TRGOVSKI LIST
časopis firgoTino« Industrijo In ©£&rt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 1801)in, za V2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
"~nrmfri ~ n i mianrinriTr~i iir*—f - •	" tutoKits^^jemMUMMZVHMUVNBNUMaBMiHai
LETO xr.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi iilici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. —• Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, v soboto, dne 18. avgusta 1928.
Telefon št. 2552.
ŠTEV. 98.
Letošnja naša žetev.
Poljedelsko ministrstvo je sestavilo skupno cenitev naše letošnje žetve. Po tej cenitvi je bil letošnji pridelek krušnega žita obilnejši kakor v vseh letih od 1. 1920 do 1927.
Pridelek pšenice ceni letos kmetijsko ministrstvo na 28*7 milijona me-terskih stotov napram 15*5 milijonom v 1. 1927, ki nam je, kakor znano, prineslo slabo letino. Žetveni donos na hektar znaša po tej statistiki preko 14 meterskih stotov, dočim je lani znašal le nekaj nad 8 meterskih stotov, v razdobju 1928 do 1926 pa povprečno 10-9 meterskih stotov. *
Od ostalih vrst žita se ceni letošnji pridelek ječmena na 4 4 milijona met. stotov (lani 31), rži na 2 2 milijona met. stotov (lani 1-5) in pridelek ovsa na 3-9 milijona met. stotov (lani 2 0). Tudi v ostalih vrstah žita je bil pridelek znatno večji kakor lani. Te cenitve so morda nekoliko previsoke, vendar bo letina tudi tedaj rekordna, če bodo končne vsote za kakih 10% nižje.
Poljedelsko ministrstvo navaja tudi zanimivo primerjavo letošnjega pridelka s povprečnim pridelkom v razdobju 1920—1927. Tako je po tej primerjavi pridelek pšenice večji za 76-7%, pridelek ječmena za 30-8%, pridelek rži za 20% in pridelek ovsa za 24*756.
Kakor je razvidno iz gornjih podatkov nam je bilo, če so tudi notranje prilike še tako nevšečne in žalostne, vsaj nebo milo. Pri tem se nam pa vsiljuje vprašanje: Ali bodemo v stanju primerno vnovčiti, kar nam je dala narava?
V	zadnji številki smo pisali o pomanjkanju vagonov, ki ima že sedaj za naš izvoz usodne posledice. Veliki sklepi z inozemstvom se stornirajo, zadostiti se ne more niti najmanjšim naročilom. Izvozniki, pa tudi mali producenti so obupani, ker kljub intervencijam na najmerodajnejših mestih ni nobene pomoči. Izvoz je v popolnem zastoju,, lesna trgovina v položaju, kakor ga sploli ne pomni, a na ugledu in kreditu v inozemstvu smo izgubili že toliko, da je naš položaj na velikih mednarodnih lesnih tržiščih popolnoma onemogočen. Kaj naj rečemo spričo takšnih razmer o plasiranju nove žetve? Kaj nam pomaga rekordna žetev, kaj vsi darovi, ki jih nam nudi narava sama, če jih ne moremo vnovčiti? Čas bi že bil, da bi prišli vsaj v ministrstvu prometa do streznjenja in uvideli, da bodo te razmere, če se kmalu ne najde izhod iz situacije, imele katastrofalne posledice ra celo državo.
Za pobijanje nedopustn Danes stopi v veljavo naredba ministrstva trgovine in industrije 0 uvedbi obveznega legitimiranja vseh oseb, ki potujejo v svrho nabiranja naročil na blago. Lastniki podjetij, t. j. trgovci, industrijci in obrtniki sami, se morajo na vsakokratno zahtevo nadzornih organov legitimirati s katerokoli listino, ki nudi zadosten dokaz 0 tem, da so v resnici lastniki	ega trgovanja potnikov. podjetij, za koje nabirajo naročila; trgovski potniki pa se morajo legitimirati s posebno, od pristojne trgovske zbornice na predpisanem obrazcu izstavljeno legitimacijo. Legitimacije za potnike morajo preskrbeti podjetja sama. Glede podrobnosti za take prošnje glej »Trgovski list« z dne 14. avgusta 1928. * * *
Radi prestopkov proti ured trg< je vložila samo ljubljanska policija že nad 300 ovadb. Kdor je bil v nedeljo v kateremkoli kraju v ljubljanski oblasti, povsod je laliko srečal krošnjarje, ki so nemoteno krošnjarili, dasi je to v zmislu naredbe ministrstva trgovine in industrije z dne 25.	bi 0 odpiranju in zapiranju >vin julija t. 1. izrecno prepovedano. Mar imajo varnostni organi dvojna očala? Zakaj pri določilih proti trgovcem strogost do absurdnosti in smešnosti, pri določilih v zaščito trgovcev pa očitno bojkotiranje in preziranje zakonov?
PROPAGANDA ZA PRODAJO DOMAČIH IZDELKOV.
Kako se ta propaganda V Avstriji vrši, smo pisali že dvakrat. Sedaj beremo, da bo izšla v Avstriji knjiga, ki jo bodo poslali vsem gospodinjam na Dunaju in^ v onih krajih Avstrije, ki štejejo več kot 4000 prebivalcev. V tej knjigi bo zapisano vse, kar sc tiče izvora v prodajo prihajajočega blaga. Večkrat so namreč poudarjali, da gospodinje, ki izvršijo ca. 80 odstotkov vseh nakupov, ne vedo, ali je to ali ono domač izdelek, in da torej večkrat ne morejo kupiti domačega blaga, kakor propaganda to zahteva. Knjigo bodo v teku novembra razdelili v 800.000 izvodih, brezplačno; poleg splošnih navodil o potrebi pospeševanja prodaje domačega blaga v zvezi z oblikovanjem trgovske bilance bo vsebovala knjiga izvor posameznih vrst blaga po vrstni razčlembi. Tako skušajo pomagati Avstrijci svoji domači industriji.
LESNI TRG V TURČIJI.
Potrebo Turčije na stavbnem lesu krije v pretežnem delu domača produkcija, čeprav je domači les bolj slabše kvalitete. Borovino pa uvažajo izključno iz Ruinunije ter jo predelujejo v Smirni v zaboje za fige in rozine. Cena romunskega lesa je povprečno 60 turških funtov za kubični meter, a se bistveno podraži vsled uvozne carine v znesku 26 funtov. Švedska borovina, ki so jo prej uvažali, danes ni več konkurence zmožna.
ZAVOD ZA KREDITNO FINANCIRANJE NA FRANCOSKEM.
Pod vodstvom Societe Generale in več skupin francoske kovinske in dalje predelovalne industrije je bil z glavnico 30 milijonov frankov ustanovljen nov kreditni zavod z imenom: Societe Anonyme de Credit a 1’Iudustrie Francise. Novi zavod ima nalogo, da zalaga priklopljene mu industrijske skupine s cenenimi dolgoročnimi krediti. O takih zavodih v drugih deželah smo že poročali.
Ivan Mohorič:
Utisi s pota po Nemčiji.
Leverkusen. — Industrija anilinskih barv in farmacevtičnih proizvodov Bayer & Komp.
Autobus se je ustavil pred veliko palačo uprave I. G. Farbenindustrie A. G. preje Friedrich Bayer & Ko. Vstopili smo v palačo, kakršne nima noben vladar na kontinentu. Bajni sijaj in blesk marmora in moderne arhitekture. Skozi razkošne čakalnice in delovno sobo dr. Bayerja, ki ga menda vsak prebivalec kontinenta pozna, če ne drugače vsaj po njegovem aspirinu, smo dospeli v sejno dvorano. Tu nas je poždravil v imenu I. G. dr. F. Bayer, ki nam je razložil kratko zgodovino in razvoj podjetja ter načrt našega obiska, ki je bil vnaprej določen in nam na tiskanih vabilih razdan.
To velikansko podjetje ima svoj izvor pravzaprav v Barmenu, od koder se je začetkom 70. let največji del preselii v Elberfeld, kjer je leta 1881 dobil naslov A. G. Farbenfabriken vormals Friedrich Bayer & Ko. Ker pa razpoložljiv prostor v Elberfeldu kmalu ni zadostoval za rapidno razvijajoče se tovarne, je bilo leta 1893 osnovano podjetje v Leverkusenu na Renu, 12 km za Kolinom. Podjetje spada od decembra 1925 v veliki koncern 1. G. Farbenindustrie A. G.
Bayerove tovarne v Leverkusenu j30 se razvile v kratki dobi poldrugega desetletja v ogromen kolos, ki zaposluje sedaj 8600 delavcev ter 2730 uradnikov. Med uradniki se nahaja 390 kemikov, 70 inženjeTjev, 22 zdravnikov, 715 tehničnih in 1400 trgovskih uradnikov. Najboljšo sliko o podjetju si čitatelj lahko napravi, ako navedem nekoliko številk o porabi surovin in prometa tonaže v njegovem pristanišču na Roni. Leta 1927 je podjetje porabilo 6 milijonov m' plina, 19 milijonov nr vode, 64 milijonov kvv-ur električnega toka in 56 milijonov mn stisnjenega zraka.
Ozkotirna železnica, ki vodi med posameznimi objekti v podjetju, meri 76 km, dolžina normalnih tirov pa znaša 25 km. Promet v pristanišču, ki je last tovarne, je znašal 366.000 ton dovoza in 168.000 ton izvoza. Razen tega je prejelo po železnici 320.000 ton blaga, oddanega pa je bilo 250.000 ton. Naša delegacija je najprej pose-tila anorganični oddelek in sicer cementarno in peči za mavcev cement, tovarne žveplene kisline, pražarne železnega kršca, nato obrate za pridobivanje medproduktov in monumentalno električno centralo, ki je bila zgrajena v dobi inflacije in o kateri se je ravnatelj Stempel, ki nas je vodil, ponosno izjavil, da ne stane niti ene marke.
Potem smo razgledali obrate, v katerih se izdelujejo nebrojne vrste anilinskih barv, skladišča stomilijonske vrednosti, od koder gredo pošiljatve po celem svetu. Ko smo zapuščali te tovarne, nam je bilo mnogo lažje razumljivo, koliko vlogo so igrale tajne teh podjetij med svetovno vojno in tudi pri sklepanju mirovnih pogodb, kjer se je izrecno zahtevalo, da izročijo Nemci antanti gotove recepte. Izročili so jih, vendar se zdi, da cela antanta od tega ni imela mnogo koristi, vsaj do danes se efekt teh sankcij v svetovni konkurenci še ni nikjer pokazal.	it.
Med objekti tovarne so nasajeni drevoredi in lepi parki, tako da človek popolnoma izgublja utis tovarne. Poleg upravnega poslopja se dviga sedaj nova šestnadstropna zgradba, ki je določena samo za izdelavo aspirina. Preko velikanskih zgradb laboratorijev in znanstvenih oddelkov smo prišli nato k zbirkam barvnih vzorcev in v predavalnico, kjer so nam predvajali znanstvene filme o učinku posameznih medikamontov in poskusih zdravljenja na živalih.
Pri skupnem kosilu nisem mogel zamolčati, da ne bi bil opozoril dr. Bayerja na politiko eksportnih cen
I.	G. koncerna, ki zaračunava po mojih informacijah nam Jugoslovanom
INTERVENCIJA EVROPSKIH VLASTI
V	SOFIJI ZARADI POVIŠANJA BOLGARSKIH CARIN.
Bolgarska brzojavna agencija poroča: Povišanje carin v Bolgariji so nekatere inozemske vlasti tolmačile, kot da se je bolgarska vlada namenila škoditi mednarodni trgovini. Spričo tega so zastopniki Anglije, Francije, Belgije, Avstrije,
( Češkoslovaške in Madžarske v Sofiji izročili zunanjemu ministrstvu noto, ki vsebujejo zahtevo, naj se vse blago, ki je prišlo v Bolgarijo pred ali pa na dan ‘26. julija in ki še ni bilo zacarinjeno, ne ocarini po novih tarifah. 26. julija so namreč stopile v veljavo nove carinske tarife in v zadevnem odloku ni izrecno rečeno, da veljajo nove tarife tudi za blago, ki je tistega dne bilo že na bolgarskem ozemlju.
Sofijski diplomatični krogi menijo, da se bodo intervenciji omenjenih vlasti v kratkem pridružile še Italija, Nizozemska in Turčija. V Sofiji se bo sestal ministrski svet in bo razpravljal o tej zahtevi inozemskih vlad.
NOVA AKCIJA ZVEZE NARODOV.
Serruys, ki zastopa Francijo v mednarodnih gospodarskih konferencah, se je izrazil napram uredniku »Excelsior -ja glede zadnjega zborovanja gospodarskega odbora Zveze narodov takole: 27 držav je podpisalo dogovor, ki nas s postopno odpravo uvoznih in izvoznih tarif približuje oni evropski gospodarski
zvezi, ki je tako potrebna. Pridejo pa na vrsto še drugi dogovori pragmatičnega značaja. Gospodarski odbor Zveze narodov se peča že s kolektivno akcijo, ki ima za namen prilagoditev carinskih tarif, s tem da se znižajo one tarife, ki se po svojem prohibitivnem značaju upirajo normalni izmenjavi blaga. V tej smeri naj se preštudirajo carinske tarife za železo in aluminij, dalje tarife za les, papir,, celulozo in za usnje, ki so važne zlasti za Srednjo Evropo. Ni še dosti razumevanja za dejstvo, da je bila zadnja konferenca prvi uspeli eksperiment mednarodne organizacije evropskega gospodarskega življenja, ki naj prinese vsem deželam boljše in cenejše življen-ske pogoje. Ce hoče Zveza narodov res varovati mir, mora delati praktično delo, in ne samo juridično.
Ljubljanska borza,
Tečaj 17. avgusta 1928	Po\ pra-šcvanjc Din	Ponudb« Din
li E VIZE:		
Amsterdam 1 h. gold. . .	—•—	22-8330
Berlin 1 M			13-6520	13-5820
Bruselj 1 belga		—1•—	7-9180
Budimpešta 1 pengO . .	—•—	9-9280
Curih 100 fr		1094-10	1097-10
Dunaj 1 šiling		8-0107	8-0407
London 1 funt ,		275:85	27665
Newyork 1 dolar		56-8350	57-0350
Pariz 100 fr		—•—	22228
Praga 100 kron		168-32	169-12
Trat 100 lir		296-50	298-50
Zakaj štrajka delavstvo v Vevčah,
pri barvah 80% dražje cene, kakor pa Avstrijcem.. Pripovedoval sem mu, kakšne posledice ima to dejstvo za našo tekstilno in barvarsko industrijo, ki kljub carinski zaščiti zelo težko vzdržuje dunajsko konkurenco. Ti podatki so bili tudi večini naše delegacije novi in so izzvali živahne komentarje.
Po obedu smo posetili oddelke farmacevtskih izdelkov, kjer se polnijo stotine različnih medikamentov proti vsem mogočim boleznim in razpošiljajo po celem svetu. Tu so stale za odpremo pripravljene pošiljatve za Indijo, Japonsko, najoddaljenejše kolonije, za srednjo in južno Ameriko in vse evropske države. V obratu samem se vidi, kako ta industrija sproti narašča in zadobiva nepregledne dimenzije. Tu človek občuti, kako nemško globoko znanstveno delo ustvarja za industrijsko izkoriščanje nove svetovne monopole, ki dajejo nemškemu gospodarstvu najlepše izglede za bodočnost. Podjetje je pred vojno že plačevalo menda 56% dividendo, danes plačuje mnogo manje, sigurno le iz fiskalnotehničnih razlogov, ker po mojem utisu bi lahko podjetje plačevalo 400 do 500% dividende. Toda politika podjetja je pametna in da-lekovidna. Uprava je zgradila okrog tovarn tako krasne kolonije, da je pretvorila delo in bivanje nameščencev v Leverkusenu v menda najidealnejšo zaposlitev, ki je sploh mogoča v industriji. Leverkusenska kolonija šteje nad 3000 stanovanj za nameščence, uradnike in delavstvo, nameščenih vseskoz v krasnih eno- in dvostanovanjskih vilah, vsako stanovanje s posebnim hišnim vhodom in vrtom. Poleg tega šteje samski dom 300 sob za samska stanovanja, veliko restavracijo, gledališko dvorano, kazino, lastno nakupovalnico s številnimi fili-jalami itd. Idealne so zdravstvene naprave podjetja, med njimi dve polikliniki in kulturne prireditve, za katere skrbi obrat. Ob zaključku poseta smo razgledali še bajno razkošne vile ravnateljev s krasnimi cvetličnimi nasadi in japonskim vrtom. Neizbrisen je utis, ki mi je ostal v spominu o obisku teh tovarn, ki predstavljajo res ideal industrijskega obrata, fine in težke kemične industrije, združene v harmonično enoto.
GRŠKE OLIVE.
Izšli so statistični podatki o stanju oljkinih- dreves in njih povprečnem donosu v posameznih delih Grčije. Po tej statistiki ima sedaj Grčija
36,668.000	oljkinih dreves, ki dajo na leto povprečno 86,572.000 ok oliv v vrednosti 2500 milijonov drahem. Potom racionalizacije kulture in z uspešnim sistematičnim bojem proti drevesnim boleznim bi se dala dvigniti letna produkcija na 101 milijonov ok v vrednosti 3484 milijonov ^drahem.
• * *
PRED KONTINGENTIRANJEM PRODUKCIJE ŽIVEGA SREBRA.
»Frankfurter Zeitung« izve iz Rima, da je dogovor glede kontingentiranja produkcije živega srebra pred zaključkom. Praktično bi obsegal ta dogovor vso svetovno produkcijo. Večino skupnega kontingenta dobi Španija. Prodajo naj prevzame nova družba s sedežem v kakšnem nevtralnem kraju. Poleg Idrije ima Italija zelo veliko živega srebra tudi v Toskani.
*	* *
BANK FMt AUSliVARTIGEN HANDEL, BERLIN.
To banko je ustanovila leta 1922 v Berlinu dunajska Rotsčhildova skupina ob soudeležbi holandske Amstelbanke, Češke Eskomptne banke in Kreditnega zavoda, Avstrijskega kreditnega zavoda in Zivnobanke. Glavnica je znašala 120 mil. pap. mark. Z letom 1927 so njen po revalorizaciji s 3,300.000 (markami določeni kapital zvišali na 8,800.000 mark. Za tekoče leto namerava razdeliti uprava na podlagi zaključka prvega polletja isto dividendo kot lani, to je 9%. Obenem hočejo dvigniti glavnico za nadaljnjih 2,200.000 mark na 11 milijonov mark.
Na obratih Vevče, Janezija in Fužine Združenih papirnic d. d. v Ljubljani je delavstvo v četrtek ob 2. uri popoldne samolastno ustavilo delo. Da bodo zlasti gospodarski krogi informirani o vzrokih tega štrajka, priobčujemo v naslednjem sledeči dve pismi:
JufT jlovanska strokovna zveza, Ljubljana, Slari trg 2/1.
Opr. št. 1678/28-P/M.
Ljubljana, dne 14. avgusta 1928.
Slavni
Upravni svet Združenih papirnic d. d.
Vevče, Goričane in Medvode
v Ljubljani.
Z ozirom na zaključek razprave dne 14. t. in. v Ljubljani, ki se je vršila povodom slučajev delavcev K. in M. in slučaja razlitja barve v Vevčah, katero je vodil g. tajnik Zveze industrijcev dr. G. in na kateri je zastopal p. t. družbo g. tajnik dr. P., želimo, da nam slavni upravni svet v očigled svojega stališča in spričo poravnalnega predloga delavskih zastopnikov, nanašajočega se na te slučaje, odgovori, ali je pripravljen usvojiti si naš predlog, ki se glasi:
1. Delavec F. K. ostane spričo že dva meseca trajajoči kazni, ki ga je doletela od strani obratnega vodstva, definitivno na svojem sedanjem mestu kot sušilec pri B stroju. Zahtevek na povračilo vsled premestitve izgubljenega zaslužka se opusti.
2. Za slučaj delavca A. M. se sestavi razsodišče, ki slučaj preišče in prisodi krivdo povzročitelju nezgode. Senat tvorijo: oblastni inšpektor dela kot predsednik, dva zastopnika podjetja, predsednik obratnih zaupnikov, obratni zaupnik, v čigar področju obstoja spor, zastopnik Zveze industrijcev in zastopnik Strokovne organizacije, kateri pripada večina obratnih zaupnikov. V slučaju enakosti glasov odloča predsednik. Vse do razsodbe razsodišča ostane omenjeni na svojem službenem mestu, ki ga je opravljal 14. avgusta.
3. V slučaju razlitja barve zastopniki delavstva z veseljem jemljejo na znanje pripravljenost p. t. družbe, da se povrne prizadetim delavcem tri četrtine vplačane škode, kateri znesek se jim povrne takoj.
Prosimo p. t. naslov, da nam do 16. avgusta do 10. dopoldne odgovori, kakšno je njegovo mišljenje.
V slučaju negativnega odgovora si pridržujemo pravico proglasiti še isti dan protestno stavko v vseh obratih.
V pričakovanju Vašega velecenjenega odgovora beležimo
z odličnim spoštovanjem.
Za L. S. Jugoslovansko strokovno zvezo v Ljubljani:
Podpisi.
*	* *
Združene papirnice Vevče, jGoriSane in Medvode d. d. w Ljubljani.
K. št. 1678/28.
Ljubljana, dne 16. avgusta 1928.
P. n.
Jugoslovanska strokovna zveza
v Ljubljani.
Ker je g. generalni ravnatelj S. vsled vsega obžalovanja vrednih dogodkov, ki so se odigrali zadnji petek v Vevčah, položil ukrepanje v zadevi točk, ki so bile predmet razprave z delavskimi zaupniki dne 14. t. im., v roke upravnega sveta, Vam v odgovoru na Vaše cenj. pismo z dne 14. avgusta 1928 vljudno sporočamo, da je storil naš upravni svet glede v pismu navedenih slučajev sledeče sklepe:
1.	Glede delavca F. K. se g. generalnega ravnatelja S. poveri, da mu more dobo njegove premestitve k slabše plačanemu delu skrajšati do najmanj dalj-njih 14 dni, ki jih ima še prebiti pri slabše plačanemu delu. G. generalni ravnatelj S. se je danega mu poverila v največji izmeri posluždl.
Na Vaš predlog, naj se kazen že sedaj izreče za prestano, pri največji naklonjenosti žal ne moremo pristati, ker iz razlogov tvomiške discipline in reda ne gre, da bi se izmera kazenske dobe po delavstvu diktirala ter v tem primeru izrečena kazen itak ni v nobenem so-
glasju s škodo, ki jo je delavec K. vsled svoje velike malomarnosti podjetju povzročil.
2. Glede A. M. se izjemoma in brez vsakega prejudica za bodoče slučaje radevolje lconcedira, da se po g inšpektorju rada kot neutralni in nad strankami stoječi osebi ponovno preišče, dali je v predmetnem slučaju podana njegova krivda ali ne.
Do odločitve g. inšpektorja rada ostane M. pri slabše plačanemu delu, če bi pa g. inšpektor rada po zaslišanju prič spoznal, tla M. ni kriv, se mu povrne cel odhod na zaslužku, ki mu je nastal od njegove prve premestitve k slabše plačanemu delu. Nasprotno si pa podjetje v slučaju, da bo g. inšpektor rada prišel do zaključka, da je M. kriv, pridržuje pravico poostriti kazen.
Vašega predloga, naj bi to storil sed-meročlanski senat, se žal ne more osvojiti, ker ne gre, da bi pri ponovni preiskavi sodelovale osebnosti, ki so imele s stvarjo že posla. Razventega bi pa nasprotovalo sodelovanje zaupnikov v senatu določbam čl. 6. poslovnika o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov, po katerem je njihovo delovanje zgolj posredniško-pomirjevalnega, nikakor pa ne soodločujočega značaja.
Ravnateljstvo našega obrata Vevče je g. inšpektorja rada glede tega primera že naprosilo za posredovanje.
3. V slučaju razlitja barv se je izplačilo treh četrtin vplačane škode prizadetim delavcem že odredilo, predno nam je došlo Vaše cenj. pismo.
4. Vašo izjavo, da si v slučaju negativnega odgovora pridržite pravico proglasiti še isti dan protestno stavko v vseh obratih, jemljemo na znanje, ne moremo si pa kaj, da Vas ne bi pri tem opozorili, da pade v tem slučaju vsa odgovornost za posledice stavke izključno na Vašo organizacijo, pri čemur bodi konstatirano, da nam dopis slične vsebine od Narodno-socijalne zveze ni došel.
Smatramo pa tudi za svojo dolžnost že sedaj Vas opozoriti na to, da bomo smatrali vsakega delavca, ki bo neupravičeno zapustil delo, oziroma sploh izostal od dela v smislu § 82. točke i) v Sloveniji še veljavnega obrtnega reda in v smislu čl. 15. točke 3. e) našega oblastveno potrjenega delovnega reda, kot brez odpovedi takoj odpuščenega, pridržujoč si glede njegove zopetne namestitve in določitve mezd in pogodno-sti popolnoma proste roke.
Apeliramo končno na preudarnost p. n. organizacije, da radi takih zahtev, kojih udejstvitev bi bila prvi korak k koncu vsake tovarniške discipline, ne bo tirala delavstva v štrajk.
Pri tej priliki si usojamo p. n. organizacijo končno vljudno zaprositi, da ne uporablja tovarniških prostorov za shode, ker bi morali v nasprotnem slučaju se poslužiti pri udejstvitvi te vsakemu hišnemu gospodarju po ustavi zajamčene pravice, vseh zakonito nam pristoje-čih sredstev, kakor tudi v bodoče ne bomo dopuščali brez izrecnega privoljenja obratnih vodstev v naše tovarniške prostore dostopa osebam, ki pri nas niso zaposlene.
Z odličnim spoštovanjem
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani.
Bonač m. p.	Dr.	Bole	m.	p.
• * *
Štrajk je izbruhnil v četrtek, dne 16. t. m. popoldne, ker nobena izmed obeh prizadetih strank, kljub IMj-urnemu posredovanju narodnega poslanca g. dr. Gosarja, ki ga je delavstvo pozvalo brzojavno iz Beograda, ni mogla odstopiti od svojega stališča.
NOVA INOZEMSKA EKSPANZIJA FORDA IN GENERAL MOTORS.
Ford Motor Co. je montirala v Buenos Aires (Argentina) svoj novi avtomobilni tip. — General Motors bodo zgradile v Antvverpnu nove naprave, ki jih bodo uporabljali v prvi vrsti za montažo avtomobilov. Naprave obsegajo 66.000 kvadr. metrov in stanejo 45 milijonov belgijskih frankov. Dalje bodo zgradili Gen. Motors tovarno v Indiji in sicer v Bom-bayu, kjer so se izvršili že vsi potrebni nakupi.
Obrtno-nadaljevalno šolstvo v Sloveniji ob desetletnici osvobojenja.
(Nadaljevanje.) Obrtno-nadaljevalne šole v Ljubljani.
V	Ljubljani so bile obrtno-nadaljevalne šole za 1. 1918/19 in 1919/20 in tudi 1922/23 zaprte in kaj se je takrat pisalo, je razvidno iz nadaljnjih poročil časopisov.
Obrtno-nadaljevalne šole za vajence v Ljubljani letos zopet ne bo. To je pa že preveč! Če ni denarja, so pa oderuhi tukaj. Že sedmo leto nikakršnih obrtnih nadaljevalnih šol. To niso zakrivile razmere, ampak malomarnost. (Delavec št. 41,11. XI. 1919.)
Obrtna nadaljevalna šola v Ljubljani. Osrednje društvo kovinarjev je napravilo letošnjega leta 3. marca vlogo na poverjeništvo za uk in bogočastje, v'kateri pozivlje, da naj se vendar že enkrat po petih letih te šole zopet otvorijo. Na to'je goriimenovano poverjeništvo odgovorilo, da se šole vsled tega ne otvorijo, ker občina ljubljanska noče prispevati tega, kar ji pritiče. Občinski svetnik s. Mihevc je nato v predzadnji seji občinskega cveta župana interpeliral. Nato je v zadnji seji dobil odgovor, da se obrtne nadaljevalne šole z novim letom prič-no. Tedaj šlo je za borih 8500 kron in teh občina celih pet let ni imela za uboge vajence. To je že bila skrajna malomarnost! (Delavec št. 42,13. XII, 1919.)
Nato se je pričelo s šolskim poukom. Leta 1920/21 je bilo na 5 šo-lav v Ljubljani 1101 vajenec, od teh 171 vajenk, in 1.1921/22 pa že ma istih 5 šolah 1432 vajencev ter samo na ženski šoli pri Sv. Jakobu oblačilne obrti 214 vajenk.
Radi nedostajanja sredstev se je moralo lansko leto 1922/23 šolski pouk za vajence prekiniti in sicer radi nepokritega primanjkljaja za šolsko leto 1921/22, ki je znašal 69.000 Din, medtem ko bi proračun za šolsko leto 1923/24 znašal najmanj 145.000 Din.
Ali se bo pouk sploh pričel, je danes še odprto vprašanje. Za pouk je potreben kredit 145.000 Din; od kje dobiti ta denar? Država sama bi morala kriti dve tretjini učnih stroškov. Toda v letošnjem proračunu je država odpovedala vsak kredit za obrtno-nadaljevalne šole in ga iz proračuna enostavno črtala. S tem je zadan obrtno-nadaljevalnemu šolstvu smrten udarec, ki bo imel za razvoj obrti in industrije, kakor tudi za naše tehnične srednje šole, ki je, mimogrede omenjeno, edina v naši državi, da-lekosežne posledice.
Anketa o tem vprašanju se je vršila dne 21. maja t. 1. v magistratni dvorani pod vodstvom župana dr. Periča in koje so se udeležili zastopniki vlade, trgovske zbornice, Zveze industrijcev in južne železnice ter načelniki ljubljanskih zadrug.
Na tej anketi so se posvetovali omenjeni zastopniki ter sklenili, da je treba ustvariti za prehodno dobo, dokler so radi ukinitve državne podpore tudi obrtno-nadaljevalne šole ukinjene, z razpoložljivimi sredstvi kako »nadomestilo« za šolski pouk vajencev.
Zastopniki gospodarskih korporacij in zadrug so s tem zagotovili malo podporo, zahtevajo pa, da tudi občina ljubljanska in pa država storita svojo dolžnost. Z državo ni nič, ker v letošnjem proračunu ni kreditov — le občina je tukaj, da poseže v blagajno. Zadruge v Ljubljani pa predobro poznamo, da nimajo denarja — zato je potreba nujna, da vsak podjetnik in mojster plača za vsakega vajenca, ki se uči pri njem, letno po 50 dinarjev za vzdrževanje obrtno - nadaljevalnih šol po sistemu, ki je bil uveden pred vojno po strokah. Celo po deželi mojstri prispevajo za šolo vajencev in do tega mora priti tudi v Ljubljani, ako hočemo dobiti obrtniški naraščaj. (Delavec, 16. VIII. 1923.)
Kaj je z obrtno nadaljevalno šolo v Ljubljani? Pišejo nam: Gospoda župana dr. Periča vprašamo, kdaj bo vpisovanje vajencev in vajenk za obrtno-nadaljevalno šolo in kdaj bo začetek pouka na teh šolah v Ljub-
TRGOVSKI LIST, 18. avgusta 1928.
   — — I WI1IIWIII—IWIM        llllf [Tl I B ITI
Jjani? V nedeljo je zadnja v septembru za vpisovanje in prvi teden v oktobru se je ponavadi začelo s poukom. Ne pozabite, merodajni faktorji, da so bili vajenci sedaj 2 leti brez šolskega pouka. Ali mislite zopet letos zapreti obrtniškemu naraščaju dostop v šolo. Vajencev in vajenk imamo v Ljubljani čez 1500 in za te se mora nuditi vsaj nekaj šolskega pouka za nadaljnjo izobrazbo v prid obrtniški stroki, katere se posamezni vajenci in vajenke uče. Obrtno-nadaljevalno šolo imamo v Št. Vidu nad Ljubljano, na Viču, na Vrhniki in povsod drugod, samo v Ljubljani ne. (Slovenski Narod št. 219 z dne 26. IX. 1923.)
(Nadaljevanje sledi.)
ČEŠKOSLOVAŠKA PIVOVARNIŠKA INDUSTRIJA V LETU 1927.
Leta 1927 je bilo v češkoslovaški 492 delujočih pivovarn, za 33 manj kot leta 1926. Na Češko je prišlo 398 pivovarn, na Moravsko 62, na Šlezijo 14, na Slovaško 17 in na Podkarpatsko Rusijo 1. Od 33 tovarn, ki so jih opustili, jih je bilo na Češkem 26, na Moravskem 4, v Šleziji 1 in v Slovaški 2. V vsej republiki se torej koncentracijski proces v tej industriji nadaljuje; od 1. 1925 na 1. 1926 se je število pivovarn znižalo za 26.
Vsega skupaj so zvarili v letu 1927 nad 10 milijonov hektolitrov piva, 10,021.931; to je za 309.306 hi ali za 3-2 odst. več kot v prejšnjem letu. Izvozili so lani 230.841 hi ali 2-3% vse produkcije, leta 1926 pa 221.924 hi ali tudi 2-3 odst. produkcije. Izvoz je narasel za 8917 lil ali za 4%. Češka je zvarila 7,823.374 hi piva, Moravska 1,269.106, Slezi ja 248.007, Slovaška 289.479, Podkarpatska Rusija 31.665; Češka za 2’2% več kot v letu 1926, dalje za 8-l %, za 6-l% in za 0'6% več ter za 0-7% manj. Produkcija za notranjo porabo raste nadalje, bila je za 309.389 lil ali za 3-2% večja kot v letu 1926. Za domačo porabo so zvarili v gornji vrsti sledeče množine piva: 7,502.605, 1,629.334 hi; ostale tri številke so iste kot prej navedeno, znamenje, da te tovarne niso eksporlirale. 148.638 hi je bilo zvarjenega špecijalnega piva.
Povišek produkcije piva in povečano koncentracijsko gibanje v pivovarniški industriji najdeta svoj izraz tudi v sledečih številkah povprečne produkcije ene tovarne: Češka 1. 1927 19.670 hi piva (1926 18.046), povišek 9%; Moravska 26.281 (22.845), povišek 15%; Šlezija 17.715 (15.587), povišek 13%; Slovaška 17.028 (15.143), povišek 12f4%; Podkarpatska Rusija 31.665 (31.878), zmanjšanje 0*7%; vsa država 20.380 (18.500), povišek 10'2%.
Industrija.
Položaj mednarodne bombaževe industrije. Poročali smo, da so se vršili v Trstu razgovori avstrijske, češkoslovaške dn italijanske bombaževe industrije glede možnosti skupnih prodajnih pogojev za Ogrsko in za Balkan. Zastopnik italijanske industrije je izjavil, da se mora
pogovoriti prej s posameznimi obrati, preden more izreči svoje mnenje. Šele ko bo stališče italijanske industrije znano, se bodo pričela prava pogajanja. Avstrijci in Čehi so se dogovarjali že prej enkrat in so opozarjali na potrebo pritegnitve Italije glede na velike njene dobave za Ogrsko in za balkanske trge. Ureditev pogojev je potrebna z ozirom na položaj evropskih bombaževih predilnic, ki sedaj ni ugoden. Avstrija je od tega položaja še posebno prizadeta, ker jc njena iudustrija navezana na eksport. Prodaja v Nemčijo je bistveno nazadovala, na Ogrskem je zaposlenost bombaževih tkalnic prenehala in niso potrebovale toliko prediva. Zato morajo avstrijski obrati pričeti z omejitvami^ zaenkrat si pomagajo s skrajšanim delovnim časom, da jim ni treba odpuščati delavcev. Za jesen pričakujejo poživlje-nja v kupčiji, ker pričakujejo večjega konsuma. Poraba je namreč od lanskega leta na letos bistveno nazadovala. Lani so namreč vsled nizkih bombaževih cen, povzročenih po ugodnem pridelku, veliko nakupili, in je najbrž vsled tega nastal letos zastoj. Pravijo, da ima evropska bombaževa industrija 50-od-stotno nadprodukcijo napram porabi. Zato so angleške bombaževe predilnice sprožile misel, naj bi se produkcija v v vseh v poštev prihajajočih državah znižala za polovico, a so nekatere države predlog odklonile. Vsled slabih prodajnih razmer trpijo poleg Anglije in Avstrije tudi češkoslovaške predilnice in v zadnjem času tudi francoske, čeprav so na Francoskem produkcijski pogoji še najboljši. Menda so v severo-francoski bombaževi industriji produkcijo znižali. Tudi v Nemčiji delajo tkalnice z omejenim obratom in tožijo vsled tega predilnice nad neugodnejšo zaposlenostjo, dočim je bilo treba prej veliko prediva. Prodaja angleške industrije na Daljni Vzhod se jte bistveno skrčila vsled konkurence japonskih in indijskih predilnic. Te predilnice delajo s čisto drugačnimi nabavnimi stroški kot angleške; nikjer ni človeška delovna moč tako poceni kot v Indiji, na Kitajskem in na Japonskem. Kako si hočejo na Angleškem sicer pomagati, smo že večkrat pisali.
Denarstvo.
Stabilizacija turškega funta s holandsko pomočjo. Predsednik Nizozemske banke Vissering se pogaja s turško vlado glede stabilizacije turškega funta in glede ustanovitve Turške državne nov-čaniške banke. Glavnica naj bi se dobila iz skupička kronskih draguljev in potom posojil. Posojilnih pogajanj se udeležuje tudi neka nemška bančna skupina.
5680 milijonov dolarjev ameriških, emisij. Skupni znesek v prvem polletju na ameriškem trgu kapitala izdanih posojilnih in delniških emisij je proti isti dobi lanskega leta narasel za 612 milijonov dolarjev na 5680 milijonov. Inozemskih posojil je bilo sklenjenih v rekordnem znesku 985 milijonov dolarjev, kar znači nasproti isti dobi lanskega leta prirastek 207 milijonov dolarjev.
GOSPODARSKE VESTI.
Z džuto obdelani svet v Bengaliji (Indija) cenijo na 3,166.200 aerov (lani 3,383.000 aerov).
Svetovni trust časnikarskega papirja se pripravlja. Bil bi po ustroju nekakšna mešanica med mednarodnim bakrenim kartelom in evropskim kartelom jekla. Glavna dva dobavitelja tega papirja sta Kanada in Zedinjene države.
Potujoča rumunska razstava ije obiskala razna grška pristanišča. Obetajo si od tega obiska pospeševanje rumunsko-gr-ških gospodarskih stikov.
Vodno moč v Turčiji nameravajo izkoristili v večjem obsegu. Nemške in francoske skupine hočejo izkoristiti brzice reke Sakaria, italijanske skupine so vposlale predloge za vodovodne naprave ob reki Kiail-Irmak ter za izrabljanje vodnih sil gorovja Tavrus.
Trgovina Smirne je predstavljala v lanskem letu v eksportu vrednost 80 milijonov turških funtov, v importu 38 milijonov. Največ je importirala Italija, za 9 milijonov funtov, torej dobro četrtino; sledijo Anglija, Francija, Nemčija, Belgija itd.
Edina poljska tovarna umetne svile, v
Tomaszowu, koje delniška večina je bila prej last italijanskega konsorcija »Snia Viscosa«, je bila prodana za 60 milijonov zlatov angleško-ameriškemu konzorciju. Dividenda za leto 1927 je 25-odstotna.
Sinovi bolgarskih posestnikov bodo hodili na Dansko, da se tam praktično in teoretično izšolajo v kmetijstvu. Akcijo je započelo društvo »Krščanska mladina« v Sofiji. Bivanje na Danskem bo trajalo ca 2 leti. Prva skupina 25 kmečkih sinov je odšla na Dansko že letos.
Bolgarske tovarne tobaka so spričo medsebojne neznosne konkurence sklenile, da ustavijo kartel, ki naj napravi temelj za bolj racionalno produkcijo in za pripravnejše prodajne cene.
Carinski dohodki Pireja in Soluna v letu 1927/28 so znašali 1512 milijonov in 858 milijonov drahem, v prvem pristanišču 473 milijonov drahem več kot v prejšnjem letu, v drugem pa 285 milijonov drahem več.
Uvoz kemičnih gnojil v Grčijo se je v zadnjih letih podvojil. To je posledica velike propagande, ki so jo pričeli v poljedelskih krogih za uporabo tovrstnih gnojil. Leta 1924 je znašal uvoz 25.422 ton, 1. 1925 38.257 ton, 1. 1926 33.000, lani 50.000 ton, letos upajo na 80.000 ton.
Inozemski kapital v poljski industriji je zelo velik in znaša po statistiki kovinskega lista »Kurjer Polskk v petrolejski industriji že 60 odstotkov, v električni 43%, v rudarstvu 32%, v elektrotehniki in kemični industriji po 19%, v lesni in papirni industriji po 15%, v tekstilni industriji 11%, v industriji živil 4%, v vseh drugih industrijskih panogah pa povprečno po 5 %.
Colonial and General Investment Trust se imenuje v Londonu z glavnico
250.000	funtov ustanovljena družba, ki se bo pečala z emisijsko in investicijsko kupčijo.
Mednarodno družbo za kemična podjetja so ustanovili v Baselu, ob vodeči udeležbi I. G. Farben. Ta družba bi bila podlaga za mednarodni sporazum v kemični industriji, ki ga že dalj časa pripravljajo.
Belgijci so ustanovili tobačni trust, z
glavnico 250 milijonov belgijskih frankov, v Antverpu. Ime trusta je Union Financiere des Tabacs (Tabaco Fina). Trust prevzame gospodarstvo in financiranje več belgijskih tobačnih tovarn. Ustanovitev utemeljujejo z dejstvom, da je postala nevarnost inozemskega kapitala v belgijskih tobačnih tovarnah prevelika.
Ženevska opijska konvencija iz leta
1925 bo stopila sedaj v veljavo. Kanadska vlada je poslala ratifikacijsko listino tajništvu Zveze narodov; Kanada je sedma članica sveta.
Bombaževi pridelek v Egiptu je prav dober; v Spodnjem Egiptu znaša 99% normalnega pridelka, v Srednjem in Gornjem Egiptu pa celih 100 odstotkov.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Mašinsko odelenje Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25 avgusta t. 1. ponudbe glede dobave lesenih kadi. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 27. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg tračnih žebljev in 500 kg bencina. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 3. septembra t. 1. ponudbe glede dobave keramičnih plošč. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 28. avgusta t. 1. pri Generalni Direkciji državnih železnic v Beogradu glede dobave potniških vagonov. — Dne 30. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu, gradjevinsko odelenje, glede dobave hrastovih pragov. — Dne 3. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic, saobračajno-komercijel-no odelenje v Sarajevu, glede dobave pisarniškega materijala. — Dne 1. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave signalnega materijala. — Dne 1. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave blazinic za lokomotive in vagone, špirita, karbolne kisline, ni-šadorja, .kovin, lopat, ščetk; dne 3. septembra t. 1. glede dobave ščetk in metel. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Dne 1. septembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave raznega lesa. (Pogoji so na vpogled pri gradbenem ode-lenju te direkcije.)
Prodaje. Dne 1. septembra t. 1. se bo vršila pri Upravi 2. zavoda za izradu vojne odeče v Sarajevu ofertalna licitacija glede prodaje raznih odpadkov. — Dne 3. in 4. septembra t. 1. pri 'Dravski artilerijski radionici v Ljubljani glede prodaje starih avtomobilov in avtomobilskih delov. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Ivan Hribar:
110
Mofi spomini.
4./3. 1913
12. Šolstvo.
Po ustanovitvi višje dekliške šole posvetil sem svoje zanimanje tudi ostalemu šolstvu. Za osemraz-,redno dekliško ljudsko šolo pri Sv. Jakobu, ki ni imela še lastnega poslopja, dal sem po inženirju Sbrizaju izgotoviti in po arhitektu Maksu Fabianiju popolniti jako prikladen načrt, ki ga je občinski svet odobril in po katerem se je potem stavba tudi res sezidala. Isto tako sem dal izgotoviti tudd načrt za tretjo mestno deško ljudsko šolo in je zgradnja poslopja bila oddana še za mojega županovanja. Ob enem z načrtom za to poslopje dal sem izgotoviti tudi načrte za poslopje II. mestne dekliške ljudske šole. Stavbo te šole nameraval sem razpisati ravno, ko sem bil primoran stopiti s čela mestne uprave.
Prav posebno pažnjo posvetil sem obrtnemu šolstvu. Videč namreč, kako drugod z velikimi žrtvami ustanavljajo obrtne srednje sole, želel sem, da se tudi ljubljanska nižja obrtna šola, takoimeno-•vana strokovna šola mehansko tehnične smeri, spremeni v državno obrtno šolo. Vedel sem namreč jako dobro, da pri železnicah in po tovarnah v naši domovini Slovenci ne pridejo preje do boljšega položaja
in do večjega zaslužka, pa tudi ne do političnega vpliva nad delavstvom, dokler ne bodemo imeli sposobnih ljudi za službe delovodij. Za to vprašanje zanimal se je pred mano jako živahno že tudi Ivan Murnik, a preko pripravljalnih obravnav ta zadeva ni bila še prišla.
Šele ko sem začel kot župan posredovati na Dunaju, pomaknila se je rešitev vprašanja z mrtve točke. Saj pa tudi nisem zamudil nobene prilike, da ne bi bil v naučnem, in kasneje — ko se je obrtno šolstvo izločilo iz tega resorta — v ministerstvu za javna dela, potrkal zaradi izpolnitve te želje mesta Ljubljane. Obrnil sem se tudi do naših državnih poslancev, in sicer do ljubljanskega poslanca napredne stranke in do dr. Šušteršiča kot načelnika kluba poslancev Slovenske Ljudske Stranke. Vsi so mi svojo pomoč obljubil. Dr. Šušteršič je celo dejal: »Dobro, od sedaj zanaprej bo boj za državno obrtno šolo naše glavno prizadevanje!« Zal, da je to ostalo samo pri besedah, kajti niti napredni poslanec niti dr. Šušteršič in njegova skupina se za stvar niso zanimali. Edini dr. Ferjančič bil je zaradi nje nekaj 'krati v naučnem ministerstvu. Dr. Šušteršič pa kljubu svoji obljubi še tega storil ni. Zato pa je, ko sem sam postal državni poslanec, bila moja prva skrb, da to vprašanje ugodno rešim. Kljubu velikemu odporu v finančnem ministerstvu skoro vsemogočnega oddelnega predstojnika dr. E n g 1 a pridobil sem bil finančnega ministra
dr. Leona viteza Bilinskega, da je mestni občini ljubljanski pod naslovom gradbenega prispevka za šolo odpisal 900.000 kron državnega brezobrestnega potresnega posojila ter da je privolil v uvrščenje vzdrževalnih troškov v redni proračun.
Kako intenzivno sem se za to velevažno zadevo zanimal, dokazuje najbolj ta-le slučaj:
Spomladi leta 1910. peljal sem se v Moravsko Ostravo. V železniškem vlaku našel sem krakovskega župana dr. Leo. Vozila sva se skupaj. V medsebojnem pogovoru pripovedoval mi je, da je na Dunaju končno dosegel, da država mestu Krakowu čisto na svoje stroške sezida poslopje za srednjo obrtno šolo in da ima po takem mesto preskrbeti samo stavbišče. Smej6 se je dostavil: »Ko so bila pogajanja končana, dejal mi je dr. Engel: »Aber sagen Sie das ja dem Hribar nicht, denn sonst ist er im Stande tlber tnich hergelaufen zu kommen und mir solange keine Ruhe zu geben, bis ich ihm nicht auch dieselbe Konzession gemacht haben werde!“< (Toda za Boga ne povejte tega Hribarju; kajti sicer je v stanu, da nad-me prileti in mi tako dolgo ne da miru, dokler tudi njemu ne koncedujem ravno tega.) Da-si torej ne tako ugodno, kakor mesto Krak6w, prišla je vendar Ljubljana in z njo ves slovenski narod do učilnice, ki je nastanjena v najlepšem šolskem poslopju, kolikor jih stoji na slovenski zemlji in v enem najlepših v celi državi."
(Dalje prihodnjičj
Stran 4
TRGOVSKI LIST, 18. avgusta 1928.
Štev. 98.
IVf otvoz	jljflh. losi Mi izdelek Tovarna mofroza in vrvaraa d. d.
Or osupijeSfSii Si Sili! GROSUPLJE pri LJUBLJANI
'Gospodarska Zveza
===== v Ljubljani =====
Izdelovanje oljnatih barv, flrnež*, lakov in steklarskega kleja. — zaloga kemičnih In rudninskih barv. — Potrebščine za slikarje, ple~ Škarjo, ličarje in druge, vse v te stroke spadajoče.
Se priporočani
Ivan Jančar
TRGOVINA. MIKLOŠIČEVA C. 4
SKLADIŠČE
VIDOVDANSKA 14.
akumulatorske baterije
prima domač izdelek
priporoča ,
deželne pridelke, žita, nilevske izdelke, krmila, gnojila, poljedelske stroje in orodja, cement, premog, špecerijsko in kolonijalno blago, rudninske vode. Zastopstvo za prodajo kisove kisline.
CENIKI NA RAZPOLAGO.
- KNJIGOVEZNICA -K. T. D.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
II.	NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH:
SALDA-KONTE	ODJEM	ALNE
STRACE j-j	[“”]	KNJIŽICE
JOURNALE ~~	~~	RISALNE
ŠOLSKE	BLOKE
ZVEZKE-MAPE	I. T. D.
VID MURKO
MARIBOR
MELJSKA CESTA ŠTEV. 24
prodaja: suhe gobe, fižol, zamaške, male in velike.
Na drobno in na debelo!
Veletrgovina
kolonialne in Špecerijske robe
(WIENER MESSE) od 2. do 8. septembra 1928 (v Rotundi do 9. sept.)
Posebne pri reditve:
Tehnične novosti in iznajdbe. — Mednarodna pristaniška razstava. — Reklamna razstava. — Dunajski modni salon za kožuhovino. — Razstava živil in naslad. — Vzorčna razstava poljedelstva in gozdarstva.
Prvi avstrijski živinski sejem
(od 4. do 6. septembra 1928)
Razstava plemenske živine. — Razstava klavne živine. — Razstava konj.
Brez vizuma!
S sejemsko izkaznico in potnim listom prost prehod čez avstrijsko mejo. Ogrski prehodni vizum se dobi proti predložitvi sejemskih izkaznic na meji.
Znatno znižane voznine na vseh jugoslovanskih, avstrijskih in ogrskih železnicah, na Donavi, Jadranskem morju in zračnih progah.
1’ajasnila vseli vrst kakor tudi sejemske izkaznice (po 40 Din) se dobe ipri
WIENER MESSE A. G., WIEN Vil.,
kakor tudi — dokler traja 1 inski jesenski sejem — pri informacijski pisarni v Leipzigu, Osterr. Messhaus, in vseh častnih zastopništvih:
v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska cesta 31/1.,
Zveza za tujski promet za Slovenijo, Aleksandrova cesta št. 8,
Josip Zidar, Dunajska cesta št. 31.
STISKA H IN A ME M KU R
LJUBLJANA, GREGORČIČEVA UL. 2S
TELEFON 255»
SIS PRIPOROČA ZA TISK VSAKOVRSTNIH TISKOVIN ZA
TRGOVCE, OBRTNIKE, * NDC8TRI.1 CE IN VTADE. ‘
TISKA KNJIGE, RAČCNE, OKROŽNICE,
Ljubljana
Zaloga
sveže pražene kave, mletih sSJšav In rudninske vode
PLAKATE
KUVERTE ITD
LASTNA KNJIGOVEZNICA
eiikiiuiikiikukimiuiitiuikiikiiuiuiikiikii^iikii^Dkiiiiiikii.iikiikiikiiuiuiikiiiiituiriiiiJii.iiiiii.ii.TUiJiiii.iiaiuii.itkiiiiiiihiiiirč.
Totna In solidna postrežba!
Zahtevajte ceniki
Radio-aparati gratis!
Nemška razpošiljalna Ivrdka odda interesentom v reklamne svrhe in v nadaljno priporočilo v Jugoslaviji večje število svojih prvovrstnih sprejemnih radio-aparatov (do 4 luči) v last.
Nobene obveznosti niso s tem združene. — Male stroške (poštnina, zavoj itd.) mora plačati prejemnik.
Interesenti naj se z dopisnico z natančnim in razločno pisanim naslovom obrnejo na
Radio-razpošiljalnico E. GRAB & Co., Rottloff, odd. X. Berlin N. 4, Gartenstrasse 100.
Edini pristni
limonov sok, oranžni sok in sadne
priporoča tvrdka
parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov, eterov tor izdelovanje sadnih sokov in marmelad.
Ljubljana, Metelkova 13 Telefon 2110
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
USTANOVLJENA 1900. CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA
PODRUŽNICE:	Brzojavni naslovi
Breilco, Celje, SrnomelJ, Kranj, Maribor, MetkovM, Novi Sad, Novo mesto,	Banka Ljubljana.
Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Gorica, Trst.
Skupni reserve cai	-*1.* •J''	—1	,====a===s " == i-m;——a— '	Tel. itev. 2861, 2413,
Din io,ooo.oco- .	S@	priporoča	za	vse	bančne	posle.	2502,2503.
Delniška glavnica: Din 50,000.000'
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUJU kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.