UST ZA
Štev. 23.	Leto II.
V LJUBLJANI, 15. dec. 1901
Izhaja vsak drugI četrtek po I. In 15. dnevu v mesecu.
Cena mu je na leto 1 K 60 vin. Zunaj Avstrije 2 K 8 vin. Za Ameriko 2 K 60 yin.
Izdaja ..Katoliška bukvama' Tiska ..Katoliška tiskarna". Urejuje Janez Ev.- Kalan.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu .Bogoljuba" v Zapogah, P. Smlednik, (Kranjsko). Naročnina in inserati pa: Upravništvu „Bogoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2.
Vsebina XXIII. zvezka:
Stran
Recimo katero za prihodnje leto!..........353
Petinštirideseto poročilo brat. vednega češčenja.....356
V sveti noči..................358
Ugovori zoper Marijino družbo...........358
Sveti večer..................359
Marija — rešiteljica...............360
Brezmadežni Devici slava!.............362
Večna molitev v lavantinski škofiji.........362
Razgled po katoliškem svetu................363
Cerkveni razgled po domovini...........365
Zahvale za uslišano molitev............368
Pozor....................368
Listnica uredništva: Sedaj smo prejeli zopet toliko dopisov, da — četudi je zapisano skoro pri vsakem, če le mogoče, koj v prvi prihodnji številki — nikakor ne moremo vseh prinesti, sicer bi bil list prepoln samih dopisov. Prihodnjič, upamo, pridejo vsi na vrsto. — Na pisma brez podpisa ne moremo nič odgovoriti in nič storiti; kdor kaj želi od nas, naj se podpiše.

Podpisana uljudno naznanja preč- duhovščini, da je otvorila
na Mestnem trgu štev. 7 v Ljubljani
4. zalogo umetnih cvetlic
ter se priporoča v naročevanje cerkvenih šopkov, dekoracijskih vencev in cvetlic, dalje vencev za gg. novomašnike, nagrobnih vencev in trakov itd. po najnižjih cenah. 1719 B 4 FestieibA tečna la peste as/ »♦♦ Najodličnejšim spoštovanjem Antonija Mildner.
♦f
•f •f
•f
♦f •f
Deklica
vešča v kuhanju in vseh
domačih opravilih, posebno
pa še v pranju, želi stopiti
v kakem župnišču. Naslov
pove upravn. „Bogoljuba". 2071 B 1—1
MNMMNMtf
Heeimo katero za prihodnje leto I
Zdaj h koncu leta se vsak časnik	sklenjeno, napraviti „Bogoljubu" pisano
priporoča in ponuja svojim naročnikom	suknjico, v kateri se bo lahko pokazal
in tistim, ki še niso, da bi postali Zato	pred svetom. To se je tudi zgodilo. In
ne boste zamerili, če je tudi „Bogoljub",	tako si je „Bogoljub" pridobil sirom
kateremu se sicer ponižnost spodobi,	slovenske domovine precej dobrih pri-
danes toliko neskromen, da se vam	jateljev, ki ga radi sprejemajo pod svojo
nekoliko priporoči in ponudi. Dovolite	streho. Ze prvo leto smo dobili od
torej, da rečemo tudi mi katero za pri-	mnogih strani poročilo in zagotovilo,
hodnje leto!	„da ga težko pričakujejo in radi pre-
Ko smo ustanavljali Bogoljuba",	birajo". Drugo leto, upamo, da je to
imeli smo namen, podati Slovencem	bilo še bolj.
cerkveni nabožen list, ki naj bi služil Pri vsem tem se pa mi dobro za-
in ustrezal vsem tozadevnim	vedamo, da „Bogoljub" še ni tak, ka-
zahtevam, ne samo za to ali ono	kršen bi imel biti; ali: ni tak, kakršnega
pobožnost, ampak kolikor moč za vse,	si želimo imeti. Vse to se bo pa po-
da bi imeli vse v enem listu zdru-	lagoma zgodilo. Naša misel in želja iz
ženo.	vsega početka je bila in je, da list po-
No, prvo leto nekaterim ni ugajal,	lagoma napreduje in se izpopolnuje,
češ da je bil revež preslabo oblečen,	dokler ne bo tak, da se od njega po
Je že tako, za reveža nikjer veliko ne	pameti in pravici več zahtevati ne bo
marajo! — Seveda če bi bila uredni-	moglo.
kova moč tako velika kakor so njegove List pa bo tembolj napre-
želje, bi bilo koj izpočetka drugače. A	doval, čembolj bo raslo število
urednik ni sam, ki ima pri „Bogoljubu"	naročnikov. Naročniki predvsem so
govoriti, marveč so še drugi gospodje,	oni, od katerih je odvisen napredek
modri in resni možje, ki so rekli: Ne	lista. Naročniki so listu moč in opora,
moremo! Ne nese!	— Zato vam povemo, dragi bralci, na
Cim smo pa videli, da ljudje re-	uho vam povemo, da se ne bo pre-
veža ne vidijo radi golega, je bilo takoj	daleč slišalo..da je „Bogoljub" imel
preteklo leto še — denarno izgubo. Treba je namreč vedeti, da list tudi nekaj — stane; stane popir, tisk, razpošiljanje, in kdor nima s tem opraviti, ne ve kaj še vse stane in kaj vse je treba v račun vzeti. Samo poštnina za posamezno številko stane 24 kr., ostane za list samo še 56 kr., vsaka številka torej pride le na dobra 2 krajcarja! Za dva krajcarja, ljubček moj, dobiš komaj eno malo podobico srednje vrednosti, še „špic" ne bo imela, nikar pa toliko papirja in branja! Treba je vedeti, da menda nikjer na svetu niso časniki tako poceni kakor sta naš „Domoljub" in „Bogoljub". To se pri nas premalo vpošteva pri presoji listov. Nemški časniki, ki imajo navadno po veliko naročnikov, so vsi dražji. Oni delajo dobičke; mi pa, kar dobimo od ljudi, to jim vse zopet nazaj damo; če treba, pa še malo navržemo!
Tako je, vidite, dragi moji! Bogoljub" je imel zgubo. No pa se nikar preveč ne ustrašite, prijatelji njegovi! Mi smo namreč to že naprej vedeli. A upali smo, da bo vsaj sčasom — morda že prihodnje leto — število naročnikov toliko poskočilo, da njegova denarna moč ne bo pod ničlo, zato smo si vzeli ko-rajžo in ga napravili tolikega in takega, kakor ga vidite.
Zato se pa sedaj z upravičenim upanjem obračamo do vseh starih naročnikov, kakor tudi do vseh pravih prijateljev našega ljudstva, naj mu sežejo pod pazduho in ga podpro s tem, da mu prvič sami ostanej o z vesti, drugič da mu privabijo in pridobe še kolikor mogoče novih naročnik o v, da bo mogel stati na svojih nogah.
Nam pa ni samo za to, da bi se ravno naš list sam močno razširil, — saj list ni sam sebi namen —; ampak nam je tudi za to, da bi se po listu dobro razširjalo. Kolikor več se bo dobro berilo bralo, toliko več se jih bo za dobro unelo/V s a,k t o rej, k d o r
razširja dober list, dela za razširjenje, za utrjenje bogoljub-nega življenja, za razširjenje in utrjenje božjega kraljestva med Slovenci.
Vemo, o vemo dobro, da jih je še takih, ki „Bogoljuba" postrani gledajo, ne-le kakšnih liberalcev — o teh še govorimo ne — ampak takih, ki pravijo, da so katoliški. Zdi se jim, da „Bogoljub" ni niti posebno potreben, niti posebno koristen za „našo reč". Tako mislijo, pa se motijo. — Če kdo želi političnim listom vspeha, če kdo spozna potrebo političnih bojev in si želi političnih zmag, tedaj jih gotovo mi. Kdor ima politično moč v roki, lahko silno pospešuje — ali pa zadržuje — dušno kakor svetno blagostanje ljudstva. Politični vspehi so podlaga vsemu drugemu napredku. Zato moramo hrepeneti in na vso moč delati za politično zmago nad verskimi nasprotniki. Ali pri političnih bojih in tudi pri zmagah ne smemo obstati, marveč moramo še dalje iti. Mi moramo ljudstvo h Kristusu pripeljati, da bo res Kristus zmagal, kraljeval in vladal nad nami. Le v Bogu utrjeno in vkoreninjeno ljudstvo bo res zanesljivo in ne-omahljivo.
In to lepo nalogo ima ravno „Bogoljub", da pripravlja Kristusu pot v srcih Slovencev, ali da širi med Slovenci kraljestvo Kristusovo. Da bo Kristus kraljeval ne-le v našem javnem življenju, ampak tudi v naših srcih. Kaj nam sicer vsi drugi vspehi pomagajo! Ali kaj nam je pomagano s katoličani", ki sicer katoliško volijo, za cerkev pa ne marajo, zakramente zanemarjajo, k spovedi gredo na leto enkrat ali pa nobenkrat! S takimi ne pridemo daleč.
To bodi torej povedano onim, ki jim je „Bogoljub" nekako odveč.
Mi pa bomo delali za ta lepi in vzvišeni namen po svojih močeh dalje. Seveda ne bomo nikdar vsem ustregli, saj tega, pravijo, še Bog ne more. Ta si želi več kratkočasnega, zabavnega berila, onemu je premalo strogo pobožnega branja; ta bi rad imel kaj več o Marijinih družbah, četrtemu je še to preveč, ker on ni v Marijini družbi, peti bi rad o tej pobožnosti kaj več, šesti pogreša zopet nekaj drugega. Tukaj nas vpraša eden: Ali se bo Bogoljub" ob novem letu kaj „zredil"P, tam slišimo nekoga: „Bejžte no, saj ljudje ne morejo toliko brati!" Ti ubogi urednik, zdaj pa vsem ustrezi!
Vemo, da ne bo nikoli vsem po volji, vendar bo lahko dobil vsaj nekaj zase vsak, kdor ima kaj okusa in veselja za pobožno branje. Naša želja je, da postani „Bogoljub" tak, da bo primeren in vreden našega zelo razvitega verskega življenja. V to pa potrebujemo ne samo kritike, — dobrohotne svete radi . sprejemamo, — ampak tudi sodelovanja, da bo več mnogovrstnosti.
Pa povejmo nekoliko, kaj mislimo drugo leto pisati!
Na željo, izraženo nam od premnogih strani, bomo prihodnje leto več pisali o Jezusovem Srcu, česar v tem letu nismo storili. — Ker ljudje vedno radi bero kaj iz življenja svetnikov, bomo — če bo ugajalo — pod skupnim naslovom: „Naši patroni", prinašali kratke življenjepise svetnikov, ki se v naših krajih bolj časte. Večkrat smo namreč že slišali, da ljudje tudi o znanih svetnikih malo vedo; temu bi utegnilo nekoliko odpomoči to, kar mi nameravamo storiti. — V prihodnje, upamo, bomo tudi rednejše kakor to leto imeli „Šolo krščanske popolnosti". Obenem bomo pogosteje kakor letos prinesli kako pobožno zgodbo, povest, da bo tudi nekaj bolj lahkega, kratkočasnega berila.
S pesnimi smo dobro založeni.

Naš brat Gervazij in sestra Elizabeta nas prav pridno zakladata, pa celo sloveči naš pesnik Sil vin Sar-d e n k o se je iz lastne inicijative uvrstil med naše sotrudnike.
Obenem pa želimo prinašati poročila o verskem gibanju iz vseh slovenskih pokrajin oziroma škofij. Ker smo letos zastonj iskali stalnih poročevalcev, tem potom javno izrekamo svojo željo, da bi se nam hotel oglasiti iz vsake pokrajine, ozir. škofije po en gospod, ki bi hotel sporočati nakratko v vseh važnejših pojavih v dotični škofiji, da bomo mogli biti — vsem enako pravični.
Predno sklenemo to pisanje, štejemo si v dolžnost, zahvaliti se vsem našim sicer maloštevilnim sotrudnikom za pomoč. Bog plačaj, pa tudi blagoslovi njih trud!
In zdaj se še enkrat obračamo do vseh, ki bodo to-le brali, s prošnjo: Priporočajte in razširjajte po svoji moči „Bogoljuba"! Storili boste dvakrat „bogoljubno" delo. Vi, ki se vam je „Bogoljub" v kratkem času svojega življenja priljubil, boste gotovo skrbeli zato, da vaš prijatelj ne bo prišel na boben, ampak da bo sam dobro podkovan in podprt od svojih naročnikov mogel krepko podpirati brate Slovence v veri. Zeljo, ki se je že velikokrat ponavljala, ponavljamo tudi mi: Vsak naročnik naj bi skušal pridobiti vsaj še enega naročnika! Ce se to zgodi, potem smo pa že na konju. Potem bomo mogli prinašati tudi več samostojnih in izvirnih slik, dočim smo si jih doslej morali večinoma od drugod izposojati in smo le od milosti drugih živeli, ker slike so zelo drage.
Prav posebej se še obračamo do Marijinih družb. Bogoljub", sinovi in hčere Marijine, je še prav posebno vaš list, vaše „glasilo". Ne pravimo: samo vaš, ampak: prav posebno vaš. Kakor smo že enkrat povedali;
Nemške Marijine družbe imajo svoj poseben časnik. Slovenci pa ne moremo tega, — vse naše delo bi bilo preveč razkosljano, če bi hoteli imeti za vsako reč svoj časnik — zato združimo več namenov v enem samem listu. In sicer združimo tako, da je kolikor mogoče vsem ustrežemo. Na smete namreč biti sebični, da bi hoteli, da naj »Bogoljub" samo za Marijine družbe piše. Tudi drugim morate kaj dobrega privoščiti. A ne samo to, kjer je posebej zapisano: „Marijine družbe", je pisano za vas, marveč tudi drugo, posebno še „Sola krščanske popolnosti", ker v M. družbi si je treba za popolnost prizadevati. Če pa tudi je „Bogoljub" pisan za vse, ste nam vi — ki ste posebno upanje naše domovine — še posebno na srcu in skrbi. Zato bomo po svoji moči delali na to, da bodo družbe vedno bolj to, kar imajo biti: Uzor, kolikor ga je mogoče doseči pri človeški slabosti in pridanih razmerah.
Zato se pa tudi družbe, posebno zavzemite za „Bogoljuba"! Pravilno bi
bilo, da ga vsak družabnik in družab-nica redno bere, — četudi ni naročen nanj. Naročenih pa naj bode seveda kar največ. V vsaki družbi, oziroma v vsakem kraju (vasi) naj se dobi en družabnik: prednik, prednica, sveto-vavec, svetovavka, ali kak drug goreč ud, ki naj bi nabiral naročnike na „Bogoljuba".
In sedaj, ko smo — kakor se spodobi — pustili svojega starejšega brata „Domoljuba" naprej, da je on opravil svojo reč in ponudil svoje telice in stroje in nevem kaj še vse, svojim nabiravcem novih naročnikov, razpisujemo tudi mi nagrado zanje, in sicer:
Kdor nabere in dokaže, da je nabral najmanj 5 novih naročnikov, ima pravico žrebati (lozati) za eno izmed sledečih daril:
En kip Brezmadežne, vreden 50 K, ali eno lepo sliko Jezusovega Srca, vredno 50 kron; ali krasen križ s svečniki, vreden bO K.
Zdaj pa na noge, kdor jih želi imeti! Ne bo mu žal, kdor jih dobi.
Petinštirideseto poročilo brat. vednega češčenja.
Češčeno in hvaljeno naj vedno bo presveto Rešnje Telo!
vseh skrivnosti naše svete vere, je vir vseh naukov katoliške cerkve, iz njega zajema katoliška umetnost navdušenje za veličastne umetnine. Najpopolnejša, najgorečnejša molitev najde
Kako veličasten je presveti Zakrament! Lepšega, veličastnejšega ne nosi zemlja, kakor je tabernakelj s presvetim Zakramentom v katoliški cerkvi. Ta presveti Zakrament je solnce
tukaj svoje središče, tu je hrana naše duše na zemskem potovanju, ta sveti Zakrament je poroštvo našega enkratnega vstajenja. Kaj lepšega, kaj svetejšega si ne moremo misliti.
Ta presveti Zakrament je največje delo božje modrosti in vsemogočnosti, je krona vseh njegovih del, tu je ves Jezus z vsemi svojimi skrivnostmi. Ni čudo, da je ta presveti Zakrament magnet pobožnih duš, ki jih vedno nase vleče z vso svojo božjo ljubeznijo, vleče k sebi z vezmi svetega hrepenenja k svetemu obhajilu, k vednemu češčenju, k duhovnem občevanju z njim v svetem premišljevanji.
Ker je torej ta presveti Zakrament naše vse, središče cerkveiega in duševnega našega življenja, ker s tem presv. Zakramentom stoji in pade sv. katoliška Cerkev, ali bi ne smeli pričakovati, da bo Jezus v ta presveti Zakrament vstopil s svojo največjo slavo, da se bo obdal z vsem možnim veličanstvom? Toda, ako bi tako mislili, bi pokazali, kako malo poznamo pota Gospodova, kako malo poznamo njegovega duha. Ne z mogočnostjo, ne s slavo je prišel v ta presv. Zakrament, ampak reven in ubog, kakor je prišel na svet. Tiho in mirno biva tukaj, kakor nekdaj v Nazaretu, nikomur se ne vsiluje, ampak le čaka, da ljubezen naša srca semkaj pripelje. O neskončna modrost, o večna ljubezen, kdo te more razumeti! S koliko ljubeznijo bi se ti morali bližati, s koliko gorečnostjo te častiti, s kolikim veseljem zajemati iz tega neusahljivega studenca vse, česar za dušno življenje potrebujemo.
Toda z veliko dušno žalostjo moramo vprašati, kako ravnajo mnogi nehvaležni kristjani s svojim Bigom v tem Zakramentu? Bogu bodi potoženo, nekateri delajo le na to, da rano tega dragocenega Srca še bolj razširjajo. Z veliko žalostjo moramo omeniti, da se je prav v naši deželi letošnje leto Jezusu v tem zakramentu godila grozna nečast z bogo-skrunskimi ropi, katere so nečloveška srca izvršila v nekaterih naših cerkvah. Kdo ve, čemu so se presvete hostije zlorabile; kdo ve, kakšna nečast se je godila našemu Z*eličarju! Da, res je, življenje presvetega Zakramenta je življenje vednega trpljenja. Trpljenje presvetega Zakramenta je samo na sebi velika skrivnost Tu je neskončno veličastni Gospod, toda skrivnostno
trpeč. Mnogotero je to trpljenje žaljene ljubezni. Ko je postavil ta Zakrament, je vedel, da ne bo tako ljubljen, kakor zasluži. Toda človeški otroci bi ga morali vsaj toliko ljubiti, kolikor ga morejo, ali vsaj žalovati bi morali, da ga ne smejo bolj ljubiti. Pa kaj vidimo? Nekateri ga zatajijo v tem Zakramentu, nočejo ga poznati; drugi ga nočejo poslušati, kadar jih k sebi kliče; zopet drugi prihajajo k njemu, toda zato, da ga s k r u -nijo in žalijo z božjimi ropi; ropajo ga, ne zaradi njegove lepote, o ne, kajti mečejo ga po tleh, ampak da ga prodajo za nekaj srebrnikov, kakor Judež. On noče, da bi ga varovali angelji, noče se varovati sam, ampak prostovi ljno se da v roke svojim sovražnikom, ker upa, da ga bodo prav zaradi takega ža-ljenja drugi še bolj ljubili in mu za to grozno dejanje zadostovali.
Da, zadostovati moramo Jezusu v presvetem Zakramentu, kolikor le moremo. To je eno najlepših, najzaslužnejših ©pravil udov bratovščine presvetega Rešnjega Telesa. Naj ne mine noben dan, ali vsaj noben teden ne, da bi Jezusu s kakim znamenjem ljubezni, s kakim obiskom, s kako molitvijo ne zadostili. O koliko imamo zadostovati ne le zaradi žaljenj, katere mu po uzročujejo drugi hudobai brezverni ljudje, marveč tudi za lastne grehe, za lastno žaljenje. Kakor prijetno dišeče kadilo naj se vzdigujejo proti nebu zadostovalne molitve iz našega srca pred prestol božje ljubezni. Kako lepo je za-dostovanje! Kako srce ogrevajoča je zadosto vavna molitev! Kaj je lepšega in veselejšega, kakor če v srčni žalosti prosimo odpuščanja, mu zadostujemo za naše in tu)e razžaljenje! Kako tolažljivo je bilo za žaljeno Srce Jezusovo, kadar so se udje bratovščine vednega češčenja zbirali k zadostovalni molitvi pred presvetim Zakramentom. Da, te ure bodo z zlatimi črkami zapisane v bukvah življenja!
Hvaležni moramo biti Bogu, da je tudi preteklo leto toliko pobožnih duš molilo pred presvetim Zakramentom in da se je število častilcev zopet znatno, skoraj za tri tisoč udov, pomnožilo. Vsem tem častilcem naj dobrotno Srce Jezusovo podeli tiste milosti, katerih potrebujejo za sveto življenje in srečno smrt!	(Konec prihodnjič.)
V sveti noči.
Zavladala je sveta noč. Božični mir objel je hrib in plan, snežena plast pokriva vso ravan. Nad manoj širi se neba obok, Gospod postavil je ta slavolok. Zazrem se vanj in gledam in strmim, in štejem zvezdice, ki tam migljajo; čimbolj jih štejem, več jih še dobim, ob čudu tem mi ustne šepetajo: Kako si krasna sveta noč! Nebo proslavlja te na moč. In gledam še in duša se raduje, iz misli mnogih se mi misel snuje : Ko božji Sin se v hlevu je rodil, vodilno zvezdo Večni je poslal, da rod človeški njega bi dobil, ki za človeštvo človek je postal. Kaj pa pomeni zdaj teh zvezd nebroj?
--.v'!-/
mrn^mMIm^v- f
O, še nocoj
nebo razveži to skrivnost!--
Ob mislih teh globoko se vtopim, da v dnu srca odgovor si dobim,
O da, že znam — glasno si koj odgovor dam: Ko se Mesija je rodil, le eden Betlehem je bil; a zdaj je »Betlehem" povsod, kjer na oltarju Jezus biva; zato je zvezdic polen svod, ki vsaka svit na hlevček zliva. Pod vsako zvezdo je oltar, zato se predenj vsiplje žar. Ker tisoč hlevčekov stoji, na nebu tisoč zvezd gori. O, le migljajte
skrivnostne večne luči sred neba, vabite nas pred tabernakelj, pred Boga!
5. Elizabeta.
- —
Pf
Ugovori zoper
3. Marijina tlružba in veselje.
(Dalje.)
Kakšno je razuzdano grešno veselje, lepo pojasnjuje tale zgled:
Sv. Anzelm imel je nekdaj prikazen. Videl je pred sabo zelo veliko reko, v katero se je stekala vsa nesnaga cele zemlje, da si ni mogoče misliti večje gnjusobe, nego je bila ta voda, ki je bila obenem tako dereča, da je z nepremagljivo močjo zagrinjala vse, ki so se ji približali, moške in ženske, stare in mlade, bogate' in revne. Vse je pogoltnila umazana voda. V par trenotkih pa so se ti potopljenci zopet prikazovali na površju in nekoliko plavali, pa so se zopet potopili. To se je neprenehoma ponavljalo. Svetnik čudeč se, vpraša, s čim se ti ljudje žive. Dobil je odgovor, da je njih hrana blato v tej vodi ter da imajo to
Marijino družbo.
svojo jed in pijačo za največjo sladčico. Štejejo se za zelo modre in srečne, da morejo to uživati. — Kdo ne razume sam od sebe te pri kazni ? Ta reka pomeni svet, v katerem iščejo zaslepljeni in meseni ljudje počutnega veselja in tako pozabijo na nebeško veselje.
Ozrimo se sedaj na Marijino družbo. Ali res terja tako težkih reči od svojih udov, da bi se moral človek odpovedati vsakemu, tudi dovoljenemu veselju? Družba zabranjuje samo pregrešno in nevarno veselje, po-vrača pa udom to zgubo z obilnejšim in višjim veseljem.
Ali ni veselje, če človek zatre hude strasti ter dobi prostost božjih otrok, da more brez zadržka s hitrimi koraki stopati po poti proti svoji pravi domovini, hoditi po besedah psal-mistovih od čednosti dočednosti (Ps. 83.)
takorekoč „teči po potu božjih zapovedi" (Ps. 118.)? Kaki sužnji svojih strasti so grešniki! Sužnji napuha, lakomnosti, nečistosti, požrešnosti . . . Zgubljeni sin je v ti sužnosti svinje pasel! Marijina družba ne terja drugega, kakor izpolnjevanje božjih zapovedi. Ali niso božje zapovedi sladak jarm, ali ni breme Kristusovo lahko ? Kolik mir vživa dober družbenik, dobra družabnica! Saj je »dobra vest — vedna gostija!"
Bog noče, da bi mu kdo služil z žalostnim srcem, on je dovolj bogat, da poplača svoje in Marijine služabnike! »Velik mir imajo, kateri ljubijo božjo postavo." (Ps. 118. 165.) Vsakemu pravemu otroku Marijinemu veljajo v polni meri besede Gospodove: „Veselite se in od veselja poskakujte, ker vaše plačilo v nebesih je obilno", „ veselite se, ker so vaša imena zapisana v nebesih". In sv. Pavel opominja: „Veselite se v Gospodu, zopet vam rečem, veselite se, vaša spodobnost bodi znana vsem ljudem!" Takega veselja v Gospodu obilno deli Marijina družba.
Veselje v Marijini družbi je v prvi vrsti duhovno veselje. Lepo popisuje papež sv. Gregor razloček med telesnim in duhovnim veseljem rekoč: »Po telesnem veselju je pože-Ijenje silno, dokler ga človek nima; ko ga
doseže, se ga kmalu naveliča. Duhovno veselje pa človeku preseda, dokler ga nima; ko ga okusi, rastejo želje po njem; ko ga vživa, čuti še lakoto po njem, in kdor ga je lačen, ga vedno bolj vživa .... Dokler človek tega veselja nima, ga ne more ljubiti, ker ne pozna njegove slasti. Kdo more ljubiti, kar mu je neznano?" (Hom. in Dom. infra Oct. Corp. Chr.)
Ena kaplja duhovnega veselja odvaga vse ničemerno, nevarno in pregrešno veselje.
To nam potrjujejo svetniki. Mučenci so v največjih mukah prepevali od veselja. Sv. Jeronim popisuje prvega puščavnika svetega Pavla, ki je kot mladenič šel v puščavo. Ko je pri studencu sedeč zavžival kos kruha, mu je bilo srce tako veselo v Bogu, da se mu je obraz svetil od notranje radosti, kakor če bi bil okušal vso rajsko sladkost. Sv. F r a n č i -š e k K s a v e r i j je ves truden od apostolskega dela pri spreobračanju nevernikov vžival toliko notranje tolažbe, da je klical ves razvnet: Dosti sladkosti, Gospod; ne več, ne več!... Sv. A v-g u š t i n je delal ostro pokoro za svoje mladostne pregrehe, pa ta pokora mu je bila vir duhovnega veselja. Rekel je: „Izkusil sem večje veselje, če sem objokoval četrt ure svoje grehe pred podobo Križanega, kakor cel mesec pri gledališčnih predstavah."	A. J.
Sveti večer.'
O davno zaželjeni čas, o sreča prevelika! Usmilil se je Večni nas,
poslal Odrešenika. •
Pastircem angel je najpred oznanil te skrivnosti: Zveličar je prišel na svet; sladkost nad vse sladkosti!
Dobrotno dana nam z neba pomoč je v hudi sili: kot dete v jaslicah smehlja se Jezušček premili.
Komu v ljubezni zdaj srce zanj radostno ne bije, ko slavospevov zadone mu rajske melodije? —
Pastirci k jaslicam hite, nad Detetom strmijo, veselja točijo solze in molijo Mesijo.
Z veseljem danes tudi mi vsi predenj pokleknimo, mu dajmo svojih src dari: ponižno ga molimo !
Br. Gervasij.
#) Ta pesem je prikladna za petje, če dobi kakega skladatelja.
Marija —
Krasne so besede sv. Bernarda, ki jih je govoril svojim menihom na praznik Marijinega rojstva, na Mali Šmaren: „Moji sinovi!" jim je rekel, »Marija je lestvica grešnikov. Le v njo zaupam in ona je edino moje upanje!" In
rešiteljica.
bom še imel, dolžan sem zahvalo njej — brezmadežni Spočeti."
O, ko bi moglo govoriti zidovje neštevilnih Marijinih svetišč! Vsak kamen bi nam vedel povedati, koliko ozdravljencev je že tu hvalilo
Župnik Jožef Kerčon, ustanovil prvo Marijino družbo na Kranjskem, pri nunah v Škofji Loki leta 1864.
zopet: „Za Jezusom je edino moje upanje Marija!"
Jeli na svetu Marijin častilec in sploh kak veren katoličan, ki bi ne pritrdil tem besedam ?
Veren katoličan mora priznati, če hoče biti pravičen: „Za vse kar imam, kar sem in kar
njo, ki je »zdravje bolnikov". Pripovedovalo bi nam to nemo zidovje, koliko izpreobrnjencev je tu zahvaljevalo ^pribežališče grešnikov", ker so po njeni priprošnji dobili mir vesti.
Med neštevilnimi dokazi milosti, ki jih Je izkazala Marija, navedimo danes čudapolno m
ganljivo zgodbico. Popisal jo je 1. 1898. v svojem pismu nek francoski pater družbe Jezusove do svojega nemškega tovariša. Zato smemo verjeti, če tudi ima zgodba samo človeško verjetnost, da je resnična. Pismo slove:
Mesto Marzelj (Marseille) na Francoskem pač ne spada med ona mesta, o katerih bi smeli trditi, da je njega prebivalstvo posebno pobožno in verno. A vkljub temu so tudi v tem mestu plemenite in dobre duše. Včeraj sem obiskal neko družino in ginjen sem jo zapustil. Izvedel sem sledečo spodbudno dogodbo:
Ob Kanarskih otokih se je pred šestimi meseci ponesrečila neka francoska ladja. Veliko število potnikov in pomorščakov je utonilo v valovih. Komaj dvajset oseb je bilo rešenih, med njimi tudi neki častnik. Ta je bil rešen na čudapolni način.
Več ur se je že boril z valovi. Dasi je znal jako dobro plavati, bil bi kmalu utonil, ker so mu moči že pojemale. A kar naenkrat zadene z glavo na neko trdo stvar. Nevedč, ob kaj je zadel, je pograbil za stvar. Videl ni ničesar, ker ura je bila 11 zvečer, in noč nad vse temna.
Stvar, katere se je držal, so zanesli s častnikom vred morski valovi na obrežje v neko jamo, kamor je priplavalo tudi šest drugih ponesrečencev.
Ko je napočila jutranja zora, je zagledal častnik stvar, ki ga je rešila gotove smrti v morskih valovih. Strmel je in ž njim vred i njegovi rešeni tovariši. Rešilen zanj je bil namreč — star kip Matere božje, ob katerega je ponoči zadel in katerega se je oklenil ter srečno priplaval na morsko obrežje. Iz dna duše se je zahvalil Mariji — po kateri je bil rešen gotove smrti v morskih valovih.
A čudno! Pri tej rešitvi je bilo še drugo
čudno »naključje". Osemletna hčerka rešenega častnika je že dlje časa vsak večer, predno je zaspala, molila molitvico, v kateri je prosila Brezmadežno, naj varuje njenega očeta. Molitvico je zložil hčerki oče sam.
Oni večer, ko se je ponesrečila ladja, na kateri je bil oče častnik, se je pa mati, čast-nikova žena, nenadoma vzbudila iz prvega spanja. Spomnila se je takoj, da je hčerka ta večer pozabila moliti molitev za očeta na morju. Mati je vstala, zbudila hčerko in jo spomnila, naj moli vsakdanjo večerno molitvico za očeta. In hčerka je molila očetovo molitvico „Po-močnici kristjanov", naj ščiti očeta.
In, glejte, čudo! Ravno ob uri, ko je hčerka pričela moliti, je oče zadel na Marijin kip, kateri ga je rešil.
Ko so na otoku doznali o res čudežni rešitvi častnikovi, prišli so s sprevodom po Marijin kip. Tamošnji škof bi bil rad obdržal ta čudežen kip, a pobožni časnik se ni hotel ločiti od Marije, po kateri je bil rešen na tako čudežen način.
Ravno to jutro, piše jezuit, je vsa rodbina opravila božjo pot k Materi božji in bila pri sv. obhajilu. Čudežni kip sem ogledal osebno in ga imel v rokah. Izdelan je iz papirnate tvarine in je visok 40 do 50 centimetrov. Pač lahko upravičeno vprašamo, kako je bilo na naraven način mogoče, da je tako mala stvarica toliko časa obdržala popolnoma utrujenega moža nad vodo?
Tako slove patrovo pismo.
Matere ! Učite svoje otročiče v nežni mladosti sklepati ročice in pobožno moliti k Mariji. Če boste tako ravnale, prepričane bodite: ložje bodo otroci ohranili svojo nedolžnost in božji blagoslov bo nad vašimi družinami.
Brezmadežni Devici slava!
(V spomin Marijine slavnosti, ki so jo obhajale vse ljubljanske Marijine družbe 20. novembra 1904

Marijin dan, prelep, krasan, prehitro si od nas odplul, spominov slo si v dušo vsul, začrtal si poteze jasne, naslikal si prizore krasne. Res, bil si lep, bil si krasan, Marijine proslave dan.
Popoldan je — — Kristalno čist je nebni svod, ni dokončan še solnca hod, počasi, zložno se pomiče, kot da mu je ločitve žal, in z žarki zemlje se dotiče, poljublja senco zemskih tal, in pazno kot zvedav otrok po velemiru zre okrog.
Zdaj - zdaj Brezmadežno zazre in žarkov tisoč vanjo vpre; poljublja ž njimi kip Marije, krog glave venec zlat ji vije. Kako je lepa, divna, krasna! — Sinovi zvesti jo neso — ob vznožju lilije cveto; otrčk jo spremlja pesem glasna. Iz tisoč vernih src doni: „Marija, mati naj živi!" Sinovi, hčere Materi slede. Vsem častni znak na prsih sije, ponosno gledajo na kip Marije in potom ji prisego govore. V svetišče je dospel sprevod.
Akordov sto se združi v melodijo, ki v valčkih mehkih plove pred Marijo. Za spevom spev vzhiteva pred oltar. Brezmadežni v podnožje siplje dar, In verno ljudstvo poje in prepeva,
da strop odmeva. Čnj, pesem ta razločno govori :
„SIovenski rod Brezmadežni živi!"--
Končano je. Marijin kip nak ljudstvom zablesti, „Magnificat" — slovesno sadoni. Srce se taja, spev ti v dušo lega, in zdi se ti, da si se vzpel v nebo, veselja solza orosi oko.
Kar je v svetišču kip Marijin bil, večerni mrak naravo je ovil, noči kraljica je na svod priplula, da pred Marijin kip bi žarke vsula.
Zdaj jo zazre. Milobna luč Brezmadežno obsije, čarobni žar ji slave venec vije. In zvezd nebroj na nebu zamiglja. Kako se gibljejo v višavi jasni, zvrščujejo nad kipom v slavolok se krasni nad njo, ki čista je, brez madeža. In dalje, dalje se sprevod premiče, Brezmadežno proslavlja petja glas, gorečih sveč ognjen se vije pas. Brezmadežna med cvetkami stoji, na zemljo gleda, zemljo blagoslavlja — slovenski rod pa kliče in ponavlja: „Brezmadežna Devica naj živi!"
S. Elizabeta.
Večna molitev v lavantinski škofiji.
„Družba vednega češčenja" za lavantinsko škofijo je izdala drobno knjižico (cena 10 vinarjev) z naslovom: »Večna molitev na čast presvetemu Rešnjemu Telesu v lavantinski škofiji." V njej je najprej lep in spodbuden pouk
0	potrebi češčenja Najsvetejšega, potem so d o-
1	o č b e, kako naj se molitev opravlja, za tem pa razgledno kazalo molitvenih dni po raznih
cerkvah in kapelah škofije. Molitveni dnevi se razdeljeni tak6, da pridejo župnije ene dekanije zaporedoma na vrsto. Večje župnije imajo dva, največje pa tri dni skupaj molitven dan, da se izpolni celo leto. — Pričela se je večna molitev 1. adventno nedeljo v predmestni fari sv. Magdalene v Mariboru, kjer so prevzvišeni knezoškof sami izpostavili presv. Rešnje Telo.
mo
Iz Rima, 29. nov. Dants, ko berete to moje skromno pismo, je preteklo ravno mesec dni, odkar sem stopil na to sveto zemljo večnega mesta. Prvi dan sem marsikam zašel po teh mnogebrojnih ulicah in potih, pa če je bila tudi to izguba pravega pota, vendar ni bila izguba časa in veselja Saj sem si mislil: po vseh teh neštetih potih in ovinkih so bržkone hodili oni veliki rimski blaženci, ki se sedaj že vekomaj veselč pri nebeškem Očetu. — Ali po preteku štirih tednov je dobilo rimsko mesto tudi zame že bolj domače lice. Najrajše me ob prostem času zanese noga tja k veličastni cerkvi sv. Petra. Kako veličastno be moralo biti na tem svetem kraju šele osmega decembra letošnjega leta, ko se že cele mesce razgrinjajo okraski in pritrjujejo električne luči po vsem mogočnem prostoru. Vsak svetniški kip, katerih je v stenah postavljenih vsepolno, se bo žarel v svetlobi in umetnem cvetju. Nad vse krasno je ozaljšana bronasta soha sv. Petra, ki stoji na desni strani njegovega groba. Ali cerkvena slovesnost bo gotovo še daleko presegala to zunanjo lepoto in svečanost. Po vseh rimskih cerkvah pa se sedaj vrše nekaki tridnevni misijoni, pri katerih naj bi ljudstvo molilo zlasti za to, da bi jim Brezmadežna izprosila solze spoznanja in žalovanja nad grehi. V kateremkoli času ali v katerokoli cerkev stopim, nobene ne najdem brez molilcev. In nekam toplo mi je pri srcu, ko vidim med njimi tudi moške kakor ženske, gosposke kakor preproste osebe. Kdor v Rimu moli, ta moli v resnici in duhu; ali pa se vede tako, da bi bilo zanj in za cerkev bolje, da je zunaj nje. Kjer je mnogo solnca, tam seveda ne more biti brez sence. V naši cerkvi „S. Maria deli' Anima" pa se od ranega jutra do zadnje svete maše ob osmi uri neprenehoma vrste pobožni
molivci drug za drugim in marsikdo izmed teh prejme tudi sv. Rešnje Telo. Ko sem že pri „Animi", naj omenim še to veselo vest, da je naš kolegij, oziroma njegov rektor, prejel včeraj, 18. nov., od sv. Očeta njegovo lastno veliko fotografijo z lastnoročnim podpisom In zakaj? Naj pojasnem vrstice, ki so bile sliki pripisane v latinskem jeziku. „V spominu, da smo bili ravno pred dvajsetimi leti 1884. leta 18. novembra kakor mantovski škof, gost Vašega kolegija ,dell Anima', pošiljamo Tebi (rektorju) in vsem, ki so s teboj, apostolski blagoslov." Kako živ in hvaležen spomin za tako majhno gostoljubnost enega dnč, ki so ga preživeli sv. Oče v „Animi". Mimogredč povem še to, da so tudi naš prevzvišeni gospod knezoškof po svojem zadnjem obisku v tem kolegiju še vsem gg. kaplanom v najlepšem spominu; »to je prijatelj sv. Očeta" se je nekoč izrazil rektor sam. — Sedaj pa še nekaj, kar bo kakor nalašč za Vašo misel. Na gregorijanskem vseučilišču, kamor hodim poslušat cerkveno pravo, je sloviti učenjak P. Wernz zlasti toplo govoril o Marijinih kongregacijah in njih blagodejnem vplivu. „Edina pot v sedanjih razmerah, po kateri bi mogli rešiti mladino, zlasti visokošolsko, je na eni strani Marijina kongregacija, na drugi pa javno predavanje o verskih rečeh, kamor naj bi prihajali v prvi vrsti oni, ki se po nepotrebnem mučijo z mnogimi dvomi in presodki o veri in cerkvi. Profesor bogoslovja na vseučilišču naj bi v gotovih dneh in urah prevzel to težko a hvalevredno nalogo." Tako sodi učeni pravoslovec. Kajneda, pri nas doma pa so, hvala Bogu, Marijine družbe že v jako lepem cvetu? Ne? Seveda, ravno pomladi, ko je vse v cvetju, je treba spretne roke skrbnega vrtnarja, da lepo uredi in prestriže neštete veje in vejice, da vzrasejo po njegovi volji. In za
to delo v Marijinih družbah se z Vami vred trudi še toliko drugih dobromislečih in gorečih src, da lepi uspehi gotovo ne bodo izostali. Jaz pa zasedaj ne znam pomagati drugače, kakor da v iskreni molitvi prosim obilnega blagoslova Vam in plemenitemu delu za Marijino družbo! Naposled sprejmite še najodkrito-srčnejši pozdrav od vdanega	Silvina.
Iz Rima. Velike slovesnosti so se vršile in se še vrše ta teden na čast Brezmadežni. Že 30. nov. so otvorili velik marijanski shod. Navzočih je bilo 11 kardinalov, mnogo nadškofov, škofov in drugih odličnjakov. Pozdravni govor je govoril kardinal Vanutelli. Sv. oče je poslal zborovalcem svoj blagoslov. — Začetkom tega meseca so otvorili mednarodno marijansko razstavo, katero je obiskalo na tisoče ljudstva. Najslovesnejše pa je bilo v večnem mestu na praznik Brezmadežne, 8. dec. Sv. oče je prišel z velikim spremstvom kardinalov, nadškofov in škofov, ki so iz vseh krajev prihiteli te dni v Rim v cerkev svetega Petra. Brezštevilna množica ljudstva ga je živahno pozdravljala. Sv. oče je odkril najprvo na kornem oltarju kip Brezmadežne, katerega so okrasili z novim diademom, v kojega je vpletenih 12 brilantnih zvezd, nato je daroval pontifikalno sv. mašo in podelil nazadnje papežev blagoslov. Na posebnih prostorih so prisostvovali sv. maši rimski plemenitaši, grofica Trani in poslaniki tujih držav pri Vatikanu. Ob '/« na 1 se je papež povrnil v svoje stanovanje. Zvečer so bile vse cerkve po mestu, samostani in mnogo drugih zasebnih stanovanj, krasno razsvetljene. Nepregledna množica je hodila po mestu in si ogledovala razsvetljavo.
V	Florenci so napadli ondotni socialni de-mokratje ondotne bogoslovce in jih trpinčili. Pobijali so cerkvena okna s kameni, razbili po mestu več svetniških kipov in jih oropali lepotičja in vseh dragocenostij. Orožniki so zastražili stolnico, da niso mogli vdreti vanjo. Nekega bogoslovca je hotela surova druhal vreči v reko Arno, a se mu je posrečilo ubežati. Vzrok teh izgredov je propad socialistov pri zadnjih volitvah.
V	Mariboru so pričeli na prvo adventno nedeljo vedno češčenje presv. Rešnjega Telesa v predmestni župni cerkvi sv. Magdalene. Pre-
vzvišeni gospod knezoškof so sami izpostavili Najsvetejše in potem darovali tiho sv. mašo. Cel dan so prihajali verniki v obilnem številu častit Najsvetejše. Do novega leta se bo molilo sv. Rešnje Telo v Mariboru in sosednjih farah, po novem letu bodo pričeli moliti je po deka-nijah, katerih je v lavantinski škofiji 24.
V	Litomericah je prestopil v katoliško cerkev protestanški pridigar in profesor dr. Ludovik Seidel. Obiskoval bo sedaj ondotno semenišče, kjer se bo učil bogoslovja in bo posvečen v mašnika.
Proč od Rima. Zelo se trudijo protestantje in njim podobni ljudje, da bi kolikor mogoče veliko katoličanov pripravili k odpadu. Dosegli so že precej uspehov, a vsi ti se ne dado primerjati z denarnimi žrtvami, katere so imeli. In zato zdihujejo protestanški pastorji po raznih shodih. Hudo so tožili na shodu, ki ga je imela „evangelska zveza" v Draždanih. Najbolj strupeni listi, ki delajo za protestan-tizem, so pa malo razširjeni, tako ima list „Wartburg" le okoli 1700 naročnikov. Tožili so, da se nekateri protestanški listi premalo brigajo za odpadništvo; da se mora imeti z ljudmi, ki jih hočejo pridobiti za čisti evangelij, veliko potrpljenja itd. — Tudi pri nas na Kranjskem pišejo liberalci v „Slov. Narodu* v smislu protestanških listov za odpad. Upajmo, da ne bo njihov poziv nobenega izneveril edino zveličavni katoliški Cerkvi.
V	Bolcanu se je vršil 24. novembra shod duhovnikov tretjerednikov in voditeljev III. reda. Ta prvi shod je bil dobro obiskan. Tirolski škofje so brzojavno pozdravili zborovanje, ki bo gntovo mnogo dobrih sadov obrodilo.
Volitve na Laškem so izpadle za revolucionarne stranke in za prostozidarje jako slabo. S pomočjo katoličanov, ki so se udeležili letos prvič volitev v večjem številu, je zmagala Gi-olittijeva (vladna) stranka. Zato kar pihajo jeze socialni demokratje in framasoni. Njih list „Revue" piše, da je bil izid za framasone zato tako ugoden, ker sta se zbližali Cerkev in država. Ravno sedaj tako zdibuje ta list, ko smo nameravali uvesti ločitev zakona in iztrgati Cerkvi šolo ter po zgledu naših francoskih bratov pričeti boj proti redovom, se je morala roditi ta satanska misel o spravi med

Cerkvijo in države, ki nam je prekrižala vse naše načrte. — To so odkrite besede o frama-sonskih namerah! — Sedaj se katoličani prav pridno udeležujejo občinskih volitev. V največjih irestih laških so dobili večino.
Iz Francoskega Framasoni postajajo vsak dan bolj predrzni ter žalijo najhuje verski čut francoskih katoličanov. Ministerski predsednik je že predložil zbornici načrt za ločitev cerkve in države. Da bode brezverska večina poslancev to odobrila, je umevno. — Par ški občinski svet pa je z 21 glasovi večine sklenil, da po
stavi brezvercu de la Barre spomenik ravno nasproti cerkvi Jezusovega Srca, kamor Francozi najraje prihajajo. Imenovani človek je bil obsojen od francoske zbornice, ker je razbil podobo Križanega.
Kitajsko. Iz Šangaja poročajo, da so nedavno u.-mrtili ona dva morilca ki sta umorila belgijskega misijonskega škrfa Verhanghena.
Na Španskem se je sestavil poseben odbor najvplivnejših mož, ki bo deloval na to, da se iztrebi iz španske armade dvoboj Na čelu gi banje je baron de Albi iz Barcelone.
Duhovniške vesti v ljubljanski škofiji: Gospod Jožef Knific, župni upravitelj v To-mišlju je postal prvi župnik v tej novi župniji. V nedeljo 27. pr. m. so ga presvetli gospod knezoškof slovesno umestili. Slavnosti se je udeležilo mncgo vernikov. — G.Alojzij Podobnik, župni upravitelj v Gojzdu pri Kamniku je postal župnik ravnotam. Župnija Žabnica je podeljena g. Karolu Č i k, mestnemu kapelanu v Višnji gori Predsednik „Katol. društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani" je postal g. katehet Alojzij Stroj, podpredsednik pa g. profesor dr. Alfonz L e v i č n i k.
Umeščen je bil v ponedeljek 12. t. m. na župnijo Gojzd č. g. Alojzij Podobnik.
Umrl je v Planini pri Postojni knez Wi n -dischgraetz. Bil je jako odločen katoličan, ki se ni nikdar sramoval očitno pokazati svojega verskega prepričanja. Pri vseh večjih prireditvah katoliških je stal v prvih vrstah Kako ga je vse spoštovalo, je pokazal veliki pogreb 1. dec. Pokopali so ga ob spremstvu 15. gg. duhovnikov naš presvitli gospod knezoškof, ki so mu v slovo govorili ganljiv nagovor ob grobu. Pokoj njegovi duši!
Novo pokopališče so dobili v Krškem. Blagoslovil jo je ondotni g. mestni župnik Ivan R e n i e r.
V	Šmartnem pri Slovenjem gr dcu so imeli mladeniči štajerski veliki shod. Udeležilo se ga je nad 300 vrlih fantov in lepo število slov en skih mož
Duhovske vesti iz Štajerskega. Umrl je v Mariboru bcgoslovec prvega letnika g. Anton G o r i č a n. Župnik v Zavcdnjem je postal g. Ivan R o ž m a n, dosedaj kapelan v Mozirju, župnik v Polju pa g. Anton Drofenik, kapelan pri Mali Nedelji.
V	Celovcu je slovesno blagoslovil n estno župno cerkev mil gospod knez in škof dr. Kohn. Cerkev se je popravila s prispevki dobrotnikov.
V	Dolenjivasi pri Ribnici so blagoslovili novo zastavo za dekliško Marijino družbo.
V	proslavo Brezmadežne so se vršile tudi po naši deželi lepe slovesnosti, posebno v Ljubljani. V stolnici so 8. dec. opravili pontifikalno sv. mašo premilostni gospod knezoškof in podelili koncem sv. opravila vernikom papežev blagoslov. — V frančiškanski cerkvi so imeli vso devetdnevnico lepe cerkvene govore v čast
Brezmadežni! Na praznik je daroval slovesno sv. mašo mil. g prelat in generalni vikar Flis. Med sv. mašo je na koru svirala vojaška godba. Ob 6. zvečer so priredili frančiškanski bogo-slovci slavnosten večer, pri katerem so v šestih jezikih (latinsko, slovensko, nemško, hrvaško, češko in laško) proslavljali nebeško Kraljico. — Prav lepo so praznovali tridnevnico z govori v cerkvi presv. Srca in Jezusovega na Rakovniku. A tudi na deželi niso zaostajali v po-božnosti in slavnostnih prireditvah. Slavnostne večere so napravile Marijine družbe na dan 8. dec. v Kranju, Radoljici, Školji Loki, v Kamniku in Novem mestu pa 11. t. m. Slovenci na Dunaju so 11. dec. praznovali to slavje v prenovljeni cerkvi sv. Antona s cerkvenim govorom in z nabožnimi pesmimi o devici Mariji. Hrvatje v Zagrebu pa so na čast Brezmadežne ^kraljice hrvaške" z zastavami 7., 8. in 9. okrasili svoja poslopja. Tako je slovensko ljudstvo pokazalo tudi ob tej priliki, kako časti in ljubi Brezmadežno.
»Brezmadežna Devica" je naslov drobni knjižici, ki je izšla ravno pred praznikom brezmadežnega spočetja. Spisal jo je Jožef Valja vec, duhovnik selezijanske družbe. Cena 20 vinarjev-Priporočamo.
* *
Iz Predoselj nad Kranjem. Po pravici se je dne 30. oktobra naša župnija odela v praznično obleko. Saj ie imela v svoji sredi ljubljenega nadpastirja, premilostnega gospoda knezo-škofa, ki so nam prišli blagoslovit krasno novo zastavo mladeniške Marijine družbe, in z novim ognjem ogret Marijine sinove skoro cele kranjske dekanije, ki so se zbrali tukaj k lepi slovesnosti. Prišli so premilostni knezoškof že v soboto popoldne, in so ta dan, kakor tudi v nedeljo zjutraj obilno spovedovali, ob 10. pa so imeli tudi pridigo. — Popoldne tega dneva pa se je razvil v veličasten praznik Marijin. Mladeniči Marijinih družb kranjske dekanije so se začeli zbirati na okrašenem prostoru pred župniščem, da se od tod s svojim nadpastirjem podajo v cerkev. Zbralo se jih je nad poldrug sto. Sijaj slovesnosti so povišale družbene zastave iz Gorič, Preddvora, Šenčurja in Smartna pri Kranji, ki so spremljale v cerkev svojo novo tovaršico, katera je bila sedaj
še zakrita. Ko stopimo v cerkev, nam iz zelenja umetno spleteno ime Marijino, viseče na vencih izpod cerkvenega stropa, jasno oznani, da se tu zbrani mladeniči hočejo danes na slovesen način pokloniti svoji Materi. Sedaj najprej premilostni gospod knezo-škof blagoslovijo* novo zastavo, ki se koj na to ponosno dvigne sredi svojih krasnih tovarŠic. V govoru, ki na to sledi, kažejo Presvetli na boj, ki ga mora bojevati dober mladenič med današnjim svetom. Pokažejo mladeničem njihove sovražnike (slaba tovaršija, ponočevanje, pijančevanje, nečistost), pa dajejo mladeničem tudi srčnost, ko jim pokažejo še močnejše prijatelje njihove (dobri starši, duhovniki, Marija sama). Zares, ta misel mora osrčiti mladeniča, če mu hoče začeti upadati pogum. V cerkvi so imeli mladeniči odločen primeren prostor v prezbiteriju, ki je pri nas kaj obsežen; semkaj so si mladeniči prinesli tudi harmonij, in tukaj sami odpevali pri petih litanijah, nazadnje pa še zapeli zahvalno pesem. Na to se zopet razvije sprevod iz cerkve, da spremimo ljubljenega nadpastirja nazaj v župnišce. Pri slavoloku pred župniščem se vstopijo mladeniči s svojimi zastavami v špalir, in tukaj se Pre-milostnemu zahvali predsednik Marijine družbe s krepkimi, navdušenimi besedami.
Premilostni so bili vedno veseli teh odločnih besed iz ust mladeniča, ter so se slednjič s par osrčujočimi besedami poslovili od sinov Marijinih.
Naša Marijina družba ima poglavitni praznik Vnebovzetje Marijino, in kot drugega patrona svetega Alojzija. Zato tudi nova zastava nosi te dve podobi. Podoba Marijina je vezana na zlatem bro-katu, in obdana z bogato zlato-vezanim nakitom. Na prvi strani se med okraski vije trak z napisom: „Sinovom svojim kaži pravo pot!", druga stran pa nosi napis: „Mladeniška Marijina kon-gregacija v Predosljih, ustanovljena 1. 1896". — Lepoto zastave povzdigne še belo-rdeč trak z napisom : „V Marijinem letu 1904". — Da smo si mogli napraviti to krasno zastavo, ki stane nad tisoč kron, imamo se zahvaliti umrlemu županu g. Janezu Zabretu, ki nam je naklonil velik dar v denarju, in pa našemu nepozabnemu umrlemu
župniku č g. Jožefu Kerčon-u*, ki nam jeza -- {
*) Ker je 27. aprila 1003 v Predosljih umrli župnik i Jožef Kerčon kot nunski katehet v I.oki že pred pol sto- g letja deloval za zopetno oživljenje Marijinih družb, izdal | leta 186S družbeni molitvenik „Pravi Marijin služabnik", in I
napravo zastave volil še večji znesek v svoji opo-l roki. Naj prejemata oba ta častilca Marijina pla-1 čilo pri njej v nebesih!
V Polšniku, v litijsko-šmartinski dekaniji J na desnem bregu Save, med žel. postajama Sava; in Zagorje ob južni železnici smo letos zidali novo, cerkev v spomin petdesetletnice razglašenja Marijinega brezmadežnega spočetja. Zato smo se fa-J rani že pripravljali celih šest let Vsega druzega*j smo dovolj nabavili, samo z denarjem smo bili,-bolj slabo založeni, a zaupajoč na božjo in Marijino pomoč smo vendar letos začeli. Rekli smo:! „Za Marijino čast, naj velja, kar hoče, vsaj bo? gotovo Gospod in njegova brezmadežna Mati z\ nami!" Trkali smo na dobra srca, a ta niso bila] trda, in dobre roke so položile marsikateri dar,j za cerkev.in Marijin oltar. A še moramo trkati," ker imamo še mnogo poravnati in za potrebno| cerkveno opravo skrbeti, da bo cerkev dostojnoj bivališče našega Gospoda in brezmadežne Gospe! lurške.
Delo smo začeli drugo nedeljo po Vel. noči. Razrušiti smo morali staro cerkev, ki je stala že nad 400 let, kopati je bilo treba za temelj in vso prst stran voziti in 3. majnika se je položilo prvo kamenje v temelj. Binkoštni ponedeljek je bil že posvečen temeljni kamen od velč. g. dekana Antona Žlogarja in zahvalno nedeljo 6 nov. bilo je delo toliko dovršeno, da jo je isti velč. gospod cerkveno blagoslovil.
Ljubi Marijini častilci, ne veste, kako je bilo pri nas ta dan lepo in veselo! Cel teden smo pri-pripravljali v cerkvi in okrog nje. Postavili smo za silo noter tri stare oltarje. Dekleta so napletle mnogo lepih vencev za cerkev, oltar in mlaje. Fantje so postavili mlaje in kupili nove zastave. Zahvalno nedeljo se je zbralo mnogo vrlih častilcev Matere božje. Ko se je izvršilo cerkveno blagoslovljenje prenesli so č. gospodje v procesiji iz« lurške kapelice sv. Rešnje Telo, dekleta Marijine družbe pa prelepo podobo Marije lurške za veliki oltar. Marsikatero oko se je rosilo ob tem slovesnem sprevodu. G. dekan so nam kratko razložili pomen cerkvenega blagoslovljenja in nas
s svojimi govori kakor posebno z izdajanjem več „Smar-nic" se v svojem dušnopastirskem delovanju pokazal posebnega častilca Marijinega, prinaša danes pri tej priliki ^Bogoljub" svojim bralcem njegovo podobo.
(Opomba uredništva.)
j&vnemali za Marijino češčenje in ljubezen, potem so opravili v novi cerkvi prvo slovesno sv. opravilo ob asistenci 8 duhovnikov, na koru so pa 'prav lepo peli domači pevci in gospodje iz Ljubljane. Reči moramo : „To je bil res Gospodov in Marijin dan!" Tem potem zahvaljujemo vse dobrotnike iz sosednih župnij, Šent Jurija, Gonjšice Dol, Smartna, Save, Litije, Ljubljane in drugod, |ki so nam pri cerkvi pomagali na ta ali drugi k način. Ljuba brezmadežna Gospa naj Vam vsem svoj materni blagoslov da! — Vsi drugi dobri Marijini častilci pa pridite radi v naše gore in pokažite za Marijo dobro in vneto srce! Glejte, naša nova cerkev je prva v naši škofiji, ki je po-| svečena Marijinemu brezmadežnemu spočetju in ,lurški Gospej.
Glas iz Marijine družbe v Trstu. Skromne . naše moči ne premorejo popisati zadostno čustev, |katera tc dni navdajajo naša srca. Dnovi, tedni, f meseci so že minili, in kako nam je še v živem spominu slovesnost skupnega obhajila po opravljenih duhovnih vajah v lanskem letu. Tedaj so sam premil. škof darovali v naši sredi neprecenljivo nekrvavo daritev in podelili nam svoj pastirski blagoslov. Ni bilo dolgo temu — ob prazniku Marije Milostljive naše zaščitnice — ko so se zopet v armenski cerkvi mudili med nami, potrdili novo izvoljeni odbor naše družbe ter govorili nam o ljubezni, katero morajo gojiti Marijini otroci do svoje nebeške Matere in o pokorščini, katero smo dolžne svojemu višjemu duhovnemu pastirju. O da bi ta zadnji opomin o pokorščini in udanosti ostal globoko vtisnjen v našem srcu. Kako neki hočemo Mariji dopasti, ako ne spoštujemo in se zaupno ne pokorimo volji njega, ki je naslednik apostolov — katerega je postavil naš Zveličar v višjega pastirja naših duš — ki bo kakor tak moral po besedah apo-stolovih dajati račun za naše duše!? Njegovo dobro voljo, in ljubezen do nas ali nismo spoznali še posebno v okolščini, da je postavil na čelo naši družbi blagega skrbnega in vzornega voditelja, preč. g. kanonika Fr. Kosca. Ta gospod, če ravno že v letih, s kako mladeniško ognjevitostjo navdušuje nas ob mesečnih shodih k verskemu in čednostnemu življenju! Posebno skrb, ki jo ima do nas, pokazal pa nam je te dni, ko nam je priredil v čast Brezmadežni duhovne vaje in poklical v ta namen za govornika č. o. Alkan-
tara iz Novega Mesta Kako so se lepo vsi shodi vršili ob času in v kraju, da nam se jih je bilo možno udeležiti v obilnem številu. Tisočerna hvala za vse to našemu dobremu voditelju! — Cerkvene govore držal je č. oče, — kateremu se tudi ne moremo dovolj zahvaliti — pet dni zaporedoma začenči z 20 t. m. Zadnji dan pa, med mašo in pred splošnim obhajilom polagal nam je vneti govornik na srce, naj se medsebojno ljubimo In res te ljubezni poleg pokorščine do svojih predstojnikov nam je najbolj treba. Kajti težko ima katera Marijina družba na Slovenskem toliko nujnega in važnega dela kakor ravna naša družba. Na tisoče slovenskih deklet mudi se v tem mestu v različnih službah. Kolike so nevarnosti za nji hovo vero in poštenje. Naša družba pa ima ravno to posebno nalogo, da nedolžna dekleta varuje, izgubljena pa rešuje. Kako ji bo neki mogoče izpolniti to nalogo, Če med njenimi družabnicami ne vlada ljubezen in mir More li uspevati — ali sploh obstati kraljestvo med seboj razdeljeno.'' Nikakor. Vsaj tako zatrjuje Zveličar naš. Torej tudi ta opomin o ljubezni in o miru naj ostane globoko ohranjen v naših srcih. Gotovo se to zgodi. Saj naša srca so te dni vsa pripravljena slediti kamorkoli Zveličarju našemu. Pesem ange-ljev ob rojstvu Zveličarja: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje" naj se te božične praznike tudi v naši družbi in v naših srcih vseuprek razlega. Ob koncu naj bode še izrečena srčna hvala požrtvovalni učiteljici v petju gospici Reichman. Kako lepo so te svete pesmi o božjem hramu donele in nam segale v srce. Sveto navdušenje, ki se je pri tej priložnosti porajalo v naših srcih, — da bi nikdar — ne zamrlo!
Op. ur. Iz vašega dopisa spoznamo in tudi sicer smo že slišali, da je pri Vas nekaj škofu ne-pokornih „Marijinih hčera". Ako se niso v teh duhovnih vajah poboljšale in uklonile, zaslužijo pač, da se iz njihovih družbenih trakov spletejo vrvice, s katerimi se poženejo iz svetišča Marijine družbe, katerega skrunijo, kakor je nekdaj Gospod pognal nevredneže iz svojega tempelja.
Iz Zapog. No, pa dajmo še mi enkrat malo glasu od sebe! Mi se sicer ne moremo ponašati s kakimi mogočnimi slavnostmi, kakor se drugod, ker nas je malo. Uni teden smo pa imeli tudi tako lepo slovesnost, da jo že lahko naznanimo svetu. Obhajali smo sv. m is i j on, ki sta ga vo-
dila č. gg misijonarja Nežmah in Flis. Ljudje so se ga tako pridno udeleževali, da so bili večinoma vsi skoro pri vseh pridigah. Tako je tudi prav. Le tisti imajo od misijona pravi dobiček in opravijo prav dobro skesano izpoved, ki so pri kolikor moč mnogih pridigah. — Sklepna slovesnost in procesija, katere se je udeležilo 9 duhovnikov z g. dekanom iz Kranja, je bilo pa za Za-poge naravnost imenitna. — Zadnja dva dneva smo po skupnem sv. obhajilu tudi skupno molili ono molitvico s popolnim odpustkom za zadnjo uro in se tako vsi naenkrat tega preimenitnega odpustka udeležili. V ta namen so se ljudem prej razdelile podobice z ono molitvico. Teh podobic se je doslej prodalo, kakor nam je urednik ^Bogoljubov" povedal, že celih 15.000. Le po njih še naprej! — kot sad sv. misijona se je takoj po misijonu vpeljala prenovljena družba treznosti. Že davno zaželjene sprejemne podobice te družbe se menda ravno sedaj izdelujejo, in mi jih hočemo kar frišne porabiti.
Zahvale za uslišano molitev.
A. B. iz Kranja se zahvaljuje milostnemu Jezu-ščku iz Prage, Materi milosti, sv. Jožefu in sv. Jožefu in sv Antonu, za srečno izvršeno operacijo. — S. I. v Šk. L. sv. Blažu, sv. Antonu in sv. Jožefu za ozdravljenje po opravljeni devetdnevnici. — Marijina družab-nica iz Lj Jezusovemu in Marijinemu Srcu za pomoč v bolezni svoje sestre in za pomoč v zadevi dobrega imena. — I. G. z Jesenic, Jez. Srcu. Sv. Duhu, Materi dobrega sveta za uslišano molitev. — F. R. iz Ljublj. Srcu Jez. in Mar.,, sv. Ani, Sv. Antonu Pad, sv. Frančišku Pavi. za pomoč v velikih stiskah. — M. O.Je«. Srcu in brezm. Devici za dušne milosti v sv. misijonu. — M. N. Sveta dolžnost in obljuba me veže, da izrekam zahvalo za uslišano prošnjo Mariji brezmadežni in sv. Antonu Pad. in sv. Luciji za ozdravljenje oči.
pozor!
Kdor želi „Bogoljuba" razširjati, lahko dobi zadnje (24.) številke, ki bo izšla 28. decembra, • toliko izvodov zastonj, kolikor jih'želi. Samo piše naj na karti Upravni št v u „Bogoljul)a" v Ljubljani: »Pošljite mi.....iztisov „Bogoljul)a" za agitacijo brezplačno!" Spodaj naj zapiše natančno svoje imč, bivališče in pošto. — Te iztise naj potem razdeli zopet zastonj tistim, katere želi pridobiti za naročnike.
Oblastem odgovoren: Ivan Rakovec.

Prihodnja številka izide v četrtek, 29. decembra.
Katoliška Bukvama v Ljubljani [
priporoča sledeče nabožne spise:
H A FA E L
ali nauki in molitve za odraslo mladino.
Spisal Jožef Kerčon, duhovni svetovalec.
- Drugi natis. -
fJajboljši inolitvenik s pouki za odfasle mladeniSe in dekleta.
Cene: Platno z rudečo obrezo K 1-50, usnje z rudečo obrezo K 160, usnje z marm. obrezo K 1'60, usnje z zlato obrezo K 2'—, po pošti 10 vinarjev več.
Nevesta Kristusova
ali podučna in molitvena knjiga ja
pobožne krščanske device.
Poslovenil /J. Pjartol, župnij, i o i Sesti natis.
Mfilitvenik. s premišljevanjem in mnogoterimi navodili za vse bogoljubne žene in dekleta.
Vfine: Mudeča obreza K 2-48, marm. obr. K2-48, zlata oereza K 3-40, po pošti 20 vin. več.
I
Filoteja
Sv. Frančiška Šaleškega ali navod k bojoljubnemu življenju.
Po izvirniku poslovenil Anton Kržič. pobožnim vernikom in vsem bogoljubnim dušam v spodbudo.
Cene: Rudeča obreza K 1'80, marm. obreza K 1"80, zlata obreza K 2 40, po pošti 20 v. več.
Pot v nebesa
ali življenje udov tretjega reda svetega frančišfa Serafinsfega, med svetom živijo. Spisal O. Nikolaj ^eznarič, frančiškan.
- Peti natis. -
Mfilitv. s potrebno razlago za slov. tretjerednike. Cene: Mudeča obreza K1-80, marm. obr. K1-80, zlata obreza K 2-40, po pošti 20 vin. več.
Ura
moliti in častiti lezusa v ved-nem češčenju presv. R.Telesa.
Sestavljena z nekaterimi molitvami za ude te prelepe bratovščine in sploh za vse častilce pri obiskovanju najsv. zakramenta ljubezni božje. Cena trdo vezani knjižici 40 vin., po pošti 5 vin. več.
Naznanilo' Veliki b°j v Vzhodnji Aziji mad belim
* in rumenim plemenom se je začel. Gotovo je, da bo boj dolgotrajen in krvav. Že dosedanji dogodki so razburili ves svet in tudi v slovenskem narodu vsi sloji z napeto pozornostjo zasledujejo bojne dogodke.
Odkar so azijske tolpe pred stoletji preplavljale naše dežele, morile in požigale po evropskih pokrajinah, še ni bilo tako velikega in pomenljivega boja med belim in rumenim človekom. — Zato seje odločilo založništvo „Dom in Sveta", da začne izdajati pod naslovom
Vojska na Daljnem Vzhodu
natančen popis boja in tamošnjih krajev.
To delo izhaja v snopičih po šestnajst strani dvakrat na mesec. Vsak snopič ima svoj zavitek. Preskrbljeno je, da bo delo bogato okrašeno z mnogimi slikami.
Da se more vsakdo naročiti na to velezanimivo delo, smo nastavili ceno kar najnižje. Naročnina za en letnik (24 snopičev stane K 4'80. Pol letnika (12 snopičev) K 2"40. Posamezni snopiči se dobe v bukvarnah po 20 vin.
Naročnina se naj pošilja edino le na naslov:
Upravništvo „Dom in Sveta" v Ljubljani.
t^	"O
ss «	-t
d.	—•
m S
S	O
SS D	T
C3	Z;
3	o
ca<	n<
IS
O C
Ss
S. N
'-S M SS B
i- S0 O hj
O
©<
63 a
9
GC
9
9
co	W
ro
S	«
<=>	~
g-	C
S	T3
_	3
s:	°
CD	3
g	3
CfC5	"1
ca	O
NI	D<
CO	fij
co
o	3.
S.
ooooooooooooooooo
o o o o o o o o o
IVAN KREGAR
pasar in izdelovatelj cerkvenega orodja in posode
Ljubljana, Poljanska cesta 15
(blizu Alojzijevišča) se priporoča v izdelovanje vsakovrstne
O
o o o o
o
o o o
q cerkvene posode in orodja * q
O O O O
o o o o o o o
i z zanesljive kovine po uzorcih ali lastnem načrtu v poljubnem slogu. Staro posodo popravi in prenovi, posrebri in pozlati; v ognju pozlatuje tudi strelo-vodne osti, vse po priznano najnižji ceni.
Po naročilu veleč, gospoda An dr. Cebašeka izvršil je za stolno cerkev liubljansko krasen, bogato pozlačen in ornamentiran lestenec v renesančnem slogu.
ooooooooooooooooo ooooooooooooooooo
o o o o o o o o o o o
p

f FBANJA CZERNT
i t t f t
umetniška vezateljica
v Stari Loki štev. 15
pri Škofii Loki
priporoča se v izdelovanje cerkvenih paramentov vsake vrste (kakor masnih otolek, oltarnih prtOV itd.) od najpriprostejše izvršitve do najfinejše slikarije z iglo in vezenje z zlatom.
f
Stari že obrabljeni paramenti se popravljajo najskrbnejše, da so zopet za uporabo kakor novi.
Vse tu navedeno se izdeluje po najnižjih cenah.
405 B 12—12
■Vir

"i n
ii
—
M«
::st:
9
i 11 v	•	v
Ali z e imas te-le knjige
9
[U II
[U
Križe* pot za Marijine otroke dobiš za 20 vin Če jih vzameš 50 vkup, pa vse za 7 K.
Alale dnevnice so pošle.
»Vodilo" za Marijine družbe. Prav pripravno vezano za moški žep; ima tudi eno sveto mašo in tri litanije. Velja 60 vin.
Molitvenik ,,Najboljša mati" ima v tretji izdaji skoro trikrat toliko branja kakor pa v prvi. Vsak častivtc M. in J. Srca ga ima rad — Ta molitvenik in še .Vodilo" zraven, oboje tiskano s tako velikimi črkami, da lahko bero vsake oči, velja le toliko, kolikor velja drobnočrkni molitvenik tudi sam zase; namreč v platnu rud. obr. K 1-50, v usnju, zlati obrezi K 2-— in v najbolj lepi vezavi K 3" - .
Vse te knjige dobiš pri vseh knjigotržcih, posebno v prodajalni Katol. tisk. društva v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 2 in pri založniku Fr. Bleiweisu v Lešah, p. Tržič.


•••• ••••
Ali ste že naročnik
»Slovenca"?I
Ako še ne, naročite si ga Jahko z
•••• ••••
• •M
vsakim dnem. Naročnina znaša za celo JIH leto le 26 K ali mesečno 2*20 K. Na- j;|j ročnina naj se pošilja upravništvu „Slo- JJS ven:a" v Ljubljani.
. Slovenec" je najbolj razširjeni slovenski dnevnik ter prinaša sedaj mej drugim zelo točna, najnovejša obširna poročila o rusko - japonski vojski.
Naročite si pa lahko tudi
samo sobotno izdajo
ki stane za celo leto 7 K, za pol leta 3 50 K. S tem si lahko oskrbite za vsako nedeljo obilico najraznovrstnej-šega berila.
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••s*
-••»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••v*
....... ...i... .................. ...........
• ••• • ••• • ••• • •••
M«
•••• • ••• • ••• • ••• •••• • •••
M« ••••
• ••• • •••