti Nemcem, potem bi se ti zavedali, da ni deliti v Avstriji narodov glede na pravice po njih „pomenu;" potem bi se Nemci, tudi konservativci, zavedali, da je treba narodno jednakopravnost drugače deliti Sicer pa ni čudo, če jo zagazijo celo misleči in drugače pravični nemški politiki nasproti Slovanom, ako so si v nasprotji celo listi, ki hočejo zagovarjati narodno politiko Slovanov. Tako moramo obžalovati, da je Praška „ Politik" vsa zmešana, in če sodimo potem, da se spreobrača v svojih trditvah, moramo res misliti, kakor pripovedujejo, da — Treba je vse razodeti materi, dejal je slednjič. Olga je obledela; nogi sta se jej šibili. — Ne boj se, ne boj se, trdil je Vasilij: — zanesi se na-me; jaz te ne bom zapustil . . . jaz bom vse uredil . . . zaupaj na-me. Uboga ženska pogledala je nanj z ljubeznijo ... da, z ljubeznijo, in z globoko, dasi brezupno udanostjo. — Jaz bom vse, vse poravnal, dejal jej je za slovo Vasilij ... in poslednjikrat je poljubil njeni ohladeli roki . . . Ko je drugo jutro Olga Ivanovna jedva ustala iz postelje — odprle so se njene dveri ... in Ana Pavlovna prikazala se je na pragu. Podpiral jo je Vasilij. Molče prišla je do stola in sedla molče. Vasilij stal je poleg nje. Kazal se je pokojnega; obrvi so se mu vzdignile in ustni zlahka razkrili. Ana Pavlovna, bleda, nejevoljna, jezna hotela je govoriti — a glas se jej je izneveril. Olga Ivanovna jč s strahom pogledala svojo dobrotnico — svujega ljubimca : strašno jej je zatrepetalo s;ce ... s krikom pala je sredi sobe na kuleni in si zakrila obraz z rokama . . . „ Torej — je res ... res ..." zašepe-tala je Ana Pavlovna ter se priklonila k njej . . . je tudi ta list v židovskih rokah. Obžalujemo ob tej priliki, da češki klub ni srečniši od nemškega kluba katerima obema delajo židje politiko. Praška „Politik" zagovarja, kadar se ji zdi, češko državno pravo, drugare pa deželno avtonomijo ali pa še kaj drugega. Te dni ji je na srci razširjenje deželne avtonomije, češ, tako bi se zatrla tudi narodna po litika ! Po pravici jo zasmehujejo Dunajski židje po svojih glasilih. Že to je napaka, da je Praški list zahteval doslej vedno in po pravici najprej rešenje narodnega vprašanja, da bi pa zdaj rad to vprašanje spravil s poprišča. Židom bi to ne ugajalo, nemškim levičarjem tudi ne; Slovanom pa najmanj. Poslednji so uničeni, če se narodno vprašanje ne reši pred vsemi drugimi, in je bila največa napaka, da so se Čehi zadovoljevali od leta do leta v drobtinicami ali pa tudi brez drobtinic. „Politik" pozablja, da se je bila že parkrat odločno Izrazila za narodno avtonomijo, in kedar tega ni hotela, je vsaj s Zeithammerjem v jesenski adresni debati govorila o avtonomiji dežel in na rodov. Zdaj pa poudarja razširjenje avtonomije deželnih zborov. Ali ve »Politik", kaj zahteva? Ona zahteva s tem Čehom in Slovencem in gališkim Rusom — smrtni udarec. Ali nimajo na Moravskem in v Šleziji Nemci večine v deželnih zborih? Ali niso v deželnih zborih, ki zastopajo Slovence, Neslovenci v večini, če izvzamemo za zdaj Kranjsko? Ali nimajo Poljaki večine v deželnem zboru, v katerem strahujem gajiške Ruse? In za vs^ te zastope zahteva „Politik" razširjenje deželne samouprave? Ali neso to najveća protislovja z lastno češko politiko, dokler sodimo še toliko ugodno, da je zares češka? Čehi so imeli priliko, postaviti se odločno na podstavo narodne samouprave, in če nimajo poguma več, držati se češkega državnega prava, je pač previdno in tudi čas, da začnejo zares narodno poli tiko. Čas je, da se znebe dosedanjih avstrijskim Slovanom toliko škodljivih, in celo pogubnih protislovij ! F. P o d g o r n i k. Politični razgled. Notrasije dežele. V Ljubljani 22. julija Oficijozni listi zatrjujejo, da se nikakor ne misli v odločilnih krogih, na uradniško mini-sl«'i\siiv«>. Uradniško ministerstvo bi ne moglo do« gnati nagodbe z Ogersko Sedaj tudi ni povoda, da bi se ministerstvo kaj premenilo. Opozicijski listi le zategadelj pišejo o uradniškem ministerstvu, da bi napravili razkol mej desnico in vlado, da bi potem levičarji prišli na krmilo. Vse zagotavljanje oficijož nih listov pa ne more nikogar prepričati, du se na uradniško ministerstvo ne misli, saj baš to nasprotno dokazuje, da sta se naučni in trgovski minister vzela izmej uradnikov, ne iz parlamenta. Nekateri ogerski listi že trdijo, da bode odstopil Tisza, ker je upokojen baron Gvulai-Edelsheim in ker je Janski postal divizijski poveljnik. Najbrž se bode pa Tisza še premislil, predno bode dal svojo ostavko, ko se je že lahko preveril, da na njem ni več dosti ležeče. Opozicijski poslanci začeli bodo sklicevati volilne shode, na katerih bodo zabavljali proti skupnej vojski in agitovali za posebno ogersko vojsko. Vsi ogerski listi se bavijo s to stvarjo in jako razdraženo pišejo. „Pesti Napio" pravi, da se ogerski politični krogi sedaj bavijo samo s to stvarjo. S tem, da se je ta stvar zopet sprožila, kompromitovali so Tiszo, Ogersko razburili in vprašanje o vojski zopet oživili. Prepričanje je sedaj splošno, celo vlada in državnozborska večina sta teh misli', da se sedanja organizacija vojske ne strinja z ogersko državno eksistencijo, in se tedaj ne sme več obdržati. Pravice Ogerske so silne, brez Ogerske ni Avstrije. Ogerska daje vojake, Ogerska daje denar. Ogerska ne prosi milosti, ampak zahteva pravico, da se preustroji vojska Reforma vojske je program in problem bodočnosti. „Egytertesu pravi, da nekdanji, umetno vzgojeni vojskini duh sedaj več ne ugaja. Vojski se mora dati nov duh, novo življenje. Treba je pozabiti preteklost, izbrisati žalostne spomine, ki obračajo pozornost nanjo. Treba je osnovati narodno vojsko, ki bodo služila svobodi in ustavi dežele. Taka vojska bode naudušcna, ter bode podpora krone in prestola. Tiiaiije države. Ko se je bilo v srliski skupščini prečrtalo poročilo veritikac'jskega odseka, bil je navstal velik hrup. Opozicija je protestovala ter in corpore ostavila dvorano, predno je prisegla. Ko se je razburjenost malo polegla, so pregovorili naprednjaki opo-zicijonalce, da so se povrnili v dvorano in prisegli. Opozicijonalci se nadejajo, da bodo pri novih volitvah zmagali v vseh onih okrajih, katerih mandate je skupščina zavrgla. — Govori se, da se bode v kratkem premenilo ministerstvo, Garašanin hoče samo dobiti poprej absolutorij za poročilo o vojni in zagotovilo, da ga. kaka poznejša skupščina ne bode tožila. Ko bi Gurašanin odstopil, poklicalo bi se koalicijsko ministerstvo. Oficijozni listi pa sedaj še zanikavajo vesti, da bi ministerstvo res mislilo odstopiti. Pri vsprojemu poslancev se je kralj izrazil, da je, pripravljen deželi dati novo ustavo, ko se bode le prepričal, da vse vodi pravo domoljubje, da so pripravljeni delati za občni blagor ter odreči se strankarskim strastim. O pomakljivosti sedanje ustave, katero mu je usililo regenstvo, je on prepričan. JRoIgarsiki pravosodni minister Radoslavov, je odstopil in pridružil se opoziciji. Ker ima Radoslavov mnogo privržencev, bi ne bilo nič čudnega, ko bi opozicija dobila večino, ter prišla na krmilo. Kaj je povod odstopu Radoslavova, se nič ne poroča. Sprva se je mislilo, da bode Anglija molče vzela na znanje, da Batum ni več svobodno pristanišče. Kakor se pa z več stranij poroča, poslala je zaradi tega noto v Peterburg. V tej noti pravi, da se ne strinja z mnenjem ruske vlade, da bi član 59 Rusiji ne nakladal nikakih dolžnostij, in da inozemstva to nič ne briga, da so je odpravilo svobodno pristanišče v Batumu. Po njenih mislih se ne sme Berolinski dogovor tako jednostransko rušiti. Nota pa vendar ne zahteva, da bi se dotična naredba ruske vlade preklicala. „Times" so pisale, ker je Rusija odpravila svobodno pristanišče v Batumu, lahko Anglija razveljavi določbe Berolinske pogodbe zastran Dardanel. „Pol Corr." se pa piše iz Peterburga, da je mej članom 59 Berolinske pogodbe in določbami o Dardanelah velika razlika, poslednje so bistvena podlaga Berolinskega dogovora, ter se ne dajo premeniti brez resnih zamotanj. V Marziliji izhajajoči orleanistični list „So-leil" je trdil, da je senator Lareintv se hotel biti s sablo, a francoski vojni minister tega ni hotel, ter se je izrekel za samokres. Nadalje trdi ta list, Lareintv bil bi gotovo zadel nasprotnika, ker je dober strelec, a je bil najbrž samokres kako zakrivljen, ali je pa bilo napak nabasano. Te trditve so vzbudile veliko nevoljo. Zvečer se je zbralo mnogo naroda pred tiskarno tega lista. Nekateri so hoteli udreti v tiskarno. Policija je s silo to zaprečila. Več osob je bilo ranjenih, mnogo so jih zaprli. Politični listi ugibljejo, kako se bode sestavilo novo angleško ministerstvo. Vse kaže. da liberalni unijonisti nič kaj ne marajo ustopiti v konservativno ministerstvo. — Gladstone ne pojde v privatne življenje, ampak bode zopet prevzel vodstvo opozicije. Portugal j*ki kralj odpotoval bode v inozemstvo. Obiskal bode na svojem potovanji angleško kraljico Viktorijo in njeno sestro, princesinjo Hohen-zollersko. Govori se tudi, da obišče avstrijskega iu nemškega cesarja Ki tajski cesar je nekda nevarno zbolel. Zategadelj se je odložilo vprašanje o železniškem vprašanp. Zadnji čas so bili namreč prijatelji Železnic pridobili več upliva v Kitaji in se je zlasti cesar sam zanimal za to napravo. Dopisi tu Gradca 21. julija. (Tečaj za izobraževanje obrtnijskih učiteljev.) Brez šol ni omike, ni napredka v nijedni stroki. Brez ljudskih šol ni splošne ljudske omike, brez srednjih in visokih šol ni pričakovati znanstvene omike, brez kmetijskih šol ne moremo napredovati v kmetijstvu in brez obrtnijskih in rokodelskih šol se ne moremo v velikem in malem obrtu nikakor ne naprej pomakniti. Slovenci nemamo na svoji zemlji še skoro nič obrtnije, zlasti velike ne; kar pa je obrta na naših tleli, je v rokah Neslovencev (z neznatnimi izjemami.) Kakor ustvarijo splošne šole večjo omiko sploh, tako morejo največ tudi le obrtnijske šole zdatno pospeševati večjo izobraženost in napredek v obrtu. Ako smo Slovenci v obče še v materialnem, duševnem in političnem oziru mali, mali narod, tako smo gotovo v zadevi obrta in obrtnijskih šol pravi siromaki. Kajti nemamo nijedne obrtnijske šole, niti jedne rokodelskef šole no v svojem jeziku, ne na zemlji slovenski. Mali početki v tem oziru v Ljubljani, v Novem mestu so neznan tu i in ne dosta zdatni. V zvezi z Ljubljansko realko in Novomeškim giinnazi-jem sta sicer 2 obrtniiska nadaljevalna tečaja, a menda z nemškim poučnim jezikom. Početki za obrtnijske nadaljevalne tečaje so sicer storjeni tudi v Kamniku in Tržiči, na prvi šoli s slovenskim poučnim jezikom, pa menda tudi na drugi. To je vse, kar imamo kranjski Slovenci. Da bi imeli kaj tudi primorski Slovenci v svojem jeziku, dvomim; Kar imajo Štajerci v Mariboru, Golji, Ptuji itd. ni čisto malo, a vse je nemško, kar Slovencem posredno in materijelno morda koristi, v narodnostnem oziru gotovo škoduje. Gradec sam pa ima pravo c. kr. državno obrtnijsko šolo, ki je velik, velik zavod in ki veliko stori za obrtnijsko izobraženost. Ta zavod obstoji še deset let in se je od leta do leta tako razširjeval, da zdaj vsestransko in temeljito izobražuje v vsem, kar je v zvezi z obrtom. Zavod, ki je štel pri ustanovitvi 12 učiteljev, ima jih zdaj 38 s 700 učenci in čez, ki se uče deloma po 30—40 ur na teden praktično in teoretično, deloma pa le v večernih urah, ob nedeljah itd. Zavod ima veliko glavno poslopje z mnogimi pristranskimi dozidanji, v katerih je vse polno učilnih sob, risarskih, modelirnih, delavnih dvoran, kabinetov in drugih prostorov, v katerih so shranjena draga in lepa učila, orodja itd. Za prospeh obrtov v Avstriji vzdržuje država več obrtnih šol in začela je snovati tudi tako zvane rokodelske Vasilij vrnil se je brzo, zgrabil jo za roko, šepnil jej na uho: „zaupajte v mene in ne izdajte naju", in takoj odšel. . . „Bursj<š!a zakričal je, brzo hiteč po stopnjicah. „Bursje!" . . . Črez četrt ure je že sedel v koleslji s svojim slugo. Tisti dan starega Rogačeva ni bilo doma. Šel je v okrajno mesto nakupit muhojara*) za kaftane svojim poslom. Pavel Afanasjevič sedel je v svojem kabineti, ter pregledoval zbirko obledelih metuljev. Privzdignivši obrvi in raztegnivši ustni preobračal je pazno z iglo krhki peroti „ponočne sfinge", ko je najedenkrat očutil na svojih plečah neveliko, a težko roko. Ozrl se je — pred njim je stal Vasilij. — Zdravo, Vasilij Ivanovič, dejal je, ne brez nekega začudenja. Vasilij ga je pogledal ter se usedel predenj na stol. Pavel Afanasjevič se je nasmehnil ... in pogledavši Vasilija užalostil se je, odprl usta in sklenil roki. *) Polnsvileno buharsko blago. (Dnlje prih.) „Odgovorite vender!" nadaljevala je trdo zgrabivši Olgo za roko. — Mamica! čul se je medni glas Vasilija. — Obljubili ste mi, da je ne bodete vznemirjali. — Hočem . . . priznaj vender . . . priznaj . . . je li res? res? — Mamica . . . spomnite se . . . dejal je počasi Vasilij. Jedina ta beseda je silno pretresla Ano Pavlovim. Naslonila se je na stolovo naslonjalo in za-ihtela. Olga Ivanovna je tiho privzdignila glavo ter se hotela vreči k starkinim nogam, a Vasilij jo je zadržal, vzdignil iu posadil na drug stol. Ana Pavlovna je nadalje plakala iu šepetala pretrgane besede. — Poslušajte, mamica, rekel je Vasilij. — Ne morite sami sebe; še se lahko pomore . . . Ako Ro-gačev . . . Olga Ivanovna je vzdrhtela iu se poravnala. — Ako je Rogačev, nadaljeval je Vasilij pomenljivo ozrši se na Olgo, — mislil, da bo brez kazni osramotil častno družino . . . Olgi Ivanovni bilo je strašno. — V moji hiši, zastokala je Ana Pavlovna . . . — Umirite se, mamica. On se je okoristil z njeno neizkušenostjo, z njeno mladostjo, on ... vi hočete nekaj reči? pristavil je, videč, da se Olga k njemu sili . . . Olga Ivanovna pala je s stola. — Jaz grem takoj k Rogačevu. Pripravil ga bom, da se bo še danes oženil z njo. Bodite prepričani, jaz mu ne dovolim, da bi se iz nas norčeval . . . — A . . . Vasilij Ivanovič . . . vi . . . zašepetala je Olga, Dolgo in hladno jo je gledal. Umolknila je zopet. — Mamica, dajte mi besedo, da je ne boste vznemirjali do mojega povratka. Poglejte — jedva da še živi. A tudi vam je treba, da se oddahnete. Zaupajte v me; odgovoril bom za vse; na vsak način počakajte moje vrnitve. Ponavljam vam — ne mučite ni nje, ni sebe — in nadejajte se na me. Približal se je k dvorim in obstal. — Mamica, rekel je, — idite z menoj, ostavite jo samo, prosim vas! Ana pavlovna je ustala, stopila k sveti podobi, priklonila se do tal in tiho sledila snu. Olga Ivanovna spremljala jo je molče in nepremično z očmi. šole. Vse te kategorije šol, do katerih bomo Slovenci tudi dospeli o sv. Nikoli (! ?), res lepo obrt pospešujejo. Nekaj malega bi pa storile tudi takozvane obrtnijske pomoćne Šole, ki naj bi v nekaterih urah (ob večerih po zimi pa ob nedeljah) rokodelske učence in pomočnike poučevale največ v risanji. Da bi se v tem izurili ljudski in meščanski učitelji, dovolilo je ministerstvo letos poseben tečaj na državni obrtni šoli tukaj. Pozvali so se učitelji, od katerih se je menda nekoliko nadejalo, da se bodo udeleževali tudi na lastne stroške. Tečaj je namenjen štajerskim, kranjskim in koroškim učiteljem. Na svoje stroške ni došel nijeden učitelj, kar je razumno in opravičeno. Občine menda neso velikih podpor dale, pač je storil nekaj Kamnik. Naučno ministerstvo je dalo 280 gld., ki se bodo štajerskim učiteljem dali. Koroškega učitelja ni nobenega. Za podporo kranjskih učiteljev dal je kranjski deželni odbor 20O gld., hranilnica 100 gld. in kranjska qbrtna in kupčijska zbornica 50 gld. Došlo je 13 učiteljev v ta tečaj, 8 Štajercev (3 iz Maribora, 2 iz Celja, 1 iz Ptuja) in 5 Kranjcev. (Gg. Srečko S te g nar, c. kr. učitelj in deželni poslanec; Ljubljanski učitelj Kruleč, Kamniška učitelja B u r n i k in Štefančič ter meščanske šole voditelj L a pajne iz Krškega.) Tečaj bode trajal od 18. julija do 28. avgusta. Uči se po 8 ur na dan. Predava se o geometriji in geometiičnem risanji, (prostoročnem (elementnem, perspektivnem, projekcijskem) risanji, o stavbinskem risanji (stebri in njih redi in deli) itd. —a.— Iz iVfoltrmioga 21. julija [Izv. dop.] Davno je že, odkar je zadnji dopis došel iz našega kraja v cenjeni Vaš list, in vender se nesmo od tistega časa mnogo spremenili. Že pred nekaterimi leti pogovarjali so se naši odlični gospodje, da nam je treba društva za razširjanje omike in vede, „bral nega društva", a do sedaj se ni še osnovalo. Kako prijetno bi bilo posebno dolge zimske večere kratiti si z berilom in zabavnimi knjigami. Po nekaterih krajih imajo že vasi svoje Čitalnice in bralna društva, a pri nas le nekako spimo „spanje pravičnega". Delujmo torej na to, da si osnujemo bralno društvo, trud se nam bo poplačal obilo. Ljudstvo po našem trgu je jako izvedljivo, ter rado prebira časnike in lepe knjige, in gotovo bi se mnogo udov dobilo, a samo začeti je treba. Tudi za »gasilno društvo" od začetka ni bilo mnogo upanja, a glejte, kako napreduje sedaj. Sobo za društvo bi nekateri radi dali zastonj, samo da se kaj stori in da se ljudem poda kaj berila. Snujmo torej že sedaj nam tako potrebno „ bralno društvo" in videli bomo, da nam bo prineslo obilega sadu. Kadar se bo ob zimskem času prenehalo delo, prebirali bodemo že časnike in knjige, podeljene nam od društva. Torej gospoda na delo! Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je pogorel-cem na Suhi nad Kranjem 500 gld. podpore. — (Shod volilcev) skliče državni poslanec M. Vošnjak za Šoštanjski okraj na dan 25. t. m. ob treh v prostore Šoatanjske čitalnice (v trgu: gostilna Rajšterjeva). — (Imenovanje.) Vladni koncipist g. Rudolf Orschulek imenovan je začasnim vladnim komisarjem, konceptni praktikant p. Viktor Parma začasnim vladnim koncipistom. — (Gosp. Urban Golmajer,) dekan in župnik v Tomaji, imenovan je častnim kanonikom stolnega kapiteljna v Trstu. — (Iz Zagreba:) Mestni zbor dovolil je 500 gld. za Radeckega spomeuik in vsprejel ponudbo kreditnega zavoda glede mestnega posojila v znesku 2'/a milijona goldinarja. — (Gospod Jurij Š u b i c\ ) kateri kakor znano je bil prevzel slikanje al fresco Šentjakopske cerkve ter v to svrho nalašč prišel iz Pariza v Ljubljano, kaj vrlo napreduje že s svojim delom. Ravnokar je dovršil glavno sliko na presbiterijskem svodu. Slika predočuje sv. Jakoba v „gloriji" plavajočega na svetlih oblakih, v družbi angeljev, nosečih atribute njegovega mučeništva, v nebeške višave. Skupina romarjev, v katere ozadji se vidi Kampostelska cerkev, zre zamakueua za povišanim apo8tolom-inučenikom. Ker bodemo po dovršenji vsega Šubičevega dela spregovorili o tem obširneje, opuščamo danes podrobni opis tega umotvora. — Razen te slike, naslikal bode g. Jurij Šubič na oboku zadnje cerkv ne ladije še tri prizore iz življenja sv. Jakoba in sicer: „Poziv sv. Jakoba mej apostole", „Kristovo spremenjenje na gori Tabor", kjer je bil prisoten i sv. apostol Jakob, in „obglavljenje sv. Jakoba. O tej priliki opozarjamo svoje čitatelje, da je dne l. julija, v 13. svoji številki prinesel v Berolinu izhajajoči mode journal „Illustrirte Frauen Zeitung" v prekrasnem lesorezu reprodukcijo Šubi-čeve slike: Avant la chasse (pred lovom), katero je sloveči naš slikar 1. 1883. razstavil v Pariškem „Salonu". Ta časopisje jeden najrazširjenejših modnih žurnalov v Nemcih. Lastnik in urednik mu je Fran Lipperheide, jako imovit mož, kateri je letošnjo spomlad razpisal ogromna darila za najboljše ilustrac;je, katere bode priobčeval v svojem listu. 1'isal je ob jednem i našemu umetniku jako laskavo pismo, v katerem ga prosi za nove repreduk-cije njegovih slik. To je izvestno častilno priznanje umetniku Slovencu od hladnokrvnega poznatelja Nemca, na katerem moremo velenadarjenemu svojemu rojaku čestitati iz vsega srca! — („Juri s pušo"), ki se je po smrti pokojnega Dolinarja v Gorico preselil, izdal je 11. številko, obsežno G stranij in polno raznovrstnega za-bavuega in dovtipnega gradiva. „Juri s pušo" izhaja dvakrat na mesec in stoji za vse leto 2 gld. 40 kr, za pol leta 1 gld. 20 kr. — (Glavni odbor za obdelovanje Ljubljanskega barja) imel je včeraj dopo-ludne sejo, katere se je udeležilo 11 odbornikov in deželni odbornik Dežman. Ko se je zapisnik zadnje seje odobril, vnela se je jako živahna debata o pre-delavanji Kozarškega jezu. Odbornik Peruci na-glašal je posebno to, da treba kolikor mogoče vode iz barjanske latvice spuščati v glavni odtok, kolikor mogoče blizu mesta, ne pa kakor se je do zdaj zahtevalo, da bi se voda po višjih delih močvirja raztakala. Odbornik dr. P oklu kar branil je nekak „Rechtsstadpunkt", ki je le tukajšnjim mlinom iu žagani v prid. Dalje se je obravnavalo o shodu veščakov, kateri bi imeli prve dni meseca septembra priti v Ljubljano , da bi konečno določili, po katerem načrtu, naj bi se glavna požiralnika Ljubljanica in Cesarski graben globila in uravnala. Sklenilo se je, da naj se k tej obravnavi vabi ministerstvo poljedeljstva, deželna vlada, deželni odbor, ter kmetijska družba kranjska, da odpošljejo svoje zastopnike. Močvirski obbor bodo prvomestnik gosp. T r t n i k ter gg. Martin Peruci in dr. P o k 1 u-kar v tej enketi zastopali. Pri posamičnih nasvetih izražal je odbornik Peruci željo, da bi Ljubljansko mesto, katero kaže v novejšem času neko mržnjo do moč v irskega posestnika, dela ob obrežji .Ljubljanico bolj točno in oziraje se na kmetijske razmere našega barja zviševalo. Obžaluje, da pričeto nabrežno delo ni v nikakeršnem soglasji z načrti, po katerih naj se bi v prihodnje glede bi rja postopalo. Naglašal je dalje g. Peruci, da so zadnjo povodenj 22. junija t. I. baš ograja in odri v Ljubljanici pri stavbi novega obrežnega zidu prouzročili ; dve desetini metra je tačas voda na barji višje stala nego bi bila, ko bi teh zaprek v strugi Ljubljanice ne bilo. Iz tega se vidi, kako malo višja oblastva za korist tukajšnjega kmeta skrbe. Nasvet g. Perucija v zraislu njegovega govora je bil vsprejet. Sklepalo se je nadalje o nedostatkih v strugi Borovniški, katere prouzroča neka vodna naprava na bregu pri Paklem. Sklenilo se je proti ugovarjajočemu odborniku g. Telbanu, da se to zapreke takoj odpravijo. Tudi nove naprave pri železuiškem mostu na Ljubljanici pod Žalostno goro naj se kot škodljive odtoku Ljubljanice odpravijo. — (Prememba v posesti.) Gosp. A. Drel-seja hišo v Strelišnih ulicah št. 8 kupil je gosp. Josip Jaklič iz Gradca za 10.000 gld. — (Uradno izveš tj e okolerivTrstu:) V poslednjih 24 urah (od polunoči 20. do polunoči 21. t. m.) 5 novih slučajev v mestu, 1 v okolici. Umrl nihče, ozdravela 1 osoba. Od početka kolere do danes G9 ljudij zbolelo, 17 ozdravelo, 28 umrlo, 24 jih je še v bolnici. — (O koleri v Trstu) piše včerajšnja „Edinost": Tržaški župan Bazzoni je izdal včeraj oklic na prebivalstvo, v katererem opominja na sanitarne naredbe in prosi ljudstvo, naj zaupa zdravnikom ter se voljno podvrže njihovim naredbam. naj zmerno živi ter rado voljno pomaga, da se vse sanitarske naredbo magistrata točno izvršujejo. Ker nam je oklic za danes prekasno došel, ga priobčimo prihodnjič. — Župan nam je poslal ta oklic z laskavim posebnim pismom, kar ni dosedaj nam nasproti še nikoli storil. Zadnje dni so zboleli za kolero: 66letni F. Pauletta, kateri je precej umrl, dekla J. Ebling v ubci Brainik Št. 6., to so prenesli v bolnico za kole-rozne, dva nje otroka pa v kontumačno hišo. F.bling je tudi umrla; Hermina Rechsteiner, telefonistovk* v ulici Conti, ki pa še živi, 3 letna deklica v ulici Canal grande, katera je precej umrla, potem žena nekega voznika pri Hagenauerji, tudi umrla, 4-letni otrok Ivan Stoka na Kontovelu, kateri je nocoj umrl, Alojzija Furlani, 24 letno dekle v ulici Far-netto, katero še ni umrlo in se zdravi na domu, sestra tega dekleta, Adelgisa, je tudi zbolela in precej umrla, Josipina pl. Hochsteiner je zbolela, pa se zdravi na domu, M. Ferolli, 36 letni rokodelec v ulici Ghiaccera, I. Mojat, delavec, kateri je umrl v bolnici za kolerozne, 2-letni otrok Marija Čuk pri sv. Ivanu št. 430, kateri je tudi najbrže že danes umrl, v Rojanu je včeraj tudi zbolelo 10-letno dekle, pa mu je danes že boljše. — Čudno je, da se v okolici pojavlja toliko slučajev kolere, dozdeva nam se, da so si okoličani v svoje kraje zanesli strašno bolezen s perilom, katerega prinašajo iz mesta. Torej pozor okoličani! To noč do danes zjutraj so v mestu zopet zboleli 4. — (Na čv e ter or az re dn i deški ljudski šoli v Rudolfovem) bilo je koncem šolskega leta 192 učencev (43, 49, 50, 50), katere so poučevali gg. oo. Florentin Hrovat, Metod Po-ljanšek, Inocencij Koprivec, Viljem Vindišar. Učenci uvrščeni so po napredku v abecednem redu. Šolsko leto se prične v 15. dan septembra. — (Potovalno kmetijsko predavanje) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gospod Gustav Pire v nedeljo 25. t. m. popoludne v Postojini v šolskem poslopji. — (Požar.) Graščini Planini (Montpreis) pripadajoča žaga je te dnij popolnem pogorela. Škoda 11.000 gld. — V noči od 18 do 19. t. in. pogorel je veliki kozolec gospe Josipine Vošnjakove pri Šoštanj i. Požarna hramba je zabranila, da se ogenj ni razširil. — (V Gradci) pogorela je včeraj zjutraj takozvana „Poudrettefabrik". Škode je 100.000 gld., tovarna pa je zavarovana za 240.000 gld. pri „Wiener Versicherungsgesellschaft". — (KmetskaposojilnicaLjubljanske okolice, rog i s tro vn na zadruga z omejenim poroštvom v Ljubljani), premenila je vsled jednoglasnega sklepa izrednega občnega zbora dne 9. maja 1886 svoja pravila in se sedaj firma društva, vsled odloka c. kr. deželne kot trgovske sodnije v Ljubljani od 3. julija 1886 št. 4442, glasi: „Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice, registro-vana zadruga z neomejenim poroštvom." Vsled te spremembe je poroštvo zadružnikov neomejeno. — Ta posojilnica je tedaj prva izmej zadnja leta na Kraujskem osnovanih posojilnic, katera je spremenila svoja pravila po vzgledu štajerskih posojilnic in daje s tem strankam, ki pri njej hranilne uloge ulagajo, res neomejeno poroštvo, kajti vsi zadružniki so solidarično porok z vsem svojim premoženjem. — Urad posojilnice je na Marije Terezije cesti, uradni dan vsak torek zjutraj od 9. do 12. ure. Hranilne uloge vsprejema po 4'/a°/o- Telegrami „Slovenskomu Narodu': Dunaj 22. julija. Kakor se čuje iz dobrega vira, popeljeta se nadvojvoda Karol Lu-dovik in njegova soproga na vabilo carja in carice prihodnji teden v Petrov dvorec (Pe-terhof.) Dunaj 21. julija. V državni proračun prihodnjega leta postavilo se bode 170.000 gld. za razširjenje Češke medicinske fakultete v Pragi. Dunaj 21. julija. Grof Kalnoky, spremljan po baronu Aehrenthalu, odpotoval danes popoludne v Kissiiigen. Reka 21. julija. Zadnjih 24 ur samo jedna osoba za kolero zbolela in umrla. Razen te umrla je tudi jedna že prej obolela osoba. Peterburg 21. julija. Giers odpotuje 23. ali 24. t. m. v kopeli v Franzensbad, od koder pojde najbrže v Kissingen, obiskat kneza Bismarcka. Bruselj 21. julija. Grof Pariški ustanovil je tukaj svoje oficijalno glasilo z naslovom „Mousquetaireu. Prva številka izide v nedeljo. London 21. julija. Kraljica je ostavko kabineta vsprejela in Salisbnryja v Osborne poklicala. Poslano. Na večer 24. julija praznuje Jaka Kruljač imendan in petdesetletnico, h kateri uljudno vabi vse slovenske in hrvatske prijatelje. Na Dunaj i 20. julija 18 8 6. (535) Tulci: 10. julija. Pri Hifiui: Sorger z Dunaja. — Conte, Tov ini, Go-rirmk iz Trsta. — Frank z Dunaja. Pri z Schwank z Dunaja. — Wagner iz Cu- ovca. — MUller, Aničič iz Trsta. Tržne ceno r IJiil>lj«tfiia dne 21. julija t. 1. ?i kr. Špeh povojen, kgr. . gl. kr.i Pšenica, hktl. » • » <; 6K — '70; Rež, 5 04 Surovo maslo, „ — 90 Ječmen, fi ... 8 H) Jajce, jeduo .... — i 2 Oves, ... 3 25 Mleko, liter .... — 8; Ajda, v ... 4 55 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, . . • B 04 Telečje „ „ — 48 Koruza, • • • 4 87 Svinjsko „ „ — 56 Krompir, n ... — — Koštrunovo „ „ — 32 Leča, _ ... 11 — Pišanec..... — 35 Grah, , , . 11 — Golob...... — 17 Fižol, ... 10 — Seno, 100 kilo . . 2 50 Maslo, Mast kgr. . 1 — Slama, , „ 2 67 ji — «8 Drva trda, 4 □ metr. 6 60 Speti friten, n — M h mehka, „ 4 20 Meteorologično poročilo. 1 Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura ,Ve". Nebo trovi Mokrimi v 1 mm. 21. julija. 7. zjatraj 2. pop. 9. zvečer 741-15 a«. 739"21 mm. 738-84 m. 22 2° C 32 4° 0 22 0' C si. s v z. jas. z.jz. jas. si. jz. jas. . 1 0-00 mm. i Srednja temperatura 259°, za 6*4° nad normalom. JDimaJelssi boiza dne 22. julija t. 1. (Izvirno telegrafiono poročilo.) 85 gld. 20 kr. 85 • 95 119 • 30 d 102 * — n 873 — n 278 n 50 i 126 i. 05 — — „ Napol.......... C. kr. cekini .... 10 n — n 5 • 92 Nemške marke 61 ■ 87'/. # 4°/0 državne srečke iz 1. 1864 250 gld. 131 • 25 a Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. 1H8 • 25 t Ogrtka zlata renta 4u/„ ... 105 ■ 75 Ogrska papirna renta 5°/„ . . 94 80 i 6*/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 • 50 Dunava reg. srečke 5°/„ . . 100 gld. 117 50 * Zemlj. obč. avstr. 4ly/0 zlati zast. listi . 125 ■ 95 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnici-. —■ — • Prior, oblig. Ferdinandove aev. železnice 98 n 90 Kreditne srečke . . . 100 gld. 178 — Rudolfove srečke ... 10 „ 18 n 75 • Akcije angto-avBtr. banke . 120 r 113 80 Traumi way-dru5t velj. 170 gld. a. v 194 w — Št. 12.178. Razglas. (534 — 1) V dodatku k tukajšnjemu razglasu z dne 5. t. m., št. 11.172, se p n. občinstvo opozarja, da bode v Ljubljani za slučaj kolere vodo iz tukajšnjih vodnjakov za pitno vo«lo rabiti le, ce Me bode prej zavrela ter potem slilailihi in zopet užitna naredila s teru, da se jej morda primeša kaj ukus zboljšnjoeega, kakor rudninska voda ali nekoliko ruma, vina ali limonine kisline. Ljubljanice ne »ode piti, niti ne bo umivali se, niti perila prati ž njo. "Mi nobeno reejo Me kolera ne razširi lažje, kiikur n »prijeno vodo. Kdor je v tej zadevi previden, za tega je vstaj polovica nevarnosti odstranjena. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 17. julija 1886. Župan: Grasselli. 1000 knjig „LIRA in CVETJE", zbirka vsakovrstnih peanlj, je na prodaj, katere je ranjki Ivan Dolinar založil in na svetlo dal in katere, žali Bog, ni utegnil razprodati. Da se pa ranjnemu čast resi, ker tiskovina še ni plačana, priporoča to knjigo vsem čč. rodoljubom soproga ranjcega Dolinarja in sicer za znižano ceno 40 kr. zvezek prost poštnine. Spoštovanjem Katarina vdova Đolinar, (473—9) Trst, Vin Ferrlera »2». Razpis službe občinskeg-a zdravnika za občino Ajdovščino. Županstvo občine Ajdovščine pri Gorici na Primorskem razpisuje službo občinskega zdravnika. Prosilci morajo dokazati, da so promovirani zdravniki, doktorji vsega znanstva kirurgije in medicine, ter so zmožni slovenskega ali vsaj jednega slovanskega jezika. S službo občinskega zdravnika spojena je zdravnikova letna plača 300 gld. in 100 gld. za živino- in mesoogleda s prostim stanovanjem v občinski hiši. Dalje donesek tukajšnje tovarne in barvarne, mehaničnega mlina v Paleh in delavskega društva, do sedaj skupaj 400 gld., za katere se mora pa posebej pogoditi. Omenja se tudi, da ni v celem Ajdovskem okraji, broječim čez 15.000 duš, nikakega zdravnika, in da se ima toraj nadejati obilnega privatnega zaslužka. Prošnje, dokumentovane s prilogami, se imajo uložiti pri podpisanem županstvu do 12. avgustu in služba se ima 1. septembra t. 1. nastopiti. Natanjčneje pogoje poizve se pri lekarji gospodu M. Guglielmo v Ajdovščini ali pri županstvu. ŽjVLpamstTro -v ^.jdLoTršilul, dne" 20. julija 1886. (533—1) Proda se prostovoljno lep in dober vinograd z lepim novim poslopjem v imenitni vinski okolici na Dolenjem Štajerskem. Na zahtevanje tudi posotln in letONiijit terjatev. Cena z ugodnimi plačilnimi pogoji 4000 Več o tem se izve iz uljudnosti pri F"r«nu. 15<»>i« — i v Litiji. (528—1) Hotel „Blejski grad" ob BleJNkeni jezeru na Kranjskem, v jako mičneni kraji, m izvrstiio restavracijo, ponuja rodbinam in posamičnim osobam zdravo in prijetno (501—.">) WkW letovišče. ~W Cene sob zmerne. Restavracija zadostujo vsem zahtevam. Jezerske kopeli 19flR., vožnja v čolnih, lov postervij. Kitili svoje lese, lOO metrov nad Blejnklm jezerom, in solnčnatih potov Jako ugo«lno krajno zdravišće Kaj več pove Alojzij Fufschek, hotelier na Rledu. Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani prodajajo so v ■ v 1 1 po znižani ceni« 1. zvezek: Deseti brat. Roman. 2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko not* mej slovenskimi polharji. Crtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali crtice iz mojega življenja. 8. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest is časov lutrovake reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smnkova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Roj i nje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klosterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dya brata. Resnična povest. 6. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest u 15. stoletja. — H. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 1«. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest — VI. V vojni krajini. Povest. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo se v (83—21) NARODNI TISKARNI" tt Xjju."blja,:n.l, Kongresni trg, Gledališka stolba. TT O Z IfcT I BED, veljaven od 1. Junija 1886. Iz H ari bora v Celovec. Post o. J O Hrzovlak Z Dunaja Iz Trsta Maribor Lembah Bistrica Ruše Faal Sv. Lovrenc Ribuica Vubred Saldenhofeu Dolnji Drauburg Celovec dohod n odhod 1.43 po noči 2!l0 I dohod 2.37 3.21 5.36 7.54 zjutraj 5.35 „ 9.15 „ 9.32 „ 9.37 „ 9.45 9.56 J 10.07 dopold. 10.28 „ 10.45 „ 10.58 „ 11/J5 „ 1.52 popold Osobni vlak 2.18 popoiudne 12 opol. in 2.40 popol. 5.35 zjutraj 3.05 popolcane 6.05 3.23 6.22 8.98 6.27 3.37 6.35 3.49 6.45 „ 4.01 6.67 „ 4.23 7.19 4.40 7.35 4.63 7.48 „ 5.18 8.0"» 10.20 dopold 7.30 zvečer. Iz Celovca v Maribor. PustaJ e Brzovlak Osobni vlak Mešani vlak Celovec odhod 11.54 po n. 1.55 popi. 8.— zjutr. 6 52 zveč. Dolnji Drauburg m 1 1.25 „ 4.07 IO.06 dopl. 9.02 4.50 zjutr. S:i 1111■t j 11 o tv ■ i l n __ 4.25 10.11 „ 9.21 5.17 „ Vulired n l".53 " 4.39 10.3U B 9.34 5.37 „ Ribnica n • n 4.55 11.- . 9.49 6.05 „ Sv. Lovrenc n • n 5.11 11.17 J 10.06 6.20 „ n ~' n 5.22 n 1128 „ 10.17 n 6.47 „ Ruše n 2.37 „ 5.32 n 11.89 . 10.27 n 7.08 „ Bistrica %, n 5.40 ji 11.48 „ 10.35 7.17 „ Leuibah dohod ' n 1 5.45 11.53 „ 10.40 n 7.25 „ Maribor 2.-9 n 6 — zveč. 12.10 popi. 10.56 n 7 49 „ Na. Dunaj udliod .'5.29 p 7.58 n 2.50 u 329 po n. • n V Trst » 8.20 7 j utr 11.30 n 2.32 „ 11.30 B.90 „ *HH****MUn**KKUHHHM*nHKUUUK Prodaja vina. Kod podpisatog vlastelinstva leže preko 1000 Hectolitara svjetla, jaka i dobra vina vlastitog priroda na prodaju, i to: od godine 1885. od 9 for. do 11 for. po vedro (56 Litara), 1875. po 16 „ „ .j n 1879. n15nn „ B „ n n 1865. n 18 „ „ B „ „ g n n 1868. „ 19 „ „ „ a „ ^ od godine 1873. crveno vino (šiljer) po 13 for., od godine 1875. po 16 for po vedro (56 Litara), ^ S stavljeno na željezničku staciju u Poticane ili Breace u Štajerskoj, -jg i# Na želju mogu se i probe poštom podati. ^ p Uprava Dobra Horvatska kod Klanjca, * poNta l'n^rada II 111* atsUoj. (507 — 4) ^ li-iatelj in odgovorni urednik: Ivan Železuikar. Lastnina iu tiBk „Narodne Tiskarne".