Št. 205.
V Ljubljani, pondeljek dne 9. septembra 1918.
Leto IT.
NAPREJ
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Uredništvo in npravntftvo ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, L nadstr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina: po poBti x dostavljanjem na dom za celo leto K 42—, za pol leta K 21’—. za četrt leta K 10-50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54.
m
'.nserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI'—; razglasi in poshmo vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Reklamacije u list to poštnine proste.
Posamezna številka 20 vinarjev.
Ure na oljski gori.
Resnično živimo ure na oljski gori. Pač se liranimo z nadami in upi v boljšo bodočnost, a vse nade in vsi upi nas ne morejo rešiti hude slutnje, da bo naša križeva pot še prav dolga. Govorice o skeletih, ki hodijo z negotovim korakom po ulicah, o ljudeh, ki umirajo sladu in o otrokih, ki ginevajo v onemoglosti v materinem naročju, niso že davno več fraze popularnih časnikarjev in dema-goških govornikov, marveč so žalostna in krvava resnica. Saj ni dolgo, odkar smo čitali, da ie umorila mati svoje dete, ker ni imela več poguma, da gleda, kako ji dete polagoma umira. Nesrečnica je pač naredila konec trpljenju detetovemu, a ue svojemu. K svojemu grenkemu očitku si jo nakopala še zaničevanje družbe, te družbe, ki nalaga posameznikom, da prenašajo, kar prenašati ni mqgoče. Zaničevanje in maščevanje te družbe, ki se ugo-nablja v diabolično razuzdanost sovraštva. Par dni je tega, ko so našli na tržaški ulici ležečega moža, ki ga ni mogel zdramiti niti mrzli predjesenski dež. Prenesli so ga v bolniščnico in tam je zdravnik konštatiral, da je padel v omedlevico zara.di onemoglosti. Injektirati so mu nekaj okrepčujočih kapljic. Niti te niso pomagale in mož je umrl... zaradi pomanjkanja. V žepih so mu našli 50 vinarjev.
Praški listi so poročali pred nekaj dnevi, da se je preselila tja iz Levova bolniščnica Rdečega križa. Med bolniki je bilo tudi okolo 100 uradnic vojaške administracije, ki so jih ekskortirali vojaki z nasajenimi bajoneti, ker so bolehale na spolnih boleznih. »Prager Tagblatt« ie povedal, da so te ubožice iz enega majhnega dela severnega etapnega okrožja. Na Ogrskem in v Hercegovini se nahaja v bolniščnicah ogromno število deklet, ki so bile usfužbene v vojaških pisarnah, pa so bolne na spolovilih. Več nego 300 takih uslužbenk se nahaja v bolniških oddelkih za porodnice, ker so v blagoslovljenem stanu. In vedno sc veča število vojaških uradnic, ki izgube službo zaradi nepoštenosti in nemoralnega vedenja. Ali bodo našli otroci imenovanih deklet kdaj svoje očete? Ali bodo imeli koga, ki jih bo vzgojil in jih uvedel v to trpko človeško življenje? Ali bodo vse te nesrečne uradnice našle zopet pot do poštenega življenja in do poštenega zaslužka? Kaj porečemo mi k temu? Kako se bomo opravičili pred zgodovino? Ali je postalo človeštvo res že tako onemoglo, da se več nc more upreti vsem tem škandaloznim razmeram, ki nas ponižujejo na nivo živine. Ali smo pa že tako neobčutljivi, da nam ne zbuja pogled na take nesreče nobenega gneva, nobene iskre poštene ježe na one, ki so nas povedli v tak položaj?
Resnično, ure na oljski gori!
Kam so šli vsi lepi nauki, kam je šla vsa glasna morala, ki smo je imeli vedno polna usto?* Pred našimi očmi umira človek, pred našimi očmi sc uničuje vse, kar je bilo storjenega v ponos človeka. Mno/.e se kužne bolezni, množi se število pohabljencev. Greh upije do neba in mi vsi čakamo otopeli, da pride vrsta še na nas. Čakamo in gledamo, kakor da se nas ne tiče, kakor da ni-
LISTEK.
Rdeči sarafan.
Poljski spisal iVUliael Czajkowski.
(Dalje.)
Ko je baron to zapazil. ,ie dejal neprisiljeno:
»Gospa grofica ima dve hčeri, zreli za možitev, m I o maž Japlovviecki ji je kot snubač zelo dobrodošel. Bližnje sorodstvo bi zakona prav nič ne oviralo; z denarjem se dovoljenje brž dobi. In katera mati hi ne pozabila vseh žalitev in bi sc ne spravila tudi s smrtnim sovražit kom zaradi tako ugodne prilike!«
Dolgo sem bil navajen, da sem smatral take baronove besede za prorokovanje. Zapeljiva prevara je stopila na mesto žalostne resnice, da se na tem svetu zgodi vsc iz samoljubja in nič po plemenitejšem nagibu.
Jaz sem se toraj peljal na ono praznovanje nc kot sin matere k njeni edini prijateljici, ampak kot mož velikega sveta k grofici, ki ima dve hčeri, godni za možitev.
Opoldne se je že oče odpeljal s sestro. Midva z baronom sva šla pa šele zvečer za njima in sicr v rdeči malteški uniformi. Kajti že v šestnajstem letu sem postal
j ledovni vitez in sem že zdavnaj dobil v občevanju znak svetovnega moža.
Celo pot mi je baron trobil na ušesa, da se ob takih prilikah ne sme mnogo govoriti, še manj pa plesati, k večjemu prav nazadnje in se pri vsem tem kazati dolgočasnega m raztresenega kakor bi se človek prav nič ne zanimal za tako družbo.
2c se začel ples. ko sva vstopila.
I	o vsem pozdiavljanju in predstavljanju in drugih ceremonijah sem stal kakor steber ob steni z neprisiljenim nasmehom. Odgovarjal sem vsakomur, ki me je nagovoril, svda samo francoski in šepetal z baronom o tem in onem, kar sem zapazil.
Iz pogledov svojega očeta sem čital njegovo zadovoljnost nad menoj in dobil je cel kup čestitk iz priznanj zaradi mene.
Tedaj se mi je približala grofica in dejala z navadno sftovoruostjo in ljubeznjivostjo:
»Kako srečna sem, da vas vidim pri nas, gospod Tomaž! Vi me tako zelo spominjate svoje matere!«
Kako sprejemljiv sem bil za te besede. Kako mučno mi je bilo srce. Mati mi je stopila tako jasno pred oči, da bi se vrgel kakor otrok grofici v naročje in govoril o minulih blaženih časih.
smo še mi po svoje krivi vsemu zlu, ki nas bo uničilo z matematično gotovostjo. Ali res ni izhoda iz te otopelosti iz tega moralnega in socialnega močvirja? Kaj je sojeno, do se moramo vdati brez moči sili obupa, ki nas je uklonila v svoje jeklene okove?
Težka je ura na oljski gori in vsak nima moči, da bi jo prenesel brez greha. Toda treba jc pač, da jo premagamo. Treba je, da se oprostimo slabih slutenj, da si zavihamo rokave in se lotimo dela. Dela prenovitve in prerojenja. Oni, ki so izvabili nad človeštvo to katastrofo, ne bodo se tega dela lotili. Zašli so v labirint, iz katerega ne vedo več poti. Zašli so vsled požrešnosti interesov, ki so jih zastopali ne meneč se ne za ljudsko pravo ne za človeško življenje. Dedščina, ki nam jo zapuste, je žalostna in krvava in nam jo zapuščajo z izrazom sovraštva še na smrtni postelji. Ali, kdor se ni še vdal popolnoma obupu in je ohranil le iskro vere v sveto poslanstvo človeka, tega dolžnost jc, da se otrese ure na oljski gori in da vzame pogumno v roke lopato in oralo. Težke in grenke so ure na oljski gori. A mi hočemo še uživati tople žarke zlatega solnca. Ojunačimo se še sami in nalijmo up in vero v bodočnost v žalostna in obupana ! srca. Svet ni bil ustvarjen za lopove. Prilastili so si ga in sedaj plenijo po njem kakor tat po polju, ki ga ni sam obdelal.
Koliko časa bomo še pustili, da plenijo?!
Načelnik jugoslovanskega kluba dr. Korošec o položaju.
Ljubljana, 8. septembra.
Načelnik Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Korošec se je mudil pretekli teden na Dunaju, kjer je konfe-riral z ministrskim predsednikom baronom Hussarekom
o	položaju. Z ozirom na vesti o preustoječih odločilnih korakih dunajske vlade glede ureditve narodnostnega problema, osobito jugoslovanskega vprašanja, so zastopniki ljubljanskih narodnih dnevnikov posetili načelnika Jngoslovanskeg akiuba, da se mtorinirajo, kako sodi on kot voditelj naše parlamentarne delegacije o sedanjem političnem položaju.
Razvil se je velezanimiv razgovor, iz katerega smo pooblaščeni objaviti sledeče podrobnosti.
Na vprašanje ali mu je kaj znano o nekakšnih pogajanjih o ustavni reformi in o namerah glede bodočih pogajanj, je g. načelnik izjavil:
»O kakih zaupnih pogajanjih glede ustavne reforme mi ni nič znanega, zlasti ne, tla bi se kakšnih razgovorov udeleževal kak Jugoslovan. V imenu Jugoslovanov v Cislitvaniji imata govoriti edino Jugoslovanski klub in Narodni svet, ki bosta seveda morala, dokler ne nastopi zagrebški osrednji »Narodni odbor« pri vseh odločilnih korakih poprej iskati stika iti sporazuma s hrvatskimi in srbskimi strankami onkraj Kolpe. — Nimam nobenih obvestil, da se vlada namerava že v najbližjem času resno pogovarjati z nami v jugosl. vprašanju ali sploh o reformi sedanje države. Vlada pač ni tako naivna, da bi mislila
o	naših narodnih zastopnikih, da bodo Ie ti v času, ko jim kaže vlada svoje sovraštvo s persckucijami in izzivanji, kakoršna n. pr. je bila stotnija s strelnimi stroji v Šent Janžu, v času, ko jim onemogoča svobodni stik z ljudstvom na shodih, sedli z njo za mizo in se pogajali! S preganjanci govoriti ni pogajanje. Ce se preganjanja ukinejo in če nas potem vlada povabi na pogajanja, bomo postopali sporazumno z našimi političnimi zavezniki Cehi in Poljaki. V Ljubljani proklamirana trozveza ni nobena fraza, temveč polna resnica.
Sicer pa dvomimo upravičeno, da vlada pri znani dispoziciji nemških politikov v resnici misli na resna pogajanja; gre ji le »ut al iquid fecisse videatur«. Ce se vnaprej ne izjavijo merodajne nemške in madžarske stranke, da stoje za vladnim načrtom, je itak vladin- ponudba v zraku in pade z vsako vlado v nič«.
Na vprašanje, ali je potemtakem sploh mogoča poravnava z Nemci in Madžari, odgovarja g. načelnik:
»Gotovo je mogoča, kakor hitro prideta ta dva naroda tako daleč in se moralno pospeta tako visoko, da vsem narodom in tudi nam Jugoslovanom priznata pravico samoodločbe. Potem že pride do dogovora glede vprašanj, ki potrebujejo sporazumne rešitve. Sedanji merodajni nemški politiki odklanjajo v parlamentu in na Volkstagih vsako spravo z Jugoslovani. Prepričani pa smo, da to ni izraz širokih plasti nemškega ljudstva, ki pravzaprav nima nobenega upravičenega povoda, da goji nasprotstvo proti nam. Mnenje, da hočemo z ustanovitvijo jugoslovanske države zapreti nemški produkciji in trgovini pot do Adrije, je čisto napačno. Nasprotno je res, da je v našem lastnem .nteresu. da gojimo prijateljske gospodarske odnošaje in omogočimo sosedom čim lažji in neovirani prevoz v naša pristanišča. Malenkostne enklave nemškega elementa se bodo v manjšinskih pravicah istotako s pogodbami in sicer na temelju reproci-tete varovale. — Nič drugače ni z Madžari. Ne maramo ničesar vzeti kar je res madžarskega. Respektirati hočemo državno samostojnost madžarskega narodnega ozemlja, z njimi ostati v dobrih gospodarskih odnošajih, zlasti pa jim nočemo braniti prevoza do morja preko našega državnega ozemlja. Nočemo sovraštva z madžarskim ljudstvom, dasi nam je v vojni, naščuvano, od svojih gospodarjev, storilo obilo zla. Naše nasprotstvo velja le madžarski oligarhiji in birokraciji, ki tudi lastni narod tlači in noče niti njemu dati demokratične državne uredbe. Mnenja smo, da bo madžarski narod, ko sc otrese sedanjega vodstva iu ko pride sam do čiste in svobodne besede, uvidel, da je najpametneje, da se odreče nadvladi nad sosednimi narodnostmi in v lastnem življenjskem interesu potem poišče zveze z Jugoslovani, Cehi in Poljaki.
G. načelnik je končno zatrjeval, da se ves naš narod iu narodno zastopstvo dobro zavedata, da je treba samo vztrajati in brez ozira na grožnje in prazne obljube ostati na začrtani poti, po kateri prej ali slej pridemo do končnega našega ideala.
Grofica pa jc imela kot gospodinja drugega posla dovolj in je odšla s prošnjo, da naj bi tudi plesal.
Tedaj sem se čutil jaz, ki sem bil dotlej bitje brez lastne volje, popolnoma prostega vsake blaziranosti mode in hotel sein ravno prositi eno izmed korntes za ples, ko slišim za seboj šepetanje nekaterih mladih gospodov:
»Rdeče kot rak se je napravila in vendar vedno sedi.«
»Seveda! Ker nima niti vinarja!«
»Bog vedi, kako je prišla sem!«
»Pravijo, da je bil njen oče zastavonoša pod Ko-sciuszkorn!«
»Kaj takega mora biti, da!«
»Kako more potem grofica dovoliti vstop taki osebi v svojo hišo?«
»Kaj ji pomaga to; noben izobražen mož je ne bo vzel!«
Pomneč besede svoje matere: »Ljubite svojega bližnjega!« sem bil zelo iznenaden zaradi tega pogovora.
Mojega hudobnega duha, barona, ni bilo v bližini.
Ko sem se ozrl okrog, sem zapazil v kotu dvorane mlado damo v rdečem sarafanu. Sedela je poleg postarne gospe. Njenega obraza nisem mogel spoznati, bodisi, da je sedela predaleč, bodisi, da sveče niso dovolj svetile.
Še par besed ...
(K vprašanju Narodnega sveta.)
Moj zadnji članek je izzval nekoliko razburjenja med sodrugi. Dočim prvi nepogojno potrjujejo, je drugim presurov in prostaški. Priznam: Moja izvajanja so bila brutalna, toda času in stvari primerna. Teh nacionalističnih blodenj mora biti enkrat za vselej konec. Vsaj v stranki! To, kar danes nekateri sodrugi ponavljajo, ker je baje v inodi pri meščanstvu, o narodnem problemu, smo mi že davno sklenili v Tivolski resoluciji 1. 1909. Ce pa se nekateri finejši sodrugi dovoljujejo predbacivati, da smo jo pozabili, potem gre to na rovaš le onim sodrugom, ki se nazivljejo: inteligenca.
Mi delavci imamo pač toliko križev in težav v naših strokovnih organizacijah, v naših konsumih itd. in pa naš delovni čas je pač tako dolg in mučen, da nam ne preostaja časa, da bi posvečali, z enako silo svoje moči tudi kulturnim vprašanjem. To sicer ne pomenja, da jih zanikujemo, temveč, žalibože, nam ne preostaja časa za to. Sicer pa sprejemamo z nepopisljivim veseljem vsaki napredek na kulturnem polju našega naroda.
Predbacivati nain mlačnost na narodnem polju, je nepošteno, zlasti pa od tiste inteligence, ki je poklicana za- delovanje na tem polju. Nihče ni tako vesel kot prav delavci, če sodrug Cankar objavi kulturni proizvod, ki je nam v ponos. Seveda pa, če sodrug Cankar »čisti in po- 1 mlajuje« kot zadnjič v »Ljudskim Odru«, pravimo takoj, da Cankar ni za politiko ali da politika ni za njega.
Roparska tolpa, kakor mi nazivljamo meščanstvo ali buržoazijo in ki danes vlada svet, ima že toliko grehov na vesti, da je z naše strani vsako sodelovanje s to gospodo nemogoče.
Ce sodrug Petejan trdi, da industrielno delavstvo med Slovenci nima večine v narodu, mu odgovarjam, da je naš narod v svoji ogromni večini narod delavcev. Kmet je baš tudi delavec. Pa tudi gospodje uradniki so delavci vzlic temu, da trgajo hlače na sedalu mesto kože na rokah.
Vsi ti ljudje spadajo v socializem, iz njih lastne koristi. To pa, ker so danes vsled meščar.sko-nacionalistič-nega hujskanja pijani nacionalnih fraz, nam ne more biti povod, da tudi mi akceptiramo to otrovno, strupeno in škodljivo ideologijo.
Spominjam se, ko sva bila jaz in sodrug Petejan skoro edina slovenska socialista na Goriškem pred osemnajstimi leti in vkljub temu nama ni prišlo niti na misel, da bi podpirala Gaberščeka z njegovo narodno »žajfo«, ne Gregorčiča, ki je trdil, da samo dober katoličan je tudi dober Slovenec.
Kdor je nezaveden, ga treba poučiti, pritrjevati neumnostim še pa pravi uganjati demagogijo, ki smo jo vedno prezirali, čeprav so vsi pljuvali na nas.
Ta pogum moramo ohraniti. Pogum, da povemo odkrito in jasno, da je meščanstvo tako zavozilo, da nima nikake pravice, zahtevati od nas, naj sodelujemo v Narodnem Svetu. Niti ne v nekaterih točkah! Vsaj so nas neštetokrat izbacnili iz naroda, nazivljali »sodrgo« in organizirali poboje proti nam. Verjemite mi, sodrugi, da mi veliko več koristimo narodu v zvezi z sodrugi drugih narodov, kakor pa v zvezi z našimi nacionalci.
Scheidemanizem je pač postal že tako zopern, da ni treba prav nobenih takih in sličnih eksperimentov pri nas. Scheidemanizem je več škodoval nemškemu narodu kakor pa pangermanizem. Slični eksperimenti pri nas bi škodovali prvič nam kot socialistom, drugič internacionali delavstva, ki se mora v kratkem osnovati in tretjič slovenskemu narodu kot takemu.
Tudi na Nemškem so opeharjeni sodrugi pričakovali novo orientacijo meščanstva (Neuorientierung) in dobili so Brest-Litovski mir, kateremu je sledil mir v Bukarešti. Nova orientacija našega meščanstva, če bi ji bita mogoča, bi bila prav taka kot je ona pruskih junkerjev, ki so ugonobili finske socialiste ter pripomogli tamošnjemu
meščanstvu do nadvlade v državi, in pa odklonili enako iu splošno volilno pravico za pruski deželni zbor.
France Milost.
Vojna poročila.
Na jugozapadnem bojišču se pripravlja nova italijanska ofenziva. Napadi Italijanov iu Francozov na visoki planoti asiaški so uvod večjim podjetjem, ktera je pričakovati v najkrajšem času. Jesenska italijanska ofenziva bo, kakor vse kaže, zelo vehementna.
Na zapadnem bojišču zadnje dneve ni bilo večjih spopadov. Na celi severni fronti sovražnik previdno sledi umikajočim se nemškim četam, ki sc bodo skušale ustaliti na takozvani Hindenburgovi črti. 2e tekom tega tedna je na fronti Cambrai-St. Ouentin-La Fere-Laon pričakovati prvih velikih pozicijskih bojev.
O	vojnih dogodkih zadnjih dni so nam došla naslednja brzojavna poročila:
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj ,7. septembra. Uradno se razglaša: Na asiaški visoki planoti so naše čete krvvo zavrnile napade, ki so jih Italijani in Francozi izvršili po močni artiljerijski pripravi. Zapadno Monte Siseinola smo prepodili sovražnika, ki je bil vdrl v našo sprednjo črto. Na Col de Ros-so so’naSe naskakovalne patrulje izvršile uspešen napad na sovražne bojne straže. — V Albaniji nič posebnega.
Dunaj, 8. septembra. Uradno se razglaša: Na italijanski fronti zelo živahno letalsko delovanje. Sicer nič posebnega.
Nemci so umikajo na Hindenburgovo črto.
Berlin, 7. septembra. (Uradno.) Armadna skupina kraljeviča Ruprechta in generala vou Boehna:	Severo-
zapadno Langenmarqua so dobile bavarske čete v krajevnem sunku več sto ujetnikov. Južno Yperna smo zavrnili več angleških napadov. Na bojnih frontah so se na predozemlju naših pozicij razvili 1]uti infanterijski boji. Naše zadnje čete so prisilile sovražnika do razvoja in do novih bojev na črti Fins-Lieramont-Longavesnes. Naši bojni letalci so uspešno napadli sovražne kolone ob prehodu preko Somme pri Brie in pri St. Christ. Ob Sommi in Oisi je sovražnik sledil čez Ham in Chauny in je bil zvečer v boju z našimi zadnjimi četami na črti Aubiguy-Villecourt-Aumont. Med Oiso in Aisno živahni boji na predpolju. Na obeh straneh Vauxailona smo zavrnili močne sovražne napade. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Vzhodno Vaillyja stojimo ob Aisni v bojnem stiku s sovražnikom. Na višinah severovzhodno Fismesa smo zavrnili ponovne napade ameriških oct.
Berlin, 7. septembra zvečer. Na obeh straneh ceste Cambrai-Peronne spopadi naših zadnjih straž pred
našimi novitni pozicijami. Med Ailetto in Aisno krajevni boji.
Berlin, 8. septembra. (Uradno.) Na flanderskem bojišču smo severno Armentiesera odbili ponovne angleške napade. Na bojni črti stojimo povsod v naših novih pozicijah. Sovražnik je južno od ceste Peronne-Cainbrai včeraj z močnimi oddelki poskušal, približati se naši črti. Naše zadnje čete so se postavile v bran, umaknile pa so se končno premočnemu sovražniku ter so zvečer zapadno črte Couzecourt-Epechy-Templeux zavrnile srdite napade. Na obeh straneh Somme je nasprotnik tudi včeraj le polagoma sledil našim četam. V črti Verinand-St. Simon in ob kanalu Crozat stojimo v bojnem stiku s sovražnikom. Severno Ailette srditi artiljerijski boji. Zapadno Premontre-Brancourta so se ponesrečili sovražni delni napadi. Južno Ailette se je sovražnik približal naš m črtam vzohdno Vauxailona. Močne napade med Vauxailorti iu Vaillyjem smo, ki so se do večera večkrat ponovili, krvavo zavrnili. Med Aisno in Veslo le slabotno bojne delovanje.
Letalski napad na Beljak.
D u naj, 8. septembra. Včeraj ob poldesetih dopoldne so se iz Ziljske doline približale Beljaku tri italijanske zračne ladje. Sprejel jih je ljut ogenj obrambnih topov. Naši letalci so sc takoj spustili s sovražno flotiljo v boj ter so sovražnika zavrnili od mesta. Italijani so v naglici vrgli nekoliko bomb, a le dve sta eksplodirale. Skoda je neznatna.
Angleško vojno poročlo.
L o n d o n , 7. septembra, Tekom zadnjih bojev na zapadni fronti so angleške čete vjele 16.000 Nemcev ter uplenile nad 100 topov.	i
Vesti iz Rusije.
Protest proti policijski misiji Nemčije. Konservativni' profesor Paul Schiemann piše v »Frankfurter Zeitung«: Donski kozaki pod Krasnom, kubanski kozaki pod Feli-monovom, astroheuski pod knezom 1 undotovom kot het-inani so porazili v teli deželah boljševizem. Donsko ozemlje in Astrahan je očiščeno revolucionarjev. V Ku-batiu bojujejo boljševiki, ogrožani na jugu od Georgijcev. na severu od Kozakov, zadnji obupni boj. Kar prihaja, je reakcija. Stanovske razlike so zopet vzpostavljene in tako sankcionirana brezpravnost kmetov. Zenska volilna pravica je odpravljena, in novi režim je tako črno pobarvan, da so ruski meščanski liberalci, ki so stavili vse svoje upanje na Kozake, s protestom zapustili deželo. Sedaj mora biti Nemčiji prav, ako dobi prijateljska Ukrajina soseda, ki ne bo delal več nemira, loda na kakršenkoli način sankcionirati tamošno politiko in stopiti ž njo v tako razmerje kakor z drugimi obmejnimi državami, gotovo ne more biti v nemškem interes«. Zasužnjenje delavnega ukrajinskega kmeta ob Kubanu iu ob Donu bomo morali gledati le z obžalovanjem in Nemčija si pri tem ne sme onečaščati svojega imena s sokrivdo. Ako nastaja v donskem ozemlju sedaj želja po zopetni združitvi z Rusijo, je to želja po absolutizmu. Krotiti to želo, pa Nemčija ni poklicana.«
Vojna napoved ententi? K o p e n ti a g e n , 7. septembra. »Pravda« priobča uvodnik, v katerem pravi, da bo napovedala sovjetska vlada ententi vojno že v prihodnjih dneh, ker se je v Petrogradu in Moskvi jasno pokazalo, da sta nameravali Anglija in Francija strmoglaviti sovjetsko vlado.
Internirani Rusi ua Francoskem. Pariz, 7. septembra. Prefekti departementov so dobili naročilo, da internirajo vso ruske državljane od 18. do -16. leta.
Rudečl tero?! Iz Petrograda se uradno poroča, da je bilo doslej kot represalija za umor ljudskega komisarja Urickega ustreljenih 512 protirevolucionarjev. Imena ustreljenih se doslej niso razglasila; objavila pa se ie piva lista talcev, ki bodo ustreljeni, če bi sc primeril kan nov atentat. Lista obsega 120 imen večinoma bivših čast-
Zvoki valčka so zadoneli. Kakor elektriziran sem se gnetel skozi vrste plesalcev, prevrnil nekaj stolov in skoro obvisel na ovijačah nekaterih mladih dam, ki so že vstale, misleč, da hočem uje prositi..
Jaz pa sem se globoko priklon J pred rdečim sarata-
nom in prosil damo za ples.
Zardela je vstala; ponudil sem ji roko in jo odvedel v krog. Ne da bi gledal ali poslušal, kaj se godi okrog mene sem se zatopil kakor safir v modre oči svoje plesalke, ki so zrle s skoro nadzemskitn sijajem izpod svi-leno-rjavih vejic kakor izpod nevestinega pajčolana v nedolžni sramežljivosti.
Kako čudovit se mi je zdel njen očarajoči nasmehljaj, njen vitki stas s polnimi prsi, suežno-belim vratom, z majhnimi ročicami in nožicami ter s svetlimi kitami las, ki so bile ovite nad gladkim in jasnim čelom.
Tako mi je ostal ta angel v rdečem sarafanu z belim obšivom in v srebrni pasici v spominu, kot bi ga videl danes. Vsak gumb na obleki, vsak koder na laseh mi stoji pred očmi in me spominja na edin kras mojega srca.
Iz očesa v oko sva si zrla med plesom. Njen dih sta poskali moji ustnici. Razločno sem čutil vdarce njenega srca, ko sem jo držal v polobjemu. Njena obleka se je  uun in nin.na nožiča ie sledila moji.
Kakor začaran sem gledal njena lica, kako so zardevala, njene prsi, kako so so se dvigale in padale.
•Elastično kot vrbova veja iu kot pero, tako lahko je plavala z menoj po dvorani in komaj sem jo čutil na svojih rokah.
Meni se je zdelo kakor bi krožil po nebesni dvorani z angelom ali z veselo vilo. Kakor harmonija sfer je donela godba na moje uho. Tako bi se rad vrtel edo svoje življenje, celo večnost.
Ko so zvoki godbe utihnili in bil valček končan, sem še plesal v duhu naprej in naprej s svojo plesalko.
Iz teh krasnih sanj me je zbudil baron, ki mi ie rekel:
»Dragi, tvoj papa bi skoro umrl od sramu. Jaz sem pa dejal staremu gospodu, da je sedaj taka moda in on mi je verjel. Sedaj pripoveduje vsakomur o posebnih navadah sedanjega sveta!«
Tokrat sem se baronu prisrčno zahvalil in mu stisnil roko. Nato sem takoj zopet odhitel k »rdečemu sarafanu« (nisem še vedel, kako se dama imenuje), da bi jo prosil za mazurko.
Skoro bi prišlo nekaj mladih gospodov prej; kajti »rdeči sarafan« je opstal kar takoj moda. Šepetali so si med seboj:
»Mladi Japlo\viecki. malteški vitez, ki se je pred kratkim	povrnil iz	tujine, je prvi plesal	ž njo.«
»In	njegove oči. kakor	tudi baron sta zatrjevala, da
je taka moda sedaj.«
»Plešimo toraj tudi mi ž njo! Sicer je pa prav lepa
deklica to!«
»Kaj praviš: lepa? Naravnost vzor lepote je, tudi zelo brhka. Njen oče si je pridobil velikih zaslug. Kakor pravijo ima v Varšavi bogatega strica, ki ,e brez otrok! Da, da! gospa grofica pač dobro ve, koga lahko povabi
v	svojo	družbo.«	.
Na	tihoma so	me tud.	druge damo	želele.	Toda	no-
bena si tega ni upala pokazati na zunanje, ali pa razodeti z besedo, kajti jaz sem delal samo to, kar je bilo moderno.	.
Samo šepetale so si ria skrivnem, da je to posenne
vrste moda. Vsaka pa je goreče želela, da bi tudi za njo prišla taka moda na vrsto.
Med mazurko sva se že živahneje pogovarjala. Ah. in kako dobro srce, kako globoke misli in zdravo pamet
je pokazala pri tem.	, .
Z eno besedo, ona je bila in ostane zame angel m
ne pozemsko bitje.
(Dalje prih.)
nikov, med njimi veliki knez Dimitrij Konštantinov/č, Pavel Aieksandrovič, Nikolaj Mihailovič in Gabrijel Kon-štantinovič, nadalje Veršovskij in Kerenskij, mnogo bankirjev, grof Potočki in drugi. V Smolensku je bilo kot maščevanje za atentat na Ljenina ustreljenih 34 veleposestnikov in bivši moskovski arhimandrit Makarij.
Rusija in Anglija. L o n d o n , 6. septembra. Bivši poslanik v Petrogradu, Buchatian, je izjavil naslednje: Prepričan sem, da bo zavzela Rusija v nedaljni bodočnosti svoj pravi prostor med narodi. Rusija doživlja sedaj zadnjo fazo krize, od katere bo odvisna vsa njena bodočnost. Brez tuje pomoči ne more iziti iz kaosa in ta pomoč mora priti od aliiranccv, a ne od Nemčije. Pripravljeni moramo biti na to, da pride čas, ko ji bomo mogli pomagati s stvarnim svetom in kapitalom. Nikakor pa ni naša stvar, katero vladno obliko si bo navzela.
Zastopniki enteute so zapustili ruska tla. Iz Kodanja se brzojavno poroča: V sredo so dospeli v Haparando japonski vojaški ataše, japonski generalni konzul in sedem drugih konzularnih uradnikov, da se preko Anglije vine-jo v domovino. Včeraj je dospelo v Haparando 300 Ame-rikancev in Italijanov, med temi vse osobje poslaništev ter uslužbenci ameriške banke v Moskvi.
Italijanske čete v Rusiji. Iz Rima se brzojavno poroča, da se je italijanski kontigcnt izkrcal v nekem severnem ruskem pristanišču.
Japonci zavzeli Habarovsk. Reuterjev urad poroča iz Vladivostoka, da so Japonci zasedli Habarovsk. Mostovi so večjim delom nepoškodovani. Sovražna kavalerija se je umaknila v severni smeri.
>>Rosta«. »Pravda« javlja, da sta se združili dosedanja petrograška agentura in časnikarski urad v centralno rusko brzojavno agenturo, ki se imenuje kratko »Rosta«.
Politični pregled.
Posvetovanja o naši prehrani. Ogrski minister za ljudsko prehrano, princ Windischgr:itz, se je mudil zadnje dni na Dunaju ter je nadaljeval posvete o vprašanju prehrane. V prvi vrsti gre za belo moko. Ogri so pripravljeni, prodati Avstriji pet milijonov meterskih stotov koruze in fižola, a nič bele moke. Belo moko hočejo zamenjati edinole za premog, petrolej in papir.
— Cirof Burian nemškim žurnallstom. Vsled povabila društva žurnalistov in književnikov »Concordia« pridejo danes na Dunaj zastopniki časopisov iz Nemčije. Danes popoldne bo sprejem pri nemškem poslaniku. Naš vnanji minister grof Burian pozdravi baje rajhovske goste s pomembnim političnim govorom.
Poljski državni svet odgoden. Z ozirom na demi-sijo ministrskega predsednika Steczkovvskega je poljski državni svet z dekretom z dne 5. septembra odgoden za nedoločen čas. Kot naslednik odstopivšega ministrskega predsednika pride v prvi vrsti v poštev poslanik princ Radzivvill.
Prvoboritelj za »Združene slovanske države«.
Dne 4. septembra je dospel v Krist.janijo bivši voditelj ruskih panslavistov, general grof Spiridovič, znan pred vojno po svoji vseslovanski propagandi, zlasti v Avstro-Ggrski in Turčiji. Pobegnil je iz Moskve, kjer je s svojima sinovoma izdajal glasilo ruskih panslavistov, »Sla-vija«. Iz Kiistijanije se poda v Anglijo in Francijo, kjer namerava nadaljevati svojo propagando. Zastopniku nekega norveškega časopisa je izjavil: Vse moje delovanje je posvečeno ustanovitvi »Združenih slovanskih držav«, ki bi štele nad 200 milijonov prebivalcev. Ce je svetovna vojna res vojna za trajen mir, mora rešiti tudi slovanska vprašanja. Jaz smatram ustanovitev »Združenih slovanskih držav« za najboljšo rešitev, v katerih naj bodo vsa plemena enakopravna in spojena v okviru republikanske enote.
— Nemško-rusko pogodbe. Wolffcv urad poroča: V nemškem vnanjem uradu so bile pretečeni petek podpisane poverilne listine k nemško-ruskim pogodbam z dne 27. avgusta t. 1., zlasti dopolnilne pogodbe glede finančnega in privatnopravnega dogovora. Pogodbe se bodo v kratkem objavile.
— Vojna propaganda v Italiji. Ameriško delavsko odposlanstvo, ki*se mudi sedai v gornje italijanskih mestih, sc poda v drugi polovici septembra v Rim, kamor dospe tudi načelnik delavskih organizacij Samuel Gompcrs, da povodom zopetnega sestanka italijanskega parlamenta porabi svoj vpliv za razširjenje vojne propagande v Italiji. V italijanskih vladnih krogih pozdravljajo ameriško propagando kot dobrodošli protiutež proti mirovni akciji kongresa italijanskih socialistov.
■ Kršenje holandske nevtralnosti. Iz Haaga se pojoča: Holandskemu poslaniku v Berlinu se je naročilo, da !>i i nemški vladi protestira proti kršitvi holandskega ozemlja po nemških letalcih dne 13. in 16. avgusta.
Zgodovinska naloga sedanjega rodu. Pri slavnostnem obedu Povodom zborovanja pomorskega vojnega sveta aliiranccv je izjavil francoski transportni minister Glemcntel, da se je treba samo še par mesecev hrabro bojevati in sedanji rod bo dovršil svojo zgodovinsko nalogo.
— Cenzura v Franciji odpravljena. Pod uplivom velikega preobrata na francoskem bojišču je ministrski Predsednik Clemenceau odpravil cenzuro v Franciji in izjavil, da se bodo v bodoče cenzurirali le taki članki, ki bi mogli izdati sovražniku premikanje aliiranih čet.
Amerika priznava Čeho-Slovake kot vojujočo se stranko. Iz Washingtona se poroča: Državni tajnik Lan-sing objavlja noto, s katero vlada Združenih držav priznava, da obstoji vojno stanje med organiziranimi četami Ceho-Slovakov ter med Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Obenem priznava češko-slovaški Narodni svet za de faeto se vojujočo vlado, ki je opravičena voditi vojaške in politične stvari.
— Mehika ostane nevtralna. Pariška izdaja velikega ameriškega glasila »Newyork Herald« piše, da ni pričakovati, da bi mehikanska republika v doglednem času nastopila v prilog ententi. Predsednik Caranza hoče ostati nevtralen.
— Pred velikimi dogodki na Kitajskem. » Times« poročajo iz Pekinga: Spor med severno in južno Kitajsko se je poostril tako, da je v kratkem pričakovati resnih dogodkov.
Dopisi.
Po štrajku v Idriji.
Pod tem naslovom piše idrijski dopisnik v »Sloven-skm Narodu« z dne 31. avgusta štev. 198 med drugim sledeče:	»Nemalo	krivde na ravno popisanih žalostnih
razmerah zadene rudniško ravnateljstvo, oziroma njegovega absolutnega šefa dvornega svetnika Billeka. Ta visoki gospod si je s svojim samodržtvom, s katerim drži k tlom. delavstvo in uradništvo, pridobil neomejen vpliv pri ministrstvu. Njegova beseda je obveljala vedno in povsod, zlasti od takrat, ko mu je socialno demokratično delavstvo, bilo je še pred vojno, izreklo svojo zaupnico in ga prosilo, naj še oslane na čelu rudniške uprave, četudi bi že lahko šel v pokoj. Pozneje, malo pozno se je šele zavedlo delavstvo, v kakšne napake so ga bili zavedli lastni hofrati, ko je čutilo, da redi gada na svojih prsih.«
Priznati moram dopisniku, da je dopis v »Slovenskem Narodu«, s katerim se je trudil, nasproti predstojniku rudnika precej radikalen. Toda radikalnost je tudi iz krogov, kamor sc prišteva dopisnik, malo prepozno prišla. Ako bi bil dopis naperjen sistemu, ki tlači od strani rudniškega erarja vse idrijsko prebivalstvo nele sedaj, ampak že od nekdaj, tako občina in posamezni privatni občani kakor delavstvo in uradništvo, bi se morali z dopisnikom vsi strinjati. Toda pri naših političnih pehanjih meščanskih strank je ta slaba navada, da udarjajo le po osebah, sistem pa naj ostane tak kot je. Morda je dvorni svetnik Billek zaslužil, če bi raziskovali dokaze še hujšo obsodbo kakor jo je zapisal »Slovenski Narod«. Toda pozabiti ne smemo, da so mu pri tem prav pridno pomagali gospodje iz onih krogov, ki so bili v intimnejšem stiku z g. Billekoin kakor delavski zastopniki, katere imenuje dopisnik razne hofrate. Razprava shoda z dne 3. marca t. 1.. ki ga je bil sklical dvorni svetnik Billek sam, je javno dokazala, da ni socialno demokratični delavski odbor zaupnice dvornemu svetniku nikdar izrekel, kakor pogreva dopisnik »Naroda« še sedaj, pač pa je priznal dvomi svetnik na tem shodu vpričo vsega delavstva sam, da so ga delavski zastopniki res prosili le to, da ostane i^a čelu rudnika toliko časa, da se uredi premikanje delavstva v višje plačilne razrede po službenih letih, kar se je ravno tedaj tudi zahtevalo in shod je postopanje delavskih zastopnikov na predlog Fr. Vidmarja soglasno odobril kot pravilno. O kaki oficielni zaupnici zastopnikov torej ni nikdar bilo govora. Ce pa se želje in zahteve delavstva tedaj niso izvedle, ni tega krivo to, ker so delavski zastopniki izrazili, naj izvede dvorni svetnik pred odhodom iz Idrije premikanje, pač pa je to na vesti dvornega svetnika samega, ker ni izvedel, kar je obljubil. Sicer bo pa verjel to, da bi tako v.sok gospod kot je predstojnik rudnika ostal še nadalje v službi celih šest let na ljubo delavstvu, samo tist.. ki bi morda tudi verjel, da sc bo včerajšnji dan zopet povrnil.
Sedaj pa k doslednosti. Gospod dvorni svetnik B 1-lek je praznoval leta 1915. svojo bOletnico. Vsi uradi in vse korporacije uradnikov in poduradnikov, v katerih je bil zastopan tudi dopisnik »Narodovega« članka, so mu korporativno častitali k Obletnici, na kar so se cele tedne pripravljali. Le tedanji občinski zastop in socialno demokratični delavski zastopniki, s katerimi pravi dopisnik, da je pometal kakor se mu je zljubilo, niso šli častitat. Kdo je toraj .doslednejši? Prava in namišljena inteligenca, ki jo včeraj častitala, danes pa blati, ali pa delavski zastopniki, ki stoje vedno in povsod na principu, da store za delavstvo vse. kar se storiti da, brez hinavščine in brez napadanja oseb, ki ne izpremene sistema? Idrija je imela že dovolj rudniških predstojnikov za delavstvo in občane žalostnega spomina. Kdo je temu kriv, da je naslednik teh sedanji predstojnik ravno tak? Zdi se mi, da vseskoz hinavščina in hvalisanje vsakega novega uradnika, ki pride v Idrijo od strani tistih, ki so mu najbližji, iu to so, smelo trdim, bili že od nekdaj in so še dandanes kapacitete meščanskih strank, toraj ne delavci in ne njih zastopniki, pri katerih gospodje ne iščejo informacij. Sicer pa dopisnik nima namena vplivati na višje mesto, da bi s tem preuredil žalostne razmere idrijskega delavstva, ker ni priobčil dokazilnih dejstev, ki bi utegnile ••••>ijvati na višjem mestu, pač pa hoče indirektno izpo ' >ti vnliv socialno demokratični stranki, ker blati iz ni** /oljene delavske zastopnike in celo trdi, da So si vse
stranke edine, da se izvolijo novi delavski zastopniki vseh treh strank. Te nedolžne želje prepustimo posameznikom, toda kako se bodo uresničila bo odločevala kot doslej večina, to je zavedno delavstvo.
V »Rovnosti«, dnevniku češko-slovanske socialno demokratične stranke v Brnu, je napisal poslanec K. Va-nek zanimiv podlistek o svojem obisku v Ljubljani ob ustanovitvi Narodnega Sveta. Ves navdušen je, ker je bil povsod s tako prisrčno prijaznostjo sprejet. Obžaluje pa, da se z nami, s slovenskimi sodrugi, ni mogel boij se-.znaniti. — (K temu si usodimo pripomniti to-le: slovenski socialni demokratje bi si pač želeli sempatja odkrito in prijateljsko porazgovoriti s češkimi sodrugi, ali — da sodrugi, češki poslanci, pridejo v Ljubljano, zvemo po navadi iz meščanskih listov, ker pridejo navadno kot gostje k slovenskim poslancem, ki niso — socialni demokratje. Ob ustanovitvi Narodnega Sveta bi bilo dobro, da bi se naš izvrševalni odbor pogovoril s češkimi sodrugi, ali bili so-tako okupirani, da je bilo nemogoče kaj takega...) — Vanekov p odlistek je poln hvale o ljubezni Slovencev do njih domovine. Videl je vse v lepi luči in ostali so mu kar najlepši spomini.
Dnevne vesti.
— Nabava krompirja z dežele. Uradno se poroča: Da se ugodi željam širokih krogov, na-inerajva pooblastiti urad za ljudsko prehrano v bližnjih dneh politične deželne oblasti, da bodo dovoljevale pod gotovimi pogoji in iiz gotovih ozemelj nabavo in kupovanje krompirja na deželi.
—Nabava klavne živine za armado. Avstrijska 'in ogrska vlada sta sklenili nov d ogovor glede dobave klavne živine za armado. Kakor srno že poročali, je ustavila ogrska vlada v svojih deželah 'nadaljnje rek viri ran j e klavne živine. To je torej v zvezi z dogovorom. Doslej je dajala večji kontingeint Ogrska, odslej pa ga bo morala dajati Avstrija. Ali je to v interesu monarhije, je vprašanje. Vojaška uprava1 je pripravljena, ku_ povati ži vino proti trgovini in ne več potom re-kvizicij. Posledica tega bo, da bodo nezmerno poskočile cene živinli. Komu v korist, to itak vemio!
— Grščina iu latinščina na utrakvističnih gimnazijah na Kranjskem se bosta poučevali glasom odredbe nauč-nega ministra od šolskega leta 1918./19. dalje sukcesivno od petega do osmega razreda v slovenskem jeziku.
— Prva glediška predstava »Naša kri« prepovedana. Zvedeli smo, da je c. kr. deželna vlada na Kranjskem prepovedala vprizoritev Piinž-garjeve »Naša kri« kot otvoritveno predstavo. Izgovor: »Pisatelj jo je nerodno popravil«. Bolj nerodna pa je gotovo vladina prepoved, ker z vlivanjem olja v plamen pospešuje požar, ki u-tegne imeti nepopravljive posledice.
— Državne in deželne draginjske doklade kranjskemu učiteljstvu. Dravinjska doklada, ki je bila zadnje dni sankcionirana, se izplača kranjskemu učiteljstvu dne 1. oktobra t. 1. Vlada bo prispevala za Kranjsko 1,073.333 kron. Deželni odbor bo prispeval 40 odsotokov. t. j. 858.667 krom k državnemu prispevku. K temu ga je pač prisili energičen nastop učiteljstva, ki je zagrozilo s 'Stavko.
— Začetek šolskega leta 1918./19. na c. kr. državni realki v Idriji. Dne 16. septembra: Dopoldne vpisovanje, popoldne sprejemne izkušnje v I. razred. Kdor hoče vstopiti v I. razred,'sc mora ta dan*osebno ali do tega dne pismeno zglasiti pri ravnateljstvu s krstnim listom v dokaz. da je že izpolnil deseto leto ali ga izpolni še v letu 1918., iu z ljudskošolskim izpričevalom, ki obsega rede iz verouka, slovenskega in nemškega jezika ter računstva. Sprejet je učenec šele, ko dovrši sprejemno izkušnjo z uspehom. — Dne 17. septembra: Ponavljalne, dodatne in sprejemne izkušnje v višje razrede. — Dne 18. septembra: Vpisovanje v II. do VII. razred. — Dne 19. septembra: Pričetek šolskega leta z mašo ob S. uri v cerkvi sv. Trojice. — Dne 20. septembra: Pričetek pouka. — Vsak učenec plača pri vpisovanju 3 K 50 vin., nanovo vstopajoči pa še 4 K 20 vin. sprejemuine.
Imenovanje. Tajnik v uninistrstivu za socialno oskrbo, dr. Janko Polec je Imenovan mi-msterialimm tajnikom v justionem ministrstvu.
— Nezgode v Trstu. Z drugega nadstropja je padel 3 Jetrni Marij Braudolin in sd pni teni razbil črepinjo. Umrl je v mestni bolnici. — Vsled preslabe prehrane se je zgrudila na cesti 39 letna Ameiija Podrekar. —
— Razpuščen občinski /.astop. Koroška deželna vlada je razpustila občinski zastop slovenske občine Tolsti vrh. češ, da jc dajalo delovanje tega zastopa povod za različno pritožbe.
— Iz Hrastnika. V nedeljo, dne 15. septembra 1918 ob pol 4. popoldne priredi dramatično društvo rudarjev igro »V civilu« obenem s pevskim nastopom. Zabava bo različna ter za licitacijo lepi dobitki. Prijatelje dramatike in pevce vljudno vabi na priredbo — odbor.
Stran 4.
NAPREJ.
S te v. 205
—	Pomanjkanje premoga. Letošnje leto je nazadovala produkcija premoga za več kot 12 milijonov meterskih stotov.
— Zopetna vpostavitev Gorice inGradiške.
Ministrstvo za javna dela se je bavilo v svoji zadnji seji pod predsedstvom ministra za javna dela pl. Homanna in ob prisotnosti tržaškega namestnika barona Fries-Skeneja, o zadevah zopetne vzpostavitve Gorice (iin Gradiške. V poštev so prihajala zlasti tozadevna gospodarska vprašanja.
— »Kurent«. Izišla je 2. številka s sledečo vsebino: Fran Milčinski: V gorskem zakotju. — F. Žgur: Kurentu. Ferdo Plemič: Pravljice za odrasle: 3. O vreči krompirja. — Pavel Schcerbart: Jean Baptiste v galošali. — Manica: Pridi... — Matija Babini: Na pojedini. Stara ljubezen. — Vračunal se je. Zmernost. Iz političnih dnevnikov. Dober odgovor. Previsoko cenjena. Vzorno gospodinjstvo. Darilo vojnega dobičkarja. Velikodušen. Caso-štetje. Spominska plošča. — V prilogi: Se ni določeno. V brivnici. Bistroumni vzgojitelj. Stava. Listnica uredništva.
—	Slike: Maksim Gaspari: Novi ministrski predsednik. Moderna končnica za panje. — France Podrekar: Otroci. Naši politiki: Kristan. — Areh Smrekar: Navijanje cen. Zaplenjeno! — Kuren izhaja po dvakrat na mesec ter stane do konca tekočega leta 10 kron. Naroča se v upravništvu Kurenta v Ljubljani, Stari trg 19. (»Zvezna tiskarna«).
— Statistika o jetiki v Avstriji. Te dni ie izdal privatni docent dr. Julij Teleky poročilo o boju proti jetiki
v	Avstriji do konca leta 1917. Število postelj v zdraviliščih je narastlo na 2300 — v mirnem času je bilo le 700 postelj. To število bo v kratkem vsled novih stavb narastlo na 6000 postelj, ki pa še za največjo silo ne zadoščajo. V Nemčiji imajo na vsakih 4200 prebivalcev po eno posteljo. Da bi bila Avstrija tako preskrbljena kakor Nemčija, bi moralli imeti okroglo 6800 postelj. V sedemdesetih letih je na Dunaju umrlo od 10.000 prebivalcev 73 na jetiki. To število je vedno padalo in je znašalo leta 1914. le še 29. Leta 1917. pa je že zopet umrlo na jetiki štirideset ljudi od vsakih 10.000 prebivalcev. Številke od leta 1914. so naslednje: 1914..— 29, 1915. — 32, 1916. — 35, 1917. — 40. V Nemčiji je bila umrljivost mnogo manjša, kakor pri nas, zaradi boljših zdravilišč in boljšega gospodarskega položaja Nemčije. Leta 1913. je tam umrlo na jetiki le 14 oseb od 10.000 prebivalcev. Jetika se je v vojni močno razpasla v Avstriji. Tudi v armadi se je jetika zelo razširila od leta do leta, sedaj se računa, da pride vsak mesec 5000 novih jetičnih bolnikov.
Delavsko gibanje.
Stavke v solnih rudnikih. Krakovski »Kurier Cod-zienny« poroča, da so rudarji v Kaluži ustavili delo in razglasili, da ne začno preje ž njim, dokler jim ne izpolnijo mezdnih in prehranjevalnih zahtev, h katerim so priklopili tudi politične. Zahtevajo svobodno Poljsko, nedeljivost Galicije, slave zaprtega poveljnika poljskih legionarjev gen. sodr. Pilsudskega in zahtevajo, da se usta-
vi	proces proti legionarjem v Marmaros Szigctu. -»Pondelnik« javlja iz Ischla: Od srede že počiva delo v solnih rudnikih pri Ischlu (Ebbensee in Aussee). Delavci so prišli sicer na svoja mesta, a dela niso začeli. Izjavljajo, da ne začno preje dela, dokler se jim ne doda boljših in večjih množin živil. Posebno zahtevajo polno racijo moke. Kakor poročajo, stavkajo tudi rudarji solnih rudnikov v Halleinu in Hallu na Tirolskem. — Kar smo pričakovali, se že bliža .Komur ne pomaga drugi, si mora pomagati sam. In za delavca, ki nima jedi, obleke, denarja, ki sploh ne more delati: za tega ni druge pomoči kot — stavka. A stavke pa zopet nimajo uspeha, brez dobre in močne strokovne organizacije. Radi tega: vsi vanjo!
Shod krščansko-socialnega delavstva se bo vršil od 21. do 23. t. m. na Dunaju. To bo prvi splošni zbor krščansko-socialnega delavstva. Otvori ga dunajski nadškof Piffl. ki je predsednik društva katoliških vajencev in pomočnikov.	____________
Zadnje vesti.
Iz parlamenta.
Dunaj, 8. septemibra. Česlky svaiz je sMi-tn /,a torek dopoldne na važno sejo, kateri bo edi.lio posvetovanje z Jugoslovanskim‘klubom z oppzicionalnitmii Poljaki in končno skupen izgovor vseh teni strankam pripadajočih ela-IV finančnega odseka.
Baron Trnka — češki minister-krajan.
D u n a j. 8. septembra. Bivši minister za javna dela iron Trnka je dospel včeraj na Dunaj ter je imel dolgo mierenco s predsednikom Češkega svaza. V parlamen-rnih krogih se zatrjuje, da se je baron Hussarek odlo-
I	poklicati barona Trnko v svoj kabinet. Pričakuje se egovo imenovanje za češkega ministra-krajana.
Veljka stavka v Moravski Otrovi.
D u n a j, 8. septembra. Poslanec Prokeš je brzo-vno sporočil podpredsedniku Tušarju, da je v Moravsk, strovi izbruhnila velika stavka. Nad 50.000 delavcev je
zapustilo delo. Vojaštvo postopa na način, da se je bati nemirov. Tušar je posredoval pri vladi, naj se odpošlje preiskovalna komisija na kraj stavke.
Italija in Jugoslovani.
Milan, 8. septembra. Italijanski ministrski svet se prihodnjo soboto sestane na sejo, na kateri se bo zlasti razpravljalo io naraščajočem gibanju proti ministru vnanjih zadev, Sanninu. Opozicija vedno odločneje zahteva izjavo, katero mora Sominimo osebno podpisati, da bo iz-premenil svoje neprijazno stališče proti Jugoslovanom. Časopisje sme sedaj jasno povedati, o čemer prej ni smelo .pisati, da je bilo namreč stališče Italije napram Jugoslovanom glavni vzrok, da Amerika ni hotela pošiljati pomožnih čet na italijansko fronto.
Sklepi italijanske socialistično konference.
Luga n o. 8. septembra. Vse italijansko časopisje razpravlja o sklepih socialistične konference kot o izrednem dogodku dalekoisežnega pomena. Socialistična parlamentarna skupina je težko prizadeta, pa se bo morala prilagoditi tem sklepom. Le poslanec Turati je izjavil, da ostane, kar je bil. Brez dvoma bo liizikjučem iz stranke. »Secolo« piše: Socialistična stranka je poostrila svojo nespravljivost in vztraja sredi naroda kot sovražna sila proti usodi domovine. Člani strankinega vodstva, ki so bili obsojeni v večletno ječo: Laizani, Ferabi in Veli a so bili vnovič izvoljeni.
Ebert o mednarodni konferenci.
Berlin, 7. septembra. Poslanec Fritz Ebert se ba-
vi	v »Vor\v;'irtsu« z možnostjo mednarodne socialistične konference in razpravlja o stališču nemške socialne de-
I	mokracije, o čemer so se pojavljale zadnje čase naspro-| tujoče si govorice. Nova prizadevanja za mednarodno | socialistično konterenco se nanašajo na spomenico o vojnih ciljih, ki so jo sklenili zavezniški delavci in socialisti meseca februarja t. I. Njena tendenca ie označena že s tem, da je bila izročena nemški socialni demokraciji šele dne 3. junija, kljub temu, da se prosi nemška socialna demokracijo formalno za odgovor. Ebert opozarja nasproti temu na izjavo, podano od strankinega načelstva v odgovoru. Nemška socialna demokracija se je tekom vojne neprestano prizadevala, da bi vzpostav.la Internacionalo. 2c stockholmska delegacija nemške socialistične stranke se je izrekla za mir brez aneksij in kontribucij in viirzlnirški strankin dan je to spomenico potrdil. Izjavila se je tudi za vzpostavitev neodvisne Belgije. Henderson izjavlja kategorično, da so se ententni socialisti s svoje strani trdno oklepali sklepov medzavazniške konference. Ako pregledam oe sklepe, pridemo do zaključka, da ni govora o kakem sporazumu. Ebert se zavzema — seveda le bolj od daleč — za sporazumen program potom medsebojnega sporazumljenja. Nemška večinska stranka je slej ko prej pripravljena, iskati rešitev teritorialnih vprašanj potom Internacionale.
Veliki vezir Tajaat-paša o miru.
Dunaj, 8. septembra. Vcliikti vezir Taiaa/t-paša, ki se je na potu v Berlin mudil en dan na Dunaju, 'je v razgovoru z urednikom »Neu.e Freie Fresse« izrekel svoje prepričanje, da bo pred prihodnjo zimo že mir. To izjavo — je rekel — opiram na dejstva. Vojna se je nekako izčrpali a. Nadaljnje bojevanje bi bilo brez pomena, da ne govorim o človečnosti in moralnosti. 1 rdiitvi, da dosežejo naši sovražniki vojaško zmage, odgovarjam, da to pravi vsakdo o sebi, in ravno to ne dokazuje ničesar. Naši sovražniki, tudi meniha, pridejo v kratkem do spoznanja, da nadaljnje vojevanje nima smisla; m jaz trdno verujem, da se ta preobrat izvrši se pred zimo.
Kongres angleških strokovnih organizacji.
London, 8. septemibra. Kongres angleških strokovnih organizacij je včeraj z ogromno večino odklonil predlog zveze mornarjev, naj bi se ustanovila stranka, ki bi obstojala izključno iz strokovnih organizacij. Kongres je nadalje odklonil predlog, naj bi se strokovne organizacije strnile v politično federacijo v okviru delavske stranke. Predlog, naj se z državno denarno podporo prepreči nadaljnje zvišavanje mesne cene in končno predlog, naj se ustanove javne kuhinje je bil sprejet.
Ministrska posvetovanja na Španskem končana.
Madrid, 7. septembra. Po poročilih listov je cela vrsta važnih ministrskih posvetovanj v Madridu končana. Minister zunanjih zadev Dato se je vrnil v San Sebastjan. Po oficioznih notah so ministrska posvetovanja obdelavala izključno odredbe gospodarskega značaja, za 12. septembra je sklican prihodnji ministrski sve .
Parlamentarizaclja nemške vlade.
Dunaj 8 septembra/ »Neuer Abend« poroča iz Berlina, da se izvrši parlamentarizacija nemške vlade še pred novim letom.
Kardinal Mercier upa na zmago.
2 e u e v a , 8. septembra. Nadškof v Bruslju, kardinal Mercier, je predsedniku belgiijsko-italijanske lige poslal pismo, v katerem pravi: Blgijsko ljudstvo goji trdno zaupanje, da bo z božjo pomiočjo in sodelovanjem aliiirancev zmagovito izšlo iz orjaške borbe. Kardinal izreka v svojem imenu in v imenu svojih sorojakov italijanskemu ljudstvu zahvalo in priznanje.
Krim za Holm.
Berlin, 7. septembra. »Kblnische Volkszeitung« javlja: Nemčija je pripravljena dovoliti, da dobi Ukrajina Krim, ako vrne Ukrajina Holmščino Poljski.
Ruski državljani v Franciji internirani.
P a r i z, 8. septembra. Prefekti fracotskih departementoiv so dobili naročilo, da internirajo vse ruske državljane v stalnosti med 18. in 46. letom.
\Vilsonov naslednik.
Be r n ,8. septembra. »Daily Nevvs« trdijo, da je bivši amerikanski poslanik v Berlinu, Gerard, najpopularnejši kandidat kot naslednik NVilsonov za predsedništvo, ako Wilšon ne bo v tretjič kandidiral.
Novi predsednik kitajske republike.
P e k 1 n g , 7. septembra. Chiain-Che-Chang je z veliko večino izvoljen za predsednika kifaj-sk republike. Volitev podpredsednika se je odložila na poznejši čas.	_____________________
Razno.
* Tri srajce tisoč kron. »Arbeiferici« poroča njen či-tatelj, da so v izložbenem oknu na Bellaria-cesti razstavljene tri svilnate srajce, ki so v mirnem času veljale po-deset do petnajst kron, sedaj pa so napisane posamezne s 350 kronami. To se sme javno zgoditi, ne da bi se kdo brigal za navijanje cen, kar le clbkazuje, da je za bogatine še dovolj blaga. Za tako visoko vsoto si mogel prej dobiti celo balo.
* Človeško življenje v štatistiki. Neki amerikanski Statistik je sestavil pregled v številkah, v katerem se zrcali takorekoč celo človeško življenje. Ta mož je izračunal, da v Ameriki pokopljejo vsakih sedem minut enega, mrtveca, da pa se vsaki dve minuti rodi en človek. Vsakih osem ur je poizkušati zločin in Vsakih dvanajst ur se zgodi umor, toda vsake tri minute zgrabi že osumljenca amerikanska policija. Na vsakih dvanajst ur se izvede ena ločitev zakona, a nasprotno je vsakih petindvajset minut poroka. Številke torej kažejo, da se poroči in rodi več, kakor loči in umrje.
Aprovizaešja.
Krompir za VIL okraj. Stranke VII. okraja prejmejo krompir na zelena nakazila v torek, dne 10. t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od pol 2. do pol 3. štev. 1 do 200, od pol 3. do pol 4. štev. 201 do 400, od pol 4. do pol 5. štev. 401 do 600, od pol 5, do pol 6. štev. 601 dd konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogram stanc 50 vinarjev.
Krompir za V!!!, okraj. Stranke Vlil. okraja prejmejo krompir na zelena nakazila v torek, dne 10. t. m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale-red: od 8. do 9. štev. 1 do 235, od 9. do 10. štev. 236 dokonča. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogrami stane 50 vinarjev.
Krompir za IX. okraj. Stranke IX. okraja prejmejo krompir na zelena nakazila v torek, dne 10. t. m. dopoldne od 10. do pol 12. ure. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogram stanc 50 vinarjev.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Hiška tiskarna
Ljubljana Frančiškanska ul. 6,
rcgistroitana zadruga * omejeno zavazo.
Tiskovine za Jo*®, županstva in urade. Najmoder« neJSe plakate In vabila za ... shode in veselice, .v
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-Sur, itd.
Stereotlplia. —
■■■■■■■■■■■■■■■■■a