Štev. 31. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 4. augusta 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M..List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5 D. vekša. Amerikanci plačajo za Novine, M. List4 dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australije i Jüžne Amerike.Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništvi, naročit.: Prekmurska Tiskarna M. Sobota. Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 D., v „Poslanom“ 2.50 D. Takso ža oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga i Népujság. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Mir i lübezen Vsa naša krajina se pripravla, da 18. augusta proslavi Spomin na tisti den, gda se je prostovolno pridrüžila velkoj narodnoj jugoslovanskoj državi. Povdarjamo vse zadnje reči ešče ednok: Naša krajina se je pridrüžila Jugoslaviji i to popunoma prostovolno i z najvekšov radostjov. Lüdstvo Slovenske narodnosti se je z veseljom oženilo velke slovanske narodne države kakša je naša Jugoslavija. Ništerni, povdarimo, da je tej malo, so nam šteli dopovedati, da je bila naša krajina proti našoj voli od popunoma tühinske države — zaroblena. Tej, šteri to gučijo ne poznajo naše düše i našega staroga želenja, tej šteri to gučijo, so nigdar ne bili naši. Pa zdaj, gda se mi radüjemo ob spomini na svojo zdrüžitev z narodnov državov, ob spomini na svojo slobodo, ar smo pod prvejšim tühinskim gospodstvom slobode nej meli, to tüdi moramo povdariti, ali se zdaj naj čemerimo nad svojimi prvejšimi gospodari i maščujemo nad krivicami, štere smo od njij prijali? Ne! Slovenec je mirolüben i dobroga srca. Slovanska düša je mehka i hitro odpüsti drügomi, maščevanja pa ne pozna. Slovanski narodi radi odpüstijo, ne je pa s tem povedano, da tüdi včasi pozabijo vse krivice, štere so njim bile včinjene. Krivice narodov pa kaštiga najbole pravično čas i zgodovina. Poglejmo nikelko po zgodovini samo tisti narodov, šteri so prišli z nami v dotiko i so nam vsem njüva dela ešče skoro v živom spomini. Spomnimo se na Törke. Malo šteri narod je ostao našemi lüdstvi v tak slabom spomini kak te narod. Od törskoga ropanja, požiganja i klanja zna vsakši kaj povedati. Vse to se je v istini godilo i straj, šteroga so pretrpeli naši očacje od tej divjakov, je prišao na deco i na decé deco, tak, da törske grozovitosti teško što gda izbriše iz naši spominov. Jüžnejši kraji kak Srbija i Črna gora so se pa komaj leta 1912. popunoma rešili törskoga gospostva. I dnes, gde je törsko gospodstvo ? Nega ga več. Pred Törki se naša država več ne boji. I što je tak zlomo törsko moč, da je dnes nindri nega več? To so včinole krivice same. Te krivice so bile tak velke, da je nedužen Slovanski narod toga več ne mogao prena- šati i čiravno po števili dosta menši, se je zdigno proti vekšemi neprijateli i ga brez tühinske pomoči popunoma vničo. Vničeni so pa Törki samo na telko, da nam več nemrejo škoditi. Po zmagi nad Törki se je pa včasi pokazala vsa naša slovanska dobrotlivost, mirolübnost i lübezen. Törkov je v našoj državi ešče vnogo i níšče njim ne meče v obraz krivice, včinjene našemi lüdstvi.. V miri Živijo med nami i majo vse tiste ugodnosti pa včasi ešče več kak naši lüdje. Ali je ne to najlepše znamenje slovanske dobrotlivosti i slovanskoga odpüščenja? To, ka so delali Törki z našim lüdstvom nemremo ravno praviti, da so delali tüdi Vogri. Istina je, da so stari Vogri bili jako bojeviti, i da so pomorili i vničili skoro popunoma naše lüdstvo, štero je melo kraje vse do Dune v svojoj posesti. Nego po tom, gda so je Nemci pa tüdi slovanske vojske parkrat dobro pobile, da so zgübili veselje do ropanja, so se pomirili i stalno naselili. Tü so njim bili ešče naši Slovanski dedeki v vnogom vučitelje, tak v obdelavanji zemle, v gojitvi živine, izdelavanji platna i v drügom, ka tüdi vogrski zgodovinari sami priznajo i ka svedočijo tüdi vnoge slovanske reči v Vogrskom jeziki. Tüdi tü se je včasi najlepše pokazala slovanska dobrotnost i slovansko odpüščenje. Tistim, šteri so njim vzeli s silov zemlo, šteri so njim zropali imanje i pomorili deco, tistim so gratali naši očevje po kratkom časi vučitelje i prijatelje. Itak pa je bila od Vogrov našemi lüdsvi včinjena krivica jako velka, štera se od leta do leta vse bole kaže i vogrsko gospodstvo nad našim lüdstvom i našov zemlov je ne bilo v tisti časaj i je nej zdaj pravično. Naši očevje so si poiskali zemlo, na šteroj je ne bilo prebivalcov i jo začnoli obdelavati. Vogri so to že lepo obdelano zemlo našim dedekom s silov odvzeli i je potisnoli v kot pri Müri, gde zdaj mi, njüvi potomci po vogrskoj krivičnosti živemo v stiski i siromaštvi, ar mamo premalo zemle. Či smo teda zapüstili krivično vogrsko gospostvo i se pridrüžili domačoj narodnoj državi, smo s tem ne samo Vogrom nikše krivice nej včinoli, nego smo ešče za tisto krivico, štera je bila nam včinjena niti od daleč ne dobili povrnenja, Nam sliši ešče vnogo, vnogo zemle tam prek i več jezero lüdi našega jezika i naše krvi je ešče izdak tam prek. I z silov odvzeto imanje je po krivici pridobleno pa naj se je to zgodilo dnes, ali pa pred jezero leti. Naše zdajšnje slovesnosti pa nemajo namena, da bi mi zdaj te krivice ponavlali i se maščevali nad tistimi, šteri so nam te krivice včinoli. Mi se radüjemo da smo v svojoj državi, štero smo si ešče ne mogli tak vredi- ti, da bi meli vsi vsega zadosta i da bi bili vsi z vsem zadovolni. Je pa naša država zadosta bogata i mi se vüpamo, da z dobrim gospodarstvom dosegnemo to, do koj smo pod tühinskim gospostvom sploj nikšega vüpanja nej meli. Slovesnosti ob priliki desetletnice naše slobode se bodo vršile v znamenji mira i lübezni, v znamenji slovanske dobrotlivosti i odpüstlivosti. Čuvajmo svoje umetnine! Preminoči tjeden so obiskali našo krajino ravnatel muzeja v Spliti dr. Avramič, Znani slaven raziskovalec stari umetnin, V. Skrabar ravnatel ptujskoga muzeja i dr. Franc Stele ravnatel ljubljanskoga muzeja. Bili so z automobilom pri nas i so si v glavnom oglednoli novo cerkev v Bogojini, potom naše znamenite stare cerkvi v Törnišči, Martjanci, Tišini, cerkev v Beltinci i staro umetnostno skoro najbole znamenito kapelo pri Seli. Sploj se v zadnji letaj pogosto godi, da pridejo znameniti vučenjacje v našo krajino i raziskavlejo, i si zapisavlejo zgodovino naši znamenji stari umetnin ali pa občüdüjejo naša novejša Umetniška dela. Tüdi mi sami smo ponosni na ta naša dela, dostakrat ji pa nevemo tak ceniti, kak v istini zaslüžijo i kelko so v istini vredna. Ravnatelj dr. Stele nam je pravo, da če bi mogao prenesti v Ljubljano cerkev v Bogojini, kapelo pri Seli i naše najznamenitejše stare cerkvi v Törnišči, Martjanci i na Tišini, da bi bilo to za Ljubljano silno velke vrednosti. Ka pa majo te zidine telko znamenitoga na sebi i na kaj moramo paziti, da te zidine svoje znamenitosti ne zgübijo? Starejše cerkvi majo obprvim starinsko, ob drügim pa Umetno vrednost. Samo starinska vrednost pomeni že preci, nego če nema umetniške vrednosti, zgübi, lehko pravimo za 80 procentov na vrednosti. Kem starejša je kakša cerkev ali zidina, telko več je vredna kem bole okusno, lepo, z ednov rečjov umetniško je napravlena, telko višiša je njena cena. Poglejmo si nikelko te naše zidine. V Törnišči ma svojo velko vrednost stara cerkev tak zavolo svoje starosti kak zavolo umetnosti. Nova cerkev je v umetniškom pogledi pravzaprav jako malo vredna. Zidana je v slogi taljanski bazilik, nego preveč je trda tak Odzvüna kak odznotra. Dalo bi se vse to nikelko popraviti mogoče z lepimi slikami i primernimi oltari, ka se je pa ešče ne zgodilo. Stara cerkev je pa znamenita po svojoj romanskoj i gotičnoj zidavi, posebno pa po svoji starinski lepi sli- kaj. Te slike so posebno lepe v svetišči, gde so nikelko popravlene i je tüdi streha popravlena, tak da se je ne bojati, da bi se ešče naprej vničile. Tüdi v ladji so krasne starinske slike, nego streha na cerkvi je tak slaba, da se slike pomali vničijo či streha nede popravlena. Ka bi teda bilo potrebno včiniti ? Streho na staroj cerkvi popraviti, slike dobro očistiti i cerkev v lepšem redi meti. Vsi vučenjacje i lüdje, šteri se razmijo na umetnine i poznajo njüvo vrednost, bodo šli v Törnišči gledat v prvom redi staro cerkev, ne novo. Nesmimo pa misliti, da morajo biti to samo vučeni lüdje, šteri majo smiseo za lepoto, starinsko i umetniško vrednost. Samo pitajte domače törjanske lüdi kaj od stare cerkve, s kakšim ponosom vam bodo razlagali, od starinske bože poti, od stik i bojov, štere slike v cerkvi predstavlajo. Z ednov rečjov, ne samo vučenjacje, nego tüdi lüdstvo zna ceniti vrednost stan umetnin. Tisto pa, ka ma kakšo posebno vrednost, moramo tüdi v lepom redi držati. Jako neprijetno nam je, gda čüjemo, da ma ta ali ona zidina velko vrednost, nego preveč je zapüščena i zanemarjena. Po tom, kak ma šteri narod ali šteri kraj v redi svoje starinske spomenike, se tüdi sodi njegova kulturna stopnja. Mi smo se veselili na Češkom, gda smo vidli s kakšov skrbjov i lübeznijov majo ohranjen različne stare predmete, i smo tüdi včasi spoznali, da se nahajamo med lüdmi z visikov izobrazbov. Nemremo ravno praviti, da se mi sploj ne brigamo za takše reči, 'nego istina je, da se v ništerni mestaj premalo brigamo. Nikelko sami damo, nikelko se za takšo reč vsigdar dobi podpore i stvar je v rédi. Samo začnoti i včiniti trbe, v tom je ves künšt. Zapüščena je tüdi kapela pri Seli, gde so jako znamite stare slike, nego nega skoro nikoga, šteri bi na to malo pazo, da lüdje ne bi cveke kukli v steno i s tem slike kvarni. Skrbno so čuvane slike v Martjanci i naj se ščasoma cela cerkev prenovi, bo to edna od najlepši starinski cerkvi v našoj krajini. Odzvüna ma ešče starinko obliko, ravnotak v svetišči odznotra, v ladji je pa bila že sledi predelana i je zdaj ladja nikelko prenisika i zavolo toga tüdi menje vredna. Da bi tak meli peneze, kak ji nemamo, pa kak smo včasi preveč šparavni za kakšo takšo reč, bi najbogše bilo vse te ferbe, šteri so bili sledi delani i so cerkvi samo pokvarili, dol zmetati i nazaj starinski leseni čakatur napraviti. Kak pa, bi morao biti te čakatur v istini lepi, či mogoče hrastov i bogato okrašen. Te bi dobile vse te cerkvi nazaj vrednost, da ne bi bila za preceniti. Tišinska cerkev ma Odzvüna svojo lepo staro formo, odznotra je pa že preveč popravlena. Trpele so pri popravlanji posebno starinske slike, štere so vse premalane i to na slabše kak so bile prve. Pri tom bi bilo dobro tüdi povedati, da je ne pametno kaj staroga dobroga vničiti i na tisto mesto kaj menje vrednoga postaviti samo naj je novo. Nikaj posebnoga je za našo krajino cerkev v Bogojini. Domači so že preci spoznali njeno lepoto, Vnogi je pa ne razmijo, posebno ešče, ar je nej dodelana. Razni vučenjacje i drügi se je pa nemrejo načüdivati. Ta cerkev bo gotovo edna od najbole znamenit v našoj krajini, samo čuvati de jo trbelo, da komi gda sledi ne spadne kaj v glavo i bi jo začno popravlati tak, da bi jo pokvaro. Naše znamenite Starine i umetnine so nam v čast i v hasek. Kelko bole je bomo znali čuvati i spoštovati tüdi mi sami, telko bole pokažemo sveti, da smo kulturni, razumni i vse časti vredni lüdje. 2. NOVINE 4. augusta 1929. Spored proslave 10 letnice oslobodjenja Slov. Krajine Dolnja Lendava Biciklisti idejo vsi, tak z lendavskoga kak sobočkoga sreza ob pol ednoj iz Sobote. V Črensovcih se stavijo pri hiši g. Klekl Jožefa, kde jih pozdravijo Črensovčarje i kde si oglednejo razstavo. Potem ido na obed v Črensovcih. Po obedi ob 3. idejo v D. Lendavo i se stavijo pri hoteli „Krona“. Pri Tomkovoj hiši do stali konjeniki: pri sodniji dijaštvo lendavske meščanske šole i Srednje pa visokošolsko iz lendavskoga sreza; občinski odborniki iz celoga lendavskoga sreza pri dr. Štrassera hiši; za temi proti evangeličanskoj cerkvi; vojaštvo z godbov, za temi drüštva, za drüštvi dečki, za dečki v belo oblečene dekle. Vsi ti segajo do fabrike dežnikov; pri fabriki dežnikov slavolok pri šterom se stavijo zastopniki domače oblasti i ki pridejo iz Sobote pa gostje; tü pozdravi župan lendavski pridoče zastopnike oblasti i goste v Vodnoj vulici do stali vozovi z narodnimi šegami, kak bratva z ciganskov godbov, slovensko gostüvanje z godbov Žižkovskov, prelje, tretje itd. Bratva bo Slovenska i vogrska. Ti vozovi do šli za zastopniki oblasti. Pred konjeniki do trije vojaki nosili zastave i to edno državno, edno slovensko i sredi edno belo z vencom v znamenje zmage i mira, ki more med nami i na meji prebivati. Zastopnike oblasti te sprevod sprevodi v cerkev, kde bode zahvalna boža slüžba. Po božoj slüžbi Obhod v više omenjenom redi poleg meščanske šole vö na glavno vulico pri zavodi šolskih sester do hotela „Krona“, kde bodo govori. Narod bo šo za narodnomi vozovi i to prvo moški potom ženske. Zastopniki oblasti i gostje bodo poleg cerkve na višini stali i gledali Obhod, po končanom obhodi se podajo poslušat govore. Govoro bo tüdi eden madjarski kmet, ki bo povdarjao radost madjarskega ljüdstva pri slovesnosti slovenskoga naroda, en slovenski kmet se pa na to v imeni Slovencov zahvali madjarskomi ljüdstvi, našim državljanom. Po govoraj je gostüvanje pri Dominkovih v ogradi. Vsi se potrüdite, da te ob štiraj že v Lendavi, ka se do pol petih v red spravite. Oglašajo se za proslavo od vseh krajov. Iz Novoga Sada, Zagreba, Štajerske, Kranjske itd. se priglašajo že i prosijo legitimacije i znake. Za razstavo v Črensovcih je veliko zanimanje. Vse ka naš človek zna napraviti i ka naša zemlja rodi, se bo v Črensovcih na ogradi hiše, kje Klekl Jožef prebivajo razstavit i pokazalo zastopnikom oblasti pa vsem obiskovalcom. Že se javijo ki bodo pokazali razne naše posode, pridejo naprej stari „bedni“ i „lese“, škrinje, stouci, koši itd. Podružnica Polana razstavi lepi pov lenü, prediva, predena, platna i iz toga zašitoga domačega obleča; beltinske veleposestvo razstavi svoj lepi pov na semenogojnoj postaji; vertinje razstavijo vse ka naš narod za hrano peče: krüh — kukurčen, rženi i pšeničen — pogače: presne zasükane, povitice genjene, makovice, repnjačé, tikvače, krapce, gibance, idinjače, posilanke, vrtanke itd. (Vertinje, postavite se vö i spečite kaj naš kraj ma v navadi). Razstavijo se lepi povi naše zemlje: krumpič, repa, burgundija, med itd. Vse, ka što lepoga na, naj li razstavi; en dečko razstavi lepe reme, ka je doma dela z nožom, en drügi je prijavo svoje malanje itd. Vsi ki mate lepe reči, vsi kmetje, vsi obrtniki, vsi ki domače reči znate lepo napraviti, pridite z svojimi rečmi v Črensovce na razstavo. Prijaviti morate ka razstavite do dnes tjedna, to je do 11. augusta Vodilnomi odbori v Črensovce. Murska Sobota Vsa društva, konjeniki, biciklisti, gasilci i tak naprej, šteri se vdeležijo sprevoda v Soboti naj se javlajo na naslov prof. Bitenc M. Sobota. Konjeniki ništerni so pitali, či v navadnoj obleki na konjaj tüdi lehko pridejo, ali pa drügi nesmi priti kak tisti, šteri ma šörke bele hlače, srakico i tak naprej. Tem odgovorimo, da tüdi lehko prideje či že nemrejo nindri dobiti takše obleke, nego lepše bi bilo, či bodo vsi lepo v indašnje obleke napravleni. Posebno neprijotno bo za nas, či pridejo iz Lotmerka v velkom števili konjeniki, šteri bodo vsi v edno formo napravleni z lepimi malimi zastavicami. Zastavice na dugi štilaj tüdi naši konjeniki lehko dobijo za maličko ceno. samo morajo se že zdaj včasi javiti v Soboti pri tajniki g. profesori Bitenci. Okrašeni kol je lehko kem več, samo na vsakši mora biti mužika ali harmonika i flanta ali klarinet, kak je to že pri nas šega, ali pa celo vekša mužika z goslami ali trobentami. Polovična vožnja po vsej železnicaj. Vsi udeleženci, šteri te den pridejo v Soboto, ali v Lendavo, majo pravico do polovične vožnje od vsej strani naše države. Pri domačoj postaji si mora küpiti celo karto do Sobote. V Soboti dobijo udeleženci iz naše krajine i iz Murskoga polja ta do Ormoža posebne izkaznice za 2 Din. S tov izkaznicov i s tistov železniškov kartov s šterov se je do Sobote pripelao, se potom k šenki lehko nazaj pela do domače postaje. Lüdje, šteri so izven naše krajine i dale od Ormoža plačajo za izkaznico 10 Din. Kelko lüdi pride z Goričkoga ? Moramo že naprej znati kelko lüdi pride približno z Goričkoga, da se njim preskrbi zadosta vagonov. Zato prosimo gospode dühovnike i župane, naj kem prvle javijo v Soboto g. tajniki prof. Bitenci, kelko lüdi nameni priti iz njüve vesnice ali njüve fare 18. augusta zajtra v Soboto. G. g. župani, šolski upraviteli i načelniki društev tisti krajov, šteri bodo šli na proslavo v Soboto, se zberejo to nedelo ob 11 vöri v Soboti v dvorišči g. Benka, da se Pogučijo od udeležbe pri proslavi. K sobočkoj proslavi spadata tüdi bogojanska i beltinska fara, turniška i čerensovske pa kelko njim je mogoče. Vodilni odbor v Črensovcih. - Mladost pa lepoto Vzdržavle „MAJALA“ mást i žajfa za obraz. Odstrani vse piščajce, sunčane i erdeče pege lica. Eden lonček Din 12, žajfa Din 8. Dobi se v lekarni pri SVETOJ TROJICI, D. LENDAVA. Z zmagovalci v Prago Med Čehi V Beči smo se pred odhodom razdelili v dva vlaka. Edni so šli proti Velehradi, slavnoj božoj poti v čast sv. bratoma Cirili i Metodi, drügi pa proti Olomuci. Tüdi jez bi rad po-romao na grob naši sveti apoštolov, nego pri Olomuci smo si namenili ogledati vzorna gospodarstva na Češkom, zato sam se raj odločo da poglednem to i našim lüdem kaj od toga napišem. Mogoče se mi ešče ponüdi prilika, da obiščem tüdi to lepo slovansko romarske cerkev. Češka meja je ne daleč od Beča. Par vör smo se vozili pa smo že iskali svoje lepe orlovske obleke i smo se preoblačili, da se med Čehi že kak Orli prikažemo. Odzvüna ob železnici smo vidli na dva kraja zvečine samo velko ravnino z lepim siljom. Nikak je pravo, da smo že na Češkom. Stopimo k okni, približavali smo se lepoj postaji čüla se je muzika. Čehi, Cehi, Živijo Češka ! smo začnoli vsi od veselja kričati gda smo zaglednoli na postaji vse puno Zastav, češke Orle i Orlice, kmečke dečke i dekline v krasni pisani narodni nošnjaj. Vidlo se je, da smo prišli v bratsko slovansko državo, nej smo se včili jezikov eden drügoga pa smo se li v glavnom v vsem razmili. Čehi so bogati i so nas tüdi bogato sprijali. Meli so par lagvov dobroga piva na postaji i vnogo domačega pečenja s kem so nas pogostili. Povedati moram, da smo njim posebno za mrzlo pivo v tistoj vročini bili jako hvaležni. Čehi so nas v kratki lepi govoraj bratsko pozdravili posebno so se veselili našemi osemdesetletnomi vladiki ljubljanskomi Prezvišenomi g. püšpeki, šteri so se nej zbojali te poti i so že med prvimi skočili na meji z vagona, kak da bi bili 20 let stari. Po kratkom veselji na prvoj češkoj postaji smo v najbogšem razpoloženji nadaljavali pot v notranjost češke zemle, proti Olomuci. Lepa je Češka zemla pa bogata, vnogo svojega bogastva pa majo čehi zahvaliti skrbnoj obdelavi zemle. Pravijo, da što več po sveti hodi, več zna, nego hasek od vsega samo te ma, če zna to, ka je vido i ka se je navčo tüdi za sebe i za svoje prilike porabiti. Gda smo gledali lepe njive, skrbno obdelano cukrno repo, fabrike za cuker, Sadno drevje ob cestaj, lepe ogračeke i čiste Sühe kmečke hiže, sam si želo, da bi bilo z menov kem več naši domači lüdi, da bi to vse vidli i mogoče doma tüdi probali nikak tak napraviti. Pri nas se vidi t'u pa tam ob cesti kakša jablan ali sliva ali malina, na pol süja s potretim vejom i s sklačenov travov odspodi. Nam se vidi takše drevje kak zgübleno, štero zato stoji ob cesti, da deca plezijo gori včasi kak se prvi kilavi sad pokaže i je oskübejo z listjom vred da drevo po tom ropi izgleda, kak či bi rasoje vujška postavo. Vse inači majo Čehi. Tü so sploj vse ceste tak državne kak vesničke zasajene z drevjom, tak da pride nikak na vsakši 20 metrov po edna jablan. Že samo na pogled so te ceste nikaj krasnoga. Vsakše drevo je lepo obrezano i skrbno gojeno. Či se je štero vö posüšilo, je že posajeno mlado z močnim količom i lepo privezano. Vidi se, da je drevje sajeno v velko jamo, tak da je bilo skoro dva metra na šörko v krogi skopano, ne kak pri nas včasi vidimo, da što sadoveno drevje pod motiko Sadi kak graj. Ravnotak je s polami. Spominjam se, gda sam se vozo v Belgrad i gledao krajine po Slavoniji. Našim lüdem, šteri so hodili pp Slavoniji, lehko povem, da je Češka zemla na prvi pogled ravno takša kak slavonska : Velke valovite ravnine, poseja- ne s siljom i cukrnov repov, tü pa tam se vidijo tüdi gorice i redke pa velke vesnice. Či pa što z malo bole ostrimi očmi gleda edno pa drügo, pa vidi velko razliko. Spomno sam se ravno na njive posejane s cukrnov repov v Slavoniji pa na Češkom. Pri nas velke njive, odraščene s travov i med travov se je vidlo listje od repe. Na Češkom ? Cele velke njive tak skrbno oplete i preredčene, zato pa tűdi edna Češka njiva prej po štirikrat telko repe obrodi kak naša. Tak smo se približavali pomali Olomuci. Na vsej postajaj so bile razobešene zastave, na Vnogi postajaj so bile tüdi godbé i Orli pa Orlice v plavi oblekaj. Priznati moramo, da nas je vsa Češka po vsoj poti lepo sprimala, da smo nigdar nindri nej čül niti najmenše reči proti Orlom, čiravno je na Češkom vnogo Sokolov i lüdi po svojem mišlenji Orlom nasprotni. To so bili Orlovski dnevi i vsa Češka javnost je te dni izkazala Orlom čast, pokazala je pa tüdi, da je na visikoj stubi kulture, Ob sedmi večer v tork smo prišli v Olomuc sprejeti od muzike, Orlov i Orlic i vnožine lüdstva. Dale sledi. 4. augusta 1929. NOVINE 3. NEDELA (Po risalaj edenajsta. Evang. sv. Marka 7, 31—37.) V tisti časaja odišao je Jezuš s krajin Tirusa i šo prek Sidona k morji Galilejskotni v sredini pokrajine Dekapolisa. I pripelajo k njemi glühonemoga i ga prosijo, naj položi roko na njega. I pelao ga je od vnožine vkraj, djao svoje prste v vüha njegova i se s slinov dotekno njegovoga jezika i Pogledno je v nebo, zdejno i njemi velo: „Efeta“, to je „Odpri se“. I preci so se odprla vüha njegova, razvezalo se je vezalje jezika njegovoga i prav je gučao. Zapovedao njim je pa, naj nikomi ne pravijo. Kem bole njim je pa prepovedavao, telko bole so razglašüvali. I na vso moč so se čüdivali govoreči : „Vse je dobro včino : glühim dao da čüjejo, nemim, da govorijo.“ Navuk: Strast lehko človeka tak oglüši, da ga ozdravi samo posebna boža pomoč. Slovenska krajina —Po našoj krajini hodi g. profesor Melihar i zbira razne podatke za Novine, štere bodo za proslavo nikelko vekše izšle kak on pravi v ništerni mestaj. Izjavljamo da smo g. profesora Melihara nigdar ne pooblastili, da bi za nas kakše podatke Zbirao i če je to gde govoro je delao to brez našega znanja. Uredništvo Novin. — Gančani. Pri nas je Preminoči pondelek na do zdaj ešče neznani način nastano ogenj pri Posestniki Maučec; zgorela njemi je slama, hižo se je pa posrečilo gasilcom rešiti. — Veščica. Pri nas se je ponesrečo Benko Ivan, oča gostilničara Benko Janeza. Prišo je dne 25. preminočega meseca po nesreči pod voz i njemi je edna noga močno povožena. — Posebne vrste zdravlenje. Železen Marija, žena mizara iz Serdice je opazila, da njoj deca nikši srab majo. Pitala je ka je vse proti tomi najbogše i vsaksi njoj je pač svoje povedao; edni da Vročina najbole odzdravi, drügi da posebno mazalo i tak naprej. Žena je Šla v Ženavce, küpila tam nikšo mast, namazao dve deteti po teli s tov mastjov potom pa deco djala v vročo krüšno peč, tak da sta samo glavi vö držala. Malomi, kakši 4 leta staremi se je ta Vročina ne vidla i je vujšo iz peči. Starejši, kakši sedem let star je pa šteo vözdržati, dukeč je ne omedlo. Ženske je pa ne bilo včasi domo i dete se je v tom natelko speklo, da je deset vör po tistom mrlo. Zadevo majo Orožniki v rokaj, da razjasnijo što je kriv detetove smrti. — Vgankarom. Ar največ rešitev zadnje križalke komaj zdaj dobivamo, objavimo rešitev i imena rešilcov kak tüdi obdarovancov v prihodnjoj številki. — Svilorejcom. V pondelek, 5. augusta je zadnji den za küpüvanje buh i to od 8 do 12 vöre v sobočkoj gimnaziji. Bube se plačüjo po tom kak so dobre do 50 Dinarov za kilo. — Lotmerško orlovsko okrožje vabi vse prijatele orlovstva na javni telovadni nastop v Gornjo Radgono za nedelo 4. avgusta. Polovična voz- nja dovoljena. Ta se küpi cela karta s šterov se potem lehko nazaj pela. Ob deseti zajtra sv. meša, ob 2. večernice, ob 3. zadvečera javni nastop. Pridite vsi. Bog živi ! — V Rakičani je Durič Zoltan, sin mizarskoga majstra spadno z jablane i si zlomo levo roko. Pripelali so ga v sobočko bolnišnico. — Krog. Pri nas mamo novost, mašin za klepanje. Goni ga lehko kakše šteč dete, eden pa drži koso v njem i mašin izvrstno skleple koso. Ravno tisti vert ma tüdi moderno čistilnico za detelčno seme. — Večeslavci. Preminočo sredo, 31. julija je ponesreči prišla z nogov v mali mlatilni stroj na konjski pogon sedem letna Mencigar Irena. Stroj njoj je zmužčo peto. — Sreča te išče. Orlovsko drüštvo v Krogi si nameni postaviti svoj lastiven drüštveni dom i v te namen priredi velko tombolo. Srečke bodo po 4 Din., glavni dobitek bo novi šivalni mašin, ali pa 3500 Din penez. Prihodnji pondelek bodo člani društva odavali srečke po vesnicáj. Vüpamo se. da nede hiže v našoj okroglini, štera konči edne karte ne bi küpila. S podpiranjom dobri drüštev včiniš najbogše delo. — 5 letnico mešniškoga posvečena so obslüžavli v našoj krajini gospodje Ivan Jerič, dr. Osterc, Ferdo Herman, Ivan Kodrič, Anton Čatar, Anton Ravšl, Mirko Štruc i Drago Oberžan i to v cerkvi na Cankovi z zahvalnov slüžbov božov, gde je meo lepi govor g. Ivan Jerič župnijski upravitel v D. Lendavi. Slovesne slüžbe bože se je vdeležila tüdi velka vnožina domačinov. Svetovna politika Boj med Kitajskov i Rusijov. Nikelko časa sta si bilej Kitajska i Rusija jako dobri. Rusi so pošilali na Kitajsko svoje vučitele, podpirali kitajsko gospodarstvo z davanjom mašinov pa tüdi s penezi. Nego Rusi so s svojov podporov silili po kitajskom tüdi svoje komunistične navuke, ka se je pa Kitajcom ne dopadnolo i Svaja med obema je začnola gračüvati čiduže vekša. Zdaj je prišlo že tak daleč, da se obe državi pripravla na boj edna proti drügoj. Kak pa, da je tü tüdi tak, kak vsešerom, da stojijo za ednov kak za drügov državov palig drügi mogočnjaki, šteri bi radi meli vsigdar velke dobičke iz človeče krvi. Dijaško polje V Stični Gospodje cistercijanci poznajo študentovske želodce in zato smo jim iz srca hvaležni, da so nas tako imenitno pogostili. Zvečer, ko smo prišli, smo bili v resnici lačni. To se je pokazalo zlasti pri tem, da je pojedel kanonik 5 šalic mleka. Pomislite: 5 šalic. Sicer je velik, debel človek, ampak to vendar ne gre. S tem sigurno ni bil v čast Prekmurcem. Pa tudi ostali niso mnogo zaostajali. Kje bomo spali ? 53 ljudi, to nekaj zaleže. Prekmurcev nas je bilo že 8, ker so se nam pridrüžili na poti podnarednik, bogoslovec II. in maturant. Po stopnicah pridemo v drugi štok : Slama, prti, odeje ! Podnarednik pravi, da tako še v vojski ni bilo. Malo smo se trgali za koce in prte, do polnoči so nekateri malo še trobili, potem smo pa vseeno zaspali. Zjutraj v cerkev k maši. Tu vidimo prebivalce, samostana: dolge postave v belih haljah s kapuco, bledi asketični obrazi, resni glasovi. Pred vsakim debela knjiga kakor mašna. Sočutje, blagrovanje ! Po maši zajuterk: kava in krüh ad libitum (kelikor ti srce poželi). To pravico smo Seveda izrabili, zlasti kanonik, ki je Sicer prestopil na mero 4 šalic, toda dalje nazaj tudi ni šel. Predavanja so bila zanimiva, saj je mnogo povedano, če navedemo gg. predavatelje: Ovsenek, Dolenec, dr. Jeraj Ulaga, Finžgar, dr. Demšar, Žitko, Gabrovšek, dr. Brecelj, dr. Capuder, Cajnkar, pom. škof dr. Rožman, dr. M. Napačen, Pintar, Tomc. Že itak dober tek pri kosilu nam je še večal znani komediant Budan (prej v Ptuju, sedaj tehnikar na Dunaju, III. letnik, kemija) s svojimi umetnijami: gramofon, prihod vlaka, automobil, sirena. Kopanju in predavanjem je sledila južina, predavanja, večerja in počitek. Tri cele dni in enega pol smo Preživeli ob kraljestva solnca, v juliju, skromen del naših počitnic tukaj v Stični, na Dolenjskem — v neposredni bližini Samostanske prebovalcev, skromnih in pobožnih, na lepem posestvu očetov cistercijancov z mlinom in žago. Ob premišljevanju o delu za narod smo zrli lepo Dolenjsko, s prijaznimi griči, na njih jelke, smreke, bukve, polja (skromna Sicer) in travnike. V bližini Muljave smo bili, onega kraja, ki je našemu ljudstva vsekakor znan po osebnosti Josipa Jurčiča, katerega nekaj del (Sosedov sin. Deseti brat i dr.) je tudi znanih. Tako smo v tem razpoloženju stopali po lepi Dolenjski — ki ni tako hribovita in grozna kakor Gorenjska — ob kateri se človek Spomni naše zamišljene Goričke, vesele Štajerske ali resne Apaške kotline s Snežno Marijo. Prekosnice Ti Kohn, čüo sam, ka je pri tebi gorelo ! Na žalost odgovori tužno Kohn. — Si meo zavarovano ? Ti tupaš nori, misliš, ka bi gorelo, či ne bi bilo zavarvano? Jakob pa Sami sta v tožbi bila. Sami se jako bojao, ka pravdo zgübi, zato je šo k fiškališi rekoč : Gospod, jes mam tožbo z Jakobom pa sem ne gotov ali dobim ali zgübim pravdo, pa znate ka, najbogše de, či Pošlem za dar gospodi sodniki edno škatlo cigarov. Ka Vam je vdarilo v glavo pa to je mita to se pravi podmititi, no te bi šče komaj Zagvüšno zgübili tožbo ! — Dobro, te pa ne Pošlem nikaj. Prišeo je dén razprave pa je sami dobo pravdo. Z veseljom beži k njemi fiškališ, Vidite gospod Sami, ka sam Vam pravo, pravdo ste dobili, ar ste nej cigarov poslali. Na to mirno odgovori Sami: Vi predeno smeteno, ka ste Vi ? Jaz sam njemi vseedno poslao cigare samo namesto svojega, Jakabovo ime djao v škatlo ! Gospodski deklički se görata na trati. Edna pokazüje svojo novo babo pa pri preglejüvanji opazi na konci hrbta ceno 5.50 Din. — Na to se friško obrne edna pa dene: Pogledni da, kelko sam jes koštala ino je zdignola jankico. Jocator. Gospodarstvo Kmetijske šole Razni kmetijski gospodarski tečaji, predavanja i tak naprej prinesejo vnogo haska i kmečki lüdje se za svoje gospodarstvo dostakaj navčijo, nemrejo pa takši tečaji niti od daleč nadomestiti edne dobre kmetijske šole. Na tečajaj dobijo obiskovalci komaj nikelko i to v skrajšanoj i nepopunoj obliki, šola pa da vse. Tečaji se dostakrat vršijo po vesnicaj, v takši krajaj, gde se lüdem samo s pomočjov slik lehko pokaže vzorno, lepo i pravilno gospodarstvo, šole pa majo to vse doma vrejeno. Zato, gde nega šol, so tečaji vnogo vredni, to se pravi bogše je konči tečaje meti kak pa nikaj. Kmetijski tečajov vekši smo mi do zdaj v našoj krajini ne meli razen nikelko menši, meli smo pa nikelko dobri gospodinjski tečajov, štere so vodile sestre i na šteri so se naše dekline i bodoče vertinje vnogokaj navčile. Poglejmo si pa malo, ka vse dajo kmetskomi dečki kmetijske šole. Mi mamo v Rakičani kmetijsko šolo, štera je ešče ne prišla do toga, da bi stopila v živlenje i sprejemata dijake, zato od te šole naše lüdstvo nema dosta haskov. Semenogojska postaja v Beltinci lehko celoj krajini vnogo haska prinese, nego premalo je ešče poznana med našimi lüdmi. Najbole bi prišla v poštev za nas zaednok oblastna vinarska i sadjarska šola v Maribori, štera je vzorno urejena i dobijo kmečki dečki v njoj gotovo vse, ka njim je potrebno za pametno i moderno gospodarstvo doma. Povedati moramo, da ma ta šola namen vzgajati kmečke dečke v dobre gospodare i ne v drügo. Pri nas pa i tüdi Splošno med kmečkim lüdstvom dostakrat mislijo, da je tisti šteri majcko v kakšo šolo ide pa čiravno je to kmetijska šola nikaj več i da mora tak malo gospostva špilati gda šolo zapüsti. Tak se zgodi, da hodijo kmečki sinovi po dve leti v takšo šolo i potom gda domo pridejo, mesto da bi doma delali i gospodarili tak, kak so se v šoli navčili se tak nikam gosposko ščejo držati i nazadnje či inan nej med kakše financare ali žandare odidejo. To je popunoma nepravilno. Kmetijske Šole majo namen vzgojiti dobre gospodare, šteri majo volo ostati doma, obdelovati zemlo i gospodariti po tisti navukaj modernoga i pámetnoga kmetijstva, kak so se navčili v šoli. Oblastne vinarsko i sadjarsko šolo v Maribori obiskavlejo dečki po dve leti. Ne včijo se pa tü mogoče samo vinarstva i sadjarstva, kak bi to Človek mislo, čí pogledne samo naslov te šole, nego sploj vse, ka je potrebno znati dobromi kmeti. Šola ma krasno vrejeni ograd, sadovnjak, gorice, travnike, njive, živinorejo, včelarstvo i tak dale. Poglejmo samo predmete, štere se včijo dečki v obej letaj. To so I. leto: Sadjarstvo, polodelstvo, travništvo, kmetijski pri-rodopis, fizika, meteorologija, kemija z agrikulturno kemijo, geometrija, zemljemerstvo i risanje, računstvo, slovenščina, srbohrvaščina, verouk, petje, zdravstvo. Splošno obrazovanje i konservatorij. II. letnik: Sadjarstvo, sadna uporaba, sadjeznanstvo, varstvo, kletarstvo, vinska kemija z vajami, vrtnarstvo, poljedelstvo i travništvo, živinoreja i mlekarstvo, živinozdravstvo, gozdarstvo, čebelarstvo, kmetijsko gospodarstvo, kmetijsko zadrüžništvo, kmetijsko pravo, geometrija, zemlemerstvo i risanje, računstvo, slovenščina, srbohrvaščina verouk, petje, zdravstvo, Splošno obrazovanje i konservatorij. Poleg toga delajo dečki ešče v sadovnjakaj v vinskoj kleti, v goricaj, cepičnjeki, vrtnarstvi, včelarstvi, skrbijo za živino, ravnajo z mlekom i tak naprej. Što se pa lejko sprejme v to šolo? Vsakši dečko, šteri ma 16 let i je zvršo z dobrim uspehom domačo lüdsko šolo. Vsakši što nameni iti v to šolo, mora poslati pismeno prošnjo na ravnatelstvo šole do 10. augusta toga leta. Pouk je brezplačen, za stanovanje i hrano plačajo bogatejši pa 150 Din na mesec, za siromaškejše pa skrbi oblastni odbor. Poleg prošnje, štera mora biti spisana lastnoročno na belo polo papirja, trbe ešče krstni list, domovnico, - zadnje šolsko spričevalo, nravnostno spričevalo, izjavo starišov, da bodo plačüvali šolo, če bi pa radi bili, da za dečka plačüje oblastni odbor, se morajo zavezati, da plačajo vse tiste stroške, če dečko ne ostane doma na kmetiji. 4. NOVINE 4. augusta 1929. Prekosnice. Gospod grintavec diplomirani operater kürji oči se šo kopat — minolo je že naimre pa edno leto. Gda se napoto, kriči za njim na pragi njegova gospa: Ti nepozabi pa gde svojo majico (tenko srakica za telovadbo) kak lani. Mo že pazo. Zano vöro pride nazaj pa pravi: Ti žena, ešče se dogaja čüda na svejti; pomisli, ne samo robačo sam nazaj prineso, nego sam ešče lanjsko najšeo. Gde je pa bila? — Pod mojov robačov! — Pošta upravništva. Matajič Štefan, Hotiza. Počakamo. V Soboto javili zavolo pošiljanja Novin. Hima A. u. Moravci. Ob priliki bo napravljeno, ka se prosi. Franjo Olaj, Krog. Ne smo mogli pisma prečteti, zato ka je tinta raztekla. Prosimo čitljivo pismo. Trstenjak Štefan, Gorica. Kak smo vam javili, vas počakamo za volo toče. Za dvoje vam računamo zavolo nesreče samo 50 din. Ček naj- dete v Soboti pri g. Bajleci ali Hahni. Domačim Ošlaj Eugena i Casar Jožefa. Vajnima so hodile Novine do konca jula v Brestovac. Plačala nesta. Novine nikdar neso prišle nazaj. A zdaj kda smo prosili naročnino, je karta prišla nazaj, na štero je bilo zapisano, ka sta v Nemčiji. Prosimo vas, da te liste plačate mesto njiva, ar sta je naročila i ne stavila. Gomboc Andraša domači. Vaš je naročo pet Novin v Apatin na električno pilano i je vse redno dobivao i nikdar ne nazaj poslao. Zdaj, kda smo ga opomenoli, ka trbe plačati, nam je karto poslao nazaj. Prosimo vas, da zavolo poštenja plačate od teh petih falatov naročnino do konca julia, ovak bomo mogli stopiti na pot sodnijsko. Vsem našim delavcom i njihovim domačim. Odsehmao ne pošljemo naših listov drügomi, kak ki je plača. Edno številko pošljemo na ogled, priložimo njej Ček i Čakamo, dokeč nam pošlje po njem naročnino. Če je ne pošlje, lista ne bomo pošiljali. Če je pa vaš domači prek mej države, njemi samotak pošljemo, Če naše liste vi za njega plačate. — Uprava. — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro „INKA“-Pri reumatizmi, smicanji, prehlajenji, išiasi bolečinaj kosti pomaga „INKA“. Eden glažek z natančnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. Singer šivalni mášin velki, v jako dobrom stanji se fal oda. BOJNEC JOŽEF Bogojina. Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191. IVAN ŠEGA, M. Sobota prek židovske cerkvi gospodarske, obrtne in industrijske mašine i potrebščine. Lokomobil bencin, gasmotor - elektromotor - transmisije - žage - kugellegerje-gonilni jermeni, Ia. cilindersko, auto olje i masti itd. MLINSKE POTREBŠČINE, valeki i vsi deli, koperej, trijeri, kamni, svila, gurte, peharčki, aufzug železje za cilinder, potače itd. GOSPODARSHI MASINI, mlatilnice, sejalni mašini, plügi, sadni i gozdni mlini, preše, sečkari, reporeznice, pumpe, vetrenjače, vage itd. Konkurenčne cene! Tüdi na rate! Prvovrstno blago! Že 32 let v slüžbi betežnih i zdravih stoji Fellerov pravi milodišeči Elsafluid. Za betežnoga je Fellerov Elsa flud zaneslivo hižno sredstvo i kosmetikum za čvtišanje bolela, šteroga deovanje hvali neštete zahvalnic tüdi iz višiši krogov i iz dalešnji krajov pri ostri bolečinaj v lici i celom teli, pri trganji v členkaj, pri bolečinaj zob glave, za ribanje pri revmatični bolečinaj, kak obveze pri nesrečaj i pri Vnogi drügi prilikaj, gde je hitra pomoč potrebna. Za Zdravoga zaneslivo obrambno sredstvo proti prekmernoj občütlivosti za hladen zrak „a jéčanje mišic i živcov za črstvitev zmenšana moči, kak desinfekcijsko sred stvo za roke, lice, gobe, vüsta i kak Obramba od prehlada, našasti i gripe pri grgranji proti kašli, zamuknjenosti i tak naprej! Za nego glave kak dodatek dnevnoj vodi za pranje itd: o- Odznotra nikelko kaplic na cukri lejša bolečine i dobro dene. Dobiva se po apotekaj kantica za 6 Din, dvojni glažek za 9 Din ali velka specialna kantica 26 Din. Po pošti konči eden pakec, štéri ma 9 pokusnih ali 6 dvojni ali 2 specialni kanti 62 Din. Šest takši pakov samo 250 Din vse že s poštninov i pakivanjom pri EUGEN V. FELLER lekarnar STUBICA DONJA Centrala 146 — Hrvatska. Či pa ščete meti tüdi kaj dobroga za Vašo prebavo, naročite obednim Fellerove dobro detajoče Elsa pilule. 6 škatlic 12 Din. Poskusno delovanje z „SELEKTORJEM“ v Gornji Lendavi. V nedeljo dne 11. avgusta 1929 med 9. in 12. uro dopoldne se bo predvajalo delovanje: „SELEKTORJA“ stroja za čiščenje in izbiranje semena tvornice HOFHER-SCHRANTZ-CLAYTON-SCHUTTLEWORTH pri upravi Veleposestva Gornja Lendava t. j. pri g. Weiss Konradu Gustavu v Gornji Lendavi, ki je tak stroj od nas kupil. Vabimo vse gospodarje, posestnike in interesente, kateri se za stvar zanimajo da pridejo takrat in prisostvujejo pri poskusnem delu tega stroja. Z odličnim spoštovanjom : KONRAD GUSTAV WEISS, Gornja Lendava. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC BAJLEC.