«t ekonomsko ogledalo ¡ št. 4/2016, let. XXII Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 4, letnik XXII, 2016 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Matevž Hribernik Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Urška Brodar; Jure Brložnik; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Katarina Ivas, MSc; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi Antolič; Janez Kušar; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih Izbrane teme so pripravili: mag. Rotija Kmet Zupančič (Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2015) mag. Urška Lušina (Zadolženost podjetniškega sektorja) mag. Mateja Kovač (Dodana vrednost dejavnosti kmetijstva, gozdarstva in ribištva v letu 2015) Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, mag. Aleš Delakorda, Lejla Fajic, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle. Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Demat d.o.o. Naklada: 120 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................12 Cene.............................................................................................................................................................................................................14 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................16 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................17 Javne finance...........................................................................................................................................................................................18 Izbrane teme Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2015...................................................................................................23 Zadolženost podjetniškega sektorja............................................................................................................................24 Dodana vrednost dejavnosti kmetijstva, gozdarstva in ribištva v letu 2015.......................................................26 Statistična priloga.........................................................................................................................................29 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 8. junija 2016. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 3 Aktualno Aktualno V prvem četrtletju se je rast gospodarske aktivnosti v evrskem območju okrepila na 0,6 % (desez.), BDP je bil medletno višji za 1,7 %. H gospodarski rasti je največ prispevalo domače povpraševanje, predvsem zasebna potrošnja in investicije. Kazalniki razpoloženja (ESI, PMI, Ifo) za drugo četrtletje nakazujejo umirjanje rasti BDP v evrskem območju. OECD v najnovejši napovedi, podobno kot druge mednarodne institucije, ni pomembneje spremenil pričakovanj glede gospodarske rasti v evrskem območju za letos (1,6 %) in prihodnje leto (1,7 %). Gospodarska rast v Sloveniji se je v prvem četrtletju nadaljevala zaradi občutne okrepitve izvoza. Bruto domači proizvod se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem povečal za 0,5 % (desez.) in je bil 2,5 % večji kot v enakem obdobju lani. Glavni dejavnik rasti BDP je ostala rast izvoza, ki je, spodbujena z ugodnim tujim povpraševanjem in ob ohranjanju ugodnega konkurenčnega položaja menjalnega sektorja, presegla pričakovanja. To se je odrazilo tudi na rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih in nekaterih tržnih storitvah. Okrevanje domače potrošnje je zaradi padca gradbenih investicij nekoliko zastalo. Kljub temu so bila na drugih segmentih domačega trošenja gibanja bolj spodbudna, saj so se znova povečale zasebne investicije, krepi pa se tudi zasebna potrošnja na domačem trgu. Razmere na trgu dela se še naprej izboljšujejo. Število delovno aktivnih se je v prvem četrtletju še nekoliko povečalo. Do nadaljnje rasti je prišlo v večini dejavnosti zasebnega sektorja, najbolj v trgovini, prometu, gostinstvu in predelovalnih dejavnostih. Število registriranih brezposelnih se je ob okrepljenem odlivu v zaposlitev in manjšem prilivu v brezposelnost tudi maja nadalje opazneje zmanjšalo. Konec meseca je bilo registriranih brezposelnih 102.289 oseb oz. 9,0 % manj kot pred letom. Medletna rast plač je bila v prvem četrtletju najvišja v zadnjih petih letih. Povprečna bruto plača v zasebnem sektorju seje v zadnjih dveh četrtletjih precej zvišala (desez.) predvsem zaradi uspešnega poslovanja družb. V javnem sektorju je v prvem četrtletju ostala na ravni, povišani z decembrskimi napredovanji v sektorju država. Cene življenjskih potrebščin so maja ostale medletno nižje. Največ so k padcu še naprej prispevale nižje cene nafte, ob odsotnosti stroškovnih pritiskov pa tudi nižje cene trajnih dobrin. Cene preostalega blaga so bile podobne kot pred letom, cene storitev pa še naprej naraščajo. Zmanjševanje obsega kreditov domačih nebančnih sektorjev se upočasnjuje ob povečanem zadolževanju podjetniškega sektorja v tujini, kakovost bančne aktive pa se izboljšuje. Upadanje obsega kreditov podjetjem in NFI se postopoma umirja, obseg kreditov gospodinjstvom pa se povečuje. V zadnjem mesecu se je precej umirilo neto razdolževanje podjetij in NFI v tujini, k temu pa je največ prispevalo okrepljeno zadolževanje s kratkoročnimi krediti. Delež nedonosnih terjatev se še znižuje, konec marca je znašal 8,2 %. Ročnostna struktura vlog se je še poslabšala, saj se krepijo predvsem vloge čez noč. Javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku je bil v prvem četrtletju nižji kot v enakem obdobju lani. Prihodki so bili ob nadaljevanju rasti BDP in višji masi plač medletno nekoliko višji, kljub nižjim prilivom iz proračuna EU. Odhodki pa so bili nižji, predvsem zaradi začetka izvajanja nove finančne perspektive EU in s tem povezanih nižjih izdatkov za investicije ter nižjih plačil v proračun EU. Poslovni rezultati gospodarskih družb so se v letu 2015 drugo leto zapored precej izboljšali, zadolženost in prezadolženost podjetniškega sektorja pa sta se še znižali. Neto čisti dobiček je v lanskem letu znašal 1,6 mrd EUR in je zaostal le za izjemno visokimi ravnmi, doseženimi pred krizo v letih 2006 in 2007. K izboljšanju sta ponovno prispevali obe glavni komponenti poslovnega rezultata: nadalje se je zvišal neto dobiček iz poslovanja, hkrati pa je močno upadla izguba iz financiranja. Na poslovanje so še zlasti ugodno vplivali rastoči prihodki od izvoza in zmanjšani stroškovni pritiski, povezani tudi z nizkimi cenami surovin. V podjetniškem sektorju od leta 2011 poteka tudi intenzivno razdolževanje, ki je sprva izviralo iz prenehanja poslovanja prezadolženih družb, po letu 2013 pa je predvsem rezultat zmanjševanja dolga obstoječih družb. Analiza kaže, da se je sposobnost podjetij za odplačevanje dolgov izraziteje izboljšala v zadnjih treh letih. 4 Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 Aktualno Rast gospodarske aktivnosti v evrskem območju se je v prvem četrtletju še okrepila in je bila višja od pričakovanj. BDP v EMU (desna os) ESI za EMU (leva os) 0,8 Ključni dejavnik gospodarske rasti v Sloveniji ostaja izvoz -Izvoz blaga In storitev Domača potrošnja - Bruto domači proizvod 125 120 115 110 105 100 95 90 85 80 75 rs m Vir: Eurostat, EK O O O O Vir: SURS, preračuni UMAR. Razmere na trgu dela se še naprej izboljšujejo ob nadaljnji krepitvi gospodarske aktivnosti v večini dejavnosti. -Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) tNfNroro^^ulul^O Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. 180 170 160 150 140 ^ 130 120 110 100 Medletna rast plač je bila v prvem četrtletju najvišja v zadnjih petih letih. -Skupaj ----Zasebni sektor -Javni sektor i? 3 Í 2 \ \ \ \ \ t \ s \ \ .........V^A......... \ s / V* / / .........y........ / y / / r-s II v"* ............... / / O O Vir: SURS. Zmanjševanje obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se postopoma umirja. 1000 500 0 Gospodinjstva Podjetja in NFI tN tN m m ui ui ^ S i S i S i S i S i s Vir: BS, preračuni UMAR. Prilivi iz proračuna EU so bili medletno nižji, kar je prispevalo k skromni rasti javnofinančnih prihodkov. ■ Davčni prihodki in socialni prispevki ■ Ostali prihodki ■ Prejeta sredstva iz EU • Skupaj prihodki Q2 2015 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Q1 2016 5 4 0 tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 Tekoča gospodarska gibanja 7 Mednarodno okolje Slika 1: Četrtletne rasti BDP v najpomembnejših trgovinskih partnericah ■ Q2 15 !Q3 15 BQ4 15 BQ1 16 -Q1 16 napoved EK 0,9 fO fO fO fo Vir: Eurostat, napoved EK (maj 2016). V prvem četrtletju se je gospodarska rast v evrskem območju pospešila in presegla pričakovanja. BDP se je po oceni Eurostata zvišal za 0,6 % (desez.) in bil medletno višji za 1,7 %. Rast je bila v povprečju evrskega območja in v večini naših glavnih trgovinskih partneric nekoliko višja od spomladanskih pričakovanj EK. K rasti je največ prispevalo domače povpraševanje, predvsem zasebna potrošnja in investicije. Slika 2: Gospodarska klima (ESI) v najpomembnejših trgovinskih partnericah —»—EMU-Nemčija-Avstrija----Italija----Francija 120 115 110 105 8 100 "D > 95 90 85 80 Kazalniki razpoloženja nakazujejo umirjanje gospodarske rasti evrskega območja v drugem četrtletju. Vrednosti kazalnika gospodarske klime (ESI) in kazalnika vodij nabave v predelovalnih dejavnostih (PMI) ostajajo na podobni ravni kot v zadnjih mesecih. Ifo kazalnik gospodarske klime pa je za drugo četrtletje dosegel najnižjo vrednost v zadnjem letu, a ostaja nad dolgoletnim povprečjem. a a a a a a Vir: EK. Opomba: Vrednost 100 je dolgoročno povprečje. Za Q2 2016 sta razpoložljiva podatka za april in maj. Tabela 1: Kazalniki mednarodnega okolja povprečje sprememba, v %* 2015 IV 16 V 16 V 16/IV 16 V 16/V 15 I-V 16/I-V 15 Brent USD, na sod 52,35 41,58 46,74 12,4 -27,1 -33,6 Brent EUR, na sod 48,33 38,20 42,69 11,7 -27,5 -32,2 EUR/USD 1,110 1,134 1,131 -0,2 1,4 -0,1 3-mesečni EURIBOR, v % -0,020 -0,249 -0,257 0,8 24,7 -23,9 Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR. Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t. 8 Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 Tekoča gospodarska gibanja Gospodarska gibanja v Sloveniji Slika 3: Blagovna menjava - realno 6.200 Uvoz blaga O O Vir: SURS. Realni izvoz blaga se je po zastoju konec lanskega leta v prvem četrtletju občutno okrepil, povečal se je tudi uvoz.1 Ocenjujemo, da se je povečal izvoz večine skupin proizvodov, najbolj vozil in strojev ter raznih končnih izdelkov.2 Rast uvoza blaga je izhajala zlasti iz večjega uvoza proizvodov za široko porabo.. Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2015 III 16/II 16 III 16/III 15 I-III 16/I-III 15 Izvoz blaga, realno1 4,4 -2,83 2,2 5,1 Uvoz blaga, realno1 3,5 -5,43 1,7 1,2 Izvoz storitev, nominalno2 7,5 -2,53 9,9 9,2 Uvoz storitev, nominalno2 2,6 -5,43 0,5 6,4 Industrijska proizvodnja, realno 5,6 -0,73 4,44 5,74 v predelovalnih dejavnostih 6,0 -1,03 5,84 7,14 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno -25,2 -8,53 -36,3 -30,7 Trgovina na drobno - realni prihodek 1,1 0,43 0,64 0,64 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek 4,5 -0,53 2,44 3,44 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 'zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2plačilnobilančna statistika, 3desezonirani podatki, 4delovnim dnem prilagojeni podatki. Slika 4: Storitvena menjava - nominalno -Izvoz storitev -Uvoz storitev a a a a a a Vir: BS, preračuni UMAR. Nominalni izvoz storitev se je v prvem četrtletju nadalje povečal, po padcu konec lanskega leta se je povečal tudi uvoz.3 Medletna rast izvoza v prvem četrtletju je bila predvsem posledica večjega izvoza transportnih storitev in okrepljenega trošenja tujih turistov pri nas. Medletna rast uvoza pa je izhajala predvsem iz večjega uvoza tehničnih, s trgovino povezanih poslovnih storitev, ter finančnih in transportnih storitev. 1 Po statistiki nacionalnih računov. 2 Ocena na podlagi razpoložljivih podatkov za prva dva meseca 2016. Po klasifikaciji SMTK gre za izvoz skupine proizvodov 7 (stroji in transportne naprave) in 8 (razni izdelki). 1 Po statistiki nacionalnih računov. 9 Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 Tekoča gospodarska gibanja Okvir 1: Bruto domači proizvod - 1. četrtletje 2016 Gospodarska rast se je v prvem četrtletju nadaljevala zlasti zaradi občutne okrepitve izvoza. Bruto domači proizvod se je povečal za 0,5 % (desez.) in bil 2,5 % večji kot v enakem obdobju lani. Rast izvoza je presegla pričakovanja, okrevanje domače potrošnje je predvsem zaradi padca gradbenih investicij nekoliko zastalo. Visoka rast izvoza se je odrazila v nadaljnji krepitvi rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih in nekaterih tržnih storitvah. Ugodna izvozna gibanja povezujemo s krepitvijo gospodarske rasti v nekaterih pomembnejših trgovinskih partnericah, nanj pa že od leta 2011 pozitivno vpliva tudi izboljšanje konkurenčnosti (več glej Izbrana tema Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2015). Zmanjšanje gradbenih investicij na najnižjo raven doslej se je odrazilo v globokem padcu dodane vrednosti v gradbeništvu. To je povezano predvsem z lanskim zaključkom črpanja evropskih sredstev iz prejšnje finančne perspektive. Hkrati je črpanje iz nove perspektive še zelo skromno, kar poleg običajne počasnejše dinamike v začetnih letih povezujemo tudi z zamudami pri pripravi črpanja iz nove perspektive. Na drugih segmentih domačega trošenja so bila gibanja bolj spodbudna. Znova so se precej povečale zasebne investicije, predvsem v transportno opremo. Tudi zasebna potrošnja na domačem trgu se je še okrepila. Ob nadaljnjem izboljšanju razmer na trgu dela se je nadalje povečalo trošenje predvsem trajnih dobrin. Nadalje se je povečalo tudi trošenje drugih dobrin in storitev, ki predstavljajo večino potrošnje gospodinjstev. Na to kaže tudi rast dodane vrednosti v trgovini, drugih storitvenih dejavnostih in gostinstvu. Na slednje je po naši oceni pomembno vplivala tudi krepitev rasti trošenja tujih turistov v Sloveniji, kar so nakazovali že tekoči podatki o njihovih prihodih in prenočitvah. Umiritev medletne rasti zasebne potrošnje pa je po naši oceni v veliki meri posledica upočasnitve trošenja slovenskih turistov v tujini. Večja kot pred letom je bila ob rasti vseh pomembnejših kategorij tudi državna potrošnja. Sprememba zalog pa je h gospodarski rasti prispevala še nekoliko več kot v predhodnih četrtletjih. Slika 5: Raven BDP v Sloveniji in v najpomembnejših Slika6: Izdatkovna struktura spremembe BDP v Sloveniji trgovinskih partnericah Slovenija -Nemčija -------Francija O O O O O O Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Zasebna potrošnja Državna potrošnja Bruto investicije v os. sr. ^^s Spr. zalog in vredn. pred. Izvoz pro. in stor. Uvoz pro. in stor. -Realna rast BDP (desna os) O O O O O O Vir: SURS. Slika 7: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog » Nizko teh. zaht. panoge -Sr. nizko teh. zaht. panoge ----Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge -Predelovalne dejavnosti, skupaj a a a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Rast obsega proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je po upočasnitvi konec lanskega leta v prvem četrtletju okrepila. Znova se je najbolj povečala proizvodnja srednje nizko tehnološko zahtevnih panog, ki v povprečju močno presegajo ravni iz prvega četrtletja lani. Na proizvodnjo nekaterih panog (predvsem kovinske in gumarske industrije) ugodno vplivajo tudi nizke cene surovin. Medletno je bil obseg proizvodnje večji tudi v večini nizko tehnološko in nekaterih tehnološko zahtevnejših panogah. Med slednjimi je, po lanskem povečanju, manjši v proizvodnji motornih vozil, in po padcu v lanskem letu, še naprej v kemični industriji. Obeti za rast predelovalnih dejavnosti ostajajo ugodni, saj po podatkih poslovnih tendenc večina anketiranih podjetij pričakuje nadaljnjo rast povpraševanja, proizvodnje in zaposlovanja. 10 Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 Tekoča gospodarska gibanja Slika 8: Vrednost opravljenih gradbenih del -Gradbeništvo ----Stanovanjske stavbe -Nestanovanjske stavbe ----Gradbeni inženirski objekti 5 5 5 5 5 5 Vir: SURS, preračuni UMAR. Znižanje vrednosti opravljenih gradbenih del se je v prvem četrtletju poglobilo. Aktivnost v gradbeništvu se je zadnje leto močno znižala. Zaradi nižjih državnih investicij se je znatno znižala vrednost del v gradnji inženirskih objektov. Od sredine lanskega leta se je okrepila le gradnja stanovanjskih stavb, vendar je ostala blizu najnižjih ravni v zadnjih letih. Slika 9: Prihodek v panogah v trgovini na drobno Trgovina z motornimi gorivi -Trgovina z živili, pijačami in tob. izdelki ----Trgovina z neživili 95 90 o 85 OOOO Vir: SURS, preračuni UMAR. V trgovini se je v prvem četrtletju nadaljevala rast prodaje vozil in ostalih trajnih ter poltrajnih neživilskih proizvodov. Po zmanjšanju v drugi polovici lanskega leta se je povečal tudi prihodek v trgovini na debelo in trgovini z živili. Nadalje pa se je zmanjšala prodaja motornih goriv. Medletno je bil prihodek večji v večini trgovinskih panog. Najbolj, skoraj za četrtino, v trgovini z motornimi vozili, kjer se je močno povečala prodaja novih osebnih in tovornih vozil4. 80 Slika 10: Kazalnika koncentracije v nespecializiranih pretežno živilskih prodajalnah na drobno HHI -Meja visoke koncentracije ♦ Delež največjih 3 družb v čistih prih., ustvarjenih na dom. trgu (d. os) 100 90 80 70 60 50 g 40 30 20 10 0 rsrsrsrsrsrsrsrsrsrsrsrs Vir: AJPES, preračuni UMAR. Opomba: HHI-Hirschman-Herfindahlov indeks koncentracije. Ob nadaljnjem povečanju prodaje v diskontnih trgovinah se je stopnja koncentracije v živilskih prodajalnah tudi v letu 2015 zmanjšala. Diskontne trgovine so od leta 2007 povečale delež v celotnih prihodkih od prodaje panoge na slovenskem trgu s 6,5 % na 21,2 % leta 2015 (v zadnjem letu za 1,6 o. t.). To je bilo posledica širitve mreže poslovalnic in spreminjanja nakupovalnih navad kupcev, do katerih je prišlo tudi zaradi gospodarske krize. S tem so se znižali deleži največjih treh družb v prihodku panoge in stopnja koncentracije merjena s Hirschman-Herfindahlovim indeksom, ki se je v letu 2015 že precej približala meji med visoko in srednjo koncentracijo (1.800). 4 Po okoli 10-odstotnem povečanju v lanskem letu je bilo v prvem četrtletju število prvih registracij osebnih avtov medletno večje za 6,8 %, novih tovornih motornih in tovornih priklopnih vozil pa za okoli tretjino. 11 Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 Tekoča gospodarska gibanja Slika 11: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) Skupaj -Promet, skladiščenje (H) 120 115 g 110 "iT g 105 0 (N J2 100 a "D 95 C rc c 90 (D 1 85 Q 80 75 ----Informac. in komunik. (J) Druge poslovne (N) ----Strokovno-tehnične (M) ----Gostinstvo (I) Rast nominalnega prihodka v tržnih storitvah seje po lanski močni rasti v prvem četrtletju upočasnila. Ob nadaljnji rasti prihodkov, ustvarjenih na tujih trgih, so k upočasnitvi prispevale predvsem prometne in informacijsko-komunikacijske storitve, nadaljevala se je tudi nizka aktivnost v arhitekturno-projektantskih storitvah5. Ob večji prodaji na domačem trgu, ki jo povezujemo z rastjo proizvodne aktivnosti, pa se je nadalje povečal prihodek v pravno-računovodskih in podjetniško-svetovalnih storitvah. Nadaljuje pa se visoka rast v zaposlovalnih storitvah, ki večinoma posredujejo delovno silo v predelovalne dejavnosti. Ugodna gibanja v gostinstvu pa so bila spodbujena predvsem s povečanim trošenjem tujih turistov. a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 12: Poslovne tendence Skupaj 120 115 g 110 g 105 0 (N J2 100 a "D 95 C rc "E 90 1 85 Q 80 75 ----Informac. in komunik. (J) Druge poslovne (N) -Promet, skladiščenje (H) ----Strokovno-tehnične (M) ----Gostinstvo (I) Razpoloženje v gospodarstvu ostaja več kot leto razmeroma nespremenjeno na ravneh, ki so višje od dolgoletnega povprečja. V zadnjem letu se je zaupanje povečalo v storitvenih dejavnostih, zmanjšalo pa le v gradbeništvu. a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. 5 Po SKD 2008 gre za: M 69 - Pravne in računovodske dejavnosti; M 70.2 - Podjetniško in poslovno svetovanje; M 71 - Arhitekturno in tehnično projektiranje; N 78 - Zaposlovalne dejavnosti. 12 Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 Tekoča gospodarska gibanja Trg dela Slika 13: Delovno aktivni po področjih dejavnosti ■ Q1 2015 ■Q2 2015 BQ3 2015 BQ4 2015 «Q1 2016 1,2 1,0 f 0,8 2 0,6 to 1 0,4 C 0 N 8 0,2 cu "D 2 0,0 1 -0,2 0,4 0,6 Predelovalne Gradbeništvo Tržne storitve Javne storitve dejavnosti Vir: SURS, preračuni UMAR. »j Naraščanje števila delovno aktivnih6 seje v prvem četrtletju še nekoliko okrepilo. Na naraščanje poleg rasti aktivnosti po naši oceni vpliva tudi večje zaupanje v nadaljnje gospodarsko okrevanje, kar se odraža v ugodnejših pričakovanjih glede zaposlovanja v prihodnjih mesecih. Do nadaljnje rasti je prišlo v večini dejavnosti zasebnega sektorja, najbolj v trgovini, prometu, gostinstvu in predelovalnih dejavnostih7. V javnih storitvah je bilo število delovno aktivnih večje kot pred letom v zdravstvu, v izobraževanju pa, ob večjih vpisanih generacijah, najbolj v predšolski vzgoji. Tudi po podatkih ankete o delovni sili je bilo število delovno aktivnih8 medletno večje (za 0,9 %). Tabela 5: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2015 III 16/II 16 III 16/III 15 I-III 16/I-III 15 Delovno aktivni2 0,9 0,31 0,8 0,6 Registrirani brezposelni -6,1 -1,71 -6,7 -5,6 Povprečna nominalna bruto plača 0,7 0,11 2,4 2,3 zasebni sektor 0,5 -1,01 2,3 2,1 javni sektor 1,2 0,11 2,9 2,8 v tem sektor država 1,0 0,01 3,9 4,1 v tem javne družbe 1,5 0,01 0,7 -0,2 2015 III 15 II 16 III 16 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 12,3 12,4 11,8 11,6 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje. Slika 14: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni -Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) 170 o 150 o 130 Z "S 120 S' 100 Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Zmanjševanje števila registriranih brezposelnih se je nadaljevalo tudi maja. K zmanjševanju prispeva predvsem okrepljen odliv iz evidence brezposelnih v zaposlitev, ki je bil v prvih petih mesecih tudi medletno večji. Manjši pa je bil priliv v evidenco, zlasti zaradi manjšega priliva ob izgubi dela in iskalcev prve zaposlitve9. Konec maja je bilo število brezposelnih medletno manjše za 9,0 %, pri čemer je bilo v evidenci prijavljenih 102.289 oseb. Tudi po podatkih ankete o delovni sili se je število anketno brezposelnih v prvem četrtletju nadalje zmanjšalo (za 0,8 %). 6 Po statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. 7 V predelovalne dejavnosti je po naši oceni napoten tudi znaten del delovno aktivnih v zaposlovalnih dejavnostih. Tam se medletna rast njihovega števila sicer umirja, kar bi lahko bila posledica pogostejšega neposrednega zaposlovanja podjetij. 8 Število delovno aktivnih brez pomagajočih družinskih članov; to so zaposleni (v delovnem razmerju, preko študentskega servisa in v drugih oblikah dela) ter samozaposleni 9 Število brezposelnih se je v prvih štirih mesecih najbolj zmanjšalo prav v starostni skupini 15-29 let, in sicer za 4.279 oseb, medtem ko je bilo število starejših od 30 let manjše za 3.734 oseb. 13 Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 Tekoča gospodarska gibanja Slika 15: Povprečna bruto plača na zaposlenega - Skupaj 120 118 116 114 112 110 108 106 104 102 100 ----Zasebni sektor -Javni sektor ---- v tem sektor država ------- - v tem javne družbe f t \\ V>- ......... t —/ / / / O O O Vir: SURS, preračuni UMAR. Rast povprečne bruto plače na zaposlenega se je v prvem četrtletju nadalje okrepila. Po stagnaciji od sredine 2014 se je plača v zasebnem sektorju, ob višjih osnovnih izplačilih in pod vplivom uspešnega poslovanja v preteklem letu, drugo četrtletje zapored precej zvišala. Prav tako se je zvišala v javnem sektorju, zaradi decembrskih napredovanj javnih uslužbencev, v javnih družbah pa zadnje leto ostaja nespremenjena. Medletna rast plač je bila v prvem četrtletju v obeh sektorjih najvišja v zadnjih petih letih. V zasebnem sektorju je bila rast v skoraj vseh dejavnostih višja kot v enakem obdobju lani. Tudi letos se je plača najbolj zvišala v industriji, po štirih letih pa znova tudi v večini tržnih storitev. 14 Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 Tekoča gospodarska gibanja Cene Slika 16: Inflacija v Sloveniji in evrskem območju -Slovenija HICP ----Slovenija HICP - OI Vir: Eurostat. Opomba: OI-brez nepredelane hrane in energije. Cene so ostale tudi maja medletno nižje. K padcu so nadalje prispevale nižje cene energentov, ob odsotnosti stroškovnih pritiskov pa so ostale nižje tudi cene trajnega blaga. Podobne kot pred letom so ostale cene hrane in poltrajnega blaga, rast cen storitev pa se je maja še nekoliko okrepila. Pod vplivom nižjih cen energentov se je maja nadaljeval tudi medletni padec cen v evrskem območju. Višje so ostale cene storitev, hrane ter poltrajnega in trajnega blaga. Slika 17: Cene industrijskih proizvodov in uvozne cene -PPI (domači) ----PPI (tuji) -Uvozne cene Vir: SURS. Aprila se je ob nadaljevanju medletnega padca cen surovin na svetovnih trgih nadaljeval tudi padec uvoznih cen in cen industrijskih proizvodov. Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v % 2015 V 16/IV 16 V 16/V 15 Skupaj -0,5 0,9 -0,4 Hrana 1,5 1,8 -0,3 Goriva in energija -6,7 1,5 -7,0 Storitve 0,7 1,0 1,9 Ostalo1 -0,1 0,3 -0,2 Skupaj brez hrane in energije 0,3 0,7 0,8 Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 0,0 0,6 0,4 Regulirane cene3 -9,8 2,4 -10,1 Davčni vpliv - prispevek v o.t. -0,2 0,0 0,2 Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR. Opombe: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Optimalni delež je določen v obdobju zadnjih petih let kot razlika med vrednostjo drsečega sredinskega povprečja in izračunanim odrezanim povprečjem. 15 Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 Tekoča gospodarska gibanja Slika 18: Cenovna konkurenčnost (realni efektivni tečaj in komponente) -Nominalni efektivni tečaj -Realni efektivni tečaj* defl. z relativnimi HICP ----Relativni HICP Cenovna konkurenčnost kljub poslabšanju v začetku leta ostaja ugodna. Pod vplivom apreciacije evra v primerjavi z večino valut pomembnejših trgovinskih partneric10 se nominalni efektivni tečaj zvišuje. Ob domači deflaciji pa se nadaljuje zniževanje relativnih11 cen življenjskih potrebščin, kar je ublažilo rast realnega efektivnega tečaja. Ta je bil v povprečju prvih štirih mesecev še nekoliko nižji kot pred letom, medtem ko je v večini članic evrskega območja v tem obdobju že prišlo do medletne rasti realnega efektivnega tečaja. Razlog za ugodnejša gibanja pri nas je, poleg večjega padca relativnih cen, tudi nižja rast nominalnega efektivnega tečaja zaradi geografske strukture menjave. 12 Vir: ECB; preračuni UMAR. * Rast vrednosti pomeni poslabšanje cenovne konkurenčnosti in obratno. 10 V prvih štirih mesecih je evro medletno apreciiral v primerjavi s kitajskim juanom, korejskim wonom, poljskim zlotom, madžarskim forintom, britanskim funtom in švicarskim frankom, depreciiral pa do hrvaške kune, češke krone, japonskega jena ter v prvih dveh mesecih tudi do ameriškega dolarja. 11 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 12 Slovenija namreč nadpovprečen del zunanjetrgovinske menjave opravi na trgih evrskega območja in je s tem manj odzivna na gibanja vrednosti tečaja. 16 Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 Tekoča gospodarska gibanja Plačilna bilanca Slika 19: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance Blagovna menjava Storitvena menjava Primarni dohodki Sekundarni dohodki ol -Tekoči račun O O O O O O Vir : BS, preračuni UMAR. Presežek na tekočem računu plačilne bilance se je v prvem četrtletju še povečal in je v dvanajstih mesecih do marca znašal 7,8 % ocenjenega BDP. K medletno večjem presežku je skoraj v celoti prispevala rast presežka v menjavi blaga in storitev s tujino. To odraža predvsem ugodna izvozna gibanja in razmeroma šibkejšo domačo potrošnjo. Ponovno je bil pozitiven tudi prispevek pogojev menjave. Zaradi znižanja cen energentov in tudi cen ostalih proizvodov so uvozne cene padale še bolj od izvoznih. Slika 20: Finančne transakcije plačilne bilance Neposredne naložbe Naložbe v vrednostne papirje Finančni derivativi ^HOstale naložbe -Finančne transakcije 12.000 cc 3 10.000 Q 5 5 5 5 5 5 Vir : BS, preračuni UMAR. Finančni račun plačilne bilance je tudi v prvem četrtletju izkazoval neto odliv. Zasebni sektor je neto financiral tujino predvsem s kratkoročnimi komercialnimi krediti in finančnimi naložbami v tuje vrednostne papirje. Država je povečala vloge na računih v tujini in odplačala del posojila tujim upnikom. Med prilivi se je povečalo zadolževanje BS v okviru Evrosistema. Tabela 5: Plačilna bilanca I-III 2016, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-III 15 Tekoči račun 7.873,2 7.169,9 703,3 443,1 Blago 6.026,5 5.470,6 555,9 350,4 Storitve 1.362,2 901,0 461,2 400,5 Primarni dohodki 333,3 469,8 -136,6 -125,6 Sekundarni dohodki 151,2 328,4 -177,2 -182,1 Kapitalski račun 137,3 112,7 24,6 30,0 Finančni račun 212,0 477,0 265,0 398,0 Neposredne naložbe 381,3 112,3 -269,0 -360,3 Naložbe v vrednostne papirje -152,7 464,2 616,9 625,1 Ostale naložbe -4,4 -92,1 -87,7 131,9 Statistična napaka 0,0 -462,9 -462,9 -75,1 Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. 17 Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 Tekoča gospodarska gibanja Finančni trgi Slika 21: Spremembe obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem Gospodinjstva Podjetja in NFI Država —«—Skupaj iS -1.500 Zmanjševanje obsega kreditov domačih nebančnih sektorjev se upočasnjuje, kakovost bančne aktive pa se izboljšuje.13 Upadanje obsega kreditov podjetjem in NFI se postopoma umirja, obseg kreditov gospodinjstvom pa se povečuje. To je tudi posledica rasti novega kreditiranja gospodinjstev, zmanjševanje novega kreditiranja nefinančnih družb se je v zadnjih mesecih ustavilo. Neto razdolževanje podjetij in NFI v tujini se je marca po rasti v preteklem obdobju precej umirilo. V zadnjih dvanajstih mesecih je znašalo nekoliko več kot 420 mio EUR, kar je za skoraj 60 % manj kot leto pred tem. K tako velikemu znižanju je največ prispevalo okrepljeno zadolževanje v obliki kratkoročnih kreditov, medtem ko se neto odplačevanje dolgoročnih kreditov sicer umirja, a je še vedno na razmeroma visoko. Delež nedonosnih terjatev se še naprej zmanjšuje in je konec marca znašal 8,2 %. IV 2011 IV 2012 IV 2013 IV 2014 IV 2015 IV 2016 Vir: BS, preračuni UMAR. 0 -500 Tabela 6: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 30. IV 15 31. XII 15 30. IV 16 30. IV 16/31. III 16 30. IV 16/30. IV 15 Krediti skupaj 22.622,7 21.741,8 21.091,3 -0,1 -6,8 Krediti podjetjem in NFI 12.020,9 10.966,1 10.359,8 -0,3 -13,8 Krediti državi 1.775,8 1.919,7 1.868,4 -0,9 5,2 Krediti gospodinjstvom 8.826,0 8.855,9 8.863,0 0,4 0,4 Potrošniški 2.074,5 2.032,2 2.047,9 0,8 -1,3 Stanovanjski 5.444,8 5.524,6 5.559,2 0,3 2,1 Ostalo 1.306,7 1.299,1 1.255,9 -0,1 -3,9 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.482,5 15.879,4 16.240,9 0,2 4,9 Čez noč 7.911,8 8.962,9 9.620,3 1,1 21,6 Vezane 7.570,6 6.916,5 6.620,6 -1,1 -12,5 Bančne vloge centralne države skupaj 2.392,4 1.644,2 1.052,3 -9,6 -56,0 Vloge nefinančnih družb skupaj 4.647,5 5.331,9 5.395,5 0,6 16,1 Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI - nedenarne finančne institucije. Slika 22: Spremembe obsega vlog domačih nebančnih sektorjev Gospodinjstva Podjetja in NFI Država —♦— Skupaj 2.000 -1.500 IV 2011 IV 2012 IV 2013 IV 2014 IV 2015 IV 2016 Vir: BS, preračuni UMAR. Med viri financiranja so banke še naprej odplačevale obveznosti do tujine, vloge nebančnih sektorjev se povečujejo. Vsota dvanajstmesečnega razdolževanja bank v tujini je v zadnjih mesecih znašala med 1,5 in 1,6 mrd EUR, kar je skoraj tri četrtine več kot v enakem obdobju lani. To ob manjšem zapadanju obveznosti do tujine v prihodnjih obdobjih in solidnih prilivih vlog nefinančnih družb in gospodinjstev ne predstavlja večjih pritiskov na likvidnost bank. Med vlogami nebančnih sektorjev so se izraziteje znižale le vloge države. Zaradi nizkih depozitnih obrestnih mer se krepijo predvsem vloge čez noč (v manjši meri tudi vloge na odpoklic), ki predstavljajo že 57,5 % vseh vlog domačih nebančnih sektorjev. 13 Izločili smo vpliv prenosov sredstev na DUTB. 18 Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 Tekoča gospodarska gibanja Javne finance Slika 23: Saldo javnih financ po denarnem toku Javnofinančni saldo ■Primarni javnofinančni saldo -200 -600 -1.000 -1.600 Javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku'4 je bil v prvem četrtletju nižji kot v enakem obdobju lani. Glavni dejavniki medletnega upada primanjkljaja (s 655 mio EUR na 539 mio EUR) so krepitev gospodarske aktivnosti, rast mase plač ter zaključek stare in začetek izvajanja nove finančne perspektive EU (in s tem nižje javne investicije in vplačila v proračun EU). 2011 2012 2013 2014 2015 Q1 2015 Q1 2016 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku Kategorija Q1 2015 Q1 2016 Kategorija Q1 2015 Q1 2016 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ PRIHODKI 3.635,8 0,0 3.684,3 1,3 SKUPAJ ODHODKI 4.290,6 0,0 4.223,5 -1,6 Davčni prihodki* 1.912,9 3,8 1.949,2 1,9 Plače in drugi stroški dela** 923,7 0,5 924,6 0,1 Dohodnina 501,0 1,5 514,9 2,8 Izdatki za blago in storitve 502,5 -5,5 536,3 6,7 Davek od dohod. pravnih oseb 101,0 -2,2 119,9 18,7 Plačila obresti 497,2 10,1 489,5 -1,6 Davki na nepremičnine 17,0 164,3 17,7 4,3 Rezerve 46,2 125,0 27,5 -40,5 Davek na dodano vrednost 749,9 5,6 774,2 3,3 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 1.564,2 0,1 1.604,8 2,6 Trošarine 345,4 7,8 304,0 -12,0 Ostali tekoči transferi 372,3 -11,9 369,5 -0,8 Prispevki za soc. varnost 1.339,5 2,7 1.395,1 4,1 Izdatki za investicije 213,2 -2,9 131,4 -38,4 Nedavčni prihodki 161,2 -38,7 166,1 3,0 Plačila v proračun EU 171,1 5,2 139,9 -18,3 Prejeta sredstva iz EU 207,9 -1,0 157,3 -24,3 PRORAČUNSKI SALDO -654,8 -539,1 Ostalo 14,3 0,3 16,7 16,3 PRIMARNI SALDO -160,1 -54,8 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opombi: *Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ** Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. 0 Slika 24: Rast prihodkov in prispevki posameznih kategorij k rasti ■ Davčni prihodki ■ Prispevki za socialno varnost Nedavčni prihodki ■ Prejeta sredstva iz EU ■ Kapit. in transf. prihodki, donacije • SKUPAJ PRIHODKI (desna os) =5 0 cu £ -2 2 cu iS s- -4 £ -6 • _ _ • — Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 8 6 4 2 I 0 " 2 "C -2 cu S -4 -6 Javnofinančni prihodki so bili v prvem četrtletju medletno nekoliko višji. Njihova 1,3-odstotna rast izhaja iz višjih prilivov socialnih prispevkov in davkov, predvsem: DDV (zaradi vpeljave davčnih blagajn in krepitve zasebne potrošnje), dohodnine (zaradi rasti plač in zaposlenosti) in davka od dohodkov pravnih oseb. Plačila trošarin so bila medletno nižja zaradi njihovega delnega zamika iz marca v prve dni aprila, s čemer je bila rast davčnih prihodkov skromnejša. Po močnih prilivih iz proračuna EU v prvih dveh mesecih, vezanih na staro finančno perspektivo, so bili ti po skromnem marcu nižji kot v prvem četrtletju lani. 2015 2016 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. 14 Po podatkih konsolidirane globalne bilance javnega financiranja (po metodologiji denarnega toka). 6 4 2 19 Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 Tekoča gospodarska gibanja Slika 25: Rast odhodkov kategorij k rasti in prispevki posameznih Plače in drugi stroški dela* ■ Plačila obresti Tekoči transferi I Plačila sredstev v proračun EU Izdatki za blago in storitve ■ Rezerve 8 Izdatki za investicije • SKUPAJ ODHODKI (desna os) Q2 Q3 Q4 Q1 2015 2016 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opomba: * Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. Javnofinančni odhodki so bili v prvem četrtletju medletno nekoliko nižji. Glavnina 1,6-odstotnega padca izhaja iz nižjih izdatkov za investicije (zaradi začetka izvajanja nove finančne perspektive EU) in nižjih vplačil v proračun EU. Nekoliko nižji so bili tudi izdatki za obresti (zaradi ugodnejše strukture javnega dolga glede na obrestno mero) in prenosi med rezerve15. Transferi gospodinjstvom ter izdatki za blago in storitve so bili po medletnem padcu v prvem četrtletju lani in delni sprostitvi varčevalnih ukrepov iz leta 201216 višji. 8 6 4 2 0 Slika 26: Prejeta sredstva iz proračuna EU, januar - april 2015 in 2016 ■ Skupaj prejeta sredstva (januar-april 2016) ■ Skupaj prejeta sredstva (januar-april 2015) Strukturni skladi Kohezijski | sklad Skupna kmetijska politika 1 140,3 Drugo ^ 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil v prvih štirih mesecih pozitiven (39,0 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 199 mio EUR, največji del prihodkov pa so predstavljala sredstva Kohezijskega sklada iz stare finančne perspektive (20072013), ki so bila v celoti povrnjena v državni proračun že v prvih dveh mesecih. Zamujajo pa priprave na črpanje iz novega finančnega obdobja (2014-2020). Maja 2016 je bil sprejet že četrti popravek izvedbenega načrta operativnega programa (OP) za izvajanje kohezijske politike, problem pa predstavlja tudi uvedba t. i. predhodnih pogojenosti17, kot pogoja za doseganje ciljev operativnega programa. Posledično se srečujemo z dolgim in počasnim obdobjem priprav ter z zamiki pri postopkih, zlasti pri infrastrukturnih in okoljskih projektih. 15 V prvem četrtletju lani so bili izvedeni določeni začetni prenosi sredstev v nova vodni in podnebni proračunski sklad, zato so bili prenosi sredstev v rezerve v prvem četrtletju medletno nižji. 16 Z letom 2016 je prišlo do povišanja otroškega dodatka v 5. in 6. dohodkovnem razredu, zneska denarne socialne pomoči, cenzusov za prejem državne štipendije in varstvenega dodatka ter subvencij za šolske malice. Opravljena je bila tudi izredna uskladitev pokojnin (za 0,7 %). 17 Za izvajanje operativnega programa je bilo uvedenih sedem splošnih in 21 tematskih predhodnih pogojenosti, ki predstavljajo pripravo strategij, resolucij in druge dokumentacije. izbrane teme Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 23 Izbrane teme Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2015 V letu 2015 se je poslovanje gospodarskih družb drugo leto zapored precej izboljšalo. Neto čisti dobiček obračunskega obdobja se je povzpel na 1,6 mrd EUR in je zaostal le za izjemno visokimi ravnmi, doseženimi pred krizo v letih 2006 in 2007. K izboljšanju sta ponovno prispevali obe glavni komponenti poslovnega rezultata: nadalje se je zvišal neto dobiček iz poslovanja, hkrati pa je močno upadla izguba iz financiranja. Slika 27: Neto čisti dobiček obračunskega obdobja gospodarskih družb in njegovi glavni komponenti1 ■ Neto rezultat iz financiranja ■ Neto rezultat iz poslovanja ♦ Neto čisti dobiček obračunskega obdobja 5.000 4.000 3.000 2.000 i O 1.000 0 -1.000 -2.000 (N(N(N(N(N(N(N(N Vir: AJPES, preračuni UMAR. Na gospodarnost poslovanja so ugodno vplivali rastoči prihodki od izvoza in zmanjšani stroškovni pritiski. Neto dobiček iz poslovanja se je po zmanjšanju v krizi občutneje okrepil v letih 2014 in 2015. Izboljšanje je na prihodkovni strani izhajalo iz visoke rasti prihodkov v tujini, zlasti na trgu EU, hkrati pa se je ustavilo njihovo upadanje na domačem trgu. Izboljšanje gospodarnosti poslovanja je podprlo tudi zmanjšanje stroškovnih pritiskov. Od leta 2009 se je močno znižal delež stroškov dela v dodani vrednosti, pod vplivom znižanja cen surovin na svetovnem trgu pa se je po letu 2012 zmanjšala tudi obremenjenost poslovnih prihodkov s stroški blaga, materiala in storitev. Gospodarnost poslovanja se je izboljšala v večini dejavnosti, k višjemu skupnemu neto dobičku iz poslovanja pa so v zadnjih dveh letih največ prispevale predelovalne dejavnosti in trgovina. 1 Poslovni rezultat obračunskega obdobja je rezultat poslovanja družb v njihovi osnovni dejavnosti (rezultat iz poslovanja), iz financiranja (rezultat iz financiranja) in iz drugega delovanja. Ker tretja komponenta predstavlja relativno manj pomemben del celotnega poslovnega rezultata, je v sliki ne prikazujemo posebej. Leta 2006 so se spremenili slovenski računovodski standardi, a po naši oceni spremembe niso bile tolikšne, da bi popolnoma onemogočile medletno primerjavo podatkov (glej tudi Kmet Zupančič in drugi, 2007). Podatki za vsa leta se nanašajo na gospodarske družbe, ki so dejansko poslovale v posameznem letu, kar pomeni, da so pridobljeni iz bilanc za tekoče leto. Slika 28: Prihodki od prodaje na domačem in tujem trgu -Prihodki od prodaje na tujem trgu -Prihodki od prodaje na domačem trgu (desna os) i 25 20 45 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Vir: AJPES, preračuni UMAR. Slika 29: Stroški dela na enoto dodane vrednosti ter stroški blaga, materiala in storitev na enoto poslovnih prihodkov -Stroški blaga, materiala in storitev/posl. prihodki -Stroški dela/DV (desna os) 78,0 77,5 77,0 76,5 ¡S 76,0 > 75,5 75,0 74,5 74,0 64,0 63,5 63,0 62,5 62,0 61,5 61,0 60,5 60,0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Vir: AJPES, preračuni UMAR. Izguba iz financiranja se je po sedmih letih ohranjanja na visoki ravni leta 2015 znižala za štiri desetine. K temu so največ prispevali nižji finančni odhodki, povezani z oslabitvami in rezervacijami, ki so se v preteklih letih v zaostrenih gospodarskih razmerah ohranjali na razmeroma visoki ravni. Poleg tega se je lani nadaljevalo krčenje finančnih odhodkov od bančnih posojil, ki je posledica razdolževanja podjetniškega sektorja, pa tudi znižanja obrestnih mer. Delež dolga v virih sredstev je lani upadel na 55,2 % in je bil za 10 o. t. nižji od vrha v letu 2008. 35 65 30 60 55 50 40 -3.000 Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 24 Izbrane teme Slika 30: Struktura finančnih odhodkov in finančni prihodki Drugi finančni odhodki Fin. odhodki iz oslabitev in odpisov Fin. odhodki iz finančnih obveznosti 4.500 3.500 2.500 -Finančni prihodki 1.500 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Vir: AJPES, preračuni UMAR. Slika 31: Delež dolga v virih sredstev ter razmerje med obrestmi in poslovnimi prihodki Delež dolga v virih sredstev (desna os) -Obresti/posl. prihodki 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 70 60 50 40 30 20 oooooooo^^^^^^ oooooooooooooo (N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N Vir: AJPES, preračuni UMAR. Zadolženost podjetniškega sektorja Razdolževanje podjetniškega sektorja se je tudi v letu 2015 nadaljevalo. Zadolženost in prezadolženost2 gospodarskih družb sta po večini kazalnikov svoj vrh dosegli leta 20093, od takrat naprej pa se znižujeta, izraziteje v zadnjih treh letih. K znižanju celotnega dolga4 je največ prispevalo znižanje bančnega dolga, najbolj v letih 2014 in 2015. Po začetku krize se je bančni dolg zniževal predvsem zaradi prenehanja poslovanja podjetij5, od leta 2012 pa tudi zaradi vedno intenzivnejšega odplačevanja dolgov obstoječih podjetij in prenosov terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Slika 32: Zadolženost in podjetniškega sektorja ^^m Prezadolženost - GD - IC < 1 -Celotni dolg — Celotna prezadolženost 60 prezadolženost celotnega ^^m Prezadolženost GD - IC >1 ---Finančni dolg -•■••- Bančni dolg 50 £20 10 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Vir: AJPES, preračuni UMAR. Opomba: GD - IC gospodarske družbe z obrestno pokritostjo (EBITDA / obresti). Slika 33: Sprememba bančnega dolga celotnega podjetniškega sektorja6 Obstoječa podjetja Propadla podjetja I Nova podjetja -Vsa podjetja 2007 2008 2009 2010 201 1 2012 2013 2014 2015 Vir: AJPES, preračuni UMAR. 40 30 0 10 2 Prezadolženost je merjena kot vsota vsega finančnega dolga, ki je višji od petkratnika EBITDA (če je FV>5), ali kot celotni finančni dolg (če je EBITDA <0). EBITDA (angl. Earnings Before Interest, Taxes, Depreciation and Amortization) je prosti denarni tok iz poslovanja (dobiček pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo). 3 Finančni dolg, prezadolženost, finančni vzvod in razmerje med celotnim dolgom in EBITDA so svoj vrh dosegli leta 2009, medtem ko so celotni, bančni dolg in razmerje med celotnim dolgom ter obveznosti do virov sredstev svoj vrh dosegli že leta 2008. 4 Celotni dolg zajema finančne (znotraj tega bančne), poslovne in ostale obveznosti podjetij. 5 Izraz »prenehalo poslovati« uporabljamo za vse družbe, ki niso oddale zaključnih računov. 6 Nova podjetja - zvišanje dolga konec dveh zaporednih let, zaradi prihoda novih podjetij (t. i. podjetij, ki so se na novo ustanovila v zadnjem zaporednem letu), Propadla podjetja - znižanje dolga konec dveh zaporednih let, zaradi prenehanja poslovanja podjetij, Obstoječa podjetja - sprememba dolga podjetij, ki so poslovala v obeh zaporednih letih, Vsa podjetja - skupna sprememba dolga konec dveh zaporednih let (Nova podjetja + Propadla podjetja + Obstoječa podjetja). Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 25 Izbrane teme Sposobnost podjetij za odplačevanje dolgov se od leta 2009 izboljšuje, izraziteje v zadnjih treh letih, tako da so vsi kazalniki celo dosegli najbolj ugodne vrednosti v celotnem obdobju opazovanja (od leta 2006). Na gibanje nekaterih kazalnikov poleg razdolževanja pomembno vpliva tudi EBITDA podjetij, ki se v povprečju zvišuje že zadnjih šest let, izraziteje pa zadnji dve leti. Slika 34: Kazalniki sposobnosti celotnega podjetniškega sektorja za odplačevanje dolgov Celotni dolg / obveznosti do virov sredstev (v %) --Obrestna pokritost, desna os — Finančni dolg / EBITDA, desna os Slika 36: Finančni vzvod v številu let po velikosti podjetij 66 64 62 60 58 56 54 52 50 48 14 12 0 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Vir: AJPES, preračuni UMAR. Opomba: Finančni dolg / EBITDA -finančni vzvod, ki pove, koliko let bo moralo podjetje odplačevati finančni dolg z ustvarjenim denarnim tokom, Obrestna pokritost (IC) - razmerje: EBITDA / finančni odhodki za obresti. Sposobnost odplačevanja dolga, merjena kot finančni vzvod, se je lani izboljšala v vseh velikostnih skupinah podjetij in tudi v večini dejavnosti, z izjemo energetike, kjer se je ohranila na podobni ravni. Finančni vzvod je bil lani najnižji v podjetjih predelovalnih (2 leti), komunikacijskih dejavnosti (2,4 leta) ter v energetiki (3,6 let); najvišji pa v holdingih in lizingih (61,5 let) ter v nepremičninski dejavnosti (11,7 let). Slika 35: Finančni vzvod v številu let po izbranih dejavnostih 80 70 60 50 40 30 20 12008 2013 2014 «2015 ■ ■■■ II I lil lil lil ll. .. I II I IS £ 'u 2 , u.O O < >/i ° oč U £ Vir: AJPES, preračuni UMAR. 2008 2013 2014 2015 Mikro Majhna Srednja Vir: AJPES, preračuni UMAR. Velika Prezadolženost se je po letu 2009, ko je dosegla najvišje vrednosti, lani najizraziteje znižala. Leta 2015 se je prezadolženost znižala v vseh velikostnih skupinah podjetij in tudi v večini dejavnosti, z izjemo komunikacijskih dejavnosti, kjer se je zvišala za skoraj 22 %. Kljub temu pa ostaja prezadolženost v tej dejavnosti nizka (0,3 mrd. EUR). Približno 44 % prezadolženosti vseh gospodarskih družb ima dolg z obrestno pokritostjo (IC) pod 1, kar pomeni, da podjetja tega dolga ne morejo tekoče financirati. Slika 37: Delež finančnega dolga in prezadolženosti v celotnem finančnem dolgu in celotni prezadolženosti podjetniškega sektorja po izbranih dejavnostih7, 2015 ■ Delež finančnega dolga v celotnem finančnem dolgu ■ Delež prezadolženosti v celotni prezadolženosti 25 20 , 15 10 lllhllll £<5 33 • =, • "O S !!2 eSif ¡6 Ji f s ^ "ra — £ | I? =§ "v ^ ' 0 ra Vir: AJPES, preračuni UMAR. '.C? m. O 7 Izbrane dejavnosti, glede na višino 3 kazalnikov: (1) delež finančnega dolga v celotnem finančnem dolgu, (2) delež prezadolženosti v celotni prezadolženosti in (3) finančni vzvod. 9 8 2 5 0 10 0 Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 26 Izbrane teme Tabela 8: Struktura prezadolženosti, glede na velikost in izbrane dejavnosti prezadolženih podjetij (v %), 2015 Mikro Majhna Srednja MSP Velika Prezadolžena -skupaj Predelovalne dej. (C) 6,3 8,0 14,9 8,1 12,5 9,9 Energetika (D+E) 2,8 1,2 0,3 2,0 14,5 7,1 Gradbeništvo (F) 15,6 4,0 3,4 11,0 0,5 6,7 Trgovina (G) 12,7 9,1 11,4 11,7 10,8 11,3 Promet in skladiščenje (H) 1,3 0,8 0,2 1,0 24,0 10,4 Gostinstvo (I) 4,5 2,2 5,8 4,2 1,2 3,0 Komunikacijske dej. (J) 2,9 3,3 1,4 2,7 1,4 2,2 Nepremičninska dej. (L) 17,8 13,5 14,3 16,2 3,8 11,2 Strokovno-tehnične dej. (M) 16,3 3,6 5,3 11,6 7,5 9,9 Holdingi in lizingi (del K) 10,8 47,8 37,1 23,5 20,8 22,4 OSTALO (A, B, del K, N, R, S, O-Q, U) 9,1 6,5 5,8 8,0 3,1 6,0 Prezadolžena - skupaj 36,1 13,3 9,7 59,2 40,8 100,0 Vir: AJPES, preračuni UMAR. Opomba: MSP - mikro, majhna in srednje velika podjetja. Tabela 9: Koncentracija finančnega dolga prezadolženih podjetij celotnega podjetniškega sektorja, 2015 Prvih 10 Prvih 30 Prvih 50 Prvih 100 Prvih 500 Vse GD Finančni dolg, v mrd EUR 5,8 8,7 10,0 11,6 15,2 19,8 Delež v finančnem dolgu vseh GD 21% 31% 36% 41% 54% 71% Delež v celotnem dolgu vseh GD 12% 18% 21% 24% 31% 41% Delež v finančnem dolgu vseh prezadolženih GD 29% 44% 51% 58% 77% 100% Delež v celotnem dolgu vseh prezadolženih GD 22% 34% 39% 45% 59% 77% Vir: AJPES, preračuni UMAR. Opomba: GD - gospodarska družba. Med prezadolženimi podjetji prevladujejo mikro, majhna in srednja podjetja, katerih prezadolženost je vse od leta 2011 višja kot pri velikih podjetjih8. Njihov delež v finančnem dolgu prezadolženih podjetij je leta 2015 znašal 52 %, v prezadolženosti pa 59 %. Po dejavnostih so bile leta 2015 tri četrtine prezadolženosti9 skoncentrirane v holdingih in lizingih10, trgovini, nepremičninski dejavnosti, prometu in skladiščenju, predelovalnih dejavnostih ter strokovno-tehničnih dejavnostih. Koncentracija finančnega dolga prezadolženih podjetij celotnega podjetniškega sektorja je precej velika. Leta 2015 je imelo deset najbolj zadolženih podjetij, ki so zaposlovala 16 % vseh zaposlenih v prezadolženih podjetjih in ustvarila 28 % njihove dodane vrednosti, okoli 30 % finančnega dolga prezadolženih podjetij. Petdeset najbolj zadolženih podjetij z 28-odstotnim deležem zaposlenih in 44-odstotnim deležem dodane vrednosti pa je imelo polovico finančnega dolga prezadolženih podjetij. 8 Velika podjetja so po letu 2009 prezadolženost znižala hitreje in v večji meri (za 60 %) kot mikro, majhna in srednja podjetja (za 34 %). 9 Celotna prezadolženost je znašala 13,4 mrd EUR. 10 Dejavnosti holdingov in finančnega zakupa (t. i. lizingov) zaradi pomembnega prispevka k zadolženosti in prezadolženosti v analizi izpostavimo; drugače pa ti dve dejavnosti spadata po SKD v Finančno posredništvo (K), ki ga običajno ne izpostavljamo (ga vključimo v skupino »Ostalo«), saj je njegov zajem v bazi podatkov AJPES skromen (banke in zavarovalnice niso vključene). Dodana vrednost dejavnosti kmetijstva, gozdarstva in ribištva v letu 2015 Leta 2015 se je dodana vrednost kmetijstva, gozdarstva in ribištva (dejavnosti A) drugo leto zapored realno povišala, predvsem v gozdarstvu. Po velikih nihanjih v začetku stoletja je bila naslednjih nekaj let bolj stabilna, znižanju v ekstremno sušnih letih 2012 in 2013 pa je sledila razmeroma visoka rast; leta 2014 za 10 % in lani za 8,6 %11. Ta je bila v veliki meri posledica sanacije gozdov po obsežnem žledolomu v začetku leta 2014 in zato povečanemu poseku lesa. V skupni dodani vrednosti dejavnosti se je delež gozdarstva zvišal nad tretjino, kmetijstva pa znižal pod dve tretjini. Delež ribištva je ostal precej skromen, manj kot 1-odstoten. Tudi v kmetijstvu, kjer je ustvarjena glavnina dodane vrednosti dejavnosti, se je proizvodnja lani drugo leto zapored povečala. Po izjemno slabih letinah 2012 in 2013 ter ugodnejši 2014 se je lani pridelava povečala za 4 % in bila tako med višjimi v zadnjih desetih letih. Bolj se je povečala v rastlinstvu (zaradi večje pridelave grozdja, sadja, zelenjave in industrijskih rastlin), manj pa v živinoreji. V povprečju držav EU se je lani nasprotno znižala, zaradi znižanja v rastlinstvu. V letih prej pa so bila 11 Podatki za rast leta 2015 so iz četrtletnih računov SURS. Objave po letnih računih za leto 2015 še ni, zato še ni znana niti podrobna letna rast po skupinah dejavnosti. Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 27 Izbrane teme Tabela 10: Dodana vrednost, dejavnost A 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, v mio EUR 547,0 667,8 628,5 659,2 628,0 598,6 626,0 733,9 646,9 639,4 709,5 750,4 Kmetijska proizvodnja, lov in povezane storitve 450,0 544,0 476,9 477,1 447,7 432,0 453,0 531,3 443,3 426,5 470,7 Gozdarstvo 94,4 120,9 148,5 179,2 177,6 162,5 168,7 198,5 199,3 208,1 234,1 Ribištvo in gojenje vodnih organizmov 2,6 3,0 3,1 2,9 2,6 4,0 4,3 4,1 4,2 4,8 4,7 Struktura, v % Kmetijska proizvodnja, lov in povezane storitve 82,3 81,5 75,9 72,4 71,3 72,2 72,4 72,4 68,5 66,7 66,3 Gozdarstvo 17,3 18,1 23,6 27,2 28,3 27,1 26,9 27,0 30,8 32,5 33,0 Ribištvo in gojenje vodnih organizmov 0,5 0,4 0,5 0,4 0,4 0,7 0,7 0,6 0,6 0,8 0,7 Delež v DV skupaj, v % A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo v skupaj 3,3 2,6 2,3 2,1 1,9 1,9 2,0 2,3 2,1 2,1 2,2 2,3 Vir podatkov: Nacionalni računi, SURS; za leto 2015 kvartalni izračuni SURS; preračuni UMAR. Slika 38: Dodana vrednost dejavnosti A po strukturi v obdobju 2000-2015 -Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo skupaj ---Kmetijska proizvodnja, lov in povezane storitve -------Gozdarstvo ---Ribištvo in gojenje vodnih organizmov -Vse dejavnosti skupaj tNtNtNtNtNtNtNtNtNtNtNtNtNtNtNtN Slika 40: Kmetijska proizvodnja v Sloveniji in povprečju EU v obdobju 2000-2015 -Slovenija -EU Vir: SURS, preračuni UMAR. tNtNtNtNtNtNtNtNtNtNtNtNtNtNtNtN Vir: Eurostat, Ekonomski računi za kmetijstvo; preračuni UMAR. Slika 39: Vrednost in struktura DV dejavnosti obdobju 2005-2015 Ribištvo in gojenje vodnih organizmov Gozdarstvo Kmet. proizv., lov in povezane storitve -Dejavnosti A (desna os) E 300 A v Slika 41: Kmetijska proizvodnja v Sloveniji in povprečju EU po strukturi v obdobju 2000-2015 -Rastlinska pridelava Slo ----Živinoreja Slo -Rastlinska pridelava EU ----Živinoreja EU Vir: Nacionalni računi SURS, za leto 2015 četrtletni računi SURS; preračuni UMAR. 100 70 65 tNtNtNtNtNtNtNtNtNtNtNtNtNtNtNtN Vir: Eurostat, Ekonomski računi za kmetijstvo; preračuni UMAR. 115 95 95 90 90 85 85 80 80 cc 75 75 0 70 Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 28 Izbrane teme gibanja v Sloveniji v tej primerjavi manj ugodna, obseg kmetijske proizvodnje v zadnjem desetletju se je trendno zmanjševal, v EU pa povečeval. Delež dodane vrednosti dejavnosti A v skupni dodani vrednosti je v Sloveniji višji kot v povprečju EU. V Sloveniji je leta 2015 predstavljal 2,3 % skupne dodane vrednosti, kar je bilo več kot na začetku krize (1,9 %), a manj kot pred desetimi leti (2,6 %). V povprečju EU je bil delež leta 2014 za tretjino nižji kot v Sloveniji; najnižji v Luksemburgu, Združenem kraljestvu, Nemčiji in Belgiji (manj kot 1 %), najvišji pa v Romuniji in Bolgariji (več kot 5 %). Slika 42: Delež DV dejavnosti A v skupni DV v državah EU, 2014 ® 3 cu Q Vir: Eurostat, preračuni UMAR. 6 5 4 2 0 statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 31 Statistična priloga Pomembnejši kazalci 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Pomladanska napoved 2016 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 1,2 0,6 -2,7 -1,1 3,0 2,9 1,7 2,4 2,3 BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.252 36.896 35.988 35.907 37.303 38.543 39.598 40.613 41.880 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.694 17.973 17.498 17.435 18.093 18.680 19.179 19.670 20.283 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 21.000 21.500 21.500 21.500 22.600 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)1 83 83 81 81 83 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,7 11,8 12,0 13,1 13,1 12,3 11,7 11,0 10,3 Stopnja brezposelnosti, anketna 7,3 8,2 8,9 10,1 9,7 9,0 8,6 8,1 7,5 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,4 2,4 -1,8 0,3 2,5 1,4 0,8 1,5 1,7 Inflacija2, povprečje leta 1,8 1,8 2,6 1,8 0,2 -0,5 -0,3 1,3 1,3 Inflacija2, konec leta 1,9 2,0 2,7 0,7 0,2 -0,5 0,6 1,2 1,4 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 10,2 6,9 0,6 3,1 5,8 5,2 3,7 4,8 4,9 Izvoz proizvodov 12,0 8,0 0,4 3,3 6,4 5,1 3,5 4,9 5,0 Izvoz storitev 3,4 2,5 1,5 1,9 3,4 5,4 4,3 4,2 4,2 Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 6,8 5,0 -3,7 1,7 4,0 4,4 3,0 5,1 5,0 Uvoz proizvodov 7,6 6,0 -4,3 2,5 3,7 4,9 2,9 5,3 5,1 Uvoz storitev 3,1 -0,4 0,2 -3,1 6,0 1,8 3,7 4,3 4,4 Saldo tekočega računa plačilne bilance3, v mio EUR -43 68 930 2.023 2.607 2.810 2.960 2.754 2.627 - delež v primerjavi z BDP, v % -0,1 0,2 2,6 5,6 7,0 7,3 7,5 6,8 6,3 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 42.123 41.669 42.872 41.658 46.314 44.723 45.340* - delež v primerjavi z BDP, v % 116,2 112,9 119,1 116,0 124,2 116,0 Razmerje USD za 1 EUR 1,327 1,392 1,286 1,328 1,329 1,110 1,111 1,114 1,114 DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 1,3 0,0 -2,5 -4,1 0,7 1,7 2,1 1,7 1,7 - delež v BDP, v % 56,0 56,0 56,7 55,0 53,3 51,9 51,3 51,4 51,2 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -0,5 -0,7 -2,3 -1,5 -0,1 0,7 0,9 0,2 0,1 - delež v BDP, v % 20,3 20,4 20,3 19,8 19,1 18,5 18,8 18,7 18,4 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -13,3 -4,9 -8,8 1,7 3,2 0,5 -3,0 6,0 5,0 - delež v BDP, v % 21,3 20,2 19,3 19,7 19,6 19,4 18,6 19,6 20,3 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2016). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3 plačilno bilančna statistika; * konec marca 2016. Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 32 Statistična priloga Proizvodnja 2013 2014 2015 2014 2015 2016 2014 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D -0,9 2,2 5,6 0,7 2,3 3,1 2,6 6,7 5,2 5,5 5,2 4,8 0,8 0,0 6,1 5,2 B Rudarstvo 1,3 -3,8 0,4 -1,6 33,0 -9,6 -28,1 0,4 -14,4 -1,9 23,3 6,6 69,7 17,6 10,1 -18,7 C Predelovalne dejavnosti -1,5 4,3 6,1 3,3 3,1 5,1 5,6 6,8 5,9 6,3 5,3 6,1 1,0 0,1 8,3 6,9 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 3,9 -14,2 2,5 -18,3 -10,0 -11,5 -16,1 5,8 2,4 -0,5 2,3 -6,6 -9,7 -4,7 -15,3 -6,0 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -2,5 19,5 -8,2 36,8 40,0 19,8 -3,3 0,3 -8,9 -12,5 -8,3 -31,5 47,2 45,0 30,4 27,7 Stavbe -20,4 3,8 -4,0 6,7 6,5 8,0 -4,5 -5,3 -1,1 -5,6 -4,2 -6,6 9,8 11,3 -0,2 13,6 Gradbeni inženirski objekti 6,3 26,5 -9,8 52,5 55,7 25,1 -1,9 2,5 -11,5 -15,2 -10,0 -40,3 65,1 60,4 44,6 34,1 TRŽNE STORITVE, medletna rast v % Storitve skupaj -0,3 2,7 4,3 3,5 2,0 4,3 1,1 3,4 3,1 3,6 7,1 3,5 2,3 2,5 1,3 7,0 Promet In skladiščenje -0,1 6,2 3,2 7,2 6,1 7,0 4,5 2,3 3,1 2,2 5,2 3,2 4,6 6,1 7,6 7,3 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 0,4 1,1 4,6 5,0 -0,3 0,6 -0,5 1,4 1,7 4,5 10,2 3,4 1,1 0,2 -2,1 3,4 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -2,1 -1,8 3,5 -4,7 -2,5 6,6 -5,7 3,5 -0,4 2,6 7,7 0,9 -0,6 -1,4 -5,1 17,5 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 3,7 2,5 11,6 0,2 -1,6 1,8 10,1 14,2 15,5 9,7 8,0 11,5 -0,7 -0,2 -3,7 4,2 TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* -1,0 2,4 5,8 2,4 -1,2 5,7 2,6 4,9 6,8 4,5 6,8 10,4 2,5 -3,2 -2,9 8,4 Realni prihodek v trgovini na drobno -3,7 0,0 1,1 -0,7 -1,0 2,3 -0,8 0,8 1,4 0,4 1,8 2,4 3,0 -3,2 -2,8 3,0 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 4,7 7,2 13,9 8,6 -1,7 12,8 9,0 11,8 15,8 12,9 15,1 22,6 1,5 -3,4 -3,0 19,4 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji -0,2 3,8 1,4 6,2 3,0 6,0 0,1 0,2 1,5 0,6 3,1 0,3 5,8 -0,1 3,3 6,3 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 0,3 -0,5 7,2 -2,0 -14,0 -3,4 3,9 6,8 28,1 11,2 3,3 9,6 7,8 -2,9 4,8 -5,1 Domači gostje, prenočitve -3,4 -3,5 6,3 -3,4 -8,1 -7,7 1,6 6,8 12,7 15,2 3,4 1,3 -3,6 1,0 -1,3 -7,7 Tuji gostje, prenočitve 2,8 1,4 7,7 -0,6 -17,4 -1,4 5,6 6,9 37,9 9,4 3,2 17,4 15,5 -4,9 8,3 -3,8 Nominalni prihodek v gostinstvu -1,4 2,1 4,6 2,8 3,3 1,2 1,1 6,8 4,3 3,3 4,0 4,5 4,2 2,7 2,9 0,7 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 478,4 506,9 472,9 113,6 122,8 132,5 138,0 102,5 111,3 123,6 135,5 104,6 42,6 39,4 40,7 48,0 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -13,3 -2,3 5,2 -8,1 -2,1 -0,2 1,4 4,5 5,0 5,3 5,9 3,7 -5,7 -0,2 -0,5 1,2 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -5 2 6 -1 3 3 3 7 5 6 6 4 1 3 5 6 v gradbeništvu -22 -11 -14 -14 -9 -9 -11 -10 -15 -16 -14 -17 -16 -4 -8 -6 v storitvenih dejavnostih -12 5 16 -5 6 7 11 15 16 16 19 17 2 9 7 6 v trgovini na drobno 2 9 15 2 7 10 17 17 16 15 14 23 3 17 2 11 potrošnikov -33 -22 -11 -30 -26 -17 -17 -15 -10 -8 -12 -18 -31 -24 -22 -17 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 33 Statistična priloga 2014 2015 2016 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 -1,3 4,7 2,9 1,5 3,5 4,0 7,5 8,4 0,9 6,1 8,4 2,6 8,4 6,1 3,5 8,4 3,6 3,5 8,3 2,9 - - -25,3 20,3 -4,5 -24,1 -52,5 -15,8 -5,2 29,3 -36,6 -0,8 6,8 11,4 9,3 -21,1 -10,8 27,4 77,5 9,5 7,0 3,8 - - 1,2 6,4 5,1 3,8 8,3 4,1 7,4 8,7 1,7 6,8 9,0 3,1 9,2 7,3 4,0 8,7 3,0 4,4 10,0 4,0 - - -15,7 -13,0 -16,2 -13,7 -18,1 4,4 9,2 4,1 2,1 0,6 4,7 -3,0 1,8 -0,1 2,7 3,6 0,7 -5,8 -6,0 -8,1 - - 27,5 6,7 -1,8 -10,5 4,6 -2,7 6,0 -1,7 -7,0 -9,0 -10,5 -12,9 -13,8 -10,7 -11,6 6,9 -22,2 -25,9 -29,7 -36,6 - - 15,9 -4,0 -5,1 -12,6 7,0 -0,3 -6,7 -8,2 -5,3 0,9 0,9 -2,9 -11,3 -1,7 -7,1 2,6 -7,9 -9,6 -2,4 -7,6 - - 32,5 11,6 0,4 -8,7 4,5 -4,1 11,9 0,9 -7,5 -12,2 -14,3 -16,4 -15,2 -14,1 -13,2 8,5 -28,2 -32,1 -39,5 -45,9 - - 3,3 2,7 1,8 -0,6 2,0 0,9 5,7 3,7 1,4 2,8 4,9 3,2 4,2 3,3 4,9 10,9 5,7 3,3 5,0 2,5 - - 3,6 9,8 2,5 2,4 8,9 -2,0 5,7 3,1 0,8 2,1 6,2 2,4 3,9 0,6 3,9 8,6 3,3 3,7 5,6 0,7 -0,4 -1,0 -0,3 -0,7 -0,6 -0,9 3,2 2,0 2,9 0,3 1,8 2,2 4,8 6,6 4,6 15,0 10,9 3,2 2,9 4,0 9,8 -4,1 -0,5 -9,0 -7,1 2,8 5,8 2,1 -4,5 2,5 1,0 2,6 2,2 2,9 7,2 13,6 3,1 -0,8 2,5 0,9 -0,7 2,0 8,8 9,6 12,0 13,4 12,8 16,2 12,4 13,5 20,2 8,7 9,9 10,5 9,7 10,8 3,6 12,5 13,3 9,0 - - 1,1 7,9 2,9 0,7 4,2 2,0 6,4 6,4 2,7 8,1 9,8 3,5 4,9 5,1 3,8 8,7 8,0 6,5 14,9 10,0 - - -0,8 4,8 -0,7 -1,3 -0,3 -1,3 2,9 0,7 -0,9 2,5 2,6 0,2 0,2 0,8 0,4 1,9 3,2 1,0 3,9 2,3 - - 5,7 13,6 9,4 4,0 13,9 7,7 12,3 15,4 8,9 17,6 21,4 9,7 15,9 13,1 9,4 19,4 16,8 14,6 33,3 20,5 - - 2,3 9,4 1,6 0,1 -1,4 -6,8 3,4 4,4 -2,2 1,8 5,0 0,8 0,3 0,9 -2,1 5,6 5,9 -0,1 2,1 -1,1 - - -1,3 -4,7 6,0 -0,7 5,6 6,2 12,4 2,2 6,1 8,1 6,7 10,9 8,7 7,0 1,1 0,6 8,8 9,3 7,0 12,8 - - -8,7 -5,8 8,2 -0,7 -3,6 9,6 9,9 1,0 10,5 -2,9 7,4 8,3 10,2 6,4 0,9 5,0 5,1 6,8 2,7 -5,0 - - 2,1 -4,2 4,5 -0,7 13,9 4,0 15,7 3,2 3,7 14,2 6,3 12,1 8,1 7,3 1,2 -3,0 11,7 11,0 12,5 28,8 - - 4,5 -1,6 3,5 0,2 -0,4 7,0 8,0 5,4 4,3 5,1 3,6 5,2 2,8 2,0 0,7 3,7 7,9 2,9 6,5 4,1 - - 38,8 45,7 47,4 40,9 49,7 34,1 32,1 36,3 37,1 37,0 37,2 43,3 36,2 44,2 49,0 40,3 46,2 33,7 34,2 36,7 - - -1,7 0,0 1,9 0,7 1,5 3,5 4,3 5,6 4,7 5,2 5 3,5 6,7 5,7 5,8 5,4 6,5 3,9 3,5 3,7 5,9 3,5 1 1 2 2 4 5 6 9 4 6 6 6 7 4 6 6 7 4 5 4 8 5 -12 -10 -10 -12 -11 -12 -10 -9 -15 -15 -14 -16 -15 -18 -15 -14 -14 -16 -15 -20 -16 -17 7 7 11 12 11 12 16 16 17 16 15 15 16 17 18 19 19 16 17 19 22 17 10 10 18 19 13 23 19 8 24 18 5 5 16 23 15 15 12 27 22 20 9 12 -21 -14 -13 -20 -17 -14 -17 -14 -12 -11 -6 -14 -5 -6 -11 -14 -10 -16 -19 -19 -17 -18 Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 34 Statistična priloga Trg dela 2013 2014 2015 2014 2015 2016 2014 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 3 4 5 6 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 913,4 917,9 917,4 912,9 919,8 917,5 921,3 919,7 917,5 914,5 917,8 917,8 914,4 920,2 919,8 919,4 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 793,6 797,8 804,6 784,2 799,6 803,0 804,4 798,0 805,0 807,1 808,5 803,0 787,7 796,6 800,1 802,1 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 38,2 35,4 29,9 31,7 37,1 37,5 35,1 32,8 30,5 29,4 26,9 23,9 32,0 36,8 37,0 37,3 V industriji in gradbeništvu 252,2 252,4 255,2 249,0 252,9 254,1 253,8 250,4 255,2 257,3 257,9 254,7 250,0 252,0 253,3 253,4 - v predelovalnih dejavnostih 177,7 178,3 181,0 177,3 178,2 178,6 179,2 178,8 179,9 181,6 183,6 184,1 177,5 178,1 178,4 178,1 - v gradbeništvu 54,3 54,0 54,3 51,5 54,6 55,4 54,5 51,8 55,3 55,7 54,5 50,9 52,6 53,9 54,8 55,0 V storitvah 503,2 510,0 519,6 503,5 509,7 511,4 515,5 514,9 519,3 520,4 523,7 524,4 505,7 507,8 509,7 511,4 - v javni upravi 49,1 48,8 48,1 48,7 49,0 49,0 48,5 48,1 48,2 48,3 48,0 48,1 48,9 48,9 49,0 49,1 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 121,0 122,2 124,0 121,6 122,4 121,6 123,1 123,3 124,1 123,3 125,5 125,9 122,1 122,3 122,5 122,5 ZAPOSLENI (C)1 698,7 703,0 713,1 693,8 703,5 706,1 708,8 704,2 712,9 715,9 719,3 716,2 696,9 700,8 704,0 705,6 V podjetjih in organizacijah 647,6 652,6 662,3 645,2 653,1 654,7 657,2 654,6 661,5 664,6 668,6 667,5 647,8 651,0 653,6 654,7 Pri fizičnih osebah 51,1 50,5 50,8 48,6 50,4 51,3 51,6 49,7 51,4 51,4 50,6 48,7 49,1 49,8 50,4 51,0 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 94,9 94,8 91,6 90,4 96,1 97,0 95,6 93,8 92,1 91,1 89,2 86,9 90,7 95,8 96,1 96,5 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 119,8 120,1 112,7 128,8 120,2 114,5 116,9 121,6 112,5 107,4 109,3 114,8 126,7 123,6 119,7 117,4 Ženske 57,4 59,6 57,5 61,2 59,4 58,4 59,6 60,0 57,7 55,9 56,2 56,6 61,0 60,3 59,1 58,6 Mladi (15 do 29 let) 28,8 30,4 26,8 33,6 30,5 27,4 30,2 30,0 26,5 23,9 26,7 26,1 33,1 31,9 30,3 29,2 Starejši od 50 let 38,9 37,3 36,7 39,0 37,7 36,5 36,0 37,8 36,8 36,2 36,1 38,6 38,8 38,4 37,6 37,1 Osnovnošolska izobrazba ali manj 34,2 33,8 32,3 36,4 33,8 32,1 32,8 35,3 32,0 30,5 31,2 33,8 35,7 34,7 33,7 33,2 Brezposelni več kot 1 leto 55,4 59,9 59,7 60,7 59,9 59,1 59,7 61,1 60,1 59,1 58,4 58,5 60,5 60,7 59,9 59,2 Prejemniki nadomestil in pomoči 33,0 26,6 23,7 32,7 26,2 23,9 23,7 28,7 22,4 21,4 22,2 28,9 31,3 27,4 26,0 25,2 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 13,1 13,1 12,3 14,1 13,1 12,5 12,7 13,2 12,3 11,7 11,9 12,5 13,9 13,4 13,0 12,8 Moški 12,5 12,0 11,1 13,5 12,1 11,1 11,4 12,3 11,0 10,3 10,7 11,8 13,2 12,6 12,1 11,7 Ženske 13,8 14,3 13,7 14,8 14,2 14,1 14,2 14,4 13,8 13,4 13,4 13,4 14,7 14,4 14,2 14,0 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 6,0 -4,6 -6,4 2,7 -9,4 -4,8 6,9 -1,4 -7,9 -5,5 8,3 -2,9 -3,0 -3,1 -4,0 -2,3 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 19,1 18,5 15,8 4,2 2,7 3,3 8,4 3,5 2,2 2,8 7,4 3,0 1,2 1,0 0,8 0,9 Izgubili delo 88,7 83,9 81,3 25,9 17,3 17,7 23,1 24,4 16,3 17,3 23,3 23,8 6,2 6,1 5,3 5,8 Brezposelni dobili delo 65,1 74,0 71,0 20,7 21,4 16,6 15,3 21,8 19,0 16,9 13,3 23,6 8,5 7,6 7,6 6,3 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 37,3 33,2 32,6 6,8 7,9 9,2 9,3 7,5 7,5 8,6 9,1 6,0 1,9 2,6 2,5 2,8 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 30,5 25,1 23,2 26,3 25,7 24,8 23,6 22,6 23,3 23,7 23,3 21,6 26,2 26,0 25,7 25,4 Od vseh formalno aktivnih, v % 3,3 2,7 2,5 2,9 2,8 2,7 2,6 2,5 2,5 2,6 2,5 2,4 2,9 2,8 2,8 2,8 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 35 Statistična priloga 2014 2015 2016 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 918,0 916,5 918,1 922,3 922,2 919,4 918,5 919,9 920,6 917,9 917,3 917,3 915,0 913,6 914,8 917,9 918,8 916,7 916,2 918,0 919,4 801,8 801,7 805,5 806,4 806,8 800,0 794,3 797,4 802,5 803,0 804,9 807,1 805,5 805,6 810,1 810,4 811,4 803,6 798,0 801,9 809,2 37,5 37,5 37,6 35,2 35,1 35,1 32,6 32,7 33,0 30,5 30,5 30,5 29,5 29,3 29,3 27,0 26,8 26,9 23,9 23,9 24,0 253,9 253,7 254,7 255,5 255,5 250,4 249,1 249,9 252,2 254,2 255,1 256,2 256,5 256,9 258,4 259,6 259,8 254,3 252,7 254,1 257,4 178,4 178,5 179,0 179,4 179,6 178,6 178,5 178,8 179,1 179,3 179,9 180,6 180,9 181,3 182,5 183,6 184,1 183,0 183,2 184,1 184,9 55,4 55,1 55,7 55,9 55,8 51,9 50,9 51,3 53,2 55,0 55,3 55,6 55,5 55,6 56,0 56,1 55,7 51,6 49,8 50,2 52,7 510,4 510,5 513,2 515,7 516,2 514,5 512,6 514,7 517,3 518,2 519,2 520,4 519,5 519,4 522,3 523,8 524,8 522,5 521,4 524,0 527,8 49,1 48,9 48,9 48,7 48,5 48,3 48,0 48,1 48,2 48,2 48,0 48,3 48,2 48,3 48,2 47,9 48,3 48,0 47,9 48,1 48,3 121,3 121,1 122,4 122,9 123,3 123,1 122,6 123,4 123,9 124,0 124,1 124,1 122,8 122,6 124,5 125,2 125,7 125,5 125,0 125,8 126,8 705,1 704,9 708,2 710,9 711,2 704,4 701,0 703,6 708,2 710,9 712,7 714,9 714,3 714,6 718,8 721,2 722,1 714,5 711,3 715,0 722,2 654,1 653,6 656,4 658,6 659,0 654,0 651,8 654,3 657,6 659,6 661,3 663,5 663,0 663,3 667,4 669,7 670,9 665,3 663,2 666,7 672,6 51,0 51,3 51,7 52,3 52,2 50,4 49,1 49,3 50,6 51,4 51,4 51,4 51,3 51,3 51,4 51,4 51,2 49,2 48,2 48,3 49,6 96,7 96,9 97,4 95,5 95,6 95,5 93,3 93,8 94,3 92,0 92,2 92,1 91,2 91,0 91,3 89,3 89,2 89,1 86,7 86,9 87,0 116,2 114,8 112,6 115,9 115,4 119,5 124,3 122,6 118,1 114,9 112,4 110,2 109,6 107,9 104,8 107,5 107,4 113,1 118,2 116,0 110,2 58,9 58,6 57,7 59,9 59,6 59,5 60,9 59,9 59,2 58,5 57,6 56,8 56,9 56,4 54,6 56,2 55,8 56,6 57,9 56,9 54,9 28,1 27,4 26,7 30,4 30,1 30,2 30,8 30,2 29,0 27,7 26,4 25,4 24,8 23,9 22,9 26,2 26,9 26,9 27,3 26,4 24,7 36,9 36,6 35,9 35,7 35,6 36,7 38,1 37,9 37,3 37,0 36,8 36,7 36,6 36,3 35,7 35,6 35,6 37,2 39,1 38,9 37,9 32,5 32,0 31,7 32,0 32,1 34,4 36,1 35,9 33,9 32,7 31,9 31,4 31,0 30,5 30,1 30,3 30,4 33,0 34,6 34,3 32,4 59,0 58,9 59,2 59,5 59,6 60,1 61,5 61,0 60,8 60,3 59,9 60,0 59,5 59,0 58,9 58,8 58,2 58,2 59,2 58,5 57,8 24,7 23,8 23,2 23,2 22,4 25,5 29,4 29,4 27,3 23,1 22,4 21,8 21,8 21,5 20,8 20,6 20,7 25,3 30,2 29,5 26,9 12,7 12,5 12,3 12,6 12,5 13,0 13,5 13,3 12,8 12,5 12,3 12,0 12,0 11,8 11,5 11,7 11,7 12,3 12,9 12,6 12,0 11,4 11,2 10,9 11,1 11,1 12,0 12,6 12,5 11,7 11,3 11,0 10,7 10,6 10,4 10,1 10,3 10,4 11,4 12,2 11,9 11,1 14,2 14,2 13,9 14,3 14,2 14,2 14,6 14,4 14,2 14,0 13,8 13,6 13,6 13,5 13,1 13,4 13,3 13,5 13,7 13,5 13,0 -1,2 -1,4 -2,2 3,3 -0,5 4,0 4,8 -1,7 -4,5 -3,2 -2,5 -2,1 -0,7 -1,6 -3,2 2,7 -0,1 5,7 5,1 -2,1 -5,8 0,8 0,8 1,7 5,9 1,5 1,0 1,3 1,1 1,1 0,8 0,7 0,8 0,7 0,7 1,4 5,0 1,3 1,1 1,2 0,9 0,9 6,6 4,8 6,3 7,1 6,2 9,8 12,5 5,9 6,0 5,8 5,2 5,3 6,5 5,1 5,8 6,5 6,5 10,3 12,9 5,7 5,2 5,6 4,3 6,7 6,3 5,0 4,0 6,2 6,5 9,0 7,3 6,0 5,7 5,2 4,7 7,0 5,4 4,8 3,1 6,7 6,9 10,0 3,0 2,7 3,5 3,4 3,2 2,7 2,8 2,2 2,5 2,4 2,6 2,5 2,6 2,7 3,4 3,3 3,1 2,6 2,2 1,8 1,9 25,0 24,7 24,6 24,6 23,4 22,8 22,6 22,3 22,8 23,1 23,6 23,2 23,3 23,6 24,1 23,8 23,3 22,8 22,1 21,8 21,0 2,7 2,7 2,7 2,7 2,5 2,5 2,5 2,4 2,5 2,5 2,6 2,5 2,5 2,6 2,6 2,6 2,5 2,5 2,4 2,4 2,3 Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 36 Statistična priloga Plače v EUR 2013 2014 2015 2014 2015 2016 2015 Q1 16 mar. 16 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € medletna rast v % SKUPAJ 1.556 1.576 1.593 -0,2 1,1 0,7 0,9 1,1 1,3 1,2 0,5 0,6 0,4 1,3 2,3 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.506 1.516 1.540 0,7 1,5 0,8 1,7 1,4 1,4 1,3 0,4 0,8 0,6 1,2 1,8 Dej. javnih storitev (OPQ) 1.708 1.760 1.757 -2,3 0,3 0,6 -1,1 0,3 1,1 0,8 0,8 0,2 -0,1 1,7 3,9 Industrija (B-E) 1.555 1.572 1.599 2,6 3,1 1,7 3,7 2,7 3,4 2,9 1,4 1,9 1,2 2,1 2,2 Trad. tržne stor. (GHI) 1.381 1.376 1.393 0,1 1,0 0,9 1,2 0,7 0,9 1,3 0,2 1,4 1,0 1,0 1,6 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 1.679 1.691 1.722 -1,3 -0,3 -0,4 -0,4 0,5 -0,5 -0,8 -0,5 -0,9 -0,5 0,1 1,2 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.315 1.294 1.324 0,8 0,7 0,2 0,4 -0,3 2,3 0,5 -0,7 0,0 -0,2 1,6 2,2 B Rudarstvo 2.003 1.987 2.074 -2,0 5,9 -5,9 2,9 8,3 10,7 2,0 -8,9 -4,8 -4,8 -4,9 1,1 C Predelovalne dejavnosti 1.515 1.538 1.560 2,8 3,3 2,1 3,9 2,8 3,1 3,2 2,1 2,3 1,8 2,3 2,4 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.317 2.285 2.415 3,0 2,6 -1,0 5,2 -1,1 6,5 -0,1 -4,4 1,7 -3,0 1,9 2,3 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.496 1.484 1.512 0,7 1,4 1,5 -0,2 2,2 1,5 2,2 1,3 0,3 1,8 2,2 2,3 F Gradbeništvo 1.189 1.187 1.204 -1,4 0,3 -0,2 -0,1 0,7 -0,2 0,9 -0,7 -0,8 -0,5 1,0 1,5 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.415 1.418 1.441 0,4 1,2 1,4 1,3 1,0 1,1 1,3 0,4 1,8 1,6 1,8 2,4 H Promet in skladiščenje 1.474 1.444 1.454 -0,2 1,1 0,5 0,9 0,0 0,3 3,0 0,7 1,4 0,6 -0,5 -0,1 I Gostinstvo 1.070 1.077 1.082 -0,4 -0,2 -1,0 0,6 0,1 0,6 -2,0 -2,2 -1,0 -1,0 -0,1 2,0 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.096 2.112 2.189 -1,4 0,1 1,0 -2,8 1,7 0,8 0,8 2,6 -0,2 1,0 0,7 1,1 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.259 2.287 2.324 0,1 1,2 2,1 -0,2 2,7 -0,2 2,3 3,9 1,9 1,8 1,0 2,0 L Poslovanje z nepremičninami 1.480 1.471 1.501 -0,3 -1,2 -0,7 -0,8 -1,1 -0,5 -2,4 -1,1 -1,6 -0,5 0,5 0,4 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.725 1.731 1.770 -2,4 1,1 0,8 0,1 0,5 1,5 2,2 0,8 1,7 0,5 -0,1 1,3 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.020 1.045 1.052 0,0 2,4 0,4 3,3 2,7 2,6 1,2 0,3 -0,6 0,0 1,9 3,7 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.789 1.877 1.863 -1,4 1,0 2,1 -0,9 1,2 2,1 1,5 1,8 0,7 0,4 5,2 6,8 P Izobraževanje 1.648 1.681 1.688 -3,3 0,0 -0,2 -1,2 -0,1 0,7 0,7 0,5 -0,1 -0,6 -0,3 1,8 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.708 1.750 1.747 -2,0 -0,1 0,3 -1,2 -0,2 0,7 0,4 0,2 0,1 0,1 0,8 3,6 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.613 1.627 1.624 -3,0 -0,5 -0,5 -0,4 -0,5 0,2 -1,1 -0,5 -0,2 -1,6 0,3 1,6 S Druge dejavnosti 1.346 1.347 1.357 -0,4 -1,1 -2,2 -1,4 -0,7 -0,3 -2,2 -1,9 -2,8 -2,5 -1,5 -0,1 Viri podatkov: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi spremembe vira podatkov pri proračunskih uporabnikih, so se s podatki za november 2015 spremenile vrednosti povprečne plače v treh dejavnostih javnih storitvah (OPQ) in posledično tudi povprečne plače v državi. Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 37 Statistična priloga 2014 2015 2016 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 1,7 0,7 1,6 1,1 1,0 1,4 0,2 -0,3 1,6 0,8 -0,2 1,2 0,4 0,5 0,2 -0,2 2,5 1,5 1,1 3,5 2,4 2,0 0,5 1,8 1,3 1,0 1,7 0,0 -0,7 1,9 1,1 -0,3 1,7 0,6 0,7 0,4 -0,3 3,1 0,6 0,0 3,3 2,0 0,9 1,2 1,2 0,8 1,0 0,6 0,9 0,7 0,8 0,2 0,3 0,1 0,0 -0,1 -0,2 0,1 0,9 4,1 4,0 4,0 3,6 4,3 1,8 4,2 2,2 2,2 4,1 0,2 -0,1 4,2 2,8 0,4 2,6 1,6 1,2 1,0 0,6 4,8 0,5 -0,2 4,4 2,5 1,0 0,2 1,4 0,6 2,4 0,9 -0,1 0,1 0,4 1,5 0,8 1,8 1,2 1,1 0,7 0,2 1,9 0,6 0,6 2,8 1,4 0,2 -0,8 -0,9 0,8 -2,2 -0,8 -0,1 -2,1 0,7 -1,3 -2,0 0,6 -0,9 0,1 -0,6 -1,6 1,4 0,6 -0,6 2,5 1,7 1,8 1,5 3,6 2,3 -2,1 1,5 -0,9 0,3 -1,3 -2,0 -1,5 3,6 -0,4 0,0 -0,2 -4,0 8,5 0,2 1,4 2,9 2,5 10,1 12,2 9,9 -0,2 0,9 5,5 -4,0 -20,3 -0,5 -1,0 -5,5 -7,7 1,8 -9,6 -6,6 -4,2 -5,4 -5,1 -1,5 1,4 3,4 4,6 1,1 3,7 2,7 2,5 4,4 0,3 1,1 4,8 3,0 0,6 3,2 1,2 2,2 1,8 1,0 4,6 1,1 0,0 4,7 2,4 -0,1 10,3 9,5 -3,0 -0,1 2,9 -0,4 -9,8 -2,8 3,5 0,9 0,6 5,7 -8,2 -6,0 -2,6 12,1 -4,5 -0,7 3,4 4,3 2,7 -2,0 3,8 2,3 1,6 2,7 -0,2 1,0 3,0 1,0 -0,6 0,6 3,1 1,2 1,0 2,1 4,3 0,1 0,3 2,6 4,1 0,2 -1,4 0,7 0,1 1,4 1,1 -0,9 -1,0 -0,1 -1,0 -1,8 0,3 -0,6 -0,6 -0,4 -1,2 3,3 1,0 0,5 1,8 2,3 0,9 0,7 1,7 1,0 1,5 1,2 0,6 0,1 0,6 1,9 1,1 2,5 1,9 1,7 1,1 1,2 2,9 1,3 1,2 4,2 1,9 0,9 -0,8 0,9 0,4 7,1 1,5 -0,5 1,6 1,0 2,0 0,8 1,4 1,0 0,4 0,5 -1,6 0,3 -0,4 -0,8 -0,3 0,7 1,6 -0,5 0,6 -1,2 -2,7 -2,0 -2,4 -3,2 -1,0 -1,2 -0,4 -1,3 -1,7 -0,1 -1,1 -0,8 0,9 -0,2 1,5 3,3 1,2 0,9 -0,2 1,7 1,7 0,7 0,1 0,8 0,5 6,5 -1,4 -0,7 1,5 1,6 0,5 1,0 -0,3 1,2 1,2 0,1 1,4 1,8 0,3 1,0 -1,7 7,5 -1,0 0,5 8,5 -1,8 5,1 2,7 -1,6 4,8 1,1 2,9 1,3 -2,9 3,0 3,0 -2,4 5,8 2,9 -0,1 -1,0 -0,4 -1,8 -2,7 -2,6 -1,1 -1,6 -0,5 -1,0 -1,6 -2,2 -0,9 0,0 -0,5 -0,3 1,0 0,7 0,2 1,0 -0,1 2,9 -0,3 2,1 2,4 0,7 3,7 1,0 1,9 -0,4 2,1 2,0 0,9 0,2 2,5 -1,1 -1,4 1,5 -0,3 -0,9 2,7 2,0 3,6 2,1 2,1 0,7 1,1 1,9 0,4 -0,1 0,5 -0,5 -2,0 0,8 -0,7 0,2 0,5 0,7 3,5 1,4 2,1 4,2 4,6 1,6 1,9 2,8 0,8 1,8 1,9 1,7 1,9 2,0 0,2 1,0 0,8 0,5 0,7 0,1 1,8 4,1 9,7 7,3 7,0 6,2 0,7 0,8 0,6 0,6 0,8 0,5 0,5 0,6 0,5 -0,4 -0,1 0,2 -0,5 -0,6 -0,6 -1,0 -0,8 1,1 1,7 1,6 2,0 0,3 1,2 0,4 1,1 0,5 -0,4 0,6 -0,2 0,2 0,9 0,2 -0,7 0,2 0,0 0,0 -0,2 -0,1 2,6 3,7 4,0 3,1 -1,0 1,5 0,0 -1,4 -2,6 0,7 -0,5 -1,4 0,3 0,0 -0,3 -0,5 -1,5 -1,4 -1,8 0,4 1,0 -0,4 1,5 2,1 1,3 0,3 -0,8 -0,3 -1,8 -1,7 -3,0 -2,8 -1,9 -1,1 -2,1 -3,4 -3,0 -2,6 -2,1 -2,7 -2,2 -0,4 -1,8 0,3 -0,6 0,2 Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 38 Statistična priloga Cene in indikatorji konkurenčnosti 2013 2014 2015 2014 2015 2016 2014 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 CPI, medletna rast v % 1,8 0,2 -0,5 0,5 0,6 -0,2 -0,1 -0,4 -0,6 -0,5 -0,6 -0,7 0,4 0,7 0,8 0,0 Hrana in brezalkoholne pijače 3,6 -0,3 0,9 1,0 -0,6 -1,0 -0,7 -0,3 1,1 1,5 1,2 0,4 0,0 -0,9 -1,0 -1,1 Alkoholne pijače in tobak 7,0 3,6 1,9 2,7 4,4 3,6 3,7 4,2 2,1 1,0 0,6 0,1 2,4 4,9 6,0 3,5 Obleka in obutev 0,2 -0,9 -0,9 -0,9 -1,0 -0,1 -1,6 -0,9 -1,8 -0,4 -0,4 0,5 -0,6 -1,1 -1,3 -0,5 Stanovanje 3,1 0,1 -1,3 1,4 0,3 -0,3 -0,8 -1,6 -1,3 -1,2 -1,0 -1,1 -0,9 0,4 1,3 0,2 Stanovanjska oprema -1,2 -1,2 -1,2 -0,9 -0,2 -2,0 -1,6 -1,8 -1,9 -0,4 -0,8 0,0 -0,1 0,4 -0,7 -1,6 Zdravje -0,5 -0,1 0,5 -0,1 0,7 -0,9 -0,4 0,0 -0,1 1,2 0,8 0,2 0,7 0,8 0,6 -0,7 Prevoz 0,3 0,2 -5,1 -0,2 1,9 -0,1 -0,9 -4,5 -4,4 -5,3 -6,3 -5,4 1,3 2,3 2,1 0,8 Komunikacije -1,2 -1,9 1,1 -1,4 -0,5 -2,8 -2,8 -0,5 -1,3 1,7 4,3 4,0 -1,2 -0,9 0,6 -2,0 Rekreacija in kultura 0,1 0,8 1,0 0,4 0,0 -0,2 3,0 4,2 1,5 0,3 -1,6 -2,0 0,5 -0,4 -0,3 -0,3 Izobraževanje 2,6 0,1 0,6 -0,1 -0,2 0,0 0,8 0,7 0,8 0,8 0,0 0,1 -0,2 -0,2 -0,3 -0,3 Gostinske in nastanitvene storitve 6,5 1,1 0,5 1,0 1,7 1,0 0,7 1,0 0,2 -0,1 1,0 1,7 1,4 2,0 1,7 1,1 Raznovrstno blago in storitve 1,3 1,6 1,4 1,8 1,9 1,6 1,2 0,8 0,9 1,1 2,9 0,5 1,9 1,9 1,7 1,6 HICP 1,9 0,4 -0,8 0,6 0,8 0,1 0,0 -0,5 -0,8 -0,8 -0,9 -0,9 0,5 1,0 1,0 0,3 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,6 1,0 0,7 1,3 1,3 0,6 0,7 1,0 0,4 0,7 0,9 0,3 1,3 1,4 1,4 0,8 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 0,0 -0,6 -0,2 -0,8 -1,1 -0,5 -0,1 0,1 0,6 -0,4 -1,2 -1,8 -1,4 -1,1 -0,9 -0,6 Domači trg 0,3 -1,1 -0,5 -1,0 -1,4 -1,1 -0,8 -0,3 0,0 -0,5 -1,2 -1,6 -1,5 -1,5 -1,2 -1,0 Tuji trg -0,2 -0,1 0,1 -0,6 -0,8 0,1 0,7 0,5 1,3 -0,3 -1,2 -2,0 -1,2 -0,7 -0,5 -0,2 Na evrskem območju -0,4 -0,7 0,1 -1,4 -1,5 -0,6 0,8 0,7 1,0 0,1 -1,3 -2,3 -2,0 -1,4 -1,2 -1,2 Izven evrskega območja 0,3 1,1 -0,1 1,1 0,8 1,8 0,6 0,1 1,8 -1,1 -1,1 -1,4 0,6 0,9 0,9 1,9 Indeks uvoznih cen -0,4 -1,4 -0,7 -2,1 -1,4 -1,0 -1,2 -0,7 0,2 -0,5 -1,6 -2,2 -1,9 -1,1 -1,2 -1,1 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 0,2 -1,9 -9,9 -4,6 -0,2 -1,5 -1,0 -9,0 -7,5 -10,7 -12,6 -13,2 -2,9 0,9 1,3 0,2 Naftni derivati 1,7 0,7 -12,4 -0,9 4,2 1,7 -2,0 -11,9 -9,6 -13,1 -15,1 -13,8 1,5 6,0 5,2 4,1 Promet 11,3 11,1 0,3 14,6 15,8 7,3 7,3 1,1 0,0 0,0 0,1 0,1 15,8 15,8 15,8 7,3 Ostale regulirane cene2 -1,5 3,6 1,6 2,2 5,7 3,2 3,2 5,0 0,5 0,5 0,4 0,2 6,4 6,4 4,2 3,6 Regulirane cene skupaj 1,2 0,5 -8,5 -1,0 2,6 0,4 -0,1 -7,5 -6,4 -9,2 -11,1 -11,3 0,6 3,6 3,6 1,9 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI3, medletna rast v % Efektivni tečaj4 nominalno 1,0 0,3 -2,8 1,0 0,9 0,0 -1,0 -3,1 -3,7 -2,4 -1,9 0,5 1,3 1,1 0,4 0,4 Realni (deflator HICP) 1,3 -0,1 -3,8 0,7 0,9 -0,7 -1,4 -3,6 -4,8 -3,4 -3,1 -0,7 0,9 1,1 0,6 -0,1 Realni (deflator ULC) -0,2 -1,8 -4,0 -0,7 -2,1 -2,2 -2,1 -4,9 -4,5 -3,7 -3,0 USD za EUR 1,3282 1,3288 1,1096 1,3697 1,3712 1,3252 1,2492 1,1270 1,1047 1,1119 1,0949 1,1018 1,3813 1,3732 1,3592 1,3539 Vir podatkov: SURS, ECB, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 1sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 3 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB. 4 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 39 Statistična priloga 2014 2015 2016 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 -0,3 -0,3 -0,1 -0,2 0,2 -0,5 -0,4 -0,3 -0,7 -0,5 -0,7 -0,4 -0,3 -0,6 -0,8 -0,5 -0,5 -0,5 -0,7 -0,9 -0,6 -1,5 -0,4 -0,5 -0,3 -1,2 -1,3 -0,3 0,7 0,8 1,3 1,2 1,4 1,8 1,2 1,1 1,0 1,5 0,4 0,5 0,4 -0,2 3,5 3,8 3,7 3,4 4,0 4,1 4,2 4,2 4,1 1,8 0,6 1,1 1,0 0,9 0,7 0,9 0,1 0,2 0,2 0,0 0,3 1,7 -1,2 -1,7 -2,6 -0,5 1,4 -0,6 -3,1 -2,4 -1,7 -1,2 0,0 -0,7 -0,4 -2,0 0,1 0,8 0,3 0,8 0,5 0,8 -0,5 -0,7 -0,6 -0,5 -1,3 -1,5 -1,9 -1,3 -1,0 -1,3 -1,5 -1,9 -0,8 -0,9 -0,9 -1,1 -1,0 -0,7 -1,1 -1,4 -1,5 -2,3 -2,1 -2,3 -1,1 -1,3 -1,4 -1,9 -2,1 -2,3 -2,1 -1,4 -0,4 -0,4 -0,2 0,0 -1,4 -1,1 -0,7 0,4 0,2 0,2 -1,0 -0,9 -0,5 -0,4 -0,3 0,4 -0,3 0,1 -0,2 -0,3 0,2 1,2 1,3 0,9 0,8 0,7 0,7 -0,1 0,4 0,2 0,1 -0,2 -0,9 -0,4 -0,1 -2,2 -4,8 -4,6 -4,0 -5,1 -4,0 -4,2 -4,5 -4,8 -6,5 -6,7 -7,0 -5,2 -4,5 -5,5 -6,2 -5,2 -3,1 -3,4 -3,5 -2,4 -2,5 -2,6 1,2 0,1 -0,8 -0,5 -2,6 1,7 1,7 1,7 3,3 4,3 5,3 5,3 2,9 3,9 4,5 -0,5 0,1 1,8 3,0 4,2 4,1 4,1 4,3 1,3 2,2 1,0 0,0 0,3 0,6 -0,8 -1,8 -2,3 -1,8 -2,4 -1,9 0,1 -0,3 0,7 0,6 0,9 0,7 0,6 0,7 0,8 0,8 0,8 0,9 0,8 0,8 0,6 0,1 0,0 0,0 0,2 0,0 0,0 0,0 1,2 0,7 0,6 0,7 0,8 1,2 1,0 0,8 0,8 -0,3 0,1 0,0 -0,4 0,0 0,2 1,4 1,4 1,2 2,1 1,9 1,8 1,5 1,7 1,5 -3,6 5,8 0,9 1,0 0,6 0,8 0,7 1,1 1,3 1,2 1,0 1,2 6,5 1,1 0,6 0,4 0,4 0,6 0,0 -0,1 0,1 0,1 -0,1 -0,7 -0,5 -0,4 -0,7 -0,8 -0,9 -0,7 -0,6 -1,0 -1,2 -0,9 -0,6 -0,8 -0,9 -0,9 -0,7 0,7 0,5 0,4 0,4 1,3 1,1 1,0 0,8 0,5 0,3 0,3 0,6 0,8 0,8 0,8 1,2 0,7 0,1 0,3 0,4 0,8 -0,6 -0,3 0,0 0,0 -0,2 -0,1 0,1 0,4 0,9 0,6 0,4 0,2 -0,4 -1,0 -1,1 -1,2 -1,4 -1,6 -1,7 -2,2 -2,5 -1,2 -1,1 -1,0 -0,9 -0,6 -0,6 -0,4 0,0 0,0 0,1 -0,2 -0,2 -0,4 -0,9 -0,9 -1,3 -1,4 -1,5 -1,4 -1,9 -2,0 0,0 0,6 1,1 0,8 0,3 0,3 0,5 0,8 1,8 1,1 1,0 0,5 -0,4 -1,1 -1,2 -1,2 -1,3 -1,7 -1,9 -2,4 -2,9 -0,5 -0,1 0,8 0,8 0,8 0,8 0,9 0,6 1,2 0,8 1,0 0,8 0,0 -0,6 -1,0 -1,3 -1,6 -2,0 -2,3 -2,6 -2,7 1,3 2,2 1,8 0,9 -0,8 -0,6 -0,2 1,1 3,0 1,6 1,0 -0,2 -1,0 -2,2 -1,6 -0,9 -0,7 -1,1 -1,1 -2,0 -3,4 -0,8 -1,1 -0,5 -0,9 -2,3 -1,5 -0,9 0,3 0,5 0,1 0,0 0,0 -0,5 -0,8 -1,8 -1,7 -1,4 -1,9 -2,4 -2,4 -3,1 -1,9 -2,9 0,5 0,7 -4,0 -9,8 -9,4 -7,6 -8,5 -6,7 -7,4 -9,0 -10,3 -12,9 -13,2 -13,5 -11,0 -11,2 -13,7 -14,5 -11,3 1,4 -0,3 -0,2 -0,1 -5,7 -13,2 -12,3 -10,2 -11,5 -8,4 -8,8 -10,9 -12,6 -15,8 -16,0 -16,1 -13,2 -11,5 -14,3 -15,6 -12,1 7,3 7,3 7,3 7,3 7,3 1,1 1,1 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 2,3 3,6 3,4 3,1 3,1 3,4 5,7 5,8 0,8 0,8 0,1 0,1 1,4 0,1 0,3 0,5 0,5 0,2 0,2 0,1 0,1 0,0 -0,7 1,2 1,2 -2,6 -8,4 -7,9 -6,2 -7,4 -5,6 -6,2 -7,6 -8,6 -11,3 -11,5 -11,8 -9,8 -9,6 -11,7 -12,6 -10,0 0,0 -0,4 -0,8 -0,8 -1,2 -2,2 -2,9 -4,2 -4,5 -3,6 -3,0 -3,2 -2,5 -1,7 -1,6 -2,3 -1,8 -0,3 0,6 1,3 1,9 -0,8 -1,2 -1,5 -1,3 -1,4 -2,6 -3,5 -4,8 -5,4 -4,8 -4,3 -4,2 -3,3 -2,8 -3,0 -3,6 -2,8 -1,6 -0,4 0,1 1,0 1,3316 1,2901 1,2673 1,2472 1,2331 1,1621 1,1350 1,0838 1,0779 1,1150 1,1213 1,100 1,1139 1,1221 1,1235 1,0736 1,0877 1,086 1,1093 1,110 1,1340 Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 40 Statistična priloga Plačilna bilanca 2013 2014 2015 2014 2015 2016 2014 Q1 Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 3 1 4 | 5 | 6 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 2.023 2.607 2.828 505 666 703 733 443 816 896 673 703 315 285 186 196 Blago 708 1.210 1.628 281 299 309 320 350 411 479 387 556 165 140 17 142 Izvoz 21.692 22.989 24.065 5.549 5.727 5.721 5.992 5.880 6.071 5.942 6.173 6.026 1.998 1.951 1.845 1.930 Uvoz 20.984 21.780 22.437 5.268 5.428 5.411 5.672 5.529 5.659 5.462 5.786 5.471 1.832 1.811 1.828 1.788 Storitve 1.761 1.736 2.054 321 443 578 395 400 534 621 500 461 151 155 141 147 Izvoz 5.314 5.555 5.973 1.177 1.382 1.595 1.401 1.247 1.499 1.718 1.509 1.362 434 461 449 472 Uvoz 3.553 3.819 3.919 856 939 1.018 1.006 847 965 1.098 1.009 901 283 305 309 325 Primarni dohodki -172 -87 -370 67 -7 -114 -33 -126 -9 -118 -117 -137 36 26 33 -66 Prejemki 1.078 1.403 1.508 333 403 321 346 346 453 350 359 333 170 168 122 112 Izdatki 1.249 1.491 1.879 266 410 436 380 472 462 468 477 470 134 142 89 178 Sekundarni dohodki -275 -252 -483 -165 -68 -70 51 -182 -119 -86 -96 -177 -37 -37 -5 -26 Prejemki 925 942 837 182 242 196 322 185 201 216 234 151 59 74 94 73 Izdatki 1.201 1.193 1.320 347 310 266 271 367 321 302 330 328 97 111 99 100 Kapitalski račun 71 -176 22 0 -39 13 -150 30 -28 56 -35 25 -2 7 -29 -16 Finančni račun 1.350 2.339 1.908 518 572 688 561 398 719 628 163 265 434 180 156 237 Neposredne naložbe -47 -600 -954 109 -545 -350 185 -360 17 -99 -512 -269 31 -103 -94 -348 Imetja 24 146 -10 131 45 -42 12 70 134 -19 -194 112 63 15 -7 37 Obveznosti 71 746 944 21 590 308 -173 430 117 81 317 381 32 118 87 385 Naložbe v vrednost. papirje -3.967 -3.968 2.867 -3.097 -1.221 80 270 625 1.672 -959 1.529 617 49 -946 -219 -56 Finančni derivativi 32 -3 28 -2 -9 2 7 22 5 -9 11 -6 2 -10 2 -1 Ostale naložbe 5.327 6.821 79 3.351 2.340 1.030 102 132 -998 1.744 -799 -88 372 1.246 456 637 Imetja 732 4.800 -735 1.710 2.031 298 761 341 -1.360 1.227 -944 -92 74 1.177 328 526 Ostali lastniški kapital 152 82 5 12 70 1 -1 8 -2 1 -1 1 6 69 0 1 Gotovina in vloge 564 5.037 -544 1.515 1.964 469 1.089 46 -1.272 1.270 -587 -385 7 1.028 410 527 Posojila 1 -300 -290 -78 -48 -98 -75 -80 -101 -26 -83 9 -59 24 -22 -50 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme -10 8 -6 17 -3 -4 -2 12 -3 -15 0 0 6 -1 -1 -1 Komercialni krediti in predujmi 19 -14 64 204 83 -51 -249 346 35 -6 -311 286 75 87 -75 71 Ostale terjatve 6 -14 35 40 -35 -19 0 8 -16 4 39 -4 38 -29 16 -22 Obveznosti -4.595 -2.021 -814 -1.640 -309 -732 659 209 -362 -516 -145 -4 -299 -69 -128 -112 Ostali lastniški kapital -29 3 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 Gotovina in vloge -4.169 -831 -400 -1.075 -54 21 278 -178 -301 -37 116 566 -88 -24 -6 -23 Posojila -269 -1.239 -333 -365 -297 -691 115 375 -81 -376 -251 -492 -191 39 -160 -176 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 39 -54 -1 -1 -40 -2 -10 -7 4 2 0 0 0 -13 -13 -13 Komercialni krediti in predujmi -182 -141 -50 -214 81 -46 39 13 9 -115 43 -91 -3 -58 14 126 Ostale obveznosti 16 240 -31 16 -2 -13 238 5 7 11 -54 14 -16 -14 37 -25 Posebne pravice črpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezervna imetja 5 89 -113 157 8 -74 -3 -20 23 -49 -67 10 -21 -7 11 4 Neto napake in izpustitve -743 -92 -943 13 -55 -28 -22 -75 -69 -324 -475 -463 121 -112 -1 57 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.163 2.341 2.602 551 590 573 629 582 634 633 754 n.p. 204 203 183 204 Blaga za vmesno porabo 12.425 13.032 13.364 3.231 3.254 3.237 3.202 3.277 3.410 3.350 3.327 n.p. 1.135 1.117 1.062 1.075 Blaga za široko porabo 6.960 7.676 8.000 1.773 1.874 1.887 2.134 2.004 2.040 1.907 2.049 n.p. 645 634 583 657 Uvoz investicijskega blaga 2.573 2.760 2.955 647 696 635 796 657 713 719 865 n.p. 257 244 224 229 Blaga za vmesno porabo 13.635 13.541 13.723 3.284 3.364 3.366 3.403 3.451 3.521 3.331 3.419 n.p. 1.121 1.109 1.139 1.117 Blaga za široko porabo 5.906 6.382 6.530 1.517 1.611 1.603 1.657 1.604 1.636 1.592 1.698 n.p. 526 547 552 513 Vira podatkov: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 41 Statistična priloga 2014 2015 2016 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 1 1 2 | 3 307 14 381 349 104 280 137 -14 320 241 203 372 344 162 390 307 260 106 264 153 287 135 -31 205 180 45 96 93 38 220 30 125 256 234 -4 249 190 185 12 200 157 200 2.034 1.546 2.142 2.167 1.998 1.828 1.815 1.869 2.196 1.946 1.951 2.174 2.148 1.597 2.197 2.180 2.116 1.877 1.840 2.015 2.172 1.899 1.576 1.936 1.987 1.953 1.731 1.722 1.831 1.976 1.916 1.826 1.918 1.914 1.600 1.948 1.990 1.931 1.865 1.640 1.858 1.972 191 222 165 130 129 136 142 104 154 218 166 149 191 240 189 186 153 161 148 114 198 553 542 501 478 418 504 395 391 462 518 482 498 583 599 536 504 467 538 419 436 507 362 320 337 348 289 369 252 287 307 300 316 349 392 359 347 318 314 377 270 322 309 37 -143 -8 8 -63 21 -56 -60 -9 34 -36 -7 -42 -44 -32 -47 -49 -21 -61 -30 -46 137 85 99 92 91 163 93 95 158 195 114 143 119 103 128 106 106 148 88 122 123 101 228 107 84 154 142 150 155 167 161 150 151 161 147 160 153 155 169 149 152 169 -55 -34 20 31 -6 27 -42 -95 -45 -42 -52 -25 -39 -31 -16 -21 -29 -46 -24 -88 -65 59 43 94 120 81 121 56 67 62 68 61 73 75 62 80 79 72 84 58 53 40 114 77 75 89 88 95 98 162 107 110 112 99 114 93 96 100 101 129 81 142 106 19 -17 10 20 52 -223 8 16 6 -2 -20 -6 49 14 -8 13 47 -95 44 1 -21 302 -55 441 108 184 269 434 -51 14 -155 397 477 210 29 389 173 505 -515 65 256 -56 78 -230 -198 30 39 116 -44 -60 -256 -149 -24 190 -9 -65 -25 -311 6 -207 -199 111 -181 92 -127 -8 125 1 -114 55 54 -39 38 64 31 58 -64 -13 58 -17 -235 24 56 32 14 104 190 95 -38 -230 99 114 217 187 88 -158 67 1 12 369 -23 -28 223 -55 213 -312 106 286 425 -662 506 193 302 130 1.051 328 293 -1.026 -135 202 493 519 517 373 1.072 -828 4 -3 0 10 -4 2 -6 20 7 2 0 3 -3 -6 0 0 -3 14 -5 0 0 533 93 404 -343 772 -328 268 -236 101 -1.015 81 -63 1.239 258 247 -31 26 -794 -131 -956 999 271 -98 125 -234 598 398 481 -261 121 -996 -179 -184 1.101 -151 277 120 216 -1.280 -296 -181 386 0 0 0 0 0 -2 2 0 6 -1 -2 0 0 1 0 0 0 -2 0 0 1 411 -4 62 -369 690 768 456 -343 -67 -863 -232 -178 1.090 29 150 111 183 -881 -347 -301 264 -69 1 -30 1 -32 -44 -8 -49 -22 -45 -18 -38 -4 -27 4 -20 -13 -50 -11 -22 42 -1 -1 -1 -1 -1 -1 4 4 4 -1 -1 -1 -5 -5 -5 0 0 0 0 0 0 -55 -109 114 101 -30 -321 20 128 199 -80 67 48 16 -138 117 18 47 -377 59 109 119 -14 15 -19 33 -30 -3 7 -1 2 -6 6 -17 3 -11 12 11 -2 30 3 33 -40 -262 -191 -278 109 -175 725 213 -25 20 19 -260 -121 -138 -409 31 151 189 -485 -166 774 -613 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 28 45 -52 16 -17 278 -89 -65 -24 158 -440 -18 63 13 -114 112 66 -62 45 803 -282 -165 -256 -270 -52 -70 237 664 -225 -64 4 175 -259 -58 -361 43 -38 168 -381 17 -257 -252 -1 -1 -1 -3 -3 -3 -2 -2 -2 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 -107 -3 63 87 -31 -18 -366 231 148 -167 25 151 -173 -27 84 48 0 -4 -258 131 36 -17 23 -19 61 -54 231 7 36 -38 23 -20 4 29 -34 17 30 -45 -38 31 98 -115 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -2 -20 -52 -14 38 -27 24 -76 32 -43 12 54 9 -23 -35 21 -43 -45 27 28 -45 -25 -52 49 -261 27 213 289 -53 -312 -394 214 111 -184 -147 7 -147 197 -525 -243 102 -322 207 161 205 226 202 201 169 193 220 204 212 218 233 167 233 247 244 263 172 218 n.p. 1.156 893 1.187 1.195 1.099 909 1.027 1.061 1.189 1.145 1.096 1.169 1.208 936 1.207 1.220 1.159 947 1.066 1.120 n.p. 662 475 750 729 707 698 608 626 771 615 658 767 697 471 739 702 695 652 601 685 n.p. 230 182 223 267 272 257 193 210 254 240 232 241 247 210 262 270 283 313 203 231 n.p. 1.188 974 1.204 1.200 1.195 1.008 1.092 1.136 1.224 1.212 1.133 1.176 1.167 976 1.188 1.203 1.150 1.066 1.013 1.112 n.p. 551 472 580 593 554 511 494 533 577 536 527 573 569 459 564 589 564 545 479 576 n.p. Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 42 Statistična priloga Denarna gibanja in obrestne mere 2013 2014 2015 2013 2014 12 1 |2|3|4|5|6|7|8|9| 10 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 233 263 2.327 233 239 239 245 209 227 228 229 230 230 237 Centralna država (S.1311) 6.563 7.240 7.112 6.563 6.448 6.437 6.476 6.154 6.262 6.296 6.459 6.512 6.581 6.936 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 581 685 622 581 585 585 584 582 577 582 594 596 606 611 Gospodinjstva (S.14, 15) 8.917 8.762 8.856 8.917 8.879 8.849 8.853 8.850 8.835 8.810 8.808 8.814 8.813 8.807 Nefinančne družbe (s.11) 14.902 11.729 10.533 14.902 14.691 14.599 14.544 14.531 14.429 14.039 13.867 13.764 13.586 12.603 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.763 1.485 1.409 1.763 1.993 1.968 1.962 1.945 1.929 1.921 1.881 1.858 1.873 1.665 Denarni sektor (S.121, 122) 5.020 3.684 3.206 5.020 5.014 5.294 4.818 5.012 4.863 3.896 4.347 4.108 3.732 4.037 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 29.620 25.155 23.816 29.620 29.594 29.706 29.154 29.298 29.017 27.756 28.005 27.645 27.220 26.425 V tuji valuti 1.097 950 824 1.097 1.090 1.075 1.046 1.036 1.025 1.019 1.010 1.011 994 986 Vrednostni papirji skupaj 7.026 7.469 7.059 7.026 6.921 6.944 7.028 6.731 6.845 6.763 6.933 6.987 6.968 7.240 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 27.051 25.843 25.885 27.051 27.255 27.501 27.034 27.187 27.067 26.577 27.060 26.869 26.318 26.492 Čez noč 8.558 10.157 12.717 8.558 8.779 9.066 8.979 9.278 9.390 9.582 10.236 10.138 9.870 10.329 Vezane vloge - kratkoročne 6.689 5.955 4.481 6.689 6.730 6.888 6.893 7.215 7.088 6.768 6.876 6.928 6.720 6.477 Vezane vloge - dolgoročne 11.569 9.267 8.196 11.569 11.422 11.264 10.852 10.389 10.252 9.875 9.585 9.368 9.265 9.172 Kratkoročne vloge na odpoklic 235 464 491 235 324 283 310 305 337 352 363 435 463 514 Vloge v tuji valuti skupaj 487 510 655 487 493 488 490 496 496 508 510 516 538 528 Čez noč 324 354 508 324 328 324 333 335 336 350 345 354 354 348 Vezane vloge - kratkoročne 91 84 80 91 93 93 90 94 92 90 96 92 115 110 Vezane vloge - dolgoročne 72 72 67 72 72 71 67 67 68 68 69 70 69 70 Kratkoročne vloge na odpoklic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,11 0,07 0,04 0,09 0,09 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,07 0,07 0,07 0,07 Vezane vloge do 1 leta 1,86 0,98 0,37 1,46 1,36 1,22 1,15 1,07 1,04 1,00 0,93 0,89 0,85 0,81 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 5,40 5,06 3,54 5,36 5,38 5,42 5,26 5,58 5,23 4,84 5,2 5,01 5,09 4,65 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 3,86 4,25 2,46 4,59 6,58 3,96 4,21 6,63 5,51 1,53 5,05 2,82 4,66 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 0,54 0,16 0,05 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,15 0,15 0,15 0,05 0,05 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 0,221 0,210 -0,019 0,275 0,292 0,288 0,305 0,330 0,325 0,241 0,205 0,192 0,097 0,083 6-mesečni 0,336 0,309 0,054 0,373 0,396 0,387 0,407 0,430 0,417 0,333 0,305 0,292 0,200 0,184 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,020 0,012 -0,755 0,020 0,022 0,018 0,021 0,017 0,016 0,012 0,013 0,020 0,008 0,008 6-mesečni 0,080 0,066 -0,688 0,075 0,083 0,081 0,078 0,075 0,068 0,069 0,072 0,073 0,059 0,057 Viri podatkov: BS, EUROSTAT. Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 43 Statistična priloga 2014 2015 2016 11 | 12 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 1 1 2 | 3 | 4 246 263 265 282 445 642 838 1.045 1.299 1.488 1699 1.942 2.175 2.327 2.539 2.759 2.987 3.144 7.010 7.240 7.443 7.502 7.163 7.368 7.380 7.387 7.449 7.445 7.301 7.380 7.387 7.112 7.212 6.957 7.022 6.739 618 685 654 631 633 633 633 635 634 631 624 623 618 622 630 614 601 602 8.791 8.762 8.842 8.802 8.834 8.826 8.847 8.836 8.821 8.812 8.825 8.873 8.857 8.856 8.815 8.789 8.830 8.863 12.511 11.729 11.823 11.726 11.674 11.569 11.493 11.396 11.190 11.137 10.941 10.819 10.688 10.502 10.562 10.077 9.904 9.953 1.654 1.485 1.463 1.455 1.642 1.519 1.511 1.466 1.470 1.405 1.435 1.417 1.411 1.432 1.399 1.329 1.397 1.326 3.915 3.684 3.657 3.696 3.479 3.353 3.365 3.007 3.181 3.442 3.312 3.904 3.713 3.206 3.574 4.030 3.318 3.727 26.191 25.155 25.232 25.179 24.885 24.707 24.661 24.240 24.316 24.469 24078 24.532 24.226 23.789 24.184 24.119 23.407 23.796 973 950 1.059 1.003 983 957 955 937 904 874 845 839 839 823 794 802 778 758 7.326 7.469 7.576 7.615 7.539 7.566 7.574 7.512 7.486 7.494 7.478 7.606 7.568 7.079 7.158 6.795 6.812 6.580 26.309 25.843 25.930 25.800 25.389 25.884 25.894 25.715 25.974 26.073 25.652 26.330 26.442 25.885 26.315 26.067 25.869 25.689 10.398 10.157 10.731 10.947 10.842 11.200 11.458 11.533 12.080 12.278 12.130 12.991 13.244 12.717 13.255 13.553 13.405 13.504 6.250 5.955 5.708 5.610 5.350 5.302 5.217 5.032 4.896 4.743 4.664 4.341 4.325 4.481 4.393 4.251 4.174 3.984 9.155 9.267 9.078 8.838 8.762 8.916 8.707 8.574 8.411 8.513 8.349 8.410 8.322 8.196 8.148 7.702 7.595 7.572 506 464 413 405 435 466 512 576 587 539 509 588 551 491 519 561 695 629 535 510 566 604 601 585 612 620 616 616 623 618 651 655 674 687 686 658 353 354 401 447 442 433 464 469 468 475 484 478 498 508 529 544 550 529 110 84 86 77 81 75 71 77 73 69 71 71 82 80 79 78 75 69 72 72 79 80 78 77 77 74 75 72 68 69 71 67 66 65 61 60 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,06 0,06 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,03 0,03 0,03 0,03 0,03 0,03 0,03 0,02 0,02 0,02 0,74 0,66 0,58 0,51 0,46 0,39 0,37 0,36 0,31 0,33 0,31 0,28 0,28 0,28 0,25 0,25 0,24 0,20 4,72 4,38 4,17 4,85 3,34 3,49 3,5 3,39 3,38 3,36 3,34 3,39 3,14 3,16 3,06 2,91 2,75 2,71 3,07 4,50 3,89 2,40 3,39 4,58 1,90 0,81 1,71 1,00 0,75 1,85 2,58 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,00 0,00 0,081 0,081 0,063 0,048 0,027 0,006 -0,010 -0,014 -0,019 -0,028 -0,037 -0,054 -0,088 -0,126 -0,146 -0,184 -0,229 -0,249 0,182 0,176 0,152 0,126 0,097 0,074 0,057 0,049 0,049 0,044 0,035 0,020 -0,016 -0,040 -0,060 -0,115 -0,134 -0,138 0,006 -0,020 -0,466 -0,889 -0,802 -0,812 -0,791 -0,782 -0,762 -0,729 -0,729 -0,728 -0,784 -0,792 -0,752 -0,775 -0,760 -0,727 0,053 0,023 -0,403 -0,773 -0,707 -0,727 -0,704 -0,711 -0,710 -0,681 -0,672 -0,674 -0,754 -0,737 -0,685 -0,723 -0,698 -0,653 Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 44 Statistična priloga Javne finance 2013 2014 2015 2014 2015 2016 2014 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 4 1 5 | 6 | 7 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.728,2 15.492,0 15.714,1 3.634,1 3.905,1 3.686,5 4.268,4 3.635,8 3.972,6 3.864,3 4.241,4 3.684,3 1.286,1 1.337,4 1.281,7 1.175,8 TekočI prihodki 13.637,4 14.377,0 14.702,6 3.409,9 3.695,2 3.501,4 3.770,7 3.413,6 3.756,8 3.596,3 3.935,9 3.510,4 1.185,4 1.279,3 1.230,5 1.130,0 Davčni prihodki 12.648,4 13.191,6 13.746,4 3.147,0 3.317,0 3.237,5 3.491,3 3.252,4 3.524,1 3.277,4 3.692,4 3.344,3 1.116,3 1.072,3 1.128,4 1.029,8 Davki na dohodek in dobiček 2.137,4 2.385,9 2.584,6 595,6 686,3 466,3 637,7 601,7 786,4 504,0 692,5 634,2 241,3 185,7 259,4 75,3 Prispevki za socialno varnost 5.127,2 5.272,5 5.473,9 1.303,9 1.302,5 1.300,7 1.365,3 1.339,5 1.353,4 1.357,7 1.423,3 1.395,1 435,7 432,5 434,2 436,8 Davki na plačilno listo in delovno silo 23,4 20,2 19,7 4,8 5,3 4,7 5,4 4,5 4,9 4,6 5,6 4,8 1,8 1,7 1,8 1,9 Davki na premoženje 254,1 244,2 237,8 19,2 29,3 100,3 96,2 26,9 41,7 85,2 84,1 27,2 11,9 6,0 11,4 23,6 Domači davki na blago in storitve 5.027,4 5.191,2 5.347,1 1.170,9 1.300,1 1.350,5 1.369,7 1.246,0 1.322,2 1.305,9 1.473,1 1.233,7 444,9 439,2 416,0 489,1 Davki na medn. trgov. in transaksije 77,5 77,7 82,5 19,1 19,0 18,5 21,1 21,3 21,5 20,2 19,6 22,3 6,6 5,7 6,7 6,2 Drugi davki 1,3 -0,2 0,6 33,5 -25,7 -3,5 -4,1 12,5 -6,0 -0,2 -5,8 27,0 -25,9 1,4 -1,2 -3,0 Nedavčni prihodki 989,0 1.185,4 956,2 262,9 378,2 264,0 279,4 161,2 232,7 318,8 243,5 166,1 69,1 207,0 102,2 100,3 Kapitalski prihodki 67,1 51,4 96,3 11,6 10,5 13,1 17,8 10,8 16,2 26,2 43,2 14,7 3,0 3,5 4,0 4,7 Prejete donacije 32,7 18,9 12,2 1,3 11,0 4,3 2,3 2,3 1,7 4,7 3,4 1,3 1,0 0,5 9,5 0,3 Transferni prihodki 52,7 4,5 20,6 1,4 0,4 0,5 2,4 1,2 0,3 19,3 -0,2 0,7 0,1 0,2 0,2 0,1 Prejeta sredstva iz EU 938,4 1.040,3 882,4 209,9 188,0 167,2 475,2 207,9 197,5 217,9 259,1 157,3 96,6 53,8 37,5 40,6 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.286,4 16.751,2 16.956,4 4.290,2 3.957,1 4.009,3 4.498,5 4.290,6 3.980,9 3.974,9 4.710,0 4.223,5 1.335,2 1.326,2 1.295,8 1.411,8 Tekoči odhodki 6.838,4 7.042,1 7.168,4 1.923,6 1.692,4 1.581,3 1.845,9 1.969,7 1.678,3 1.608,5 1.912,0 1.977,9 622,5 536,0 533,9 516,5 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.616,7 3.610,4 3.610,2 919,5 908,4 883,3 898,9 923,7 903,4 875,0 908,2 924,6 287,5 290,5 330,4 299,5 Izdatki za blago in storitve 2.238,9 2.232,3 2.311,2 531,7 538,8 546,9 615,6 502,5 558,9 546,1 703,7 536,3 183,3 165,5 190,0 207,9 Plačila obresti 840,1 1.097,4 1.042,6 451,8 221,9 131,0 292,6 497,2 178,4 148,0 218,9 489,5 143,0 73,3 5,7 3,4 Sredstva, izločena v rezerve 142,6 102,1 204,4 20,5 23,3 20,1 38,9 46,2 37,6 39,5 81,1 27,5 8,8 6,8 7,7 5,8 Tekoči transferi 7.671,3 7.591,9 7.540,1 1.984,3 1.848,4 1.883,4 1.876,1 1.936,5 1.863,9 1.899,4 1.840,3 1.974,3 590,1 644,3 614,0 717,7 Subvencije 519,5 467,4 399,0 205,5 80,3 71,3 110,2 201,2 79,1 47,7 71,0 186,8 31,9 33,2 15,1 31,0 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.343,1 6.335,0 6.370,8 1.561,9 1.600,0 1.621,1 1.552,3 1.564,2 1.592,7 1.657,7 1.556,2 1.604,8 531,0 543,8 525,1 613,3 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 734,2 714,3 713,8 204,5 147,7 173,2 188,8 156,5 180,5 186,0 190,7 167,3 25,1 55,8 66,8 59,3 Tekoči transferi v tujino 74,4 75,2 56,5 12,3 20,4 17,8 24,7 14,5 11,6 8,1 22,3 15,4 2,0 11,4 7,0 14,0 Investicijski odhodki 1.031,8 1.444,4 1.520,0 188,1 269,8 414,6 578,2 175,3 285,2 350,4 709,1 98,5 75,0 92,5 102,3 129,7 Investicijski transferi 319,5 270,0 295,0 31,5 50,7 67,9 116,2 37,9 58,7 60,8 137,5 32,9 14,8 20,3 15,6 22,6 Plačila sredstev v proračun EU 425,5 402,9 432,9 162,7 95,9 62,2 82,1 171,1 94,8 55,8 111,2 139,9 32,7 33,1 30,0 25,2 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.558,2 -1.259,2 -1.242,3 -656,1 -52,0 -322,8 -230,0 -654,8 -8,4 -110,6 -468,6 -539,1 -49,1 11,2 -14,1 -236,0 Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 45 Statistična priloga 2014 2015 2016 8 | 9 | 10 | 11 | 12 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 1 1 2 | 3 1.166,8 1.343,9 1.382,2 1.317,0 1.569,3 1.312,5 1.075,2 1.248,1 1.440,0 1.197,2 1.335,3 1.310,4 1.325,9 1.227,9 1.429,6 1.388,0 1.423,9 1.328,5 1.178,8 1.177,1 1.147,2 1.224,2 1.260,4 1.185,2 1.325,1 1.276,7 998,9 1.138,0 1.327,2 1.151,4 1.278,2 1.199,6 1.260,8 1.135,8 1.367,4 1.245,3 1.323,2 1.233,3 1.132,1 1.145,0 1.058,3 1.149,4 1.157,6 1.117,5 1.216,2 1.221,6 945,9 1.084,9 1.272,4 1.036,3 1.215,5 1.087,8 1.153,6 1.036,0 1.287,9 1.178,2 1.226,3 1.176,4 1.080,9 1.086,9 191,5 199,5 197,0 204,1 236,6 207,6 202,6 191,5 323,0 187,7 275,7 81,3 210,2 212,5 206,9 228,6 257,0 214,8 212,6 206,8 432,9 431,1 438,2 439,1 488,0 454,6 440,4 444,5 455,0 449,0 449,4 456,2 451,3 450,3 453,5 457,4 512,4 465,0 460,6 469,4 1,4 1,5 1,6 1,6 2,1 1,6 1,4 1,5 1,8 1,4 1,7 1,8 1,3 1,5 2,0 1,6 2,0 1,7 1,7 1,5 37,5 39,2 27,6 40,4 28,2 11,1 10,0 5,8 9,0 11,9 20,9 25,5 29,4 30,3 32,8 30,3 21,0 11,6 9,0 6,6 383,2 478,2 485,4 421,5 462,8 504,8 361,2 379,9 482,1 375,3 464,8 517,4 443,3 345,1 582,2 454,4 436,5 462,9 393,8 376,9 5,9 6,3 6,9 6,7 7,6 5,9 6,2 9,1 8,0 6,7 6,8 7,0 6,6 6,5 7,3 5,8 6,5 6,7 7,7 7,9 5,9 -6,4 0,9 4,1 -9,1 36,0 -76,0 52,5 -6,5 4,2 -3,7 -1,4 11,4 -10,2 3,3 0,0 -9,1 13,7 -4,5 17,8 88,9 74,8 102,8 67,7 108,9 55,1 53,0 53,1 54,8 115,1 62,7 111,8 107,3 99,7 79,5 67,1 96,9 56,9 51,2 58,1 3,9 4,4 4,1 4,0 9,8 3,3 3,7 3,8 4,5 4,2 7,5 11,1 6,7 8,3 9,6 19,9 13,6 4,8 6,0 3,9 0,2 3,8 0,8 1,1 0,4 0,4 0,8 1,1 1,1 0,2 0,4 0,3 0,5 3,9 0,1 0,7 2,6 0,2 0,3 0,8 0,2 0,1 1,3 0,4 0,7 0,1 0,0 1,1 0,1 0,1 0,1 19,1 0,1 0,1 0,1 -0,5 0,2 0,0 0,0 0,7 15,3 111,3 115,6 126,3 233,3 32,0 71,6 104,2 107,1 41,3 49,1 80,2 57,8 79,9 52,3 122,5 84,3 90,2 40,4 26,8 1.279,4 1.318,2 1.500,5 1.389,9 1.608,1 1.422,5 1.402,6 1.465,5 1.335,7 1.296,4 1.348,8 1.406,9 1.263,5 1.304,6 1.439,9 1.410,3 1.859,8 1.302,6 1.416,8 1.504,1 524,0 540,7 686,6 568,3 591,0 637,9 619,2 712,6 573,6 546,3 558,3 529,9 525,5 553,1 634,1 574,1 703,9 617,6 641,4 718,9 294,0 289,8 294,6 293,1 311,2 316,0 303,1 304,6 287,1 290,1 326,2 295,9 287,5 291,5 296,1 296,5 315,6 305,6 308,1 311,0 169,9 169,1 179,6 182,4 253,6 154,5 147,4 200,6 179,7 165,6 213,6 200,0 172,4 173,7 181,7 190,2 331,9 157,9 178,6 199,8 53,2 74,4 204,6 84,5 3,5 142,8 159,3 195,2 97,8 73,4 7,1 22,5 52,7 72,8 141,5 72,5 5,0 143,6 145,0 200,9 6,9 7,4 7,8 8,3 22,7 24,7 9,4 12,1 9,0 17,2 11,4 11,6 12,9 15,0 14,8 14,9 51,4 10,5 9,7 7,3 580,1 585,6 599,7 618,5 657,9 676,1 619,9 640,5 614,0 617,0 632,9 728,3 584,5 586,6 581,8 601,2 657,3 615,9 654,8 703,6 18,1 22,2 23,9 43,8 42,6 78,3 103,0 19,9 10,9 29,5 38,7 17,8 14,4 15,5 14,0 15,6 41,4 30,6 54,2 102,0 502,8 505,0 513,3 517,6 521,3 515,8 516,7 531,7 542,4 520,7 529,6 636,7 510,8 510,1 507,5 517,8 531,0 529,1 534,0 541,8 56,7 57,1 59,2 54,3 75,3 75,7 -3,8 84,7 56,0 62,1 62,4 71,4 58,4 56,2 57,8 54,1 78,8 47,4 63,7 56,2 2,4 1,3 3,3 2,7 18,7 6,3 4,0 4,2 4,6 4,8 2,2 2,4 0,8 4,8 2,5 13,8 6,1 8,9 2,8 3,7 131,4 153,4 151,2 141,8 285,2 63,9 43,5 67,9 93,1 83,3 108,8 116,0 111,6 122,8 166,9 153,2 389,0 25,8 34,2 38,5 22,8 22,4 44,3 31,0 40,9 10,3 17,0 10,6 20,3 14,4 24,1 16,0 16,6 28,2 29,7 40,7 67,1 9,8 14,4 8,7 21,0 16,0 18,7 30,3 33,1 34,3 102,9 33,9 34,7 35,4 24,8 16,6 25,3 13,8 27,5 41,2 42,5 33,6 71,9 34,4 -112,6 25,7 -118,4 -72,8 -38,8 -110,0 -327,4 -217,4 104,4 -99,2 -13,6 -96,5 62,5 -76,6 -10,4 -22,3 -435,9 25,9 -237,9 -327,1 46 Ekonomsko ogledalo, št. 4/2016 Seznam kratic Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, ATVP - Agencija RS za trg vrednostnih papirjev, BS - Banka Slovenije, DDV - Davek na dodano vrednost, DUTB - Družba za upravljanje terjatev bank, DV - Dodana vrednost, EBITDA - Earnings Before Interest, Taxes, Depreciation and Amortization, ECB - European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska Komisija, ESI - Economic Sentiment Indicator, EU - Evropska unija, EUR - evro, EUROSTAT -Statistical Office of the European Union, EZR - enotni zakladniški račun, FED - Federal Reserve System, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, IC - Interest Coverage, ICŽP - indeks cen življenjskih potrebščin, IEA - International Energy Agency, IKT - informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF - International Monetary Fund, MF - Ministrstvo za finance, MGRT -Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, MSP - Mikro, mala in srednja podjetja, MZI - Ministrstvo za infrastrukturo, NFI - nedenarne finančne institucije, OPEC - Organization of Petroleum Exporting Countries, PMI - Purchasing Managers Index, PPI - Producer Price Index, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, UL - Uradni list, ULC - Unit Labour Cost, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD - ameriški dolar, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. I ekonomsko ogledalo št. 4/2016, let. XXII