Splošne — Pedagoška centrala v Mariboru ima svoj redni občni zbor v nedeljo 3. maja ob 10. uri dopoldne na državni učiteljski šoli v Mariboru. — Sprejemni dnevi pri g. banu so samo ob torkih in petkih; ob drugih dnevih g. ban ne more sprejemati strank. Ljudje naj se tega <irže in naj ne prihajajo ob drugib.-*dnevih v Ljubljano, ker si s tem delajo stroške rn nevšečnosti. — Proslava 100 letnice Stritarjevega rojstva. II. državna deška narodna šola v Ljubljani priredi v sottoto 2. maja ob 15. uri v šolski telovadnici proslavo 100 letnice Štritarjevega rojstva s sledečim vzporedpm: 1. Iz življenja Josipa Stritarja; (izvajajo učenci I. razreda višje narodne šole). 2. Stritar in priroda; življenje na travniku; (izvajajo učenci I. a in in I.b razreda). 3. Usmiljenje — podano v pesnitvah Josipa Stritarja; (izvajajp učenci III. b razreda). 4. Josip Stritar kot rodoljub in Jugoslovan; (prikazujejo učenci IV. b razreda). 5. Mladi vojaki — Oba junaka; (poje.jp učenci IV. b in IV. c razreda). 6. Poklon njegovim delpm — živa slika (II. razred višje nar. šole). — Na proslavo onozarjamo predvsem učiteljstvo Ljubljane in okolice. — Te dni je izšla 7. in 8. številka »Popotnika«, ki prinaša prav poučne in nad y«e aktualne članke o sodobnem narodnem šolstvu. Predvsem se mora seznaniti vsak učitelj pa tudi šol. upravitelj ž vsebiho članka prof. Gustava Šiliha »iProblematika učnih oblik v spdobni narodni šoli«. Pisatelj prav jasno izpričuje, da ne smemo zavreči vežanega sklenjenega pouka, kar pomeni načina poučevanja v »stari« špli, ker tudi ta način ppuka ima svojo eksistenčno nujnost v sodobni narodni &pli, rla-3ti kakor sampravi _^ri prjpo^e- > dovanju, opisu, prisu in — razvijanju misli. Jaz bi k temu dodal: Naše šolstvo je mestoma na razvojni stopnji, torej na prehodu med »staro« in »novo« šolo. Doklen* naša osnovno-šolska mladina rne doseže stopnje sposobnosti aktivnega sodelovanja. ie edina vezani sklenjeni potik na mestu. Seveda pa mora sodobni učitelj stremeti zai aktivnostjo otrok, kar portienja, dia mora negovati samodelavnost v učencih t. j. pripovedovanje, dialoge itd.v oblikr koncentraciiskega pouka. V tem oziru-se odpira prav hvaležna naloga v&eitt r*izi>ed*-ri«5ftrjem I. rrazreda, ki bi labJcočez čas vzgojili kader vnetih samodelavnih učencev, katere bi bilo možno poučevati v večji meri po Gaudigovem pj-incipu. kier stopa v ospredje spontana prfeduktivna aktivnost otrok. — Zastopnik strnjenega pouka, kjer predmet vodi je naš inladi pedagog Albert Zerjav. Njegov članek »Mladinoslovje v zgodovinskem pouku« zasluži vse ppzornosti. Ni dovolj, da ga prečitaš enkrat, dvakrat, poglobi se vanj, zlasti v njegov tabelarični pregled o mejah in možnpstih zgodovinskega pouka in skušaj njegpva izvajanja prenesti na podrročje svojega praktičnega udejstvpvanja. — Štrokovnjak strnjenega pouka, pristaš letnih idej tpv. Vranc ti v svpjih »Utrinkih z nadzorpvanja« popisuje na mojstrski način svoje »anekdote«. Zlasti oa je aiktualen njegpv sojem o mali žagici, ki ga je znal spretno izrabiti ob priliki inspekcije. Vsak učitelj naj temeljitp preštudira njegpve »Utrinke«. V ta namen naj poišče vse »Popotnike«. V predzadnji in zadnji številki bo našel dovolj gradiva, da se bo seznanil s posameznimi fazami pouka: predmetni, delpvni, koncentracijaki in strnjeni. R. B. — Pedagoški klub Ijubljanske uniVerze priredi v petek, dne 1. maja 1936. ob 18. uri v predavalntci tnmerak>škega instkuta u-niverze ob osemdesetletnici S. Freuda predavanje: Psihpan"aliža Ifi vzgpja. PredaVa Kociper Stanko, stud. phil. Vsi, ki se zanimajo za sodobnp vzgojp, sp iskrenp vabljeni. — Podporno društvo državnih in banovinskib uslužbencev dravske banovine je preselilp svojo pisarno iz Križevniške ulice v Knafljevo ulicp št. 9, v palačp Hranilnice dravske banovine. Vhod iz vestibula preko dvorišča. Uradne ure so vsak delavnik popoldne od 3. do 6. ure; Telefonska štev. 3526. U PRAVITEt Jt (CE) se naprošajo, da posredujejo pri svojih krajevnih šolskih odborih, da poravnajo ti zaostalo naročnino POPOTNIKA, ki sega Se danes v visoke tisočake. Opomine s priloženimi položnicami so prejeli vsi. Poslužite se teh, ako hočete, da bo uprava v redu. Blagajnik JUU — Praktični učiteljski Ln veroučiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljubljani, ki so se vršili v dneh od 17. do 27. aprla t. 1. pred izpitnimi odbori ppd predsedstvom direktorja Marolta Nandeta, so se končali s sledečitn uspehom: V skupini veroučileljev-pripravnikov na drž. narodnih šolah so napravili praktični izpit š prav dobrim uspehom: Farič Franc p. Kasijan, veroučitelj na drž. pompžni šoli v Mariboru, Napast Franc p. Cip^ijan, veroučitelj na drž. narodni šoli v Npvem mestu in Suhač Franc p. Rupert, veroučitelj na drž. narodni šoli v Krčevini pri Mariboru. V skupini učiteljev-pripravnikov na drž. narodnih šolah pa: Z pdličnim uspehom Košorok Jožef, učitelj na Blokah, srež Logatec. S DTav dobrim uspehom: Andolšek Ludvik, učitelj na Karlovici, srez- Kočevje;. Hameršak Emil, učitelj v Dolu pri Hrastniku, srez La§kp; Hayne Adela por. Gruden, bivša učiteljica v Cerkljah, srez Krško; Kpžuh Jošip, uČitelj v Nakkm, srez Kranj;; fiuha-Tič- Mattin, .učitelj v Ovčjaku, srez Kočevje; Novljan Stanislav, učitelj v Grahovem, srez Logatec; Potočnik Hermina, učitcljdca v Čepljah, srez Črnomdj; Štrukelj Andrej, učitelj v Podblici, srez Kranj in Tomšič Ivan, učitelj v Artičah, srez Brežice. Z dobrim uspehom Logar Franc, kbntrakt. učitelj v Radovici, srez Metlika. Reprobiran pa je bil v tej skupin en kandidat. I3pitni rodbor. . . C.i " ~ VpisoVaiije olVok V I.razred deške in dekliške vadnice drž. učiteljske šole v Ljubljani za šolsko leto 1936./37. -se "^rične 28. aprila in traja do 16. maja 1936. Starši naj se zglase z otroki pri šolškerrt ravnateljstvu nia Resljevi cesti 10 ob delavnikih pd 10. do 11. ure in naj prineso s seboj rojstni list, iz ka^ terega je razvidno, da feo otrok dne 31. decembra 1936. izpolnil 7 let, in dokazilo, da je cepljen proti kozam. Ob tej priliki dobe starši vsa druga pojasnila. Ravnateljstvo drž. učiteljske šple v Ljubljani. —• Direktor: N. Marolt. — Vse tovariše matarante drž. mpškega učiteljišča v Ljubljani iz 1. 1926. ppzivam, da mi sporoče: kdaj, kako in kje — proslavinio dcsetletnicp mature. — Flegar Avgust, šolski upravitelj, Rob na Dplenjskem. — Avto brez pneumatike je isto kakor čevelj brez Palma gumijastih ppdpetnikov. Težje se napreduje, podpetniki se hitrp kvarijo in povzročajo nepptreben ropot.