PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Slovenskim šolarjem na pot Po treh mesecih počitnic se bodo jutri spet odprla šolska vrata in je že taka navada, da je treba nekaj napisati ob začetku novega šolskega leta, kakor tudi ob zaključku pouka. Razlika je le v tem, da ob koncu leta delamo obračun, navajamo uspehe, kritiziramo pomanjkljivosti in napake ter želimo šolnikom in šolski mladini lepe počitnice, ob začetku novega leta pa si izmenjavamo voščila in najlepše želje za zdravje, srečo in dobre uspehe. Zato želimo naši mladini, od najmlajših v otroških vrtcih, do učencev v osnovnih šolah in dijakov v srednjih in višjih srednjih šolah, učiteljem in Profesorjem ter staršem, da bi bilo novo šolsko leto boljše kot lansko, da bi dosegli naj-tepše uspehe, da bi bila naša šola vedno bolj zdrava, krepka in učinkovita, da bi nam dajala to, kar od nje pričakujemo. Najlepša voščila in želje gre-do naši mladini in naši šoli, saj vsi poudarjamo, da je mia-dtna naš up in naša prihodnost, naša šola pa punčica našega očesa. Mladina in šola, najdražji zaklad, osnovni temelj vsakega naroda, če se ta zruši, se ruši vsa stavba. Zato se je fašizem s tako silo zannai v naše šole in preganjal naše šolnike. Zato se je naše ljudstvo s tako vnemo lotilo obnavljanja svojih šol med narodnoosvobodilnim bojem, ko je še tekla kri borcev in sp gorele vasi, ko so še sežigali naše ljudi v Rižarni in v àru-9ih koncentracijskih taboriščih, ko so pri izvrševanju svojega poklica - poslanstva pisali s svojo krvjo najlepša poglavja naše zgodovine tudi partizanski učitelji in učiteljice. Ob novem šolskem letu, ko praznujemo 30. obletnico splošne vstaje primorskega ljudstva, gre naša hvaležna misel prav njim. Spo min nanje pa nas mora spodbujati v naporih za ohranitev, za izboljšanje in napredovanje uaše šole, v vztrajnem boju za popolno ureditev slovenskega šolstva v Italiji. Ureditev pa ue bi bila popolna in pravična, če se ne bi uveljavila tudi pravica slovenskih otrok v Beneški Sloveniji, da se učijo v svojem materinem jeziku. Mnoga vprašanja čakajo še Pa rešitev, nekje v rimskih meandrih pa je obtičal osnutek zakona Belci škerk. Na obroke, počasi cavljajo delne rešitve posameznih problemov, na katere so italijanski šolniki že pozabili, medtem pa se mnogo razpravlja o nujnosti reforme italijanske šole. Reforma, ki mora biti temeljita preosnova vsebine in struktur, bo zajela tudi slovensko šolstvo v Italiji, toda kako, če ne bodo prej rešeni stari, kronični problemi? Tudi na napovedano šolsko reformo ne smemo čakati križem rok, kot pasivni opazovalci. To opozorilo velja zlasti tistim, ki se s šolstvom ukvarjajo, ne samo profesorjem, in tistim, ki so s šolo najtesneje povezani, dijakom in staršem. Točnega proračuna za novo šolsko leto ne moremo napraviti, ker nimamo še na razpolago točnih podatkov o številu vpisanih, niti ne moremo predvidevati, kaj nam bodo dodelile pristojne oblasti in katere Probleme bodo v novem šolskem letu ugodno rešile. Obljubam sploh ne verjamemo, upoštevamo samo konkretna dejstva. Med dejstva, ki nam jih prinaša šolsko leto 1973-74, kolikor nam je znano, lahko navedemo vekaj razredov več kot lani zaradi večjega števila vpisanih, imenovanje stalnih ravnateljev na učiteljišču in znanstvenem liceju v Trstu, na učiteljišču in klasičnem liceju v Gorici, poskusno uvedbo šole s celodnevno zaposlitvijo za Ricmanje - Domjo in nekaj stalnih mest za profesorje. Ne bomo tudi tokrat podrobno naštevali vseh nerešenih problemov, ki se tičejo naše šole in šolnikov, čeprav pravi Ititinski rek «Repetita juvant» (Ponavljanje koristi), drugi pa «Aures habent et non audiunt» (Ušesa imajo, pa ne slišijo). Ponavljamo, in bomo ponavljali, našo osnovno zahtevo, da se slovenski šoli konkretno prizna njena enakopravnost in da se ji da, kar ji pritiče. ALBIN BUBNIČ SKLEPI Z VČERAJŠNJE SEJE VLADE Bencin od danes dražji za 23 lir Odobreni odloki o davčni reformi Sindikalne organizacije ostro kritizirajo vladni odlok o zvišanju cene petrolejskih proizvodov, ki bo prizadel predvsem revnejše plasti prebivalstva RIM, 29. — Na današnji seji vlade so ministri odobrili, poleg štirih delegiranih odlokov, s katerimi bodo končno začeli izvajati davčno reformo, tudi zvišanje cene bencina, ki bo sedaj 185 lir za liter super in 175 lir za liter normalnega bencina. Ukrep bo stopil v veljavo s 30. septembrom. Poleg tega so odobrili tudi nujne ukrepe za univerzo. V zvezi z zvišanjem cene bencina je minister za industrijo De Mita dejal, da gre za ukrep, za uresničitev katerega se je obvezala že prejšnja vlada. Povišek zadeva vse petrolejske proizvode, od bencina do plinskega olja, ki bo odslej veljalo 28 lir liter namesto prejšnjih 24. De Mita ugotavlja, da gre v resnici za ukrep, ki je nekoliko v nasprotju s splošno politiko nadzorstva nad cenami. Cilj vlade pa ni preprečiti na vsak način zvišanje izdatkov, temveč obdržati jih v normalnih mejah. Dejal je tudi, da vlada pripravlja načrt za reformo vsega sistema za dobavo in prodajo goriva. Ta načrt bo CIPE verjetno proučil in odobril že v teku meseca novembra. O zvišanju cene petrolejskih proizvodov je govoril tudi minister za proračun in gospodarsko načrtovanje Giolitti, ki je dejal, da je vlada že od vsega znčetka napovedala, da bo morala sprejeti nekaj nepopularnih ukrepov. Med te sodi vsekakor tudi zvišanje cene petrolejskih proizvodov. Giolitti nadalje pravi, da so si socialisti prizadevali, da bi obdržali zvišanje v takih mejah, da ne bi preveč občutno obtežili srednje in nižje plasti prebivalstva. Rekel je tudi, da so zvišanje davka na proizvodnjo bencina omilili z znižanjem davčnega bremena na plinsko olje za kurjavo, čeprav potrošniki tega ne bodo občutili, saj se je cena zvišala za 4 lire. V državne blagajne bo z zviša-njem cene bencina prišlo letno od 100 do 310 milijard lir več, če se bo potrošnja v prihodnjem letu povečala za 10 do 12 od sto, kot predvidevajo. Kar zadeva odobritev štirih delegiranih odlokov o davčni re- formi je finančni minister Colombo dejal, da bo ta sedaj stopila v operativno fazo. Z davčno reformo bo treba končno postaviti odnos med državo in davkoplačevalci na drugačno raven, da bi ustvarili odnos tako rekoč sodelovanja. S to reformo, je dejal Colombo, se je italijanski davčni sistem postavil na isto raven z najbolj razvitimi zahodnimi državami, še zlasti s tistimi, ki sestavljajo EGS. Poudaril je obširne finančne potrebe države, ki mora zadostiti potrebam družbe, ki je v velikem razmahu. Da bi zadostili tem potrebam se vlada lahko poslužuje samo dohodkov, ki prihajajo od davkov, se pravi potrebuje pomoč vseh državljanov. štirje delegirani odloki, ki so jih danes odobrili, zadevajo ustanovitev osrednjega vsedržavnega davčnega matičnega urada, davčne olajšave, izterjevanje davkov, ter izterjevahio službo. Vsak davkoplačevalec bo dobil številko davčnega kodeksa, ki jo bo treba med drugim navesti v vsaki kupoprodajni operici ji. aiitiiimiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitttiimtimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiii NA ZBOROVANJU BO GOVORIL VLADIMIR BAKARK Danes v Bujah osrednja proslava 30-letnke priključitve Istre in Primorske Jugoslaviji Manifestacija bo ob 10. uri, popoldne pa bodo ne vrsti razne kulturne in zabavne prireditve - Slovesna seja istrskega sabora v Pazinu PAZIN, 29. — Predsednik sabora Hrvaške, sicer delegat ZAV NOH (Zemeljsko antifašistično narodnoosvobodilno veče Hrvaške) na zgodovinskem zasedanju 1943. leta v Pazinu, je položil danes v Pazinu temeljni kamen nove stavbe spominskega doma «25. september», medtem ko je generalmajor Milan Klobaš odkril spominsko oprsje narodnemu heroju Joakimu Rakovcu, prvemu predsedniku pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Istro. S temi slovesnostmi se je pričel sklepni del manifestacij, s katerimi se proslavlja 30-letnica priključitve Istre, Primorske, Reke, Zadra, Cresa, Lošinja in La-stova Jugoslaviji. Proslava je bila danes v Pazinu obeležena tudi s slovesno sejo sabora Istre, na kateri je o pomenu sklepov sabora Istre ZAVNOH in AVNOJ o priključitvi teh krajev k Jugoslaviji govoril Jakov Blaževič. O pomembnih dogodkih v Istri pred množično vstajo ljudstva in o borbi naroda Istre za osvoboditev sta govorila tajnik prvegà Ob skorajšnjem začetku šolskega leta je bilo v zadnjih dneh v Tržaški knjigarni posebno živahno. Na sliki: dijaki si ogledujejo nove učbenike partijskega vodstva za Istro Josip Matos in prvi poveljnik bataljona «Pino Budicin» Arialdo De Martini. Na seji so bile dodeljene spominske plakete «25. september» Vladimiru Bakariču, Jako-vu Blaževiču ter udeležencem zgodovinskega zasedanja narodnoosvobodilnega odbora za Istro 25. septembra 1943. leta v Pazinu. Na slovesni seji so bili poleg omenjenih navzoči tudi predsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič, predsednik sveta narodov zvezne skupščine Mika Špi-Ijak, predsednica CK zveze komunistov Hrvaške Milka Planinc, armadni general Nikola Ljubičič, tajnik izvršnega komiteja CK zveze komunistov Hrvaške Josip Vrhovec in mnogi drugi ugledni družbeno - politični in vojaški voditelji. Osrednja sklepna prireditev bo jutri dopoldne od 10. uri v Bujah, ko bo na množičnem zborovanju govoril Vladimir Bakarič. Pričakujejo udeležbo več tisoč u deležencev narodnoosvobodilnega boja iz Istre, Zadra, osvobojenih otokov, Lošinja, Cresa, Lastova, nadalje iz Slovenskega Primorja in iz zamejstva. Popoldne pa bo v Bujah tradicionalni praznik grozdja ter razne druge kulturne, športne in zabavne prireditve. Iz Slovenskega Primorja organizirajo Zveza borcev in druge organizacije številne izlete v Buje z avtobusi in z drugimi prevoznimi sredstvi. Nixon sprejel Brandta NEW YORK, 29. — Ameriški predsednik Nixon je sprejel danes v Beli hiši zahodnonemškega konclerja Brandta, s katerim se je več kot eno uro zadržal v pogovoru ob navzočnosti državnega sekretarja Kissingerja. Glasnik Bele hiše je dejal, da je bil razgovor posvečen izmenjavi mnenj o vprašanjih skupnega interesa, dal pa je razumeti, da sta Brandt in Nixon razpravljala predvsem o vprašanjih, ki se tičejo atlantskega zavezništva. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii Na seji vlade so včeraj sklenili zvišali ceno bencina za 23 lir liter, tako da bo liter bencina super stal 185 lir, liter normalnega pa 175 lir. Obenem so sklenili zvišati cene vseh petrolejskih proizvodov. Vlada je tudi odobrila štiri delegirane odloke, s katerimi bo davčna reforma stopila v operativno fazo. Vladni ukrepi o zvišanju cene bencina so naleteli predvsem pri sindikalnih organizacijah na veliko nasprotovanje, saj zagotavljajo sindikati, da bodo odloki prizadeli predvsem revnejše plasti pVebi-valstva. V Čilu je še neznana usoda, DANES ff ki so jò fašistične oblasti namenile generalnemu tajniku čilske KP Luisu Corvalanu. Čilski notranji minister je povedal le, da je bil komunistični voditelj a-retiran v Santiago ter da ga bodo postavili pred vojaško sodišče. V Bujah bo danes sklepna osrednja proslava 30. obletnice priključitve Istre in Primorske Jugoslaviji. Na zborovanju bo go- voril Vladimir Bakarič. V Gorici se je začelo osmo srednjeevropsko kulturno srečanje, ki bo trajalo do 2. oktobra. D otežujejo se ga predstavniki sadmih srednjeevropskih držav. V pozdravnem govoru je predsednik ustanove ICM Michele Martina poudaril, da so «ta srečanja že doslej ustvarila most, ki je postal trden in ki pelje na drugo stran, kjer Imamo prijatelje, s katerimi imamo iskrene in konstruktivne odnose». V protest proti razlastitvam v Osapski dolini bo v petek četrturna stavka v vseh obratih in lokalih dolinske in miljske občine. Vladni odlok o zvišanju cene pe-trolejsaih proizvodov je naletel ne samo v opoziciji temveč tudi med sanr.mi strankami, ki sestavljajo vlado, na dokaj negativni odmev. Tako je Bertoldijeva struja v PSI objavila sporočilo, v katerem pravi, da je današnji vladni odlok v nasprotju s protiinflacio-nističnimi ukrepi, ki jih je vlada sprejela v teh mesecih. Isto pravi tudi sporočilo Mancinijeve struje, ki najprej ugotavlja, da skuša vlada opravičiti zvišanje '■ene petrolejskih proizvodov s staro tezo, da je to bilo neobhodno potrebno, potem pa pravi, da je odlok v nasprotju z gospodarsko politiko, ki jo je vlada vodila v prvih mesecih svojega obstoja Gre za nevaren precedens, kateremu bi lahko sledilo zvišanje cen vseh proizvodov, ki so sedaj blokirane. Mancinijeva struja trdi, da je vlada spet popustila pod pritiskom velikih petrolejskih družb, tako da je sedaj v dvomu njena zmožnost, da spoštuje obveze, ki jih je sprejela. O ceni bencina piše tudi socialistični poslanec Vittorelli v časopisu «H lavoro» ter pravi, da so socialisti le s težavo privolili v novo ceno bencina. Morali pa so spoštovati obveze Andreottijeve vlade. Komunist Peggio je tudi izjavil, da je nova cena bencina v nasprotju s smernicami borbe proti inflaciji, ki jih je vlada sprejela v juliju. Današnji vladni odlok se bo odražal predvsem v izdatkih delavcev, ki se bodo vsekakor zvišali. Komunisti obsojajo predvsem zvišanje cene, ki gre v prid velikim industrijskim družbam, ne da bi vlada prej poskrbela za načrt o preosnovi vsega petrolejskega področja, od dobave surovega petroleja iz tujine, o čemer se bo treba domeniti z državami proizvajalkami, do rafiniranja in razdelitve proizvodov. Vsedržavno tajništvo CGIL izraža v svojem sporočilu nezadovoljstvo ob današnjem vladnem odloku, ki zadeva zvišanje cene bencina. Ukrep bo imel po mnenju sindikalne organizacije hude posledice za vso politiko blokiranih cen ter je v nasprotju z vladno politiko proti inflaciji. Tajništvo sindikalne federacije CGIL, CI SL in UIL bo v prihodnjih dneh proučilo posledice vladnega odloka na položaj delavcev. Tanaka v Londonu LONDON, 29. — Japonski ministrski predsednik Tanaka je po zaključku uradnega obiska v Franciji prispel v London na pogovore s predstavniki britanske vlade. Povratek vesoljcev sojuza 12 Dvodnevni polet vesoljske ladje sojuz 12 se je včeraj srečno končal z mehkim pristankom v bližini Karagande v Kazahstanu. Oba vesoljca, Vasilij Lazarev in Bleg Makarov, ki ju gornja slika kaže med treningom pred poletom, se odlično počutita iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ' OBISK MINISTlISKIfiA PREDSEDNIKA SZ V JHiOSLAVUI Kosigin zelo ugodno ocenil stanje sovjetsko-jugoslovanskih odnosov Sovjetski gost je obiskal Sarajevo - Sovjetska podpora politiki neuvrščenih držav (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. — Predsednik ministrskega sveta Sovjetske zveze Aleksej Kosigin si je danes v spremstvu predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča in predsednika izvršnega sveta Bosne in Hercegovine Dragotina Kosovca ter drugih osebnosti republike v Sarajevu ogledal najprej kulturno - zgodovinske znamenitosti tega jugoslovanskega mesta, zatem pa tovarno električnih naprav in aparatov enega največjih jugoslovanskih združenih podjetij «Energoinvest» v Kukavici pri Sarajevu. Energoinvest i-ma dolgoletne zelo tesne poslovne zveze z mnogimi sovjetskimi podjetji. Po ogledu tovarn in razgovorih z vodilnimi osebnostmi Energoin-vesta je Kosigin govoril na velikem delavskem mitingu, prirejenem v njegovo čast. Sovjetski premier je v svojem govoru med drugim poudaril, da je prišel v Jugoslavijo, da bi skupno z jugoslovanskimi voditelji utrdil pota nadaljnjega sodelovanja in razvoja političnih, gospodarskih in drugih stikov ter pota borbe za nadaljnjo normalizacijo mednarodnih odnosov in utrditev miru. Mislim, da je bil v prijateljskih razgovorih s Titom, Bijedičem in drugimi voditelji Jugoslavije ta cilj dosežen, je izjavil Kosigin. Sovjetski premier je ugotovil, da se sodelovanje med obema državama na vseh področjih, posebno na gospodarskem stalno razvija, in poudaril potrebo, da se skupno dela za razširitev gospodarskega sodelovanja. Socialistične države, po besedah Kosigina, razvijajo na načelih proletarskega internacionalizma najširše sodelovanje na vseh področjih. Razlikam v metodah graditve socializma moramo po našem mišljenju pozorno slediti, toda nikakor jim ne smemo nasprotovati, je dejal Kosigin. Sovjetska zveza in Jugoslavija skupno z drugimi socialističnimi državami delajo, po besedah Kosigina, vse kar je mogoče, da bi se doseglo nadaljnje popuščanje mednarodne napetosti, zagotovil trden mir in varnost vseh naro- ummiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiirriiiiiiininiiiiiiiiu ZAKLJUČEK DRAMATIČNIH DOGODKOV M DUNAJSKEM LETALIŠČU P0 OSVOBODITVI SKUPINE TALCEV TERORISTA PRISTALA V TRIPOLISU Avstrijska vlada se je morala obvezati, da bo prepovedala prebod sovjetskih Židov po svojem ozemlja DUNAJ, 29. — Podvig dveh arabskih teroristov, ki sta včeraj na meji med Avstrijo in češkoslovaško zajela skupino sovjetskih Židov ter avstrijskega carinika, se je zaključil v Tripolisu, kjer je pristalo turistično letalo «cessna», ki jim ga je dal na razpolago trgovec iz Gradca Aleksander Hint-sobak. Letalo je pilotiral sam Hint-schak in je odletelo z dunajskega letališča pozno ponoči. Nato je pristalo v Dubrovniku, Palermu, Cagliariju in na Malti, da bi se oskrbelo z gorivom pred zadnjim poletom, ki se je zaključil v Libiji. Terorista sta osvobodila talce, potem ko jima je avstrijska vlada zagotovila, da bo prepovedala prebod po avstrijskem ozemlju skupinam sovjetskih Židov, ki so namenjene v Izrael. Kancler Kreisky je prebral odločitev avstrijske vlade po radiu v angleščini, ker sta terorista hotela biti gotova, da bo javnost zvedela za odločitev. Avstrijska vlada je bila deležna cele vrste ostrih obtožb s strani tako izraelske vlade kot številnih židovskih organizacij. Izraelski veleposlanik na Dunaju je izrazil negodovanje svoje vlade spričo odlo- čitve kanclerja Kreiskega, ki je po njegovem mnenju podlegel izsiljevanju majhne skupine palestinskih teroristov. Organizacija za osvoboditev Palestine je v Bejrutu sporočila, da nima nobene zveze s teroristi in da je prvič slišala za organizacijo «Orli palestinske revolucije», kateri naj bi pripadala oba terorista. Libanonsko notranje ministrstvo je tudi sporočilo, da terorista nista libanonska državljana, njuna potna lista sta bila očitno ponarejena. Poziv sovjetske KP v korist Corvalana SANTIAGO DE CHILE, 29. -V krogih čilske fašistične junte nočejo ničesar povedati o okoliščinah včerajšnje aretacije generalnega tajnika komunistične partije Čila Luisa Corvalana. Znano je le, da je komunistični voditelj sedaj zaprt na sedežu vojaške šole v Santiagu. Minister za notranje zadeve v vojaški junti general Bonilla je povedal samo to, da je Corvalana aretirala vo- jaška patrulja in da je tajnik KP Čila ni nudil nikakega odpora. Minister je dal tudi razumeti, da bodo aretiranca postavili pred vojaško sodišče pod zelo hudimi obtožbami. Za aretiranca se je danes zavzel CK sovjetske KP v izjavi, ki jo je objavila agencija TASS. CK najprej protestira proti preganjanju demokratov v Čilu ter nato poziva vse napredne sile sveta, naj preprečijo fizične represalije proti Luisu Corvalanu. Izjava pravi, da je Corvalan neutruden borec za mir, za demokracijo in gospodarski napredek ter za življenjske interese čilskega delovnega ljudstva. Protesti proti represiji v Čilu pa prihajajo tudi iz samih ZDA: senator Edward Kennedy je včeraj izjavil, da bi ne smeli dati nobene gospodarske pomoči režimu, ki se je polastil oblasti z brutalnim državnim udarom. Ne smemo pozabiti — je dodal senator Kennedy — da vlada ZDA ni dala nobene pomoči svobodno izvoljeni vladi predsednika Allen-deja, ampak je nasprotno ovirala vsakršno pobudo v tem smislu. dov. Sovjetska zveza bo tudi v bodoče izkoristila vse svoje možnosti in svojo moč za dosego teh plemenitih smotrov. Kosigin je poudaril, da Sovjetska zveza visoko ceni napore Jugoslavije, da se mednarodni odnosi menjajo na miroljubnih osnovah. Skupna zainteresiranost za krepitev miru. iste in podobne pozicije o aktualnih mednarodnih vprašanjih prepričljivo govorijo, da bosta Sovjetska zveza in Jugoslavija tudi v bodoče skupno nastopali v interesu miru in socializma. Po mitingu je Kosigin v Sarajevu sprejel delegacijo rudarsko -metalurškega kombinata Zenica ki je seznanila sovjetskega premiera z razvojem kombinata in z zelo širokim sodelovanjem s sovjetskimi podjetji. Sovjetska podjetja sodelujejo trenutno v graditvi dveh železarn, ki ju kombinat gradi v Zenici in Prijetorju. Po kosilu, ki ga je predsednik izvršnega sveta Bosne in Hercegovine Dragotin Kosovac priredil v čast sovjetske delegacije, je Kosigin i člani delegacije v spremstvu Bijediča odpotoval v Mostar, kjer se bo zadržal do jutri popoldne, zatem bo odpotoval na enodnevni poMtek v Dubrovnik. Predsednik Tito je včeraj v svoji zdravici na Brionih ugotovil, da je Kosiginov obisk velikega uo-mena za nadaljnji razvoj odnosov med obema državama in to ne le gospodarskih, temveč tudi političnih. Tito je izrazil zadovoljstvo, ker Sovjetska zveza pravilno pojmuje vlogo neuvrščenih, kar se vidi iz nedavnega govora Brežnjeva v Alma Ati in poudaril, da je na konferenci neuvrščenih na vrhu prišla do izraza enotnost o najvažnejših vprašanjih sodobnih mednarodnih odnosov, nosebno glede borbe proti imperializmu. Naši dobri odnosi so velikega pomena ne le za hitrejši razvoi in razširitev medsebojnega sodelovanja, temveč tudi močan dejavnik v združevanju vseh naprednih sil glede vprašanj, ki danes pritiskajo večino človeštva, je zaključil Tito svojo zdravico. Kosigin je v odgovor na njegovo zdravico sporočil predsedniku Titu in njegovi soprogi ter jugoslovanskemu vodstvu prisrčne pozdrave Brežnjeva in članov politbiroja in dejal, da bo po vrnitvi v Sovjetsko zvezo povedal, da je videl enotno, močno, ustvarjalno Jugoslavijo, ki se bori za interese socializma z vsemi socialističnimi državami. Mi pozdravljamo politiko neuvrščenosti in vse neuvrščene države zato, ker se borijo proti imperializmu, ker so dvignile svoj glas proti vojni, za stvar miru. Glede dvostranskih odnosov je Kosigin delal, da ne vidi nobene temne točke v teh odnosih. Mi smo globoko prepričani, in to bom sporočil tudi svojim tovarišem, ko se bom vrnil v Moskvo, da se naše prijateljstvo iz dneva v dan vedno bolj krepi. B. BOŽIČ NA PODROČJU OBČIN DOLINA IN MIUE V petek 15-minutna splošna stavka proti razlaščanju Osapske doline S petkove seje rajonskega sveta za Zavije in Straniar V petek bo za četrt ure zamrla vsakršna dejavnost v vseh obratih, trgovinah in gostilnah dolinske in miljske občine. S splošno stavko namerava prebivalstvo področja od Lazareta do Gročane, podpreti akcijo Kmečke zveze, prizadetih lastnikov, sindikatov in političnih sil' proti razlastitvam v Osapski dolini za namestitev rafinerije «Vincor». Rafinerija ni samo gospodarsko neupravičena investicija, nevarna za prebivalstvo, kateremu ne nudi nobene možnosti zaposlitve, marveč resno ogroža tudi splošni gospodarski in predvsem turistični razvoj tega področja, kmetijstvu pa odvzema zadnje krpe zemlje, na kateri bi se lahko bogato razvilo. O tem in drugem je razpravljal na petkovi seji rajonski svet za področje Žavelj, Štramarja, Oreha in vasi v Osapski dolini. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki razlaščencev in tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk, ki je po krajšem u-vodu predsednika rajonskega sveta Eligia Tulla, poročal o naporih naše kmečke organizacije, da bi združila v skupni akciji vse demokratične, politične in družbene sile proti perspektivi razlaščanj in zaseganja slovenske zemlje. Volk je prisotnim poročal o stikih, ki jih je Kmečka zveza imela z dolinskim in miljskim župa- i nom, s predsednikom Ustanove za industrijsko pristanišče EZIT, s poslancema Albinom Škerkom in Cor-radom Belcijem, s prefektom Di Lorenzem, z načelniki svetovalskih skupin KPI, PRI, PSDI in SS v deželnem svetu, kakor tudi s predstavniki sindikatov. V veliki večini razgovorov je Kmečka zveza naletela na brezpogojno in aktivno solidarnost, vsi pa so ji, na en ali drugi način, zagotovili svojo podporo. Kmečka zveza, je dejal Volk, je vsem obrazložila tudi smoter akcije, ki jo je započela: razlastitev mora oblast preklicati, ker je nepotrebna, nekoristna, predvsem pa nezakonita, ker prizadetim ni nihče povedal, za kaj gre. V svojem poročilu je predsednik rajonskega sveta Tuli poudaril, da je namestitev rafinerije «Vincor» v Osapski dolini neučinkovita iz gospodarskega vidika, saj bi zaposlila le sto delavcev, med katerimi bi le redki bili iz Trsta, kjer ni u-streznih visoko kvalificiranih tehnikov za tako avtomatizirane obrate. Tuli je tudi napovedal sklicanje rajonskega sveta za Žavlje in Štramar v žaveljski telovadnici ljudsko zborovanje na predvečer splošne stavke, se pravi v četrtek oh 20. uri. Tako bodo prebivalci podrobno seznanjeni s stališčem rajonskega sveta. Tuli je med drugim navedel mnenje prebivalstva, da bi rafinerija «Vincor» lahko bila le pretveza za zasego zemlje, na kateri bi utegnile druge družbe namestiti naftne cisterne in uresničiti osnovne strukture za nove naftovode. V tem smislu bi take razlastitve šle na roko samo tistim, ki hočejo spremeniti Trst, proti mnenju sindikatov, delavstva in demokratičnih sil, v naftno pristanišče. Končno so prebivalci Žavelj, Stra-marja in sosednjih naselij zainteresirani, da rafinerije «Vincor» ne namestijo na to področje, saj bi v takem primeru živeli v obroču naftnih in bencinskih cistern, v stalni nevarnosti, da bi se ponovili dnevi groze, ki so jih preživel Dolinča-ni in Žaveljci avgusta lani, ko je gorel naftovod. Zaključke ljudskega zborovanja bodo predstavniki rajonskega sveta orisali tudi na seji miljskega občinskega sveta, kjer pa so se že vse politične sile, z izjemo Krščanske demokracije, izrekle proti načrtu «Vincor». Lucijan Volk, ki je odgovoril tudi na nekatere druge posege, je nadalje poudaril, da bi Osapska dolina lahko ostala, s potrebnimi posegi (za infrastrukture, z očiščenjem dna reke itd.), visoko kvalificirano kmetijsko, oziroma vrtnarsko področje. Za to bi morale krajevne ustanove uresničiti conski načrt. Povedal je tudi, da se bo Kmečka zveza v kratkem, še ta teden, sestala z deželnim odbornikom za načrtovanje. Glede «gospodarskih» opravilič za zaseganje zemlje v 0-sapski dolini pa je Volk poudaril poleg drugega, da je na razpolago tudi dolina pri Orehu, kjer je «Montecatini» že pred desetimi leti po kupila po nizki ceni vsa zemljišča in očitno namerava z njimi da nes špekulirati. Na koncu so člani rajonskega sveta za Žavlje in Štramar odobrili sledečo izjavo: «Rajonski svet za Žavlje in štra mar, v katerega spadajo tudi Oreh Vinjan, Beloglav in Rabojez, so se sestali na izredni seji z razlaščenci EZIT. Poslušali so ,-oročilo zastopnika Kmečke zveze, ki je člane sveta seznanil s stiki s političnimi in sidikalnimi silami. Ugotovili so, da je namen razlastitev v Osapski dolini namestitev rafinerije «Vincor». Rajonski svet nasprotuje temu, da bi se prebivalstvo in lastniki žrtvovali za cilje, Id jih ne u-temeljuje javna korist, saj so naftni obrati škodljivi za krajevno go spodarstvo. To pa zaradi onesnaženja, nizke zaposlitve, nevarnosti za zdravje in varnost ljudstva, medtem ko je turistični razvoj Milj o-grožen. Upoštevajoč tudi dejstvo, da je taka pobuda gospodarsko neučinko vita, jo rajonski svet, kot pred stavnik vsega prebivalstva, odloč no zavrača.» Dokument so dlani rajonskega sveta odobrili soglasno. Ni dvoma, da taka enotnost, ka kršno uresničuje Kmečka zveza z vsemi aktivnimi družbenimi silami na prizadetem področju in Tržaškem sploh, koristi akciji za zaščito razlaščencev. Lahko tudi pomislimo, da bo moral upravni svet U-stanove za industrijsko pristanišče sprejeli obširno razpravo, ki jo bodo vsilili predštavniki Doline in Milj, sindikalisti in drugi predstavniki. Osnovna zahteva pa ostaja: razlastitve je treba preklicati, ker so nezakonite, EZIT pa naj zavrne zamisel «Vincor» in krogov, ki stoje za to zasebno družbo, da bi v 0-sapski dolini uredila svoje cisterne in obrate. Tega Trst ne potrebuje, prav nasprotno! S«ja občinskega odbora Na zadnji seji tržaškega občinskega odbora je župan Spaccini poročal o posledicah neurja v preteklih dneh, ki je povzročilo mnogo težav, k sreči pa materialna škoda ni bila prehuda. Župan je nato poročal o sestanku, ki ga je imel s prebivalci iz Ul. Bosco, ki so zaskrbljeni, ker namerava družba lastnica prodati zgradbe in katerim je potrdil sklep občinske uprave, da vključijo to področje v novo gradbeno področje, ki je predvideno z zakonom št. 167. Župan je nato govoril o pripravah za šolo in med drugim o prvem poskusu polnega pouka in o nekaterih drugih vprašanjih. Spaccini je sporočil, da bodo v v palačo vselili odborništvo za urbanistiko in druge občinske urade. Odbornik Abate pa je poročal o razgovoru z deželnim odbornikom Cociannijem o sestanku predstavnikov vseh občin in pokrajine, kjer so govorili o publicizaciji avtobusnega prometa. Občinski odbor bo v najkrajšem času predložil občinskemu svetu sklep o ustanovitvi medobčinskega konzorcija o avtobusnem prometu v naši pokrajini. Obsodbe fašističnega vojaškega udara v Čilu Občinski odbor devinsko - nabrežin-ske občine je na svoji seji 24. t. m. razpravljal tudi o državnem udaru v Čilu in ga najodločneje obsodil, ker je «dejanje pravega nasilja, izraz surovega teptanja demokratičnih svoboščin in načel svobode». Zaradi tega izreka odbor v imenu prebivalstva devinsko - nabrežinske občine solidarnost z demokratičnim čilskim ljudstvom in izraža željo, da bi bile v Čilu «čimprej vzpostavljene demokratične ustanove, ki edine lahko pospešujejo človečanski in razsvetljenski razvoj v svobodi». Obsodbo fašističnega vojaškega u-dara v Čilu je na svoji prvi letošnji seji izrekel tudi odbor Glasbene matice, ki se je tudi poklonil spominu demokratično izvoljenega čilskega predsednika Allendeja, ki je «padel kot žrtev fašističnih zločincev». Od- kratkem pričeli obnavljati palačo j bor GM izraža solidarnost z odpor-Modello na Trgu Unità in da bodo ' niškim gibanjem čilskega ljudstva. VESTNIK SCI OD JUTRI TRGOVINE PO ZIMSKEM URNIKU Slovensko gospodarsko združenje Glede obveznega poldnevnega te- ' denskega počitka ni sprememb. Ob sobotah popoldne se urnik podaljša za pol ure . Vozni red avtobusov za prevoz dijakov v zgoniški občini Zgoniška občinska uprava je objavila vozni red avtobusov za prevoz dijakov nižjih srednjih šol ter učencev osnovnih šol. Avtobusi bodo vozili po sledečem umiku: Zgonik ob 7. uri za dijake nižjih srednjih šol in ob 8.10 za učence osnovnih šol: Koludrovca ob 7.03 in 8.13; Salež ob 7.05 in 8.25; Samatorca ob 7.10 in 8.20; Kresija ob 7.15 in 8.23; Bajta ob 7.18 in 8.25; Gabrovec ob 7.45 in 8.30; Božje polje (križišče) 7 47; Briščiki ob 7.30 in 7.55; Zagradec ob 7.35 in Repnič Ob 7.38 in 8.05. Zgoniški občinski odbor je na svoji zadnji Seji med drugim odobril podporo v znesku 900 tisoč lir za nakup šolskih knjigT opozarja, da bo jutri stopil v veljavo zimski umik za poslovanje trgovin in brivskih ter frizerskih salonov. Trgovine in omenjeni lokali bodo poslovali po naslednjem umiku: irgovtne z jestvinami: od 8. do 13. in od 16.30 do 19 ure; mlekarne (brez obrtnice PS): od 7.30 do 13. in od 17. do 19. ure: pekarne: od 7.30 do 13. in od 17. do 19. ure; trgovine z oblačili, hišno opremo in raznim blagom: od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure; parfumerije: od 9. do 13. in od 15.30 db 19. ure; papirnice in knjigarne: od 8.30 do 13. m od 15.30 do 19. ure; mesnice: od 7.30 do 13. ure (ob sobotah tudi od 17. do 19.30); ribarnice: od 8. do 14. ure; trgovine z barvami, laki ter izdelki za pleskarje: od 8. do 12.30 in od 15.30 do 18.30; cvetličarne: od 8.30 do 13. in od 16. do 19. ure; trgovine z gradbenim materialom, železnino ter industrijskimi stroji: od 8. do 12. in od 14.30 do 18. ure (ob sobotah samo dopoldne); trgovine z železnimi in kovinskimi izdelki ter stroji: od 8. do 12. in od 15. do 19. ure (ob sobotah samo dopoldne) ; trgovine s kolesi, motornimi kolesi in nadomestnimi deli: od 8.30 do 12.30 in do 15.30 do 19. ure; trgovine z avtomobilskimi nadomestnimi deli: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 18.30; slaščičarne in trgovine s pripravljenimi jedmi: od 8. do 21.30; frizerji: od 8. do 12.30 in od 15. do 19. ure (ob sobotah od 8. do 17. ure); brivci: od 8. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Šolske vesti lllllllllllllimilllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII V TOREK PO DALJŠEM PREMORU PONOVNO ZASEDA OBČINSKI SVET V četrtek pričetek političnega preverjanja tržaške občinske uprave Na dnevnem redu razgovorov strank leve sredine bodo tudi širša vprašanja, ki zanimajo tudi slovensko narodnostno skupnost - Verjetne osebne spremembe Tržaški občinski svet se bo po daljšem počitniškem razdobju ponovno sestal v torek» ko bgeto na dnevnem redu razne upravne zadeve in odgovori župana ter odbornikov na vprašanja svetovalcev. V preteklem tednu so “Se ssestafcliačfclniki skupin, ki so zastopane v občinskem svetu. Dogovorili so Se za redni delovni umik občinskega sveta. To pa tudi pomeni, da se bo upravno delo nadaljevalo, čeprav se bo skoraj istočasno pričelo tudi širše politično preverjanje. Že v četrtek, 4. oktobra, se bodo namreč sestala pokrajinska tajništva petih strank leve sredine: KD, PSDI, l SI, PRI in Slovenske skupnosti, ki bodo razpravljala o vrstnem redu zasedanj in o vsebini političnega preverjanja, tako da se bodo politični sestanki na najvišji pokrajinski ravni vrstili prihodnje tedne najbrž nepretrgoma. Politično preverjanje je bilo formalno dogovorjeno že ob podpisu sporazuma med strankami leve sredine, vendar gre v resnici za širšo politično operacijo, ki bo prešla okvire tržaške občinske uprave. Odprtih je zelo mnogo vprašanj in med njimi nekatera, ki so bila v političnem sporazumu o občinski upravi samo bežno nakazana. Med temi vprašanji je prav gotovo na prvem mestu usoda tržaškega pristanišča in razne vesti ustvarjanju petrolejskega pristanišča, ki sovpadajo z istočasno ostro krizo trgovinske pristaniške dejavnosti. Med odprtimi vprašanji bodo na drevnem redu prav gotovo tudi stvari, ki neposredno zadevajo slovensko narodnostno skupnost, saj tržaška občina sicer nima odločilnih, a ima vendarle zelo pomembne pristojnosti glede reševanja naših vprašanj. Tako glede dvojezičnih napisov na ob- čil, r' " cestah, poimenovanja ulic itd. O tem je bilo zelo malo, ali skoraj ničesar, narejenega in kar je socialistični občinski odbornik Hreščak v razgovoru z volivci na Opčinah omenil kot zelo važno vprašanje, ki mora .priti na dnevni red političnega preverjanja občinske uprave. Vzporedno s temi pogovori oziroma na osnovi političnih zaključkov, pa bo najbrž prišlo tudi do osebnih sprememb v občinski upravi. Položaj v skoraj vseh strankah se je namreč spremenil. KD ima novo tajništvo in bo morala zamenjati dosedanjega načelnika skupine Rinaldija, ki je postal pokrajinski tajnik, kar vsekakor ne bo lahko in za kar se čujejo razne možnosti. Seveda pa ne gre samo za te čiste osebne zamenjave, temveč predvsem za politični odgovor o novi usmeritvi KD, ko so v ožje pokrajinsko vodstvo stranke po rimskem vzgledu vstopile vse struje, pa čeprav na osnovi resolucije, ki skoraj do črke ponavlja zaključke zadnjega pokrajinskega kongresa in referata takratnega pokrajinskega tajnika Colonija. Do novosti je prišlo tudi v odnosih med socialistično in socialdemokratsko stranko, ker je svetovalec Callegari prestopil iz svetovalske skupine PSDI v svetovalsko skupino PSI. S tem pa je odprto tudi kočljivo vprašanje notranjih odnosov v socialistični stranki in socialistični svetovalski skupini PSI v občinskem svetu. Do sedaj je bilo Kmečka zveza priredi v soboto, 13. in nedeljo, 14. oktobra članski izlet na Plitvička jezera. Izletniki si bodo ogledali tudi nekaj kmetijskih obratov v Karlovcu. Vpisovanje na tajništvu KZ, Ul. Cicerone 8/B, najkasneje do 2. oktobra. Opozarjamo, da je še nekaj mest na razpolago. namreč v svetovalski skupini razmerje sil razdeljeno točno na polovico, z odločitvijo novega svetovalca pa se bo tehtnica prevesila, uradno še ni znano, kateri struji se bo Callegari priključil, govori pa se, da Nennije-vim avtonnrmstom. OPČINE Zadnje slovo od pok. inž. Viktorja Sosiča Velika množica ljudi z Opčin, mesta in številnih okoliških krajev se je včeraj popoldne poslovila od inž. Viktorja Sosiča, dolgoletnega ravnatelja Državne nižje srednje šole «Srečko Kosovel» na Opčinah. V dolgem žalnem sprevodu je bilo veliko pokojnikovih kolegov, predvsem pa veliko mladine, kateri je pokojni Ivo v svoji dolgi in uspešni praksi učitelja in vzgojitelja posvečal toliko pozornosti in ljubezni. Po verskem obredu v openski cerkvi je žalni sprevod krenil po glavnih ulicah do pokopališča, kjer se je množica pred odprtim grobom še enkrat poslovila od inž. Sosiča. V imenu vaščanov mu je najprej spregovoril Angel Vremec, ki je obšel glavne in najpomembnejše etape njegovega življenja in mu zaželel miren počitek v domači zemlji. V imenu profesorskega zbora pa se je od pokojnika poslovil Stanko Kodrič, ki je, ob orisu njegovega dela za razvoj openske šole ter njegovih prizadevanj za uvajanje novih učno - vzgojnih sistemov, poudaril, da bo na naših šolah o-stal o njem trajen spomin. DRUGE VESTI NA OSMI STRANI POPRAVEK Zaradi tiskarskega škrata je v intervjuju z dr. Franom Tončičem izpadlo nekaj vrstic v zadnjem odstavku na 1. strani, ki bi se moral pravilno glasiti tako: «Naj še omenim med bivšimi dijaki te gimnazije duhovnika Boža Milanoviča, ki še živi v Pazinu in je ravnokar izdal pomembno zgodovinsko delo «Istarski narodni preporod v Istri», dr. Stojana Brajšo, ki živi v Gorici in ki je, čeravno Hrvat po rodu, pred kratkim objavil v slovenščini dve poljudni knjižici, eno o zemljiški knjigi in drugo o menici, in skromnega Štefana Lovrečiča, ki je bil med obsojenci na procesu pred bivšim fašističnim sodiščem 1. 1941». šola GLASBENE MATICE — Devin - Nabrežina Obveščamo vse pevce «Kraškega slavčka», da bo redna vaja v sredo, 3. oktobra 1973 ob 15. uri. IEÌ 4. SLIKARSKI EX TEMPORE v nedeljo, 14. oktobra na PROSEKU za profesionalce in amaterje, ki so še posebno toplo vabljeni! OBVESTILO Moški pevski zbor «Igo Gruden» iz Nabrežine obvešča vse ljubitelje zborovskega petja, da se udeležijo vaje v torek, 2. oktobra 1973 ob 20.30 v društvenih prostorih. Mali oglasi SLOVENSKA DRUŽINA PRI SV. IVANU išče gospodinjsko pomočnico za jutranje ure. Telefonirati na 730298 od 16. do 18. ure. Ugodni pogoji. PRODAM Fiat 620 B — letnik 1968 — po ugodni ceni. KRAMBERGER JOŽE, 61370 DOLENJI LOGATEC 255. 128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spyder 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 -AUTOSALONE TRIESTE. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli In Miceo, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmeyer 4/a. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «Francè PREŠEREN» v Trstu sporoča, da bo šolska maša dne 1. oktobra ob 8. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Ravnateljstvo državne srednje šole «IVAN CANKAR» sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 1. oktobra ob 9. uri v cerkvi sv. Jakoba. Po maši naj pridejo dijaki v šolo kjer bodo dobili prva navodila. Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da bo začetna šolska maša dne 1. oktobra ob 9. uri v cerkvi sv. Jakoba. Pred mašo (ob 8.30) naj pridejo dijaki v šolo, kjer bodo dobili prva navodila. Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 1. oktobra ob 8. uri v župni cerkvi pri Sv. Ivanu. Ravnateljstvo državne srednje šole «Iran Erjavec» v Rojanu sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 1. oktobra ob 11. uri. Dijaki naj se zberejo v šolskih prostorih ob 10.30. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois» sporoča, da bo začetna šolska maša dne I. oktobra ob 8. uri v cerkvi, pri Sv. Ivanu. Po maši gredo dijaki v šolo, kjer- bodo dobili potrebna navodila. Ravnateljstvo državne srednje šole «Igo Gruden» v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša dne 1. oktoora 1973 ob 9. uri v nabrežinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo pet minut pred pričetkom maše Ravnateljstvo srednje šole Sv. Cirila in Metoda v Trstu sporoča: za Sv. Ivan naj pridejo otroci 1. oktobra 1973 ob 11. uri v šolo, nato gredo k sv. maši; za Katinaro začetna šolska maša bo 1. oktobra ob 8.30. Po sv. maši gredo učenci v šolo, kjer bodo dobili prva navodila. Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom «Iran Levstik» na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 1. oktobra ob 8.30 v novih šolskih prostorih. Za oddeljene razrede v Sv. Križu bo šolska maša ob 9. uri v cerkvi v Sv. Križu. Ravnateljstvo srednje šole «Simon Gregorčič» v Dolini sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 1. oktobra ob 11. uri v župni cerkvi v Dolini. Po maši gredo dijaki v šolo, kjer bodo dobili prva navodila. Ravnateljstvo hkrati obvešča starše, naj čimprej dvingejo v tajništvu šole pooblastila za nabavo šolskih knjig. Didaktično ravnateljstvo za šole s slovenskim učnim jezikom pri Sv. Jakobu sporoča, da bodo šolske maše v ponedeljek, 1. oktobra po sledečem redu: 1. za učence osnovne šole pri Sv. Jakobu ob 9. uri (otroci se zberejo pred cerkvijo); ■ > f2. za učence osnovne šole «D. Kette» v Ulici sv. Frančiška ob 9. uri v šoli; 3. za učence osnovne šole v ulici Donadoni ob 10. uri v cerkvi sv. Vincencija; 4. za učence onsovne šole pri Sv. Ani ob 11. uri v šoli; 5. za učence osnovne šole v Škednju ob 17. uri. Didaktično ravnateljstvo za šole s slovenskim učnim jezikom pri Sv. Ivanu sporoča, da bodo šolske maše v ponedeljek, 1. oktobra po sledečem redu: 1. za učence osnovne šole «O. Župančič» (pri Sv. Ivanu) ob 11.30 (ob II. uri se učenci dobijo v šoli); 2. za učence osnovne šole v Bar-kovljah ob 11. uri; 3. za učence osnovne šole «F. Milčinski» (na Katinari) ob 8.30; 4. za učence osnovne šole v Rojanu ob 11. uri. Ravnateljstvo slovenskega dijaškega doma «Srečko Kosovel» sporoča, da bodo v Domu sprejemali gojence jutri, v nedeljo, od 16. do 19. ure; ker je na voljo še nekaj prostih mest, si v tem času zainteresirani lahko ogledajo Dom in dobijo vse informacije. Gledališča Razstave ..............................................................................................................................................'"""""i"1'""" tal Meszaros in študentka Rozsa Deak, stražnik jav. varnosti Antonio D’Alonzo in gospodinja Maria Danes, NEDELJA, 30. septembra JELKA Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 17.48 — Dolžina dneva 11.46 — Luna vzide ob 10.22 in zatone ob 19.24 Jutri PONEDELJEK, 1. oktobra SEVER Vreme včeraj: najvišja temperatura 19,5, najnižja 13,4, ob 19. uri 18,2 stopinje, zračni tlak 1011,4, rahlo pada, brez vetta, vlaga 60-odstotna, nebo 3/10 pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 20,6 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI Dne 29. septembra se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 21 oseb. UMRLI SO: 69-letni Pierpaolo Strain, 58-letni Vittorio Sossi, 85-letna Maria Rupnik vd. Padoan, 75 letni Ernesto Franzutti, 56-letna Maria Punis vd. Crisman, 61-letni Geza Tozzi, 66-letni Rodolfo Košuta, 67-letni Alessandro Millo, 75-letni Salvatore Nocella, 88-letni Pietro Derossi, 74-letni Costantino Ci-culis, 69-letna Santina Zago por. Coffou, 78-letna Elisabetta Lukacs por. Amadi, 64-letna Maria Le-schiutta por Suard, 91-letni Mauro Zanon, 63-letni Carlo Russian, 70-letni Manlio Dapretto, 74-letni Ugo Trevisan, 74-letni Dante Paoletti, 83-letna Antonietta Borri vd. Derosa, 4 dni stara Helga Martinoli. OKLICI: fotoreporter Giorgio Bianzi in gospodinja Fulvia Corti, inženir Fulvio Finocchiarg in učiteljica Maria Grazia Del Piano, in Včeraj-danes lenir Claudio Lenardo in uradnica Angela Del Savio, uradnik Sergio 'Tosolin in uradnica Serenella Melandri, šofer Bruno Boz in gospodinja Anna Čendak, uradnik Sergio Gabrielli in uradnica Bruna Con-lp, kirurg Silvio Klugmann in univerz. študentka Fiora Bartoli, šo-fter Giuseppe Ghersinich in delavka Nadia Marsich, delavec Mario Feli-cjati in gospodinja Norma Giovan-nlni, uradnik Antonio Bartoli in trg. pomočnica Cristiana Zivkovic, te- /08rS&7^' Via Mazzini, 91/n T*l. 733-161 sar Pierino Noacco in trg. pomočnica Suzanna Hairlakovic, delavec Francesco Cuscusa in gospodinja E-lena Kobau, železničar Edoardo Gallizia in delavka Valnea Bulang, elektrikar Claudio Clari in bolničarka Bernarda Sluga, kirurg Giuseppe Alagni in bolničarka Nevea Gabrielli, trg. potnik Luigi Baldo in študentka Emilia Marchi, pom. kapetan Leonardo Francolla in tajnica Maria Maceratese, zidar A-driano Ferrari in natakarica Maria Koren, študent Gakov Svetlin in študentka Jasmina Ivanov, voj. častnik Pietro Cadeddu in gospodinja Maria Sachs, slikar Andrej Strach in slikarka Renata Blotko, parketist Ferdinando Levec in gospodinja A-driana Cemivani, ladijski strojnik Boris Mikulus in uradnica Nadia Glavina. zidar Augusto Ovcaric in gosp. pomočnica Albina Claric, e-lektrikar Sergio Cerne in šivilja Chiara Rotter, uradnik Primo Ge-novese-Quartarone in uradnica Bruna Barison, uradnik Renato Tom-masini in gospodinja Marija Vukovič, delavec Giovanni Orsaria in delavka Lucilla Cividin, inženir Pietro Davanzo in prevajalka Daniela Prennoshi, delavec Antonio Cozzolino in trg. pomočnica Serenella Ci-riello, mizar Franco Giacomini in šivilja Nadja Vodopivec, šofer An- Gianforte, finančni stražnik Costantino Azzizzi in gospodinja Claudia Scheriani, policist Vinicio Vio in gospodinja Egle Chiereghin, fotograf Imre Homok in uradnica Gabriella Jokai-Kurucz, trgovec Angelo Giuseppe Stomeo in Gioacchina D'Alia. LOTERIJA BARI 69 11 39 44 17 CAGLIARI 8 6 14 40 31 FIRENCE 51 79 83 21 7 GENOVA 58 12 26 19 31 MILAN 56 36 41 11 33 NEAPELJ 5 67 27 4 23 PALERMO 53 3 78 71 11 RIM 38 17 33 79 64 TURIN 31 62 12 8 61 BENETKE 61 84 72 11 75 ENALOTTO 2 1 X XXI XXX 2 2 1 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Di Gret ta, Ul. Bonomea 93, Godina AUTGEA, Ul Ginnastica 6, S. Luigi, Ul. Fellu-ga 46 (Sv. Alojzij). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Alabarda. Ul. Istria 7, Al Ga leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5, Miz-zau, Trg Venezia 2. Izleti PD «Ivan Grbec» v škednju prire di 7. oktobra izlet v Pulj in okolico. Vpisovanje vsak dan od 17. do 18. ure v društvenih prostorih. Prosvetno društvo «Tabor» Opčine priredi v nedeljo, 7. oktobra izlet v Beneško Slovenijo. Vpisovanje v trgovini s pohištvom Rener, Proseška ulica, od 2. oktobra dalje. Odhod izpred Prosvetnega doma. Slovensko planinsko društvo Trst, priredi 14. oktobra t. L izlet v gore Hrvaškega primorja na Platak. Ne-planinci se bodo lahko ustavili v planinskem domu «Partizan» na Plata-ku, 1111 m nad morsko višino. Za planince bosta dve varianti: 1. dve un hoda od Plataka na Snježnik 1.506 m, 2. štiri ure hoda, avtobus bo peljal še 3 km naprej do Snježnika in peš čez Kušice, Medjuvrh na Snježnik s povratkom na Platak. V primeru slabega vremena bo ogled jezer pri Lokvah na Hrvaškem. Informacije pri tov. Norči v Ul. Ceppa 9. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Prosimo lanske abonente, da potrdijo abonma do vključno srede, 3. oktobra. TEATRO STABILE V teh dneh se v gledališču Rossetti pospešeno nadaljujejo priprave za uprizoritev Zuckmayerjevega dela «Il Capitano di Kopenick». To delo bodo v sredo, 3. oktobra, prikazali na pobudo Nemškega kulturnega instituta tudi v filmski verziji. Film «Kopenick» so namreč predstavili pred mnogimi leti na bienalu v Benetkah. Za dramsko uprizoritev, ki bo 16. oktobra pa je vodstvo tržaškega «Teatra stabile» povabilo na premiero avtorja dela Karla Zuckmayerja. Pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti pa se medtem nadaljujejo rezervacije abonmajev. Kino Cirkus Medrano —- Naselje sv. Sergija — tel. 824060. Danes ponovno dve predstavi ob 16.30 in 21.30. Obisk zoološkega vrta vsak dan od 10. ure dalje. Nazionale 15.00 «L’affare Dominici». Igra Jean Gabin. Barvni film. Excelsior matineja ob 10.00—11.30 «Indagine su un gatto al di sopra di ogni sospetto». Barvna risanka. Excelsior 15.00 «Una breve vacanza». Barvni film. Fiorinda Bolkan, Renato Salvatori. Grattacielo 14.30 «Un ufficiale non si arrende mai nemmeno di fronte all’evidenza, firmato colonelio Buttigliene». Barvni film. Fenice 14.30 «Tony Arzenta». Igra A-lain Delon. Barvni film. Eden 15.00 «La ragazza fuori strada». Igra Zeudi Araya. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 15.00 «Valdez il mezzosangue». Igra Charles Bronson. Barvni film. Aurora 16.00 «Prendi i soldi e scappa». Igra Woody Alien. Barvni film. Capito! 16.00 «Malizia». L. Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Che cosa è successo tra mio padre e tua madre». J. Lemon. Barvni film. Impero 16.00 «Il magnate». Igra Landò Buzzanca. Barvni film za vsakogar. Filodrammatico 15.00 «Favole calde per le Svedesi bollenti». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «Il gatto di Brooklyn, aspirante detective». Igra Franco Franchi. Barvni film. Vittorio Veneto 14.30 «Gli eroi». R. Schiaffino, R. Steiger, R. Taylor. Barvni komični film. Ideale 15.00 «Dio in cielo..! Arizona in terra». Igrata Peter Lee Lawrence in Maria Pia Conte. Barvna kavbojka. Abbazia 14.00 «I giórni 'deTTfra». Igfa-ta Lee Van Cleef in Giuliano Gemma. Barvni film. Astra 16.00 «Lo scopone scientifico». Alberto Sordi in Silvana Mangano. Barvni film za vsakogar. Razna obvestila športno združenje Bor obvešča odbornike, da bo seja jutri, točno ob 19.30. Obvezna prisotnost referenta atletske sekcije. šahovski odsek kulturnega krožka Devin - štivan obvešča vse člane in simpatizerje, da se nadaljujejo šahovska srečanja vsak četrtek v društvenih prostorih v Devinu. Mladinski odsek obenem vabi vsak torek zvečer v šempolaj. RAZSTAVA OLJNATIH SLIK S KRAŠKIM MOTIVOM V Katoliškem domu v Zgoniku razstavlja Robert Daneu. Razstava bo odprta do 10. oktobra vsak dan od 15. do 20. ure. Tržaški slikar Giovanni Duiz razstavlja v občinski galeriji. Razstava bo odprta do 6. oktobra. V galeriji «Cartcsius» v Ul. Marconi 16, bodo do 12. oktobra imeli v gosteh dela argentinskega slikarja, prvenstveno grafika, Carlosa Pacheca. V galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6, razstavlja svoja najnovejša dela tržaški slikar Federico Righi, ki sicer živi in ustvarja v Rimu in ki nikakor rie more pozabiti svojega mesta, saj je od časa do časa gost bolj izbranih tržaških galerij. Razstavljal bo do 19. oktobra. Galerija «Forum» v Ul. Cicerone 1, je začela novo sezono z razstavo, ki jo pripravlja umetniška skupina «2x GO». Gre za skupino slikarjev iz stare m Nove Gorice, ki skupno prirejajo podobne manifestacije enkrat na tej drugič na oni strani meje. SOŽALJE Ob smrti inž. Viktorja Sosiča Izrekata ravnatelj in profesorski zbor srednje šole sv. Cirila in Metoda v Trstu iskreno sožalje družini in sorodnikom. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage Zofije Glavina por. Veljak Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem cvetja in pevcem iz Boršt?. Družina in sorodniki ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Rudija Košute Posebna zahvala g. župniku, pevskemu zboru PD Vesna, vaščanom, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji potk Hčerka in drugi sorodniki Sv. Križ, 30. septembra 1973 ZAHVALA Globoko ganjeni ob izrazih sočutja ob smrti našega dragega Milana Lebana se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin in nam bili ob strani v naši žalosti. DRUŽINA Primaria Impresa Zimolo ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob smrti našega dragega PETRA UMKA se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so žalovali z nami. Posebna zahvala zdravnikom in osebju sanatorija Santorio Santorio na Opčinah. Družine Umek, Bellami, Leonardis in Rasen! Občinski pogrebni zavod URADNI TEČAJI BANKOVCEV 28. SEPTEMBRA 1973 Ameriški dolar 590.— Funt šterling 1.419.— Švicarski frank 195,50 Francoski frank 135,25 Nemška marka 243— Avstrijski šiling 32,70 Dinars debeli 40.— drobni 40.— MENJALNICA vseh.tujih valut ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža in očeta JOSIPA KURETA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam bili ob strani. Posebna zahvala darovalcem cvetja, pevskemu zboru ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoča družina KURET Boljunec, 30. septembra 1973 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, vaščanom in znancem, ki so z nami žalovali in nam bili ob strani ob nepopisni izgubi naše predrage VIKTORIJE LOVREČIČ Kot bomo vedno ohranili v naših srcih hvaležnost in liuhpzen do predrage pokojnice, tako bomo ostali večni dolžniki tistim, ki so jo spremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: mož Stanko, sinori Albin z družino, Teodor z družino, Danilo in Ivan ter drugi sorodniki Domjo, 30. septembra 1973 S SEJE OBČINSKEGA SVETA V MILJAH Vsi odločno proti gradnji čistilnice Vincor in drugim petrolejskim napravam naTržaškem Soglasna in odločna obsodba militarističnega udara v Čilu Na svoji seji v petek zvečer je miljski občinski svet, kot smo na kratko že poročali, soglasno odobril protestno resolucijo proti gradnji čistilnice Vincor pri Orehu in sploh proti vsakemu načrtu za širjenje petrolejskih naprav na našem področju. Sklenili so tudi, da bo v tem smislu nastopila pri predsedniku deželnega odbora komisija, ki jo bodo sestavljali župan, vodje svetovalskih skupin, predstavniki sindikatov in le-toviščarske ustanove. Občinski svet v svoji resoluciji o-menja tudi poseg Kmečke zveze in izraža popolno solidarnost s prizadetimi kmeti ter poziva oblasti, naj upoštevajo voljo vsega prebivalstva, ki odklanja vsako nadaljnje širjenje petrolejskih naprav ter zahteva uresničitev obljub za razvoj čiste industrije in zagotovitev večjega števila delovnih mest. Podžupan Willer Bordon, ki je vodil prvi del seje, je prikazal ves potek te zadeve, nastope občinskega sveta in odbora, ustanovitev enotnega odbora za zaščito občinskega področja, nastop delegacije Kmečke zveze in protest .rajonskega sveta za žavlje in Štramar. Poudaril je, da je vprašanje zelo resno in da je zaradi tega potreben enoten nastop. V diskusijo so posegh predstavniki vseh skupin. Svetovalec Francese (PRI) je dejal, da bi uresničitev tega načrta zadala smrten udarec turizmu, svetovalec Nicolini (KPI) je poudaril, da so si tržaški delavci priborili pravico do vodilne industrije, da se bo KPI vztrajno borila proti načrtom o petrolejskem pristanišču. Svetovalec Pontini (KD) je pripomnil, da je načrt nesprejemljiv, da ni osamljen, ampak spada v širši okvir zgrešenih izbir za Trst. Odbornik Donadel je dejal, da deluje v Italiji sploh preveč čistilnic, glede nove čistilnice Vincor pa je opozoril, da se za vsem tem skrivajo špekulacije. Kaže namreč, da bi pod tem imenom radi zgradili pri Orehu samo nekaj infrastruktur, nato pa tam postavili rezervoarje za čistilnico pri Portogruaru. Občinski svet je nato z enominutnim molkom počastil spomin čilskega predsednika Allendeja, ki je padel v boju za demokracijo in lepšo prihodnost čilskega delavskega razreda, proti izdajalskim generalom, ki so s pomočjo imperialističnih in reakcionarnih sil poteptali vse demokratične pridobitve čilskega ljudstva in izvajajo krvavi teror, proti kateremu se mora upreti vsa svetovna javnost. Predstavniki vseh svetovalskih skupin so ostro obsodili militaristični udar v Čilu in poudarili nujnost stalne budnosti proti vsakršnemu porajanju fašizma. Protestno resolucijo so soglasno odobrili, poslali pa bodo tudi brzojavko itahjanski vladi, naj posreduje pri mednarodnih forumih, da se v Čilu prenehajo pokoli in spet uvede demokratični red. Nato je občinski svet soglasno o-dobril resolucijo, ki jo je predlagal svetovalec Dragan (KD), da se namreč pomožno šolsko osebje vključi med državne uslužbence, kot je učno osebje- Sledila je vrsta upravnih sklepov, ki so jih občinski svetovalci tudi soglasno odobrili. Tako so med drugim odobrili okvirni načrt za podaljšanje metanovoda v miljsko občino, predlog za podaljšanje proge št. 20 iz Milj do tržaške železniške postaje, prispevek občinskemu prevozniškemu podjetju ACNA za kritje primanjkljaja 1972 (36 milijonov lir), izdatke za poletne kulturne prireditve v Miljah itd. Prihodnja seja bo 5. oktobra. VLOGA SGZ NA TRŽAŠKO OBČINO Zamenjava trgovskih obrtnic ne sme škodovati j est vinar jem Brogerijski proizvodi predstavljajo dober del sedanjega prometa Kot smo že poročali, je tržaška občina začela z izdajo posebnih administrativnih dovoljenj, ki bodo zamenjala, kot predvideva zakon št. 426 z diie 11.6.1971, dosedanje tradicionalne trgovske obrtnice. V sedanji fazi zamenjujejo obrtnice trgovin z jestvinami in čevljarn. Na opozorilo nekaterih članov, je Slovensko gospodarsko združenje ugotovilo, da se pri dovoljenjih za jestvinsko stroko dogajajo določene nepravilnosti, saj nova administrativna dovoljenja predvidevajo prodajo po blagovni kategoriji, ki določa samo jestvinske proizvode, medtem ko so izvzeti artikli za higieno osebe in stanovanja, ki pa so jih do sedaj trgovci lahko pro- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiifriiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHTiiiifiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiijiiiiiii Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Ob prvi obletnici smrti pok. Angela Tenceja darujeta žena Karla in svakinja Francka 10.000 lir. Ob obletnici pok. Justine Maganja se je spominjata sin Cvetko in Zora (št. 398) ter darujeta 2.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. inž. Iva Sosiča darujeta Odon in Zofi 2.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Rudija Košute daruje gostilna Nazio 2.000 lir za spomenik padlim v Križu. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA Ignacij Marc 2.000 lir, Antonio Rosso 1.000 lir, Miro Pizziga 5.000 lir, Tončka Čokova 3.000 lir. V počastitev spomina pok. Franca ob 20. obletnici njegove smrti družina Marzi daruje 2.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BAZOVICI Tast in tašča Venir od Sonje Leban 20.000 lir. Namesto cvetja na grob bratran- STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Vas tudi letos vljudno in prijateljsko vabi k vpisu ABONMAJA za sezono 1973-74 REPERTOAR V ABONMAJU 1. A. P. Čehov: 2. Bevk - Grabnar: 3. E. de Filippo: 4. H. Ibsen: 5. G. Feydeau: ČEŠNJEV VRT KAPLAN MARTIN ČEDERMAC BOŽIC PRI CUPIELLOVIH STRAHOVI HOTEL SVOBODNIH IZMENJAV 6. GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE 7. GOSTOVANJE CELJSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZVEN ABONMAJA Ljudski oder Jaka Stoka: Mali oder Miguel Asturias: OTROŠKA PREDSTAVA OSTALA GOSTOVANJA Lutkovno gledališče iz Mladinsko gledališče iz MUTASTI MUZIKANT TOROTUMBO Ljubljane Ljubljane Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice Vrste abonmajev RED A (premierski) RED B (prva sobota po premieri) RED C (prva nedelja po premieri) RED D (mladinski v sredo) RED E (mladinski v četrtek) RED F (okoliški - popoldanska predstava RED G (mladinski) RED H (mladinski) RED I (mladinski) RED J (mladinski) na dan praznika) premiera 13.500 Ur 9.500 Ur 3.000 lir ponovitve 7.000 Ur 6.000 lir 3.000 lir Cene abonmajev za sedem predstav Parter L Parter II. Balkon Za vse predstave, razen premier, tudi letos razpisujemo družinski a-bonma. ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 2.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže m stane prav tako 2.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Abonma red okoliški stane 7.000 Ur. Za cenjene obiskovalce tega reda bomo preskrbeli prevoz. Abonmaji so nlačijivi v dveh obrokih; od tega prvi ob vpisu, drugi do 1. februarja 1974. ZA VSE DRUGE PREDSTAVE NUDI S S G SVOJIM ABONENTOM 50 ODSTOTNI POPUST! VPISOVANJE ABONENTOV od 24. septembra dalje v TRŽAŠKI KNJIGARNI. Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792. »STANITE ABONENT STALNEGA SLOV. GLEDALIŠČA Izpolnite kupon in odpošljite ga na naslov: STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE, Ul. Petronio 4 - 34138 TRST STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST - sezona 1R73-74 NAROČILNICA Priimek in Ime Naslov -------- so g g 5 i—t w Vrsta abonmaja Podpis ca Milana Lebana darujeta Vlado in Milica Kogoj iz Gorice 10.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Milana Lebana darujejo letniki Andrej Pečar 5.000 lir, Svetko Žagar - Baron 5.000 lir, Andrej Križmančič -Tičo 2.000 lir, Mario Križmančič -Tožov 5.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Milana Lebana daruje Zofka (Plešče-va) 2.000 lir. Družina Grgič (Nendotovi) daruje 15.000 lir. ZA TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Meto (Ul. Economo 1 TS) 500 lir, trgovec Silvo Gorkič (Palkišče 38 Doberdob) 2.000 lir, Janko in Danilo Cotič (Sovodnje ob Soči 109) 5.000 lir, Angelo Cianfarini (Sovodnje ob Soči 127) 5.000 lir, Gostilna «Pri Mirkotu» (Sovodnje ob Soči 82) 10.000 lir, Gostilna «Pri Francetu» (Sovodnje ob Soči 76) 5.000 lir, Stanislav Malič (Sovodnje ob Soči 71) 500 lir, Alojz Tomšič (Sovodnje ob Soči 30) 1.000 lir. Marko Waltritsch — gostilna «Pri konjičku — Cavallino» (Ul. 24. maja 18 Gorica) 10.000 lir. Gostilna "Pri Pepetu» (Oslavje 21 Gorica) 5.000 lir, Milko Klanjšček (Oslavje 7 GO) 2.000 lir, družina Primožič (Gorenjevi) Oslavje 8 3.000 lir, Jožef Gravnev (spodnji) Oslavje 9 2.000 lir družina Jožef Primožič (Oslavje 1) 1.000 lir, Valerija Fiegel (Oslavje 6) 2.000 lir, Jožef Klanjšček (Oslavje 11) 3.000 lir, Gostilna «Pri Ožboltu» (Rupa 3) 10.000 lir, Albin škerk (Ul. m. Armade 56) 2.000 lir, Lina Černigoj (Ul. XX. septembra 118 Gorica) 1.000 lir, gostilničar Vid Primožič (Ul. XX. septembra 138 GO) 10.000 lir, trgovec B. Kosič (Ul. Rastello 5-7 Gorica) 10.000 lir, gostilničar Mirko Klanjšček (Št. Maver 4) 10.000 lir, gostišče — motel NANUT (Tržaška cesta 118 Gorica) 10.000 lir, gostilna «Pri Pavli» Štandrež 20 (Ul. Sabotin) 5.000 lir, gostilna TURRI štandreški trg 11 20.000 lir, restavracija Mirko Grav-nar Grojna 2 5.000 lir, VI-VI-EX brata Vižintin (Korzo Italija 65 Gori; ca) 40.000 lir, trgovina Keršovani (Korzo Italija 90. Gorica) 5.000 lir, grosistično podjetje Danilo NANUT Štandrež 188 10.000 lir, zaloga Radenske vode in piva Union Marzoli — Nanut Štandrež 13/A 10.000 lir, gostilna «Fidel» (Pesek 38) 5.000 lir, Luigi Toson - partizan Julijo (Ul. F. Severo 44) 5.000 lir, Mario Piciga (Domjo 95) 500 lir, gostilničarka Če-futa (Domjo 36) 1.000 lir, Slavec Marija (trgovka Dolina 41) 1.000 lir, trgovec Slavko Krmec (Dolina 71) 10.000 lir, mesnica Pangerc (Dolina 80) 4.000 lir, trgovina Jerjan (Dolina 69) 1.000 lir, gostilna «Pri studencu» Lovrenc Štrain (Dolina 40) 10.000 lir, trgovina Boris Žerjal (Dolina 172) 5.000 lir, gostilna «Pri občini» Dolina 5.000 lir, trgovina Drago Žerjal (Boljunec 237) 5.000 lir, gostilna in kavama Sancin (Boljunec 62) 5.000 lir, mesnica Marino Pregare (Boljunec 366) 5.000 lir, Mario Coppa (Ul. Castagnette 47) 1.000 Ur, Giovanni Man-zin — pršutama (Prebeneg 13) 5.000 lir, obtmik Lucijan Žerjal (Dolina 348) 10.000 lir, trg. jestvin Julijana Žerjal (Dolina 348) 5.000 lir, market Rado Žerjal (Boljunec 405) 5.000 lir, trgovina papirja Carmen Žerjal (Boljunec 79) 500 lir, trgovina z otroškimi oblačili Tatjana Turk (Boljunec 42) 1.500 lir, delavnica in trgovina z obutvijo Dušan Žerjal (Boljunec 45) 5.000 lir, trgovina jestvin Valentin Sancin (Boljunec 62) 500 lir, gostilničarja Alojz in Mirka Gašperut (Jezero 13) 2.000 lir. ZA KIP ALOJZA GRADNIKA NA REPENTABRSKI ŠOLI darujejo prebivalci iz Repna: Jožef Milič, št. 93, 5.000 lir, Ivanka Guštin, št. 88, 1.000 lir, Celeste Čok, št. 95, 5.000 lir, Milan Hrovatič, št. 94, 2.000 lir, Stanislav Škabar, št. 78, 5.000 lir, Marija Guštin, št. 69, 500 lir, Milan Purič, št. 57, 2.000 lir, Stanislav Purič, št. 13, 1.000 lir, Romano Purič, št. 13, 1.000 lir, Štefanija Škabar, št. 62, 2.000 lir, Mi- lan Škabar, 2.000 lir, Pavlina Škabar, št. 56, 500 Ur, Stanislav Škabar, št. 135, 2.000 lir, Ivan Guštin, št. 10, 1.000 Ur, Stanislav Guštin, št. 68, 1.000 lir, Viktor Ravbar, št. 89, 1.000 Ur, Marija Ravbar št. 4, 500 lir, Emil Škabar, št. 5, 1.000 Ur, Branko Ravbar, št. 2, 1.000 lir, Ladislav Škabar št. 3, 1.000 lir, Ivan Škabar št. 1, 1.000 Ur in Romano Škabar, gostilna št. 70, 5 tisoč lir. * * * V počastitev 80-letnice dr. Franeta Tončiča darujeta Silva in Rosand Gašperšič 5.000 Ur za sklad Sergija Tončiča. V spomin pok. svaka Milana Lebana darujeta Angela in Nino Germani v dobrodelne namene 2.000 lir, za župno cerkev v Bazovici 2.000 lir in za Dijaško matico 1.000 Ur; V spomin inž. Iva Sosiča daruje dr. Starc z družino 10.000 lir za ŠD «Polet» in 10.000 Ur za ŠD «Kontovel». V počastitev spomina dragega moža in očeta Josipa Kureta daruje družina 20.000 Ur za PD «Prešeren» in 20.000 Ur za ŠD «Breg». V spomin pok. tov. Josipa Kureta daruje celica KPI Boljunec 13.000 Ur za sklad glasila KPI «Delo». Za počastitev pok. Josipa Kureta iz Boljunca darujejo Vojko Slavec z družino (Izola) 10.000 za ŠD «Breg», Josip Ota z družino (Boljunec 38) 5.000 Ur za sklad glasila KPI «Delo», Milan Kuret z družino za sklad glasila KPI «Delo», Jole 2.000 Ur za ŠD «Breg». V počastitev spomina Josipa Kureta darujeta Laura in Klavdij Kofol 2.000 Ur za PD «Prešeren» in 2.000 lir za SD «Breg». Namesto cvetja na grob pok. Viktorije Lovrečič in Josipa Kureta darujeta Marija in Srečko Žerjal 2.000 Ur za PD «Prešeren» in 2.000 Ur za ŠD «Breg». V počastitev spomina pok. Josipa Kureta darujeta Ivan in Edvin Slavec 5.000 Ur za ŠD «Breg». Namesto cvetja na grob pok. Milana Lebana daruje družina Frlino-va 20.000 Ur za ŠD «Zarja». Namesto cvetja na grob bratranca Milana Lebana darujeta Vlado in Milica Kogoj iz Gorice 10.000 lir za ŠD «Zarja». Namesto cvetja na grob dragega prijatelja inž. Iva Sosiča darujeta Sonja štubel - Prinčič 2.000 Ur in Pavel Chersi z družino 2.000 Ur za Dijaško matico. Ob tretji obletnici smrti nepozabne sestre Anice Verša port Boga-tes se je spominjajo sestre Danica in Marija z družinami ter darujeta 4.000 lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel. Ob priliki vesele obletnice poroke Silve in Dušana Kodriča jima iskreno čestita Slavko z družino in daruje 10.000 Ur za Glasbeno matico. Ob 3. obletnici smrti pok. Marija Čoka darujeta mama Bernarda in brat Leander 5.000 lir za Kolesarski klub «Adria». V počastitev spomina pokojne mame Danila Lovrečiča, darujejo uredniki in sodelavci športne redakcije radia Trst A 25.000 lir za sklad osnovne šole v Domju. Ob proslavi 75-letnice PD «Slovan» in ob 25. obletnici odkritja spomenika padlim v NOB iz Padrič, darujejo za PD «Slovan»; Gabrijela in Ludvik Grgič št. 36 10.000 Ur, Karlo Guštin 10.000 lir, Herminija in Ivan Kalc z Opčin 11.000 Ur, Ljudmila Grgič št. 36 5.000 Ur, Bac-ci iz Padrič 5.000 Ur, N.N. 4.000 Ur in stara pevka iz Bazovice 2.000 lir. Ob 14. obletnici smrti Helene Škrlj darujejo sestre in brat 3.000 lir za Dijaško matico. Odobren proračun kmečke bolniške blagajne Te dni se je sestal upravni odbor pokrajinske kmečke bolniške blagajne in je razpravljal o raznih vprašanjih, predvsem pa o proračunu za leto 1974, ki ga je soglasno odobril. Podrobneje bomo še poročali. LEKSIKON CANKARJEVE ZALOŽBE NAJBOGATEJŠI VIR VSEGA ZNANJA, KI JE DOSLEJ IZŠEL V SLOVENŠČINI 1080 strani, 10.000 gesel, 800 barvnih, 4100 drnobelih slik Uiailča Unjiaaina TRST *Ul-sv- Frančiška 20 Telefon 61-792 dajali, četudi jih niso imeli izrecno navedenih na obrtnici. Zaradi tega je SGZ takoj naslovilo vlogo na tržaško občino z zahtevo, da se problemu najde v najkrajšem času najboljša pozitivna rešitev. Če bi namreč ostalo pri sedanjem, bi to bilo v veliko škodo malih trgovcev jestvinskega sektorja, ki bi izgubili možnost prodaje artiklov, ki gredo dandanes močno v promet in ki predstavljajo precejšen del njihovega prometa. Naj pri tem navedemo samo ogromno število pralnih praškov, mil, itd. Nedvomno pa bi bili oškodovani tudi sami potrošniki, ki bi se znašli v težavah pri svojih nakupih, ker bi se morali obrniti samo na posebne trgovine (drogerije), ki se poleg vsega ne nahajajo v vseh krajih. V svoji vlogi SGZ nadalje ugotavlja, da je tako stanje tudi v nasprotju s samimi splošnimi nameni zakona, iz katerih izvira, da ne bodo smela nova pravila okrniti nobene že pridobljene pravice. In smatra se, da je za vsakega jest-vinarja prodaja omenjenih artiklov prava pridobljena pravica. Možnosti za rešitev vprašanja so različne in od volje občinske uprave bo odvisno, katera možnost bo izbrana. Pri SGZ so prepričani, da bo zadeva težka, da pa bo morala priti do pozitivne rešitve, kljub negativnim stališčem določenih dejavnikov. SGZ nadalje opozarja vse svoje člane jestvinarje, da preden izvršijo zamenjavo, dobro prekontroli-rajo tako staro obrtnico kot tudi novo administrativno dovoljenje in da si priskrbijo fotokopijo obrtnice (to tudi na sedežu SGZ), ki jim bo potem služila pri morebitnem pri- zivu, ki po potreben če se ne bo moglo vprašanja rešiti globalno. Za vsa potrebna pojasnila se interesenti lahko obrnejo na tajništvo združenja, ki jim bo odslej naprej posredovalo vse novosti, ki se bodo pri tem pojavljale. K. J. Stališče Slov. skupnosti glede razlastitev pri Orehu Dr. Drago Štoka nam je včeraj pismeno sporočil stališče, ki ga je Slovenska skupnost zavzela 14. septembra do razlaščanja v Osapski dolini in ki so ga sporočili predsedniku ustanove EZIT odv. Sacerdoti-ju z zahtevo, da o omenjenem problemu zavzame stališče vodstvo, o-ziroma upravni svet te ustanove. Vodstvo Slovenske skupnosti poudarja važnost zemljiške posesti za vso našo narodnostno skupnost in opozarja na hude posledice razlaščanj, kakor tudi prostovoljne prodaje zemljišč. Ustanova za industrijsko cono, poudarja Slovenska skupnost, mora vrniti vsaj obdelane površine lastnikom. Slovenska skupnost meni, da je prav vlagati pritožbe, iskati pot na sodnijo, iskati opore pri raznih strankah ustavnega loka, da pa vendar obstaja danes možnost, da ustanova EZIT popravi krivico in da odstopi od razlastitvenega postopka. Zato poziva politične in sindikalne predstavnike, naj odločno nastopijo pri vodstvu omenjene ustanove, deželna vlada pa naj pri ustanovi EZIT posreduje za vrnitev zemlje prizadetim lastnikom, kot zahteva deželni svetovalec dr. Štoka v svoji resoluciji, o kateri smo pred dnevi že poročali. mimiiiiiiHiitiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiMHiiiMmiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiit BOLJUNEC UMRL JE JOSIP KURET V ponedeljek so spremili na zadnji poti pok. Josipa Kureta iz Boljunca. Josip Kuret se je rodil 14. marca 1907 v Ricmanjih v kmečki, zavedni slovenski družini. Po končani šoli je pomagal na kmetiji, nato pa se je izučil za tesarja ter trdno delal in garal do upokojitve. Čeprav je svoj poklic dolgo let opravljal pri raznih tvrdkah v mestu, je z veseljem obdeloval svoj košček zemlje. Sedaj ko bi lahko v miru užival v krogu svoje družine tako dolgo pričakovano in zasluženo pokojnino, se ga je pred nekaj meseci lotila zahrbtna in huda bolezen, ki ne pozna zdravila. Pokojni Josip je bil v mladih letih član PD Slavec v Ricmanjih ter nekaj časa tudi deloval pri tamkajšnji godbi na pihala. Leta 1935 se je oženil z Emilijo Zobec iz Boljunca, ki mu je v zakonu povila dva otroka. Takoj po poroki se je preselil v Boljunec. Med narodnoosvobodilno vojno se je skupaj z ženo in drugimi vaščani od vsega začetka z vso vnemo vključil v OF ter požrtvovalno in aktivno delal kot terenec. Tudi po osvoboditvi je vedno delal in z veseljem pomagal ob vsaki vaški prireditvi. Dobrega srca in veselega značaja je bil vedno pripravljen pomagati vsakomur, ki se je k njemu zatekel. Bil je iskren in skromen ter široko razgledan. Kot zaveden in napreden Slovenec je vzgojil oba sinova v naprednem duhu, v ljubezni do materinega jezika. Na zadnji poti iz hiše žalosti v Boljuncu št. 249 ga je spremila na domače pokopališče velika množica domačinov in ljudi iz drugih krajev. Bilo je tudi mnogo vencev, katere so pokojniku med drugimi poklonili tudi prosvetno društvo «Prešeren» in športno društvo «Breg», ki sta šteli Josipa Kureta med svoje zveste simpatizerje. Ženi Emiliji, sinovoma Gorazdu in Rinu ter drugemu sorodstvu naše iskreno sožalje. M. M. učil v Gorici za krojača. Vojaški rok je služil na Sardiniji. Po očetovi smrti leta 1932 je prevzel znano gostilno nasproti bazovskega ka-la na cesti proti Lipici. Leta 1938 se je oženil z domačinko Marijo Križmančič, katera mu je v zakonu povila dva otroka ter mu vedno pomagala v gostilni. Pokojni Leban je bil zelo veselega značaja, nadarjen za poezijo, lahko rečemo, da je bil pravi domači ljudski pesnik. Spisal je nešteto pesmi, posebno hudomuš-nic in s tem ovekovečil razne prijatelje in znance. Spisal je tudi mnogo pesmi o svoji vasi, o naravi in o našem Krasu. Nekaj časa se je pokojnik bavil s petjem ter bil tudi član pevskega zbora. Tudi za šport se je zanimal. Če je le mogel, je bil prisoten pri skoraj vsaki tekmi vaške nogometne ekipe «Zarja» na domačem igrišču. Balinanje pa je bil njegov priljubljen šport ,saj BAZOVICA Prerana smrt Milana Lebana V sredo dopoldne je od srčne kapi nenadoma umrl Milan Leban, znani gostilničar iz Bazovice. Naslednji dan, v četrtek, so ga poleg svojcev in sorodnikov spremili na zadnji poti številni prijatelji in znanci iz Bazovice, sosednih vasi in mesta, ki so mu v zadnji pozdrav poklonili mnogo cvetja. Domači zbor mu je zapel nekaj žalostink. Pokojnega Lebana so dobro poznali ne samo domačini, temveč po vsej tržaški okolici, saj je bil dolga leta gostilničar, skrben gospodar in zaveden Slovenec. Rodil se je 1. avgusta 1912 v Bazovici v številni družini gostilničarja Antona Lebana. Ljudsko slovensko šolo je dokončal v rojstni vasi, nato se je nekaj let je bil med prvimi člani pri balinarski sekciji ŠD Gaja. Za časa nemške okupacije, ko so Nemci aretirali in zaprli veliko domačinov, je bil med njimi tudi pokojnik, ki pa se je čez nekaj časa srečno vrnil domov Naj mu bo lahka bazoviška zemlja. Ženi Mariji, otrokoma ter vsem sorodnikom naše sožalje. M. M. ZLATA POROKA V LONJERJU 50 let skupnega življenja Antona in Marcele Malalan V četrtek sta v Lonjerju praznovala zlato poroko Anton in Marcela Malalan. Poročila sta se 27. septembra 1923 v Ricmanjih, kjer je bila Marcela doma, Toni pa je bil v tej brežanski vasi zaradi dela. Bil je sodar in so ga vedno potrebovali, zlasti še ob trgatvi. Marcela se še spominja tistega slavnostnega dne, ki pa je bil precej drugačen od današnjih porok. «Takrat ni bilo avtov in na poročno kosilo sva šla peš v Barkovlje — se spominja — nato pa sva se istega dne vrnila domov, kajti že drugi dan je bilo treba na delo in poročno potovanje, kot je danes v modi, ni nikomur prišlo niti na misel». Mladoporočenca sta prebivala v Ricmanjih pet let, Marčela je bila perica in je prala za mestno gospodo, Toni pa je kot sodar delal najprej v «fabriki» olja, nato pa pri čistilnici ESSO, kjer je imel polne roke dela s popravljanjem lesenih sodov. Poleg tega je popravljal sovaščanom «bdnje», ko se je bližala trgatev, ali pa so ga oblegali z razsušenimi sodi. S trdim delom sta skrbela za sina in za hčerko, ki sta ju vedno vzgajala v slovenskem in naprednem duhu. Leta 1943 je moral sin Lučano v zloglasne «battaglioni speciali», odkoder je šel k partizanom. Vojna pa ni prizanesla niti Tonetu, katerega so leta 1945, le nekaj mesecev pred osvoboditvijo, aretirali a-genti Colottijeve bande. Kljub letom so ga odpeljali na prisilno delo proti Trbižu. Takoj po zaključku vojne je prišel domov, kjer je znova prijel za delo in ga opravljal do pred kratkim. Ob lepem jubileju jima vsi iskreno čestitajo in želijo, da bi še dolgo hodila po vasi in povedala še kaj veselega in zanimivega, saj jima besed, kljub petdesetemu letu skupnega življenja, ne zmanjka. Radi TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEIM TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi inozemstvo VPRAŠAJTE GA KAKO SE POČUTI ! ....odkar poznam DONAI-sem kot prerojen ! Nimam težav niti z želodcem, niti z žolčem, ne z jetri in npsploh se počutim zelo mladostnega. JE KAKOR ZDRAVJE IZ ROGAŠKE SLATINI koristen naslov za opremo vašega doma pohištvo ZERIAL Pooblaščen prodajalec Obiščite nas: med velikimi novostmi Salvarani sta prav gotovo kuhinja in spalnica, ki ju iščete. V našem centru za opremljanje stanovanj boste vedno dobili nasvet za reševanje problemov vašega doma, plačilne olajšave, brezplačne in brezobvezne načrte in predračune. GORIŠKI DNEVNIK Socialistično preverjanjes- odnosov z demokristjani PETKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA Na zadnji seji izvršnega odbora I litičnih krogov v deželi noriška irišlco TprloTrinìào W1 o/-, -v„7„7; ! Vr-\ i- _ _ _ iti goriške federacije PSI so izrekli zaupanje dosedanjemu delu tajnika prof. Sergia Semole in elanom izvršnega odbora. Poudarili so tudi veljavnost dosedanje politične akcije. Kakor je znano vodijo goričko federacijo dr.un > predstavniki anonomistov in manemijevcev, medtem ko so demartinijevci in lombardijevci v manjšini' tajnik Semola pripada avtonomistični skupini. Ker je na sestanku nrišlo do ostrih nasprotnih si stališč v oceni vodenja dosedanje politike stranke na Goriškem, (sedanja večina trdi, da so volilni rezultati potrdili veljavnost sedanje politike, predstavniki manjšine pa se s tem niso strinjali in so zahtevali novo politiko v stranki), so skoraj vsi člani manjšinske skupine po enournem razpravljanju zapustili sejo. V nadaljevanju seje se je večina izrekla za ustanovitev enotnega paritetičnega političnega urada, ki naj spremlja delovanje tajništva in izvršnega odbora. Predlog bo predmet razprave na eni izmed prihodnjih sej, verjetno že jutri. Če manjšinski struji ne bosta pristali na predlagano sodelovanje, tedaj se bo izvršni odbor čutil svoboden in sam pričel preverjati sedanje odnose z goriško krščansko demokracijo na globalni, se pravi pokrajinski ravni. Stranka je prekinila odnose s KD v številnih krajevnih upravah in tudi v pokrajinskem odboru, ker je po sodbi PSI in tudi po sodbi uglednih po- KD tista, ki se «odlikuje» po najbolj reakcionarnih stališčih v deželni KD in ki se kažejo tako v njenem ravnanju glede vodenja u-mobolnice, kakor tudi glede drugih vprašanj. Če se bo izkazalo, da KD ni pripravljena spremeniti svoje politike, tedaj ni izključeno, da bo sedanje vodstvo PSI prekinilo sodelovanje tudi v občinah Gorica in Gradišče, ki sta zadnji krajevni ustanovi, kjer to sodelovanje še obstaja. V primeru takšnega dokončnega pokopa leve sredine v goriški pokrajini, bo skoraj gotovo obveljala sedanja usmeritev v socialistični stranki, da do leta 1975. ko bodo nove občinske in pokrajinske volitve, ne pristopi več v nobeno levosredinsko koalicijo. Ni izključeno, da botruje tej politiki predvsem želja, da bi z o-pozicijskih izhodišč PSI utrdila svoje volilne rezultate ter po možnosti, razširila volilno bazo tudi. med socialnimi demokrati, kjer je za to edino ugoden teren. Seveda se ob tem zastavlja vprašanje, kako se bodo uredili notranji odnosi v stranki glede na prisotnost pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti, ki so v sedanjem notranjem strankinem nemiru prav gotovo pomemben, lahko bi celo rekli, sporen element. In še drugo vprašanje: ali bo stranka s takšnim svojim nihanjem odigrala tisto vlogo v našem političnem življenju, ki ji pripada po njenem delavskem in socialnem poreklu? Šolska oblast pristala na poimenovanje šole v Doberdobu po Prežihovem Voranen Pripravljenost občinske uprave na široko sodelovanje z laškimi občinami pri skupnih storitvah - Poziv pristojnim forumom, naj zavarujejo Doberdobsko jezero pred uničenjem SINDIKALNE VESTI V petek popoldne se je sestal občinski svet iz Doberdoba, ki je izčrpno obravnaval 13 točk dnevnega reda. Ob prisotnosti skoraj vseh svetovalcev je sejo odprl župan Andrej Jarc, ki je najprej izrekel sožalje odbornikoma Gergoletu in Fer-folji ob smrti staršev, nato pa je poročal o zadnjih ukrepih, ki jih je sprejel odbor. Med najbolj važnimi naj omenimo vest, da so pristojne šolske oblasti sprejele prošnjo občinske uprave za poimenovanje osnovne šole v Doberdobu po koroškem pisatelju Lovru Kuharju ali bolje poznanemu v knjižnem svetu s psevdonimom Prežihov Voranc. Za uradno poimenovanje pa bodo počakali do pomladi, ko bo občina dobila tudi nov grb. Iz županovega poročila je še razvidno, da bo jameljska osnovna šola letos dobila tretjega učitelja. Na dražbo za popravilo šolskega poslopja v Dolu se ni javilo nobeno podjetje, zato bodo morali zaprositi dodatno posojilo in ceno primerno zvišati. S prvim decembrom bo tudi dograjen drugi del otroškega vrtca v Doberdobu, tako da bo lahko zadostil potrebam cele občine. Nadalje se občinska uprava dogovar-z občinami tržiškega območja za ustanovitev konzorcija za oglasno dejavnost, za pogrebne obrede in u-ničenje smeti in odpadkov, ker po zadnjih primerih kolere v južni I-taliji postajajo oblasti vedno strožje do tega vprašanja. Po dogovoru s predstavniki konzorcija, bo v kratkem vzpostavljena tudi avtobusna zveza s kraško občino, s posredovanjem sindikalnih predstavnikov pa bo vozil avtobus delavce, ki delajo v izmenah. Stroške za prevoz delavcev bo v višini 75 odstotkov krila tržiška ladjedelnica, 5 odstotkov delavec sam, ostalih 20 odstotkov pa bodo dodala druga podjetja. Kljub zanimanju občinskega odbora pa se konzorcij ni obvezal za takojšnje prevažanje šoloobveznih učencev v šole, na kar bo treba počakati do prihodnjega šolskega leta. S tem v zvezi je župan seznanil svetovalce, da je že pred več časa občina zaprosila ministrstvo nakazilo za nakup šolskega avtobusa, od takrat pa ni še nobenega odgovora. Zato bo tudi letos vozil otroke iz zaselkov v o-troški vrtec v Doberdob avtobus podjetja RIBI, za šolarje s Poljan pa bo občina našla prevoznika. Glede šolskih knjig šoloobveznim u-čencem je župan pojasnil, da za- ■iiiiiiniiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiB 8. SREDNJEEVROPSKO KULTURNO SREČANJE 1CNI Ugledni predstavniki sedmih držav iščejo skupno osnovo za bodoče delo Pozdravi predsednika ICM Martine, župana De Simona in deželnega predstavnika Tripanija Avstrijski delegat za ureditev spornih problemov med Avstrijo in Jugoslavijo Včeraj ob 11. uri je bila v dvorani pokrajinskega muzeja Attems v Gorici uradna otvoritev osmega srednjeevropskega kulturnega srečanja, ki bo trajalo do vključno torka, 2. oktobra. Poleg običajnih šestih držav: Avstrije, Češke, Zah. Nemčije, Jugoslavije, Italije in Madžarske so letos prisotni na srečanju tudi predstavniki Poljske. Za to priložnost so številni delegati, predstavniki oblasti in flrugi, napolnili muzejsko dvorano. Med njimi naj omenimo goriškega prefekta in kvestorja, jugoslovanskega generalnega konzula iz Trsta Trampuža, ki je zastopal jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Mišo Pa-vičeviča, številne deželne, pokrajinske in občinske odbornike, župana De Simoneja in predsednika pokrajinske uprave dr. Chientaroli-ja ter predstavnike raznih političnih, kulturnih in drugih organizacij. V imenu ICM je zbrane pozdravil predsednik te ustanove Martina, ki je omenil teme, o katerih so razpravljali na prejšnjih sedmih srečanjih v Gorici ter iskali vezi in skupno zgodovinsko in kulturno o-snovo dežel, ki so jih zgodovinski dogodki ločili in trgali. Tokrat bodo s prispevki raznih učenjakov iz teh držav skušali najti nov skupen jezik ter razčistiti še razna pojmovanja in razlike, ki jih ta izkazujejo, za osnovo skupnega sodelovanja. Za nas, ljudi ob meji, je poudaril Martina, je pojem Srednje Evrope nekako izhodišče za naše probleme in pri tem moramo biti aktivni protagonisti ter se izogniti napakam preteklosti. Veseli nas, da smo s temi srečanji zgradili most, ki je postal trden in pelje na drugo stran, kjer imamo prijatelje, s katerimi imamo iskrene in konstruktivne razgovore. Za tem je prinesel pozdrave goriške občinske uprave župan De Simone, ki je dejal, da so dosedanja srednjeevropska srečanja v Gorici pokazala, da je za narode, ki so na njem zastopani, ta ideja še vedno realna, ter da so našli v njej skupno osnovo, ne da bi se pri tem odrekli svojim jezikovnim, kulturnim in drugim značilnostim, želel je, da bi na sedanjem srečanju napravili nov korak k utrditvi tistih vrednot, ki nas družijo na o-snovi bratskega in prijateljskega sožitja. Pozdrave deželne uprave je prinesel njen odbornik dr. Tripani, ki je dejal, da je tema letošnjega zborovanja povratek v zgodovinsko preteklost, kar bo nedvomno dalo odgovor na številna vprašanja, ki jih je postavilo zgodovinsko dogajanje zadnjih 200 let na tem področju. Na njihovi osnovi bo treba poiskati osnovo za srečanje narodov v plodnem sodelovanju. S tem namenom nudi tudi dežela podporo tem srečanjem, ki predstavljajo predhodnico v politiki naše dežele. Tu se z obnovo gradi enotnost kulture, tu se v malem gradi Evropa, velika in združena Evropa. Zato gre zasluga in zahvala prirediteljem in udeležencem ter sodelavcem srednjeevropskih kulturnih srečanj. Glavni tajnik ICM dr. Rocco Rocco je nato govoril o delu in temah dosedanjih srečanj, od katerih so nekatera obravnavala mite, sedaj pa se bodo lotili izrecno realnih problemov. S tem v zvezi je navedel nekaj značilnih dogodkov, oseb-norti in mislecev, ki so imeli vidno mesto v zgodovini tega področja. Kot zadnji je pozdravil zboroval-•« prof. Adam Wandruszka z Dunaja, ki je nato na popoldanskem Predsednik srednjeevropskih kulturnih srečanj Michele Martina pozdravlja udeležence sedmih držav, ki so se zinali v Attemsovi palači na Kornu zasedanju obravnaval zelo zanimivo temo «Jadranska politika avstrijske monarhije». Dunajski profesor, ki je tudi predsednik letošnjega zborovanja, je omenil, da je imel že pred 12 leti koristne stike s takratnim goriškim županom Martino in napovedal je svojo novo knjigo v nemščini o odnosih med Avstrijo in Italijo. Še posebej je pozdravil jugoslovanske zastopnike na današnjem zborovanju ter izrekel prepričanje, da bo tudi med Avstrijo in Jugoslavijo prišlo do prijateljske u-reditve medsebojnih spornih problemov, kot so to storili med Avstrijo in Italijo. Dunajska znanstvena akademija bo na svojem srečanju z jugoslovanskimi kolegi delala v tem smislu. Predsednik ICM Martina je nato prečital številne brzojavke, ki so jih poslali ugledni predstavniki in želeli zborovanju uspešno in plodno delo. Med njimi je predsednik republike Leone, številni rimski ministri in podministri, jugoslovanski veleposlanik v Rimu Mišo Paviče-vič, deželni predsednik Berzanti in drugi. Tem poročilom, oziroma pozdravom je sledilo uvodno poročilo, ki ga je podal znanstveni koordinator zborovanja Arduino Agnelli, ki je govoril o temi: «Srednja Evropa; različna pojmovanja te ideje v zadnjih dveh stoletjih». Popoldne ob 16.30 se je delo na- Cepljenje proti kozam (lavici in tetanusu Občina obvešča vse zainteresirane starše, da morajo svoje otroke cepiti proti kozam, davici in tetanusu. Za drugi cepitveni rok pridejo v poštev otroci, ki so se rodili od 1. januarja do 30. junija 1972 ter starejši, ki se niso še cepili. Cepljenje bo na zdravstvenem uradu v Ulici Mazzini 7 od 16. do 22. oktobra od 9. do 10. ure. Občina nadalje obvešča, da ne bodo v nobenem vrtcu sprejeli otrok, ki niso bili cepljeni. daljevalo s poročilom avstrijskega prof. Wandruszke o zelo zanimivi temi «Jadranska politika avstrijske monarhije», v katerem je obširno poročal o zgodovinskih dogodkih na jadranskem in sredozemskem področju v tem obdobju. S poročili bodo nadaljevali danes ob 9.30 na temo «Srednja Evropa včeraj in danes» ter z debato, ki se bo na- daljevala tudi v ponedeljek ob 9.30 dopoldne. V ponedeljek popoldne ob 16. uri pa bo podal svoje poročilo prof. Aurelio Apih o temi «Srednja Evropa in pangermanizem na severovzhodnem predelu Italije». V torek 2. oktobra se bodo dela nadaljevala in zaključila popoldne istega dne. I. M. kon prepoveduje stroške za nakup knjig tistim občinam, ki poslujejo pasivno. V razpravo je nato posegel svetovalec Slovenske skupnosti Evgen Ferfolja, kateri je opozoril župana na pereč problem javnega telefona. Zahteval je ukrepe pri odgovornih oblasteh, da se ponovno vzpostavijo pogoji za nemoten obstoj Doberdobskega jezera. V odgovoru je župan dejal, da bo javni telefon v kratkem premeščen v gostilno Peric, kjer bo redno deloval. Telefonsko podjetje SIP je odsvetovalo namestitev telefonske kabine na prostem, ker bi s tem avtomatično odpadli pogoji za javni te lefon v lokalu. Doberdobsko jezero pa, ki že več let usiha, odkar se pred leti med geofizičnimi raziskavami razstrelili v njegovem breznu veliko količino dinamita, voda stalno upada in v poletni suši skoraj izgine. Nekajkrat je občina že obvestila pristojne organe pri geo-fizičnem inštitutu in tržaški univerzi, da morajo storjeno škodo nemudoma popraviti. Na petkovi seji so svetovalci spet sprejeli, da bodo zahtevali pri raznih ekoloških inštitucijah naj jezeru kakorkoli vrnejo njegov prvotni videz! Po krajšem razčlenu raznih postavk s strani občinskega tajnika, je bilo odobreno poslovno obdobje 1972. Iz raznih virov je v občinsko blagajno prišlo 115 milijonov lir. Izdatkov je bilo nekaj nad 72 milijonov. Aktivnih preostankov pa je bilo 85.300.000 pasivnih 80 milijonov, tako da je dne 31. decembra 1972 občinska blagajna izkazala še 5.300.000 razpoložljivega denarja, ki pa je bil letos že uporabljen. Največ je šlo za javno razsvetljavo, in sicer 1.300.000 lir, za dozidavo otroškega vrtca 650.000 lir, za ceste 870.000 (od katerih 470.000 pri Sabličih) in drugi manjši izdatki. Župan Andrej Jarc je seznanil svetovalce, da je petrolejska družba Aquila prosila za pooblastilo za prečkanje jusarskih zemljišč, za gradnjo novega naftovoda. Svetovalci so sklenili, da bodo prošnji u-godili le, kadar bo družba dobila tudi potrebna dovoljenja vseh zasebnih lastnikov, ki so po večini Jameljci. Občinski svet je tudi sprejel začasno namestitev geometra, ker namerava občina kasneje ustanoviti skupaj s slovenskimi občinami šte-verjan in Sovodnje skupen tehnični urad. Za novo knjižničarko pa je bila potrjena domačinka Franka Ferletič, ki bo v skladu z novimi določili od januarja naprej poslovala tudi ob nedeljah. Pred zaključkom seje je župan povabil občinski svet naj imenuje tri zastopnike v odbor za namestitev posoškega muzeja v Ronkah. Pri obravnavi tega vprašanja, pa je župan pojasnil, da bo občina Doberdob prisotna v tem odboru, dokler bo namenjen samo muzeju. Če pa bo tržiški konzorcij, ki zato skrbi, sklenil postati kulturni center z raznimi dejavnostmi, bo do-berdobska občinska uprava odstopila, ker na Krasu živijo Slovenci, ki potrebujejo kulturni center, vendar v sklopu slovenskih občinskih uprav. V konzorcij za posoški muzej v Ronkah so bili izvoljeni Karel Černi, Jože Jarc in Roman Jarc. Janko Gergolet UGOTOVITVE KONTROLNEGA URADA NIHANJE CEN ŽIVIL S KONTROLIRANO CENO Cena riža se je nekoliko znižala Na zadnji seji občinskega upravnega odbora v Gorici je odbornik dr. Brancati poročal o nadzorstvu nad cenami, ki ga opravlja občinski oddelek za statistiko na osnovi spo razuma s prefekturo. Pri tem gre predvsem za s stematično registracijo prodajne cene vsega blaga, katerega cene so blokirane. Tako nadzorstvo so izvedli na osnovi cenikov, ki so jih morali predložiti trgovci na podlagi zakona št. 427 od 24. julija letos. Pri ugotavljanju in primerjavi cen so upoštevali različne značilnosti in kakovosti blaga, njegovih Vrsta blaga Teletina s kostjo Teletina brez kosti Teletina v prsih Telečja jetrca Goveje meso III. Goveje sprednje s kostjo Goveje zadnje s kostjo Goveje zadnje brez kosti Goveja jetrca Semensko olje liter Olivno olje I. liter Olivno olje II. liter Olivno olje navadno liter Riž Curti 1 kg navaden Riž Gallo 1 kg navaden Riž finejši 1 kg Testenine 1 kg značk, konfekcijskih značilnosti ter navajajo cene v maloprodaji pri trgovcih, kot jih navajajo zadevni ceniki. Na ta način so lahko ugotovili najvišje in najnižje cene za posamezne vrste blaga. Tako ugotavljanje cen se je zlasti pri živilskih potrebščinah izkazalo kot umestno in koristno in so ob tem ugotovili znatno nihanje cen posameznih življenjskih potrebščin. Pri tem so izdelali primerjalne in pregledne razpredelnice, iz katerih povzemamo nekaj cen za glavne živilske potrebščine: Najnižje Najvišje Razlika cene cene v % 2.100 3.200 59,38 2.800 3.000 7,14 1.500 2.000 33,33 2.400 3.500 45,83 600 680 13,33 1.180 1.800 52,54 1.480 2.100 41,89 2.480 2.900 16,93 1.600 2.200 37,50 370-430 480-550 12-48 1.250 1.550 24,00 1.350 1.450 7,40 1.090 1.400 28,44 280 340 21,43 270 350 29,62 320 450 40,62 220 350 45,00 Za ukrepe proti draginji in zaščito delavskih mezd Na sestanku sindikalnih voditeljev bodo sprejeli potrebne ukrepe potrebo po izglasovanju zaščitnega zakona, kakor to izhaja iz člena 6 ustave. V njej se podpisniki predvsem sklicujejo na ukrepe, ki sta jih obljubila ministrska predsednika Colombo in Andreotti. Izrecno pa zatrjujejo, da so se na zadnjih državnozborskih volitvah predstavniki SDZ odločili glasovati za krščansko demokracijo zato, ker so od nje pričakovali rešitev poglavitnih narodnih vprašanj. Tajnik Fanfani je v odgovoru dejal, da pozna naše probleme in da njihova rešitev ni odvisna samo od njegove volje. Na sedežu CGIL v Gorici se je sestalo na posvet tajništvo pokrajinske federacije CGIL, CISL in UIL. Proučili so gospodarski in sindikalni položaj na Goriškem, zlasti v zvezi z naraščajočo draginjo in dejanskim položajem po tovarnah, kjer poskušajo zmanjšati število delavcev. Sklenili so, da bodo sprožili vrsto pobud in akcij za zaščito delavskih mezd. Pri tem pa so poudaril, da ne bodo delali proti maloprodajni trgovini, ampak bodo sprožili svojo akcijo proti osnovnim virom, kjer nastaja in se povzroča draginja. O proizvodnem položaju in o odnosih v.tovarnah je sindikat mnenja, da morajo vsi vplivi in odnosi proizvodnje biti predmet proučitve in pri tem pritegniti k obravnavi vedno več delavcev, ki morajo še v večji meri sodelovati s svojim sindikatom. Da bi določili potrebne akcije in izvedli osnove, je sindikalna federacija programirala sestanek vseh sindikalnih voditeljev, ki naj bi ga sklicali v prvi polovici meseca oktobra. Predstavniki goriške SDZ na pogovoru s Fanfanijem Iz časnika povzemamo, da se je vsedržavni tajnik krščanske demokracije Fanfani prejšnji teden med svojim kratkim bivanjem v Gorici srečal v Stelli mattutini tudi s predstavniki goriške SDZ, predsednikom prof. Slavkom Bratinom, tajnikom prof. Andrejem Bratužem in članom vodstva Savom Sfiligojem. Pogovoru sta prisostvovala tudi tajnik KD De Simone in poslanec Marocco. Predstavniki SDZ so izročili Fanfaniju kratko spomenico, v kateri ga opozarjajo, na naša odprta vprašanja, priložili pa so mu zadnji osnutek, kakršnega so poslali obema vejama parlamenta v Rim in v katerem zahtevajo globalno zaščito. V spomenici posebej naglašajo Odhodi V TRST; 5.44 (L); 6.26 (L); 7.32 (D); 7.52 (L); 8.18 (D); 11.09 (L); 13.26 (D); 14.05 (L); 15.26 (D); 17.08 (L); 18.15 (D); 18.44 (L); 20.07 (L); 21.19 (L); 22.03 (D); 23.01 (DD***); 23.43 (L). V VIDEM: 4.32 (L*); 6.27 (L); 6.55 (D); 7.20 (L); 8.06 (D); 11.10 (L); 13.06 (D); 13.51 (L); 14.41 (DD*#); 14.50 (D); 15.27 (L); 17.50 (1,); 19.01 (L); 19.56 (D); 21.07 (L); 21.32 (D). V JUGOSLAVIJO: 8.24 (L); 13.29 (L). Prihodi IZ TRSTA: 4.31 (L*); 6.23 (L); 6.53 (D); 7.18 (L); 8.04 (D); 11.06 (L); 13.25 (D); 13.49 (L); 14.40 (DD**); 14.49 (D); 15.23 (L); 17.48 (L); 18.57 (L); 19.54 (D); 21.05 (L); 21.31 (D); 23.41 (L). IZ VIDMA: 5.41 (L); 6.24 (L); 7.30 (D); 7.50 (L); 8.17 (D); 11.07 (L); 13.24 (D); 14.02 (L); 15.25 tD); 17.06 (L); 18.13 (D); 18.42 (L); 20.05 (L); 22.01 (D); 22.59 (DD***); 23.42 (L). IZ JUGOSLAVIJE: 10.18 (L); 16.18 (L). (*) Odpade 25. in 26. dec. 1973 in 1. januarja 1974. (**) Vlak bo vozil samo ob delavniku pred praznikom od 7. dec. 1973 do 16. februarja 1974. Odpade 24. in 31. dec. 1973. (***) Samo ob praznikih od 9. dec. 1973 do 17. feb. 1974. Odpade 23., 29. in 30. dec. 1973. L; krajevni vlak; D: brzovlak; DD: ekspres. llll■llllll^tmIIllllllll■lUlllllllllll^lllllllllllllllIlllllllIlllllll■IlllIl■llllll||||||||||u|||||||||||||||l|||l||||,|||||,ll| MEŠČANI SO NAS VPRAŠALI ZAKAJ TOLIKŠNE ZAMUDE PRI DOSTAVI POŠTE Razglednice odposlane v Istri in Angliji pred tremi meseci še niso prišle do naslovnikov - Zamujanje tudi v notranjem prometu VESTI IZ ŠTANDREŽA Šahovski turnir sc bliža koncu Drugi mladinski šahovski turnir v Štandrežu v organizaciji prosvetnega društva «Oton Župančič», se bliža koncu. Približno 20 domačih mladincev se je v začetku tega meseca prijavilo na turnir, ki se bo zaključil v prvih dneh prihodnjega tedna. Poleg turnirja se lahko mladi šahisti marsikaj novega naučijo in spoznajo nove in težje sisteme igranja. Na turnirju, ki se vrši na društvenem sedežu, namreč poučujejo trije znani goriški šahisti. in sicer Riccardo Perini, Boris Ipavec in Tullio Bregant. Ob koncu turnirja bodo dobili vsi udeleženci diplomo, najboljši pa tudi nagrade, ki jih bodo lahko dvignili v soboto, 6. oktobra ob priliki jesenskega praznika, ki bo na Pilošču v Štandrežu. Že nekaj oseb se nam je potožilo, da njihove razglednice, ki so jih med počitnicami pisali znancem, še niso bile dostavljene. Zamuda traja po tri mesece, v kakšnem primeru pa še več. Pošta ne dostavlja razglednic, ki so bile odposlane v Istri, pa tudi iz Anglije niso prišle, niti iz drugih evropskih držav. Izvedeli smo za primer, da je celo priporočeno pismo potovalo mesec dni. Takšna nerednost v dostavljanju pošte povzroča upravičeno nezadovoljstvo, ker se ni več mogoče zanesti, da bodo pošiljke pravočasno dostavljene. Neredko se dogaja, da prihajajo pisma z vabili, potem ko je dogodek že mimo. Dokler je vladalo stavkovno gibanje poštnih nameščencev v Italiji in tudi v Angliji, je bilo razumljivo, če pošta ni prihajala, sedaj pa, ko se je delo normaliziralo, ne bi smelo biti razloga za zamujanje. Pritožbo smo napisali na podlagi izjav oseb, ki so pomanjkljivosti ugotovitve v svojem primeru in zato nanje opozarjamo pristojne urade, da bi jih odpravile in spet vzpostavile redno dostavljanje pošiljk, s kakršnim se je naše mesto še do nedavnega lahko ponašalo. Nov urnik trgovin na Goriškem S ponedeljkom, 1. oktobra, bodo spremenili urnik odpiranja in zapiranja vseh trgovin na Goriškem, in sicer tako: Pekarne bodo odprte od 6.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure. Mlekarne od 7. do 12.30 in od 16. do 19. ure. Trgovine z jestvinami v goriški in krminski občini od 8. do 13. ure in od 16. do 19. ure. V ostalih občinah od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. Drogerije od 8.30 do 12.30 in od ŠOLSKE VESTI IZ OBČINE SOVODNJE V otroškem vrtcu v Rupi se prične pouk 15. oktobra Šolski avtobus z Vrha in iz Gabrij bodo vozili po lanskem voznem redu Jutri se pričenja šolski pouk in s s tem tudi skrbi za prevoze otrok in dijakov iz oddaljenih krajev, So-vodenjska občinska uprava nam je sporočila, da se prične pouk na otroškem vrtcu v Sovodnjah jutri, v ponedeljek ob 9. uri. Otroke z Vrha bodo vozili v Sovodnje s šolskim avtobusom, ki bo vozil ob isti uri in po isti progi kot v lanskem šolskem letu. Zaradi gradbenih del, ki pa gredo h kraju, se bo pouk v otroškem vrtcu v Rupi pričel šele 15. oktobra. Tudi za letošnje šolsko leto velja dekret šolskega skrbnika o zapori gabrske osnovne šole. Otroke iz Gabrij bodo od ponedeljka dalje vozili v sovodenjsko osnovno šolo kot lani. Dijaki srednjih z Vrha se bodo v ponedeljek na šolsko mašo odpeljali ob 9. uri, naslednje dneve pa bo šolski avtobus vozil po običajnem voznem redu. 15. do 19. ure. V tržiški okolici od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. Trgovine z oblekami in z industrijskimi izdelki od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Trgovine z železnimi izdelki od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Trgovine z zelenjavo od 8. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Trgovine z gorivom, lesom in gradbenim materialom od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure. Trgovine z avtomobilskim nadomestnimi deli od 8.30 do 12.30 in od 15. do 18.30. Cvetličarne od 8. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Mesnice od 7.30 do 12.30 (to od ponedeljka do petka) ob sobotah in ob delavniku pred praznikom od 7.30 do 12.30 in od 16. do 20. ure. Slaščičarne od 7.30 do 21.30. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Massimiliano Lo Faro, Enzo Snider. SMRTI: gospodinja 84-letna Marija Žbogar vd. Bitežnik, upokojenka 85-leina Anna Marchio! vd. Tesolini, upo-koje: cc 85-letni Giuseppe Serdoz. OKLICI: gospodinja Lidja Filipčič in šofer Giuliano Pussig. prodajalka Suzana Airi-'- dč in delavec Pierino Noacco, uradnica Teresa Pasco-letti in uradnik Marino Carrara, gospodinja Irena Mitnjek in šofer Vito Dugo, delavka Luigina Palmas in finančni stražnik Salvatore Conti eri, POROKE: trgovka Loredana Sus-mel in železničar Lucio Paglavec, prodajalka Marina Calligaris in uradnik Giuseppe Lettig, delavka Jordana Breščak in električar Bruno Pedalino, frizerka Luisa Damilano in delavec Aristide Di Lenardo, dijakinja Maria Cera in Ferdinando Uzzo. Šolske vesti Občinska uprava iz Doberdoba obvešča starše otrok, ki bodo obiskovali otroški vrtec, da bo slednji začel z rednim poukom jutri, 1. oktobra. Za otroke iz Jamelj, Dola in Poljan la vozil tudi letos avtobus ob isti uri in na isti progi kot lansko leto. Ravnateljstvo nižje srednje šole I-van Trinko v Gorici sporoča, da bo šolska maša jutri, 1. oktobra ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo ob 9. uri na šolskem dvorišču. Ravnateljstvo gimnazije - liceja «Primož Trubar» in učiteljišča «Simon Gregorčič» v Gorici sporoča, da se prične šolsko leto 1973 / 74 jutri, 1. oktobra s šolsko mašo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo pred šolo ob 9.30. Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici sporoča, da bo šolska maša jutri, 1. oktobra ob 10. un v stolnici. Dijaki naj se zberejo ob 9.30 pred šolo. Razna obvestila Goriška občina obvešča družine, da bodo otroške vrtce odprli 1. oktobra ob 8.30. Občina nadalje obvešča, da bodo 1. oktobra odprli tudi vrtec ONAIRC. Izleti SPD iz Gorice priredi v nedeljo, 7. oktobra izlet z lastnimi sredstvi na Razor pianino, vzpon na Vogel in tolminski Kuk v okviru proslav kmečkih tolminskih puntov. Zbirališče ob 6. uri na italijanskem prehodu pri Rdeči hiši. Udeležba bo veljala za «Planinstvo in šport za vsakogar». Prijave do petka, 5. oktobra, na sedežu v Ul. Malta 2. Kino Gorica VERDI 15.15—22.00 «L’erede». J. P. Beimondo in Carla Gravina. Barvni film. CORSO 15.15—22.00 «L’emigrante». A. Celentano in Claudia Mori. Barvni film. MODERNISSIMO 15.15—22.00 «Diario segreto da un carcere femminile». M. Serate in A. Strine!’: jrg. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. lefnm. VITTORIA 15.Q0—22.00 «Il tuo piacere č il mio». S. Koščina in B. Bouchet. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. Ir'--n. CENTRALE 15.00-21.30 «Ufo, allarme rosso, attacco alla terra». E. Bishot in D. Montez. Barvni film. Tržič EXCELSIOR 14.00 - 22.00 «Malizia». Barvni film. PRINCIPE 15.00-22.00 «Ultimo tango a Za (taro!». Ra1 film. AZZURRO 15.00—22.00 «Casa d'appun- _ tapiento». Barvni film. Nora Gorica SOČA «Samomorilski komandos», ameriški barvni film — ob 16., 18. in 20. S\ OBODA «Inšpektor Perak», nemški barvni film — ob 16., 18. in 20. DESKLE «Zapisnik prostitutke», nizozemski barvni film — ob 19.30. PRVAČINA «Rančeri napadajo», ameriški barvni film — ob 16. in 20. RENČE Prosto. KANAL «Sicilijanski klan», ameriški barvni film — ob 16. in 20. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 2268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurn lekarna Centrale, Trg Repubblic: tel. 72341. DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Števerjanu in Sovodnj sta danes dežurna dr. Severo Gen Jim tel. 5457 in dr. Karel Rutar, t 2213. V Krminu in okolici je dan dežuren dr. Venuti; v Ronkah pa < Mario De Benedettis, tel. 77191. DEŽURNE TRAFIKE Korzo Italija 129, Travnik 47, 1 V. Veneto 133, Ul. Crispi 8, Trg M nicipio 10, Ul. S. Chiara 4, Trg C vour 2, Tržaška cesta 55, Grojna Ul. Cotonificio 18. Mihaelova uli 228, Ul. P. Diacono 1, Mochetta Ul. 9. avgusta 11. Prispevki Za spomenik padlim na Vrhu so prispevali: Rudi Devetak, Gorica, 20 tisoč lir, Dominik Juren, Vrh št. 2 10.000 lir, Jamarski klub «Kraški krti» 10.000 lir, Oskar Grilj, Gorica 10.000 lir, Stefan Grilj, Foljan 10.000 lir. PRIZNAM MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORI ZI ANA GORICA - UL Duca d’Aosta 180 - TeL 28-45 GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ul. Morelli 14 Tel. 2206 - 2207 VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA lomi dnevi 5 KULTURA 30. septembra 1973 AMOR AMERICA Pred lasuljo in suknjo so bile reke, arterialne reke: so bili grebeni, ki na njih zglodanem valu kondor ali sneg sta bila videti negibna: bila je vlaga in goščava, strele, še vedno brez imena, planetne pampe. Človek je bil prst, posoda, veka drhtečega blata, oblika gline, je bil karibski vrč, čibčinski kamen, carska čaša ali kremen araukanski. Bil je nežen in krvoločen, a na ročaju njegovega orožja iz ovlaženega stekla so bile zapisane inicialke zemlje. Kasneje se jih nihče ni mogel spomniti: veter jih je pozabil, jezik vode je bil zagreben, ključi so se zgubili ali sta jih preplavili tišina in kri. Ni pa se zgubilo življenje, pastirski bratje. Kot divja roža je padla rdeča kaplja v goščavo in ugasnila je lončena svetilka. Jaz sem tu, da vam pripovedujem zgodovino. Od bivoljega miru do prebičanih peščin končne zemlje, v penah, prepolnih antarktične svetlobe, in med strmimi jamami temačnega venezuelskega pokoja, sem te iskal, moj oče, mladi vojščak iz mraka in bakra, in tebe, svatbena rastlina, neukročena griva, kajmanska mati, kovinska golobica. Jaz, ilnati Ink, sem se dotaknil kamna in rekel: Kdo me čaka? In sem podal roko roki iz praznega stekla. Ampak hodil sem med zapoteškim cvetjem in svetloba je bila blaga kot košuta in kot zelena veka je bila senca. Zemlja moja brez imena, brez Amerike, enakonočna preja, škrlatno kopje, tvoj vonj se mi je pretočil po koreninah v čašo, ki sem pil iz nje, v najnežnejšo besedo, še nerojeno v mojih ustih. MACCU PICCHU Vstani, da se rodiš z mano, brat! Podaj mi roko iz globoke pokrajine svoje razlite bolesti. Ne vrneš se iz globine pečin. Ne vrneš se iz podzemnega časa. Ne vrne se tvoj okamneli glas. Ne vrnejo se tvoje predrte oči. Glej me iz globine zemlje, kmet, tkavec, tihi pastir: krotitelj zaščitnih lam: zidar z negotovih odrov: vodar andskih solza: draguljar z zmečkanimi prsti: sejavec, ki drhtiš nad semenom: lončar, ulit v svojo glino: prilijte v čašo novega življenja svoje stare pokopane bolečine. Pokažite mi svojo kri in svojo brazdo, recite mi: tu so me kaznovali, ker se dragulj ni bleščal ali zemlja ni pravočasno dala kamna ali žita : pokažite mi skalo, na katero ste padli, in les, na katerega so vas križali, prižgite mi stare kresilnike, stare oljenks, skozi stoletja na rane prilepljene biče in bakle krvavega bleska. Prihajam, da govorim iz vaših mrtvih ust. V zemlji združite vse svoje tihe, porazgubljene ustnice in z dna mi govorite vso to dolgo noč, ko da sem zasidran med vami, povejte mi vse, verigo za verigo, člen za členom, korak za korakom, nabrusite nože, ki ste jih shranili, položite jih na moje prsi, v mojo roko kot reko žoltih bliskov, kot reko pokopanih tigrov in pustite me, naj jočem ure, dneve, leta, slepe dobe in zvezdna stoletja. Dajte mi tišine, vode, upanja. Dajte mi boj-, železa, vulkanov. Združite z mano telesa kot magneti. Pridite v moje žile in moja usta. Govorite z mojim glasom in mojo krvjo. DRVAR Nihče naj ne misli name. Mislimo na ves svet in s členki rahlo trkajmo po mizi. Nočem, da bi kri še kdaj prepojila kruh, sočivje, glasbo: hočem, da pojdejo z mano dekle in miner, odvetnik in mornar in izdelava' : lutk, da z mano stopijo v kino in da pridejo z mano na kozarec > najbolj rdečega vina. Ne prihajam sem, da bi karkoli reševal. Priš-l s~m samo, da bi zapel in da bi ti zapel z mano. Prevod Miroslava Košuta Pablo Neruda - pesnik človeškega dostojanstva in upora zatiranih Bil je glasnik Latinske Amerike in eden izmed največjih pesnikov našega časa Fabio Neruda Nebo nad Čilom se ni sklonilo v bolečini, ocean ni naplavil žalnih alg, kondorji v Kordiljeri niso vztrepetali in povesili peruti. Dnevi stradanja in sonca, dnevi pesmi in upanja, težki dnevi boja za ! novi in pravičnejši svet so potonili v krvi, v izdajstvu, v blatu najnižjega. Le tako se je lahko zgodilo, da je umrl pesnik in da njegova dežela, izmučena in zjokava, zanj skoraj ni imela več solza. Nebo se je že zdavnaj prevesilo vase, ocean že dneve in noči hrope žalne melodije, sončni kondorji so odleteli. Umrl je Pablo Neruda. Umrl je pesnik. Obmolknil je eden izmed najčistejših glasov, kar jih je pelo naš čas. Podlegel je bolezni, pravijo. Res je bil težko bolan in zdelan od dolge in žetve polne poti, njegova smrt pa je v svetu odjeknila samo kot podoba iz mozaika, kot prizor iz te srhljive južnoameriške tragedije, ki je pretresla svet. Kakor da je Čile končno klonil in izdihnil svojo dušo. Kakor da pesnikovo silno, oceansko srce ni moglo prenesti tega usodnega za- maha po svojem ljudstvu, da ni našlo več smisla utripanju v tako mračne dni. Zapor ali izgnanstvo, ampak vse to je pesnik že zdavnaj okusil. In prizor, ki se nam je v domišljijo zarisal v soju inkvizitorskih plamenic, kot čisto dejanje iz najglobljega spzdnjega veka. prizor črne, uniformirane tolpe, ki ob še toplem truplu oskruni in razdene pesnikov dom, razgrabi in uniči njegovo zapuščino, zapuščino genija, ki je last vsega človeštva — mar ni prav ta poslednji in izzivalni udarec človekovemu dostojanstvu dokaz pesnikove veličine in moči, pa tudi dokaz, da smrt ni vselej najhujše. kar te lahko prizadene. Skoraj sedemdeset let je minilo, od kar se je Ricardo Neftali Reyes Basoalto rodil nekje na revnem čilskem jugu, pol stoletja, od kar je kot Pablo Neruda nezadržno stopil v svetovno književnost že s svojo tretjo pesniško zbirko, ki je pomemben mejnik v zgodovini špansko pisane poezije. Tej prvi od njegovih mojstrovin, polni navdušenja in romantične zanesenosti, pa so druga za (n It m timi IM Il Illuminili im II mn 11 IM lun II lil PROGRAM ZA LJUBITELJE INSTRUMENTALNE IN VOKALNE GLASBE Devet koncertov nove abonmajske koncertne sezone Glasbene matice Poleg vrste imenitnih gostov tudi lep poudarek na domačih izvajalcih Slovenskemu, pa tudi italijanskemu občinstvu, se z novo koncertno sezono predstavlja Glasbena matica v Trstu z bogatim in glede na najavljene ansamble in soliste tudi kvalitetno zelo visoko zastavljenim repertoarjem. Z njim so nas v petek na tiskovni konferenci seznanili predstavniki GM, predvsem njen direktor in umetniški vodja prof. Gojmir Demšar. Toda preden preidemo k predstavitvi repertoarja je potrebno, da se zadržimo še pri uvodnih besedah, ki jih je podal v imenu vodstva GM Miloš Kodrič. «Z resnostjo in strokovnostjo — je dejal — ki sta botrovali abonmajskim koncertom prvih dveh sezon, si je naša ustanova pridobila ugled pri občinstvu ter je postala pomemben dejavnik v kulturnem življenju Slovencev v Italiji. Pridobila si je ugled tudi pri italijanskih ljubiteljih glasbene umetnosti, katerih številna navzočnost pri koncertih v Kulturnem domu potrjuje, da je glasbena umetnost pomemben dejavnik pri prizadevanju za zbližanje med italijanskim in slovenskim ljudstvom in za spoznavanje njihovih kulturnih dobrin. Prepričani smo, da bomo krog rednih obiskovalcev naših koncertov v novi sezoni razširili, pri tem pa pričakujemo, da bo revije naša ustanova prejela za svojo koncertno dejavnost v bodoče izdatnejšo podporo iz javnih sredstev». Miloš Kodrič je med drugim dejal, da prejema Glasbena matica za tovrstno svojo dejavnost za sedaj iz javnih sredstev le skromen prispevek, ki bi ga mogli i-menovati simboličen. To je tudi razlog, je dejal Miloš Kodrič, da GM ni mogla vedno ustreči željam občinstva, čeprav v okviru možnosti upošteva njegove sugestije za izboljšanje repertoarja. V nastopajoči sezoni se bo to upoštevanje odražalo med drugim tudi v večjem poudarku na vokalni glasbi, ki je našim ljudem še posebno pri srcu. Abonmajski repertoar za sezono 1973/74 predvideva 9 koncertov po naslednjem zaporedju: 25.10.1973 Pevski zbor «Ivo Lola Ribar» iz Beograda, dirigent Ive Dražinič; 12.11.1973 Orkester GM, dirigent Oskar Kjuder, solisti E-lena De Martin - mezzosopranistka, Dina Slama - klavir, Vojko Cesar - fagot; 2.12.1973 Pevski zbor «Joža Vlahovič» iz Zagreba, dirigent Emil Cossetto; 14.12.1973 Slovenski oktet; 8. 1.1974 Dunajski komorni orkester, dirigent Anton Nanut, solist Miloš Pahor - flavta; mednarodnih tekmovanjih tudi v Italiji, tako v Arezzu kot v Gorici na «Seghizziju». Na tržaškem koncertu bo izvajal prvenstveno narodne in folklorne pesmi. Slovenskega okteta ni treba posebej predstavljati. Poudariti pa je treba, da je zelo zvest gest tržaških Slovencev. Gostovanje Dunajskega komornega orkestra predstavlja posenno privlačnost v repertoarju. Gre za enega najboljših tovrstnih ansamblov na svetu. Pred leti je pod vodstvom dirigenta Carla Zecchi-ja dosegel v Trstu odličen uspeh. Tokrat ga bo vodil naš primorski dirigent Anton Nanut, solist pa bo flavtist Miloš Pahor, ki bo z orkestrom izvajal zahtevni Mozartov koncert za orkester in flavto. Pa tudi sicer bo orkester izvajal po vsej verjetnost izključno Mozartova dela. Slovenski trio je bil že pred leti gost Glasbene matice. Tokrat bo med drugim izvede! trio letos prerano umrlega slovenskega skladatelja L. M. Škerjanca. Sestavljajo ga resnični umetniki od katerih je vsak zase virtuoz Drugi koncert orkestra GM bo poleg samega dejstva, da bomo ponovno poslušali rezultate naših domačih orkestralnih prizadevanj, pomemben tudi zaradi solista mladega violinista Gorana Košute. Košuta je kriški rojak po materi in očetu. Že zelo mlad je odšel na violinske študije v ZDA, sedaj pa je asistent znanega slovenskega violinskega virtuoza in pedagoga Igorja Ozima na akademiji za glasbo v Koelnu v Zah. Nemčiji. Klavirski recital pianista Sergia Marengonija se vključuje v pobudo za tesnejše povezave z italijanskim glasbenim življenjem. Ma-rengoni se je uveljavil na številnih natečajih, med drugim na 22. mednarodnem natečaju v Ženevi. Zaključek sezone bi ne mogel biti primernejši. Ljubljanska Opera se žal ne bo mogla predstaviti s kakim opernim delom, zato pa bo gostovanje njenega orkestra in solistov, pretežno primorskih rojakov, prav tako dobrodošlo in prisrčno sprejeto. Isto velja seveda za priljubljenega briškega dirigenta Rada Simonitija. Vodstvo Glasbene matice je očitno naredilo več, kot je v njegovi moči glede na skromna sredstva, s katerimi razpolaga, in zato je upravičeno pričakovanje, da se bo naše občinstvo znalo temu oddolžiti z množičnim obiskom vseh koncertov. Jože Koren drugo sledile knjige, od katerih je skoraj vsaka pomenila odkritje novih pesniških obzorij, prikazala neznane in zmučene obraze Latinske Amerike in poglabljala naše poznavanje človeka. «To je najizvirnejši glas Amerike, ki v sebi odseva njeno širno, romantično, kruto, čezmerno in skrivnostno svetlobo... to so pesmi, ki jih nad breznom drži nit pajčevine, nasmehi z rahlim nadihom jaguarja, velika, s tančico prekrita roka, ki se rahločutno igra s čipkastim robčkom... to jc poezija, podobna apokaliptičnim kamnitim skladom, ki so na tem, da se pogreznejo, poezija moči, kakršne Amerika- še ni poznala, poezija strasti, nežnosti in odkritosrčnosti.» Tako je leta 1934 govoril o mladem čilskem pesniku Federico Garcia Lorca prav v času, ko mu je bilo usojeno dobiti še novo dimenzijo. španska državljanska vojna, v kateri se rodi poema «Španija v srcu», visoka pesem trpljenja in junaštva španskega ljudstva, pomeni za Nerudo tudi začetek nove, politične in socialne poezije. Pesnik vidi, da je ves svet v boju za pravico in svobodo, in se čuti poklicanega, da tudi sam aktivno sodeluje v njem. Pred kupom ruševin, v katerega se je tedaj spremenila Španija, je namreč začutil neučinkovitost svoje dotedanje poezije: besa sveta ni mogla potai: iti kaplja poezije in ljubezni, svet se je spremenil in spreiheniti se je morala tudi poezija. Od tod do veličastne epičnosti «Občega speva», v katerem sega v drobovje zgodovine noameri-škega kontinenta in ki pomeni višek Nerudovega ustvarjanja, pa je le še korak. Kakor je bil samo korak do včlanjenja v Komunistično partijo, korak do dolgoletne-g : izgnanstva in tavanja po svetu, naposled pa tudi samo korak do T / ijateljstva z Allendejem s predsednikom, ki mu bodo nekoč očitali, da je bil v svoji nV.i poti v novi svet tudi sam pesnik. Tako se je zgodilo, da se je usoda poezije povezala z us naroda, usoda pesnika z usodo politika, na življenje in smrt. Umrl je Pablo Neruda. Usahnil je vrelec bo ke besede. Ugasnil je vulk-"’ strasti in lepote, žeje po pravici in vere. Obmolknil je preprost sobesednik in pivski tovariš pristaniščnikov in mdarjev. kmetov in študentov. Povesil je roko nežen ljubimec in zagrizen delavec. MIROSLAV KOŠUTA daja Zveza kulturnih delavcev v Mariboru, zalaga založba Obzorja. PRIRODA, ČLOVEK IN ZDRAVJE 8-9. Mesečnik za poljudno zdravstvo. MLADJE 13. Koroška revija za literaturo in literarno kritiko. Karsni kanjoni na teritoriji Črne gore in njihove prirodne lepote, Zarija Bešič. Poseben odtis «Pri-rodnjaškog muzeja Titograd». Prejeli smo OBALA 20-21. Revija za družbenogospodarska vprašanja in kulturo. Koper. Vsebina je pretežno posvečena 30-letnici splošne ljudske vstaje na Primorskem in zlasti v Istri. Precej je tudi literarnih prispevkov. DIALOGI 9. Mesečnik za vprašanja kulturnega in javnega življenja. Iz- BESTSELLEIUI Lestvico najuspešnejših knjig s posameznih področij sestav Ija Tržaška knjigarna na osnovi tedenskih ugotovitev o prodaji slovenskih knjig v Trstu in Gorici. V tem času prodajo v naših knjigarnah največ šolskih knjig, priročnikov in slovarjev; od o. stolih knjig imajo večji uspeh sledeče: Domače leposlovje Vladimir Kavčič ZAPISNIK Moderna, pronicljiva in sugestivna proza ima podnaslov legenda, govori pa s preprostimi sredstvi o tragični usodnosti v preprostih, vsakdanjih dogodkih in ljudeh. Obzorja, str. 288. Prevodi Hienrich Boli SKUPINSKA SLIKA Z GOSPO Najboljši in najobsežnejši tekst Nobelovega nagrajenca za leto 1972. Izdali Pomurska knjiga in Mladinska knjiga, str. 392. Znanstvena dela LEKSIKON Cankarjeve založbe Leksikon je največja tovrstna izdaja v slovenščini in je bogato dopolnjen s številnimi gesli iz slovenskega in jugoslovanskega prostora: 10.000 gesel in skoraj 5000 fotografij in risb, str. 1080. Mladinske knjige PISANI ŽIVALSKI SVET V desetih knjigah, ki navajajo otroka na ljubezen do narave, dopolnjujejo bogate barvne ilustracije prikupen tekst o življenju živali. Izvirnik je italijanski, urednik Rinaldo D'A-dami. Založilo Delo, skupno 600 strani. LETOŠNJE TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV «C. A. SEGHIZZh V GORICI Lep napredek večine slovenskih zborov napoveduje ponovni vzpon petja pri nas Levji delež tekmovanja še vedno na inozemskih zborih iz vzhodnih držav, toda tudi italijanski se počasi prebijajo proti vrhu MLADIKA 7-8 Uvodne misli v najnovejši številki revije Mladika so posvečene letošnjim dnevom v Dragi. Napisal jih je Jože Peterlin v idiličnem slogu. Dragi sta posvečeni tudi srednji dve strani revije. «Slovenski poldnevnik» je tokrat zelo pisan in prinaša v glavnem informacije iz Argentine. Piše med drugim o likovnem večeru kiparja Franceta Goršeta. o predavanju «o rekreaciji», o predavanju dr. Mirka Gogale o «teologiji sekularizacije» v okviru cikla večerov o sodobnem gibanju za tretji svet in njega teoloških osnovah, o razpravi o temi «Kristjan in revolucionarni pojavi» itd. V pregledu zamejske in zdomske literature je tokrat na vrsti koroški pesnik Andrej Kokot. V rubriki Ocene sta oceni Grafenauerjeve «Kratke zgodovine starejšega slovenskega slovstva» in Alojzija Gerziniča publikacije o Janezu Gnidovcu. Vsi trije prispevki so izpod peresa Martina Jevnikaija. V ta del vsebine sodijo tudi misli Z. T. ob zborniku predavanj s študijskih dni v Dragi 1972 pod naslovom «Ideje in vrednote». Na zadnji notranji strani ovojnice u-redništvo polemizira s Katoliškim glasom (če se ne motimo prvič), ker da je K. G. v anonimnem članku «navrgel poleg utemeljenih tudi neutemeljene pripombe in tudi netočnosti» na račun Mladike. Literarni del je zastopan s prispevki Ester Sfreco «Rojstni dan», Jore Koritnik «Slovo» in nekaj pesmimi Vladimira Kosa, Alberta Miklavca in Milene Merlak. Omenimo naj še zapiska o Stane-teku Kregarju in Prežihovemu Vo-rancu, Zorkov opis potovanja «V sveto deželo» in Alenke Rebulove razmišljanje «Šola in dom». Prav tako prinaša revija razpis II. literarnega natečaja za izvirno in še neobjavljeno črtico ali novelo. Želja uredništva je, da bi de la odražala življenje in običaje tukajšnjih ljudi in da bi kar najbolj odgovarjala konceptu te družinske revije. Rokopise je treba poslati na uredništvo revije, Ul. Donizzetti 3/1 do 15. januarja 1974. Mnenje ocenjevalne komisije bo dokončno. J. k. 25. 1.1974 Slovenski trio: Aci Bertoncelj - klavir, Dejan Bravničar - violina, Ciril Škerjanc - violončelo; 15. 3.1974 Orkester GM, dirigent Oskar Kjuder, solist Goran Košuta - violina; 29. 3.1974 Sergio Marengoni - klavirski recital; 19. 4.1974 Orkester in solisti ljubljanske Opere, dirigent Rado Simoniti. Poleg teh abonmajskih koncertov bo GM med sezono pripravila tudi izvenabonmajske glasbene prireditve in gostovanja ter po možnosti nekaj nastopov na slovenskih šolah. Pomembna izven-abonmajska prireditev bo koncert ljudske glasbe sredi februarja, pri kateri bodo sodelovali znana skupina iz Rezije, Tržaški narodni ansambel in folklorni trio Oskarja Kjudra. V Gorici sta predvideni dve ponovitvi iz rednega repertoarja, po vsej verjetnosti prvega orkestra GM ter Slovenskega tria. Ravnatelj GM dr. Gojmir Demšar je podal k repertoarju nekaj dopolnilnih informacij. Mladinski pevski zbor «Ivo Lola Ribar» iz Beograda sodi danes med najboljše jugoslovanske pevske zbore. V Trstu se bo ustavil na svoji poti V Milan in je bil v prvotno zasnovani repertoar vključen naknadno. Izvajal bo v glavnem polifono in umetno glasbo. Na koncertu orkestra GM pod Kjudrovim vodstvom bo pianistka Dina Slama izvajala dva klavirska koncerta, orkester pa bo izvajal tudi skladbo «Pesmi miru» na temo čeških in slovaških ljudskih pesmi mladega tržaškega skladatelja Daniela Zanettovicha, ki je nedavno prejel na mednarodnem natečaju «Mesta Trst» prvo nagrado za svojo simfonično skladbo. Ostala solista, mezzosopranistka Elena De Martin in fagotist Vojko Cesar, sta prav tako Tržačana in pomembno je vsekakor, da gre za dva mlada, toda že uveljavljena umetnika. Pevski zbor «Joža Vlahovič» iz Zagreba je že nastopil v Trstu. Tudi njegov dirigent Emil Cossetto je Tržačan — šentjakobčan. Zbor se je pomembno uveljavil na Letošnjega mednarodnega tekmovanja pevskih zborov «C. A. Seghizzi», ki je bilo v Gorici v dneh od 20. do 23. t.m., se je udeležilo lepo število pevskih zborov: sedemnajst iz Italije in deset iz inozemstva. Nasproti problemu vključevanja mladine v pevske zbore moramo naglasiti, da se je večina zborov predstavila v sestavu mladih pevcev ali pa so mladi pevci prevladovali v njihovih vrstah, kar je vsekakor razveseljivo dejstvo, ki nas navaja na misel, da se mladina vendarle ogreje za zborovsko petje, kadar ji znamo ali nam uspe s pravilnimi prijemi pokazati ji pot v svet globljega doživljanja in njegove lepote. Koliko svežine in pristnega pevskega zanosa je žarelo iz razboritih mladih pevskih skupin, ki si sicer po kvaliteti niso bile enake, vendar jih je prevevalo enako stremljenje po nečem toplo doživetem, po nečem, kar vliva človeku radostno občutje. kar krepi voljo do dela, kar dopolnjuje življenjsko vsebino. Zaradi tega nas ni navduševalo le lepo petje in njega vrhunski dosežki, temveč duh stremljenja po plemenitem petju tudi tistih pevskih zborov, ki ne morejo v prvo polovico kvalitetne lestvice, vendar se trudijo in vztrajajo v svojih prizadevanjih ter napredujejo. In prav taki zbori so letos prispevali svoj delež k celotnemu kvalitetnemu povprečju, Ki je utisnilo konkurzu pomemben umetniški nivo. Seveda, levji delež so imeli zbori iz Danske. Madžarske, Bolgarije, Jugoslavije, Španije, Grčije, Romunije, iz Italije pa tržaški «Montasio». «E. Grion» iz Tržiča, goriški «Mirko Filej». zbor «V. Gianferrari» iz Trenta, «Coro delle Nove» iz Pescare in «Cantori di Santomio» iz Mala. Zadnji potrjujejo čedalje večji kvalitetni vzpon zborovstva v Italiji in tudi dostojno raven zborovskega petja pri slovenski narodni manjšini. Najvišje kvalitetno povprečje je bilo letos pri ženskih zborih v polifonskem petju. Razvrstitev prvih treh mest odgovarja stopnjam poustvaritev: Univerzitetni zbor iz Budimpešte — Univerzitetni zbor iz Kopenhagna — zbor «Viva ia musica» iz Cluja (Romunija) Prvi zbor deluje kot celota precizno, intonativno čisto, zveni ubrano. Le soprani v močnejših dinamičnih stopnjah prevladujejo, kar se dogaja tudi pri mešani zborovski postavi. Obvezno pesem «Pomladni večer» Vita Levija je izoblikoval plastično in umetniško prepričljivo. V širokih lokih in v izredno napetost zajeta ista pesem, ki jo je zapel zbor iz Kopenhagna, ni zaostajala za prvo; razlikovala se je po zvočni barvitosti in mehkem komornem muziciranju, ki ie značilno tudi za mešano postavo tega zbora. Zbor iz Cluja ima mehko dekliško barvo, tehnično dokaj dovršen, zvočno uravnovešen; kljub temu. da so nekatera mesta izkazovala virtuozne trenutke. se je dirigentka držala okvira muzikalno logično se razvijajoče gradnje v komornih razmerjih in dosegla topel učinek, četrto mesto je zavzel ženski del zbora «Montasio» iz Trsta. Ta kakor zbor v mešani postavi, odraža živo piuzikalnost svojega dirigenta, ki je zlasti na področju poli-fonskih skladb stilno dosleden in v gradnji plastično izrazen, bi po- treboval še nekaj glasov in nekoliko več glasovne dovršenosti za dosego večje homogenosti skupin in celotnega zvoka. Na drugem mestu je kvalitetno povprečje mešanih zborov. Že prvi zbor, ki je nastopil v polifonskem petju — Univerzitetni zbor iz Kopenhagna — je postavil s svojim izredno ubranim petjem, pevsko disciplinirano enotnostjo, čisto intonacijo in homogenostjo ter z muzikalno iztanjšanim, komorno zastavljenim oblikovanjem, dovolj visok kriterij, kakršnega ne bi mogli pripisati Zboru poštnih uslužbencev iz Sofije. Zato nas preseneča odločitev žirije, ki je prisodila prvo mesto temu zboru, ki ni pokazal kvalitete niti v smislu glasovne dovršenosti, zlasti je bila očitna nedovoljna homogenost v sopranski skupini, niti interpretativne ravni, kakor so jo pokazali poleg omenjenega še zbori iz Budimpešte, Španije, Jugoslavije in morda še kateri zbor. Ta preočitna razlika v ocenjevanju je spodrsljaj, ki bi utegnil omajati zaupanje in škoditi ugledu tega s toliko ljubeznijo in požtrvovalnost-jo oblikovanega in vpeljanega kon-kurza. Upamo, da bodo organizatorji ta primer analizirali in skušali v bodoče to delikatno in odgovorno delo usmerjati na odgovarjajočo pot. Najnižja je bila kvalitetna povprečna raven moških zborov, ki jim v primerjavi s kvaliteto najboljših mešanih zborov, še bolj pa ženskih, ne morejo pripadati ista mesta, vsaj prvo gotovo ne — če naj merimo vse zbore z enakim kriterijem. Zato lahko soglašamo le z zaporedjem uvrstitve. Ostra konkurenca je bila tudi na področju ljudske glasbe. Med mešanimi zbori so zasedli prva tri mesta: Univerzitetni zbor iz Budimpešte — baskovski zbor «A-metsa» iz Iruna v Španiji in Zbor poštnih uslužbencev iz Sofije, kar postane vprašljivo, ako vpošteva-mo prej navedene pomanjkljivosti in primerjamo izvrstne izvedbe zbora iz Cluja in glasovno ubrano, plastično ter toplo oblikovane pesmi v izvedbah zbora «I Cantori di Santomio» iz Mala. V zadnjem času smo slišali tako v Arezzu kakor v Gorici več izvrstnih bolgarskih pevskih zborov, ženskih in mladinskih, katerim se pa ta zbor ne po glasovni stopnji dovršenosti niti po umetniškem interpreta-cijskem nivoju ne more primerjati. ženske zbore je v ljudski glasbi žirija razvrstila takole: Univerzitetni zbor iz Budimpešte, «Svetozar Markovič» iz Novega Sada — zbor Instituta «Gianferrari» iz Trenta, kar odgovarja kvalitetnim razmerjem. Za moške zbore velja ista pripomba kakor pri polifonskem petju, kar se tiče upravičenosti zasedbe mest, kakor jih je dodelila žirija, namreč: prvo zboru «E. Grion» iz Tržiča, drugo zboru «M. Filej» iz Gorice in tretje zboru «V. Mirk» s Proseka - Kontovela, kar pa sicer odgovarja zaporedju. Poleg že omenjenih zborov slovenske narodne manjšine v Italiji, zbora «Mirko Filej» in zbora s Proseka - Kontovela, ki je bil boljši v tekmovanju na področju ljudskega petja kakor v polifonskem in za katerega velja, kar smo že svo-Ivan Silič (Nadaljevanje na 6. strani) O BANIH, LJUBKI VASICI POD KONKONELSKIM HRIBOM POMANJKANJE ŠPORTNIH IGRIŠČ IN NEUSTREZNA KANALIZACIJA NAJBOLJ PEREČI VPRAŠANJI VASI Trdo življenje vaščanov v preteklosti - Med prvo svetovno vojno je bilo čuti grmenje topov s soške fronte - Delež vasi v osvobodilnem boju - Uspeh Banov v pustnih sprevodih - Potreba po večji udeležbi mladih v prosveti Bani, ljubka majhna vas pod kon-konelskim gričem, skrita v zelenju. Potisnjena je pod hrib, nekoliko stran od glavne ceste, tako da bo vanjo le redkokdaj stopila noga tujega turista, ki drvi po Trbiški cesti. Kvečjemu bo opazil tablo z napisom Ban-ne - Bani, če si je vzel čas in se zapeljal proti Opčinam po pokrajinski cesti. Ob napisu se bo gotovo vprašal, kaj pa je to, saj se za tablo ob cesti pokažeta le velikansko poslopje poletne kolonije in barake družbe ANAS, ob katerih je nametano zarjavelo železje in pločevina razbitih avtomobilov. Vasi ni videti ne s ceste ne s Ferlugov. Debela zavesa dreves in grmičevje jo zakriva pogledu. «Kje pa so Bani, me večkrat sprašujejo tujci,» je nekoliko z obžalovanjem priznal Pavel Malalan. Sram me je povedati, a do pred kratkim, dokler me ni zanes'a pot v vas, da bi zapisal teh nekaj vrstic, so bili tudi zame Bani zgolj geografski pojem, tabla, ki ti pove, da ne smeš voziti hitreje kot 50 km na uro, ker si v naselju. Je že tako: ko greš po pokrajinski ali po Trbiški cesti, odbrziš mimo, ker te hiter tempo današnjega življenja žene naprej. Če pa se spuščaš s Ferlugov proti Banom, imaš še vedno v očeh čudoviti razgled na Tržaški zaliv, ki ti skoraj zakrije pogled na Bane, čeprav, moraš skozi vas, da prideš na glavno cesto. Pa je vas tako tiha in mirna, da te trušč ne prebudi iz sanj. Kvečjemu te nekoliko zmoti pogled na vojašnico, pred katero je vedno parkirana dolga vrsta vozil. Pa kako bi te tudi prebudil trušč kričečih otrok, ki nimajo prostora, kjer bi dali duška svoji otroški razposajenosti, svoji potrebi po kričanju in skakanju. «Res je, naši otroci ne vedo, kam bi se dali,» so mi potožili vaški očetje in matere. «Sam bi pribil na drevo, kjer je bil nekdaj kal, koš za košarko, da bi se naša deca nekoliko razvedrila — je dostavil Stanislav Renar — a kaj, ko je po teh klancih toliko avtomobilov. Še nevarnost je, da ti sina povozijo.» Pomanjkanje športnih objektov, kjer bi se otroci razvedrili in se telesno bolje razvili, dali duška svoji biološki potrebi po gibanju,, je eno najbolj perečih vprašanj Banov. Ka- ko naj ga pustim na gmajno, da ga ne zavede pot na cesto ali pa proti Globočki, potožijo starši, ko jim omeniš, da je veliko proste gmajne naokrog. Ne preostane drugega, kot da peljejo sinčka ali hčerko na Opčine, kjer deluje športno društvo Polet. In že spet so problemi. Če nimaš osebnega vozila, moraš na Opčine peš. Spomladi ali poleti je tistih 20 minut pešačenja do bližnje vasi le prijetno razvedrilo, v deževnih dneh se premočiš do kože, pozimi pa te prezebe do kosti. Pustiti otroka samega na prometno cesto pa si starši večkrat ne upajo. Kaj torej? «Prostor je — pravi Tončka Vidau, neutrudna prosvetna delavka in aktivistka — dovolj bi bilo, da bi občinska uprava poskrbela in očistila jaso, kamor so do pred kratkim Banovci nosili odpadke.» «Prostor je lep — navdušeno pripoveduje, ko me kljub noči vleče po klancu, da mi razkaže kraj — zadostovalo bi, da bi ga nekoliko očistili, ogradili in postavili nekaj klopi. Bil bi v razvedrilo otrokom in starejšim ljudem, ki pridejo poleti na oddih k nam. Kar sram me je, ko jih vidim, kako morajo na sprehod mimo te nesnage.» Kot mnogi drugi bodo morali tudi Banovci verjetno sami pljuniti v roke, da bodo pripravili otrokom primeren kraj za razvedrilo. Bani so bili nekdaj izrazito kmečka vas, okrog katere so se razprostirala lepo obdelana polja in v vsakem hlevu je mukala živina. Ko se pa danes pelješ v vas, zlepa ne vi- Danes odpade članek «Slovenska narodnoslna skupnost v Italiji» zaradi pomanjkanja prostora. Nadaljevanje sledi v torkovi številki. diš obdelanega polja. Kvečjemu je tu pa tam še vrt pred hišo, ki ga obdelujejo starejši kmetje in v katerem pridelajo le nekaj zelenjave za domačo potrebo. In tudi živine ni več. V vasi sta samo še dva repa. Iz objektivnih razlogov so Banovci pustili zemljo in živino in si poiskali boljši kruh v mestu. Odločilen udarec za živinorejo in mlekarstvo je bila Trbiška cesta, po toži Marija Ban, ki je že od mladih nog začela hoditi v mesto s «ple-nirjem» na glavi. Cesta je odrezala vas od pašnikov, a goniti krave preko mostu je bilo nevarno. «Trdo, trdo je bilo takrat življenje», vzdihne zgovorna ženska ob spominu na svojo mladost, ko je morala vsako jutro v kateremkoli vremenu čez Ferluge v Trst s težkimi vrči mleka na glavi. «Vstajale smo pred 5. uro, da smo pomolzle in nato prišle pravočasno v mesto. Ob povratku so bili vrči mleka prazni, v ple-nirju pa smo imele velike cule perila, ki smo ga prale tržaški gospodi, da bi zaokrožile zaslužek. Eh, trda in odljudna je bila ta gospoda z revno mlekarico. Niso ti dovolili, da si nekoliko oddahneš. Komaj si jim nalila mleka v posodo, že so se zaprla vrata razkošnega stanovanja. Veliko darežljiveiši so bili preprosti ljudje, delavci, še se spominjam neke delavke, ki je stanovala nekje pri Škorklji. Pozimi, ko sem vsa premražena pozvonila na njena vrata, me je vedno povabila v stanovanje in mi ponudila kavo. Pri njej sem se ogrela in se odpočila, preden sem se začela spet vzpenjati v hrib proti domu.» Beseda je dala besedo in pogovor je kmalu stekel o prvi svetovni vojni, ko je bilo pri Banih slišati zamolklo in strašno bobnenje topov na goriški fronti. Moški so bili povečini v vojski, doma na vasi so ostali le starci, ženske in otroci. Trda je takrat predla Banovcem. Splošni bedi in pomanjkanju se je pridružila še avstrijska konjenica, ki se je utaborila pri Banih. Na tisoče konjskih kopit je pomendralo vso travo, uničilo polja, izrulo sleherno koreninico, da je ostalo le malo za pod zob. Tudi drugim vasem in celo meščanom se ni godilo bolje. Marija Ban se še živo spominja «Trieštinov», ki so prihajali pozimi k Banom in stikali po gmajnah za konjskimi mrhovinami. Po vojni je začelo tudi kmetijstvo propadati, čeprav so najbolj žilavi kmetje vztrajali tja do petdesetih let. Banovci so raje šli v mesto, na gradbišča in v tovarne, kjer zaslužek ni bil veliko lažji, je pa bil vsekakor bolj gotov. Iz vojne v vojno. Pogovor seveda ne more mimo druge svetovne voj- ne, ko se je slovensko ljudstvo z orožjem v roki in s tolikimi žrtvami otreslo nacifašističnega jarma. Pri Banih je bil položaj še posebno težaven, saj so imeli v vasi nemško garnizijo. Kljub temu pa je šlo veliko mož v partizane in kdor ni bil v gozdu, je delal na terenu za osvobodilno fronto. Nemci so seveda nekaj vohali, mreži aktivistov pa niso prišli na sled in vas ni bila požgana. VOJMIR TAVČAR (Nadaljevanje na 8. strani) Tekmovanje zborov «C.A. Seghizzi» Lep napredek (Nadaljevanje s 5. strani) ječasno napisali, to je pomladitve z novim pevskim naraščajem, se je tekmovanja udeležil tudi mešani zbor «Lojze Bratuž» iz Gorice. Ta je v svoje vrste pritegnil precejšnje število novih pevcev, zato ni mogel še doseči potrebne sproščenosti in se v izredno ostri konkurenci mešanih zborov tudi ni mogel prebiti v prvo polovico uvrščenih zborov; to je tudi razumljivo, če upoštevamo zelo visoko kvalitetno poprečje inozemskih m nekaterih italijanskih zborov, ki se približujejo oziroma celo prehajajo že v sam vrh. Razpolaga pa z lepimi glasovi in ima vse pogoje, da se razvije v dober zbor. Posebej pa moramo omeniti nastop zbora «M. Filej» na petkovem koncertu ob podelitvi nagrad za uspehe v polifonskem petju. Tu smo občutili pravo sproščenost pevcev: zbor je pritegnil tamkajšnjo in inozemsko publiko (številne pevce inozemskih zborov in drugih glasbenih delavcev) k intenzivnemu poslušanju z muzikalnim tenkočutjem grajene Mirka Fileja «Nekje v gorah» in Antona Foersterja «Večerni ave». Zbor je zvenel ubrano, dovolj homogen v sestavnih glasovih, ki so se disciplinirano podrejali dirigentovi poustvarjalni volji. Iz Jugoslavije so se tekmovanja v Gorici udeležili trije zbori: moški zbor italijanske narodne skupnosti «Lino Mariani» iz Pulja, Ženski zbor z Jesenic in mešani zbor «Svetozar Markovič» iz Novega Sada. Za prvega velja isto, kar smo svetovali zboru «Vasilij Mirk»: glasovne osvežitve z mladimi pevci in več nadaljnje glasovne izobrazbe. Več uspeha je zbor pokazal v ljudski glasbi, kjer je zasedel četrto mesto, kar je vsekakor uspeh. Ženski zbor z Jesenic bo moral veliko več dela posvetiti vokalno - tehničnim problemom, če bo hotel doseči večjo homogenost v glasovih, zvočno uravnovešenost celote, večjo stabilnost v intonaciji; pomanjkljivosti v tem so bile očitne zlasti na nastopu v polifonskem petju. Boljši uspeh je zbor dosegel v ljudskem petju in zasedel četrto mesto. Zboru bi za v bodoče priporočali temeljitejše priprave v navedenem smislu in stremljenja po dognanejših interpretacijah. Kajti treba se je spopadati z rastočo ravnijo mednarodnih tekmovanj. Nastop zbora iz Novega Sada je popravil vtise o ravni jugoslovanskega zborovstva, ki ga v zadnjem času sorazmerno šibki zbori niso prikazovali v pravi luči. Čeprav je obvezna pesem bila nekam ohlapno oblikovana — izrazito polifonsko pisana dela namreč marsikateremu jugoslovanskemu zboru ne «ležijo» — je zbor izrazno moč pokazal v Mokranjčevi «He-ruvinski pesmi», zlasti pa v Marka Tajčeviča «Vospojte». Če izvzamemo nekaj malih neskladnosti ritmične narave, je zbor zvenel dovolj ubrano in intonančno čisto: ima pa pogoje za dosego še večje homogenosti in enotnosti v delovanju. Če bi interpretacija obvezne pesmi dosegla v reliefnejšem oblikovanju linij bolj plastično zgrajeno celoto in če bi nekoliko razvlečena sredina Taj-čevičeve skladbe ne popustila v intenzivnosti, bi utegnil zasesti višje od četrtega mesta, kar pa spričo ostrine tekmovanja predstavlja vsekakor zelo dober uspeh, škoda, da je zbor v ljudskem petju zgubil pravico do tekmovanja, ker je po pravilih tekmovanja z Mokranjčevo X. rukovetjo prekoračil čas oziroma dolžino skladbe, ki je po propozici-jah dovoljena največ do pet minut, ženski del tega zbora pa je prejel resnično priborjeno drugo nagrado za odlično izvedeno pesem Miloje Milojeviča «Muha in komar», za Ivana Matetica - Ronjgova «Čače moj», čeprav ni zazvenela v svojem pristnem zvoku in barvitosti, kajti pisana je za mladinski zbor. Kot taka je največ ohranila od izvirnosti prva pesem. Sicer pa jih je zbor skrbno in učinkovito izoblikoval. Med obveznimi pesmimi tudi letos ni prišlo do povsem srečne izbire. Za visok nivo mednarodnega kon-kurza je bila edina kvalitetno sprejemljiva in v zborovskem smislu dobro postavljena skladba Majski večer (Sera di maggio) tržaškega skladatelja Via Levija, ki nudi v njej zaznavne umetniške vrednote. Organizacija gre vedno boljšo pot in so organizatorji s svojo zavzetostjo in nemalo požrtvovalnim delom tudi po tej strani prispevali k vedno pomembnejši mednarodni pevski manifestaciji v osrčju Evrope in kateri bi lahko tudi slovensko zborovstvo posvetilo več pozornosti In skušalo doprinesti svoj boljši del. Prepletanje starega in novega: sodobno poslopje in star vodnjak, na kakršne naleUmo v domala vseh naših vaseh Veljaven od 30. septembra do 6. oktobra 1973 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Napeto ozračje v srčnih zadevah. Prišlo bo do neljubega spora. Ne razburjajte se za vsako malenkost. V poslovnih zadevah boste imeli več sreče kot doslej. Pazite na zdravje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Spoznali boste simpatične osebe, s katerimi boste imeli zanimive pogovore. Slednje vam bodo prinesle nekaj kor'sti tudi v poslovnih zadevah. Z ljubljeno o-sebo bodite bolj potrpežljivi. Živčnost. DVOJČKA (od 21. 5-do 22. 6.) V poklicnem delu ugodne razmere in sporazum z delovnimi tovariši. Treba bo paziti na vsak korak. Razburljivi doživljaji in napeto ozračje v srčnih zadevah. Prehladili se boste. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Na delovnem področju boste morali biti bolj odločni, in če boste hoteli doseči začrtane programe, bo treba zavihati rokave. Vaša ljubosumnost vam bo pokvarila program. Potrebni st« po-«tka. x----». LEV (od 23. 7. do A, A 22. 8.) Vaš poslovni t J uspeh bo odvisen od J važnega pogovora, ki ga boste imeli v teh dneh. Priporočljivo bi bilo, da se temeljito pripravite nanj Ljubljena oseba vam bo veliko pomoč. Možno potova- DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V pcklic-I nem delu boste nale- I teli na ovire, ki jih boste z lahkoto odpravili ter si pridobili simpatije predstojnikov. V srčnih zadevah bo ozračje^ napeto in prišlo bo do spora. Zdravje dobro. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Dobro bi bilo, če bi poslušali nasvete starejših 'n bolj izkušenih ljudi. Naloga, ki jo morate opraviti, ni tako enostavna. Dobri odnosi z družino in prijatelji. Glavobol. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Z mar Ijivostjo in točnostjo | boste uspeli uresničiti načrte. Tudi v srčnih zadevah boste že-lepe uspehe, toda otresti se boste morali ljubosumnosti. Pazita na prepih. (X) STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) V poslovnih zadevah boste še precej spretni, vsakodnevne stvari pa vas bodo nekoliko vznemirjale, ker se bodo zavlačevale. Nova srečanja bodo spremenila vaše programe. Kratko potovanje. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Čaka i K i vas naP°rria *n pre' ) cej zapletena nalo- » N*] ga, s katero se bo- 'S ste dokončno uveljavili, če jo boste speljali do kraja. Privlačujejo vas ljubezenske dogodivščine. Zdravje odlično. ___ VODNAR (od 21. I- / a \ do IS. 2.) Napeto o-i T i zračje s sodelavci in ’ fl / predstojniki vas bo v J razburilo tako, da bo v ^ ste morali važne za deve pust M ob strani. V srčnih zadevah boste končno sprejeli važen ukren živčnost. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V poklicnem delu boste dosegli I’ 1Š priznanje in se boste lahko neko'iko od dahnili, toda le za kratek čas. Razni dogodki bodo utrdili vaše mnenje o ljubljeni osebi. 11.00 12.00 12.30 13.00 13.25 13.30 14.00 15.00 16.45 17.15 17.45 18.00 18.10 19.05 19.20 20.30 21.00 22.15 23.15 16.00 21.00 21.20 22.20 23.10 NEDELJA, 30. SEPTEMBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL MASA Prenos iz genovske katedrale NABOŽNA ODDAJA NEPOZNANI SVET F'rva epizoda Plava olimpiada (Sicilija) SKRIVNOSTNA VESOLJSKA LADJA Slikanica, ki sta jo pripravila Hanna in Barbera Vremenska napoved DNEVNIK KMETIJSKA ODDAJA NEPOSREDEN PRENOS ŠPORTNEGA DOGODKA Napoved časa Program za otroke PIKA NOGAVIČKA Po romanu Astrid Lingree (13. nadaljevanje) Odhod DVA MLADA BANDITA Igrajo: Gino Calca, Walter in Luigi Martini 90. MINUTA Rezultati nogometnega prvenstva DNEVNIK GLASBENA ODDAJA Oddajo predstavljata Mike Bongiomo in Rosanna Vaudetti Napoved programa za cel teden PRENOS ENE NOGOMETNE TEKME Napoved vremena DNEVNIK VESELA VDOVA Televizijska priredba Drugi del V glavnih vlogah: Catherine Spaak, Johnny Dorelli, Gianrico Tedeschi, Bice Valori, Carlo Croccolo, Aldo Fabrizi itd. ŠPORTNA NEDELJA DNEVNIK Napoved vremena DRUGI KANAL NEPOSREDNI PRENOS ŠPORTNEGA DOGODKA DNEVNIK NOCOJ V EVROPI Peto nadaljevrnje ŠVEDSKA Oddajo vodi Daniele Piombi Danes zvečer so na vrsti Švedi, da nam pokažejo, na kak način se zabavajo. Oblika, s katero skušajo to dosegati, je — kot v prejšnjih nastopih — zabavna predstava. Obenem se ustvarja tudi ugodna priložnost, da se italijanski gledalec loti ustrezne prime-jave. Današnja oddaja je naslovljena «Lite Sopor». Dobesedno prevedeno pomeni to majhne odpovedi: v tem je nekakšen ključ obeh predstav, kj jih bomo gledali, od katerih je zadnja bila nagrajena na zadnjem festivalu v Mont"euxu. Njuna avtorja in hkrati izvajalca sta danes najbolj znana švedska komika: Struever in Aeberg. Da bi sama predstavila to prireditev, sta tudi sprejela vab' lo in prišla v Italijo. Pojasnila bosta, kako, kje in zakaj se poraja njuna komičnost. V tej točki nastopa tudi ženska: Lilli Linford, ki je prav za to svojo vlogo tudi prejela v Montreuxu prvo nagrado. Poleg obeh avtorjev in izvajalcev, sodeluje v tej oddaji še Gunnar Kummlien Slikarska razstava v M;lanu SEICENTO LOMBARDO NAPOVED PROGRAMA ZA CEL TEDEN PONEDELJEK, 1. OKTOBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 POLJUDNA ZNANOST Šport za vsakogar: KOLESARSTVO Oddajo pripravil Salvatore Bruno 13.00 TO JE MOJ SVET Prva epizoda ČLOVEK SE UPRE V glavnih vlogah: William Windom, Joan Hotchkis, Use Geritsen 13.25 Napoved vremena 13.30 DNEVNIK 17.00 PROGRAM ZA NAJMLAJŠE SPEEDY GONZALES Risanka 17.30 Napoved časa DNEVNIK 17.45 PROGRAM ZA OTROKE Okrog sveta v 7 TV KANADA Prva oddaja Kainova zemlja 18.45 KNJIŽEVNE NOVOSTI 19.15 POLJUDNA ZNANOST 19.45 ŠPORT Ital. kronike Danes v parlamentu Napoved vremena 20.30 DNEVNIK 21.00 Gerard Philipe: GLI ORGOGLIOSI Film je režiral Yves Alleg-et, v glavnih vlogah pa Igrajo Gérard Ph'lìpe, Michèle Morgan, Victor Manuel Mendoza. Carlos Lopez Monriezuma, André Toffel, Arturo Šoto Range! Delo je posneto po originalnem tekstu Sartrea. V njem nasto pa znani, prerano umrli francoski igralec Philippe Gerard Igra vlogo mladega zdravnika, Georgesa, ki osamljen živi v mehiški v?si, katero uničuje neznosna vroč'n a in je na tem. da propade. OpustO je svoj poklic in se predal alkoholu. Sku ša se prilagoditi vsem vrstam kompromisov, pri čemer se ne odreka nizkotnim uslugam. V bistvu je razlog za ta propad ker ga grize vest zaradi smrti žene, na kar skuša pozabiti, tako da živi na najbolj nizkoten načm. V vas pride nato par, Tom in Nellie. Mož .je bolan in kmalu nato umre, med prebival ci pa se razširi bolezen, ki ga je ugonobila. Tako ostane Nelbe «•»ma in spozna Georgesa. Kmalu odkrije, kaj je vzrok nje g-ve drame in se vanj zaljubi. Skuša ga rešiti. Geo-ges naj prej zavrača nieno pomoč, potem pa. ko ga vaški zdravnik, ki sam ne more biti kos epidemiji, pokliče na pomoč in pri- | sostvuje veliki bedi ljudi, počasi snet najde samega sebe in začenia vračati Nellie ljubezen. Poleg Gerarda nastopa v fil mu Michele Morgan, in sicer v vlogi Nellie. Kritiki so filmu, ko je bil predvajan na festivalu v Benetkah 1953, očitali nekatere ekscese realzma, zlasti pa neupoštevanje nekaterih simboličnih namenov Sartrea. ki je z bolezensko epidemijo skušal prikazati mor-ino bolezen nastopajočih oseb 29M) FTT MCKE PREMIERE 23.00 DNEVNIK Danes v parlamentu Vremenska vamved DRUGI KANAL 21.00 DNEVNIK 21.20 SREČANJA Eno uro s Francescom Messine 22.20 BALET LABODJE JEZERO Glasba Petra Hjiča Čajkovskega 23.15 V evroviziji iz Španije - (Barcelona) Košarka ITALIJA — JUGOSLAVIJA TRST A 8.15, 13.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 10.15 Poslu šali boste; 11.15 Mladinski oder; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Nepozabne melodije; 13.30 Glasba po željah; 15.30 Radijska drama; 17.00 šport in glasba; 18.00 Glasba na temo; 18.45 Jazzovki koncert; 19.25 Zgodovina ital. popevke; 20.00 Šport: 20.30 Sedem dni v svetu; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Za bavna glasba. TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Deželne kronike; 9.10 Lahka glasba; 10.00 Maša; 11.00 Ljudski napevi; 12.40 Deželne kronike: 14.00 šport. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 20.30, 2.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Orkester Mancini; 9.30 Glas-beno-govorni spored; 10.15 Orkester Baiardi; 10.30 Orkester J. Loss; 11.15 Od melodije do melodije 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 13.00 Lahka glasba; 14.00 Dogodki in odmevi; 15.00 Plošče; 16.30 Popevke; 17.00 Sosednji kraji in ljudje; 17.20 Zabavna glasba; 17.35 Glasba po željah; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Orkester N. Can-dler; 19.15 Na športnih igriščih; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Orkestri; 22.00 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00, 23.00 Poročila: 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.15 Orkestri; 12.00 Plošče; 12.20 Hit parade; 14.00 Plošče; 16.00 Popoldan z Mino; 17.20 Program z Ginom Bramierijem; 18.15 Kon- cert; 19.00 Popevke; 19.30 Plošče; 20.20 Nabožna oddaja; 20.25 «Andata e ritorno»; 21.15 Sergio Mendes; 21.45 Koncert; 22.15 Radijska priredba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 16.55, 18.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11:00 Glasbeno-govorni spored; 12.30 Program z A. Tie-rijem; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 «Alto gradimento»; 14.00 Film in glasba; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 «Supersonic»; 17.00 Šport in glasba; 18.15 Violinist J. Venuti; 18.40 Glasbeni program; 20.10 Operni koncert; 21.35 Najnovejše ital. popevke; 22.10 Glasba v večeru; 23.05 Lahko noč Evropa. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Glasba na orgle; 11.35 Baletna glasba; 12.20 Operne skladbe; 13.00 Folklora; 13.30 Bach, Brahms; 14.40 Koncert violinistov D. in I. Ojstrakha; 15.30 Radijska priredba; 17.30 Griegova glasba; 18.00 Literarna oddaja; 18.30 Jazz; 19.15 Vsako večerni koncert; SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00. 14.00, 15.00 17.00, 22.00 Poročila; 6.00 Jutranja kronika; 6.50 Danes za vas; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.45 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi boja in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.15 Zabavna glasba; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Orkestri zabavne glasbe; 14.30 Humoreska tedna; 15.05 Operne melodije; 15.30 Nedeljsko športno popoldne; 18.00 Radijska igra; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.40 Vedre note; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni cocktail. TRST A 7.15, 8.15. 13.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, kljiževnost in prireditve; 18.30 Orkester; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Jazzov ska glasba; 20.00 športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22:15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 12.15 in 14.30 Deželne kronike; 15.10 Tradicije in folklora; 16.20 Glasba deželnih avtorjev; 19.30 Deželne kronike. KOPER 6.30, 7.30, 10.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30, 22.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Filmska glasba; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Glasbena oddaja; 11.15 Od melodije do melodije; 11.30 Orkester Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.10 športni ponedeljek; 14.40 Plošče; 15.40 Otroški kotiček; 16.40 Orkestri; 17.40 Zabavna glasba; 17.45 Športni pregled; 18.50 Zabavna glasba; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Operne skladbe; 22.00 Popevke; 22.35 Veliki interpreti. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 17.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 četrti program; 13.20 Hit parade; 14.00 Popevke; 15.10 Program za mladino; 17.05 Sončnica; 18.55 Lahka glasba; 19.10 Ekonomska oddaja; 19.25 Plošče resne glasbe; 20.20 «Andata e ritorno» z O. Vanoni; 21.15 Literar- na oddaja; 21.45 Simf. koncert; 23.00 Danes v parlamentu. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 19.30, 22.30 Poročila; 7.40 Pevci 'ahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Sodobne ital. popevke; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče: 15.00 N. Machiavelli — življenje in delo: 15.40 Glasbeno govorni program; 17.35 Posebne reportaže; Ì7.50 Telefonski pogovori; 20.10 Opravljivci; 20.50 «Supersonic»; 22.45 Eurojazz 1973; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Haendlove suite; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.10 Glasba skozi čas; 13.30 Grétry, Du Pont, Bartok; 14.30 Zborovska glasba; 15.00 Plošče resne glasbe; 16.10 O-perne skladbe; 17.20 Debussyjeve skladbe; 18.15 Lahka glasba; 18.45 Kulturna oddaja; 21.30 Radijska priredba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 17.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.00 Jutranja kronika; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.40 Zabavni orkestri; 11.20 Doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.15 Za bavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Zbori pojo; 14.30 Poslušalci čestitajo; 15.00 Dogod ki in odmevi; 15.40 B. Bjelinski: Divertimento; 16.40 Orkester G. Jouvin; 17.10 Zagrebški kvartet; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Pihalne godbe; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Operni koncert; 22.15 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 30. SEPTEMBRA DO 6. OKTOBRA NEDELJA, 30. septembra 8.25 Šentjernejski orkester in ansambel R. Mohorka; 9.00 Skrivnost morja, barvni film; 9.50 O-troška matineja; 10.15 Poročila; 10.20 Proslava ob 30-letnici priključitve Istre; 12.00 Kmetijska oddaja; 12.50 TV kažipot; 14.50 Pihalni orkester; 15.25 Košarka: Jugoslavija — Bolgarija; 16.45 Knjiga išče bralca; 17.45 Poročila; 17.50 «Jutri bom jokala», celovečerni film; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.35 Glasbena oddaja; 22.05 športni pregled; 23.35 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.45 Serijski risani film; 20.15 Kanal 27, informativna oddaja; 20.30 Zgodba o Ester Costello, barvna oddaja; 22.00 Jazz. PONEDELJEK, 1. oktobra 9.10 Odprta univerza; 9.40, 11.00, 14.50 in 16.10 TV šola; 10.30 in 15.40 Angleščina; 17.45 F. M. Milčinski: Butalci; 18.15 Obzornik; 18.30 Enciklopedija živali, barvni film; 19.00 Mladi za mia de; 19.45 Barvna risanka; 2.00 Dnevnik; 20.35 D. Jovanovič: Av ‘nstop, igra: 2130 Kulturne dia gonale; 21.55 Barcelona: Evropsko prvenstvo v košarki: Italija — Jugoslavija; 23.30 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Ray Anthony Show, glasbena oddaja; 21.20 Ubijalski kit, film; 22.00 Košarka: Jugoslavija — Italija, prenos v barvah. TOREK, 2. oktobra 9.35, 11.00, 16.00 TV šola; 10.40 in 15.35 Nemščina; 15.55 TV vrtec; 17.45 B. čopič: «Noge v zlatu, glava v blatu; 18.00 Obzornik; 18.15 Torkov večer: Marc Oge-ret; 18.50 Cvetje zla; 19.15 Sred-njebosanski rudniki; 19.45 Barvna risanka; 20.00 Dnevnik; 20.35 Mi med seboj; 21.35 F. M. Dostojevski: Bratje Karamazovi, nadaljevanka; 22.25 Glasbena medigra; 22.45 Barcelona; Košarka: Jugoslavija — Francija; 23.30 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 «Ne ubijaj!», celovečerni film; 22.00 Košarka: Jugoslavija — Francija, prenos v barvah. SREDA, 3. oktobra 8.20, 11.00 TV šola; 16.40 Otroški snored: 16 55 Zasedanje sploš- nega zbora skupščine SRS ob 30-letnici zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju; 18.25 Na sedmi stezi; 18.45 Arhitektura in družba; 19.20 Kaj hočemo; 19.45 Kozmetično ogledalo; 20.30 Dnevnik; 20.35 «Z mačetami v napadu», film; 22.10 Glasbeni nokturno; 22.25 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Nogomet: Mednarodno srečanje; 22.15 Narodna glasba. ČETRTEK, 4. oktobra 9.35 in 14.45 TV šola; 11.00 in 16.00 Francoščina; 17.40 J. Blei-weis: «Bob iz Kranja»; 18.15 Obzornik; 18.35 Nemi film; 19 00 Skriti svet, barvni film; 19.45 Barvna risanka; 20.00 Dnevnik; 20.25 Kam in kako na oddih; 20.40 Četrtkovi razgledi; 21.30 A. Ingolič: «Mladost na stopnicah», nadaljevanka; 22.00 Poročila; 22.05 Barcelona: Košarka. koprska barvna tv 17.55 Barcelona: Košarka, pol finale; 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Zamenjava straže, celovečerni film; 22.00 Človek vital la raux, film: 22.30 Košarka PETEK, 5. oktobra 8.25 in 14.35 TV šola; 11.00 in 16.10 Angleščina; 17.55 Mežiški pomagači, glasbena igra; 18.40 Rekreacija; 18.50 Za boljši jezik; 19.05 Kratek film in naš ekran; 19.45 Barvna risanka; 20.00 Dnev nik; 20.35 A. Dumas: «Trije mu šketirji», zadnje nadalj.; 22.10 XXI. stoletje; 22.35 Dnevnik. koprska barvna tv 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.35 Vojna in mir, I. del; 21.25 Glasbena oddaja; 22.00 Košarka: finale. SOBOTA, 6. oktobra 9.35 in 11.00 TV šola; 17.15 Va terpolo: Mladost — Mornar; 18.05 Obzornik; 18.20 Dektari, serijski film; 19.15 Igralec je igralec; 19.45 Barvna risanka; 20.00 Dnevnik; 20.35 Skrivnosti morja: film; 21.30 Starinarja, film; 21.55 Barcelona: Košarka, finale. koprska barvna tv 14.30 Lahka atletika; 19.45 The Monkees, glasbena oddaja; 20.15 Poročila; 20.30 Nevarna steklenica, lim; 21.20 «La vera Romagna», narodna glasba: 22.00 Košarka: finala PRED DANAŠNJIM ZAČETKOM TEKMOVANJA V 2. NOGOMETNI AL Pet naših ekip v boju za točke Tržaško bodo zastopali Primorje. Zarja, Breg in Vesna, Goriško pa Juventina V nogometnem prvenstvu 2. amaterske lige bodo v skupini E nastopale štiri slovenske enajsterice s Tržaškega (Breg, Primorje, Vesna in Zarja) ter ena z Goriškega (Juventina iz Štandreža). Za prvenstvo vlada med navijači naših klubov veliko zanimanje in prav zato posredujemo sezname i-gralcev naših enajsteric za sezono 1973/74. BREG TRENER: Severino Kozina. 'VRATARJA: Pavento, Rapotec. BRANILCI: Rodela, Slavec, Sa-xida. Posega. KRILCI: Manfreda, Gombač in ; Petaros. 'ZVEZE: Race, Mahnič, Poropat. NAPADALCI: Samec, Grahonja, Kermac, Strnad. PRIMORJE TRENER: Ottavio Vatta. VRATARJI: Štoka, Rocco. BRANILCI: Visintin, Suber, Stre-kelj, Bezin, Versa. KRILCI: Vatta, Trampuš, Buka-vec V., žužič, šegina. ZVEZE: Drioli, Prašelj, Husu G., Tomizza. ■ NAPADALCI: Barnaba, Bolcich, Rustja, Sugan, Fornazaris in Lipott. VESNA TRENER: Renato Košuta. VRATARJI: Tence R., Tretjak. BRANILCI: Verzier, Botti, Sul-čič F. KRILCI: Tence S., Skrem, Zudi-ni S., Di Candia, Germani. ZVEZE: Valente, Zudini G.,- Bor-tolotti. NAPADALCI: Kelemenich, Caha-ri ja, Švab, Tence B., Košuta Z. ZARJA TRENER: Mario Turco. VRATARJI: Babuder, Turco. BRANILCI: Komar in Krizman-čič S. KRILCI: Marc D., Krizmančič V. in Žagar. ZVEZE: Primožič, Bon, Marc R. in Metlika. NAPADALCI: Grgič B., Bessi, Kalc, Ražem, Rismondo. B. R. Prilagamo tudi koledar, ki je za prvi del prvenstva tak: 1. KOLO (30. 9. 73 — 15.00) Primorje — Stock Muggesana — Duino Libertas — Flaminio Fossalon — S. Anna flnter S. Sabba — Audax Zarja — Juventina ___________ Breg — Campanelle Vesna — Edera , 2. kolo (7. io: rar' Duino — Inter S. Sabba Juventina — Libertas Flaminio — Primorje Stock — Vesna Campanelle — Muggesana S. Anna — Breg Edera — Zarja Audax — Fossalon 3. KOLO (14. 10. 73) Primorje — Edera Muggesana — S. Anna Libertas — Stock Fossalon — Duino Inter S. Sabba — Campanelle Zarja — Flaminio Breg — Audax Vesna — Juventina 4. KOLO (21. 10. 73 — 14.30) Duino — Vesna Juventina — Breg Flaminio — Muggesana Stock — Fossalon Campanelle — Libertas S. Anna — Zarja Edera — Inter S. Sabba Audax — Primorje 5. KOLO (28. 10. 73) Primorje — S. Anna Muggesana — Edera Libertas — Audax Fossalon — Campanelle Inter S. Sabba — Juventina Zarja — Duino Breg — Stock Vesna — Flaminio 6. KOLO (4. 11. 73) Duino — Breg Juventina — Fossalon Flaminio — Inter S. Sabba Stock — Zarja Campanelle — Primorje S. Anna — Vesna Edera — Libertas Audax — Muggesana 7. KOLO (11. 11. 73) Primorje — Duino Muggesana — Juventina Libertas — S. Anna Fossalon — Flaminio Inter S. Sabba — Stock Zarja — Audax Breg — Edera Vesna — Campanelle 8. KOLO (18. 11. 73) Duino — Libertas' Juventina — Primorje Flaminio — Breg Stock — Muggesana Campanelle — Zarja S. Anna — Inter S. Sabba Edera — Fossalon Audax — Vesna 9. KOLO (25. 11. 73) Duino — Flaminio Primorje — Breg Stock — Juventina Campanelle — S. Anna Libertas — Muggesana Fossalon — Zarja Inter S. Sabba — Vesna Audax — Edera 10. KOLO (2. 12. 73) Muggesana — Fossalon Juventina — Campanelle Flaminio — Audax, S. Anna — Stock Edera — Duino Zarja — Libertas Breg — Inter S. Sabba Vesna — Primorje 11. KOLO (9. 12. 73) Primorje — Inter S. Sabba Muggesana — Zarja Campanelle — Stock Fossalon — Libertas S. Anna — Juventina Edera — Flaminio Audax — Duino Breg — Vesna 12. KOLO (16. 12. 73) Duino — S. Anna Juventina — Edera Flaminio — Campanelle Stock — Audax Libertas — Breg Inter S. Sabba — Fossalon Zarja — Primorje Vesna — Muggesana 13. KOLO (6. 1. 74) Muggesana — Inter S. Sabba Juventina — Audax Stock — Duino Campanelle — Edera Libertas — Primorje Fossalon — Breg S. Anna — Flaminio Zarja — Vesna 14. KOLO (13. 1. 74) Duino — Juventina Primorje — Fossalon Košarkarsko ekipo Bor B so na letošnjih 13. SŠI sestavljali tekmovalci, kL sa .sicer ukvarjajo z odbojko, a so kljub temu zaigrali presenetljivo uspešno Težave z novincem Nastop Kopra v petem kolu slovenske lige bo šel v kroniko kot eden izmed slabših. Bojazen, da bodo Koprčani podcenjevali nogometaše novinca iz Šmartnega se je izkazala kot upravičena. Po dveh u-spelih nastopih je namreč začelo koprsko moštvo tekmo dokaj lagodno in na pol že prepričano v novi točki. Tak pristop k igri jim je prinesel težave, ki pa k sreči niso imele hujših posledic. Prvi polčas je minil brez golov, dobrih dvajset minut po odmoru pa so gostje povedli. Kopru se ni obetalo nič dobrega, saj je bil konec tekme že pred vrati. Takrat se je koprski napad le razigral in preko Dobrina ter Morata zabil odločilna gola v 78. oziroma 82. minuti. Brez slabih predstav ne gre, važno je le, kako se končajo. Ekipi Kladivarja in Izole, po četrtem kolu moštvi prvouvrščenega oziroma zadnjeuvrščenega kluba, sta remizirali in tako pokozali na veliko izenačenost letošnje slovenske lige, saj ni moštva, ki bi ga že odpisali ali mu prisodili prvo mesto. Osvojena točka je za Izolčane v tem kritičnem obdobju izrednega pomena, čeprav je le za malenkost izboljšala položaj na lestvici. Žal, je ob,, temt uspehu,-.veselje nekoliko —----------------- ■ | - - --------------------- j . lil. I IJl I » ll ■ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii v - c-- » 5 l' h IjJSvinVd' •ip er o** ' i ' ''■»“k ~m T A 'irzr -m’T vA im mnarT A ~m~ ~w v Flaminio — Stock Inter S. Sabba — Zarja Edera — S. Anna Audax — Campanelle Breg — Muggesana Vesna — Libertas • 15. KOLO (20. 1. 74) Muggesana — Primorje Juventina — Flaminio Stock — Edera Campanelle — Duino Libertas — Inter S. Sabba Fossalon — Vesna S. Anna — Audax Zarja — Breg NOGOMET POKAL MARŠALA TITA Visoka zmaga Vozil Vozila — Adria 4:1 Gledalcev: 300. Pokalna nogometna tekma II. kola goriške nogometne podzveze. Sodnik: Pahor (Nova Gorica). VOZILA: Vuk, Trpin, Žižmond, Korpar, Bučan, Pikula, Marušič, Gulin, Klanjšček, Pini (Kavčič), Leban. ADRIA: Silič, Marvin, Gulin, Iv-čev, Cotič, Benedetič, Rupnik, Jerončič, Bagi, Saksida, Černe. STRELCI: Klanjšček, Marušič, Leban za Gorico in avtogol Cotiča. Za Adrio Rupnik. Tekma se je odvijala v izredno slabem vremenu, saj je ves čas deževalo, tako da igralci obeh moštev niso uspeli pokazati vsega tistega, kar znajo. Kljub vsemu pa so bili domačini za razred boljši nasprotnik in bi lahko zmagali še z večjim rezultatom kot so sicer. Trener Mladenovič je dal navodila i-gralcem naj čimbolj napadajo vrata gostov in to so v 1. delu igre tudi izpolnili, saj so kar štirikrat premagali vratarja gostov. Gosti iz Mirna so sicer poskušali s hitrimi protinapadi zmesti domačine, toda to jim ni uspelo ker so bili le ti vedno na mestu. V 2. delu pa je igra postala povsem enakovredna samo v prvih minutah, prav v tistem obdobju, ko bi lahko gostje rezultat znižali. Domačini so se le znašli, a dosežka niso mogli doseči; to je uspelo gostom samo minuto pred koncem in rezultat so znižali na 4:1. Rajmund Kolenc Skavti so se morali v košarki na letošnjih 13. SŠI zadovoljiti s 4. mestom LETOS POLETI V VRATIH POD TRIGLAVOM Na tečaju za planinske mladinske vodnike SPB Tečajniki so morali-obdelati dokaj obširno in zahtevno snov Zelo sem bil zadovoljen, ko mi je predsednica Slovenskega planinskega društva Trst, dr. Sonja Mašera predlagala, da bi se udeležil tečaja za mladinske vodnike, ki ga organizira vsako leto Planinska zveza Slovenije v Vratih. Ponudbo sem z veseljem sprejel, kajti že več let seznanil s programom in nam želel mnogo uspeha. Vseh tečajnikov je bilo 32. Prišli so iz vseh krajev Slovenije, največ jih je prišlo iz Štajerske, SPDT pa sem predstavljal samo jaz. žal, je tečaj trajal samo teden dni, kar je bilo veliko premalo ža program, ki ga je na- hodim v gore in sem si vedno že-1 meravalo vodstvo izpeljati. Dnevni lei postati vodnik. Sredi julija smo se vsi tečajniki zbrali v Vratih. Vreme je bilo grdo in deževno, zato smo vsi tičali v Šlajmerjev! koči, nedaleč od A-Ijaževega doma. Tu smo se med seboj spoznali, nakar nas je pozdravil vodja tečaja Franjo Kopač, nas «iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiimniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiib PRIMORSKI NOGOMETAŠI V SLOVENSKIH LIGAH Dva tisoč gledalcev v Mirnu Remi Izole z vodečo ekipo - Koper med prvimi - V derbijih zmage Vozil, Primorja in Jadrana DHUGE VESTI .l, OSMI STRANI ■•i::!!!":: SPORT NA ZNAMKAH AVSTRIJA Avstrija je izrazito gorska država; zaradi tega tudi znamke s športno tematiko prikazujejo posebnost te majhne dežele. Priložnostne avstrijske znamke prikazujejo, razen dveh izjem, samo dogodke, ki so se odvijali na avstrijskem ozemlju. Poštna uprava prve avstrijske republike je izdala dve seriji: leta 1933 so izšle ob priliki kongresa svetovne smučarske zveze štiri znamke, ki nam prikazujejo razne zim- mm j slogu, ki je že zdavno padel v po- znamka — olimpijski krogi in lo-■ žabo. Te znamke so bile naprodaj ! vorova vejica. Ob priliki zimskih po dvakratni nominalni ceni in raz- ] iger, ki so bile leta 1963 v Inns-lika se je stekala v poseben sklad brucku, pa so izšle 4 znamke, na za mladino. katerih so prikazani razni športi. Leta 1936 je bilo v Innsbrucku kot na primer biatlon, bob, hokej mednarodno smučarsko prvenstvo. na ie<^u- Svetovni kongres mednarodne smučarske zveze leta 1936: razni trenutki belega športa ske športe. Zanimiva je znamka za . 50 gr., na kateri je upodobljen smučarski skakalec, vendar v starinskem Na treh znamkah so prikazani smuk, slalom in veleslalom, na četrti je pa upodobljen glavni trg avstrijskega mesta. Od leta 1938 do 1945 so bile v Avstriji v uporabi nemške znamke. Po vojni se je pa Avstrija zelo hitro vključila v mednarodne športne dogodke. Leta 1946 je bil na Dunaju na sporedu že tradicionalni konjski «Grand Prix» (izdane so bile štiri enake znamke — glavi dveh konj med tekom); isti dogodek je poštna uprava proslavila leto kasneje z eno znamko (60 plus 20 gr.), na kateri sta prikazana jahač in konj. Konjski športi so prišli v poštev še leta 1968 ob priliki stoletnice tekmovanja v mestu Freudenau. Izšla je 1 znamka — dva konja in jezdec med tekmovanjem. Na svoj račun so prišle tudi razne olimpijske igre. Leta 1948 je ob priliki iger v Londonu izšla znamka (olimpijski krogi in žara), dobiček pa je šel v korist olimpijskega komiteja. Leta 1952 (olimpijske igre v Helsinkih) pa je ponovno izšla ena Alpinizem je šport, za katerega navadno ni mesta, na znamkah, ker jè premalo popularen. In vendar ga je Avstrija proslavila leta 1957 (z znamko s himalajsko odpravo) in leta 1970 z znamko, ki prikazuje mladeniča med zasneženimi vrhovi. Leta 1958 je Avstrija organizirala v Badgasteinu svetovno prvenstvo v alpskem smučanju (izšla je znamka za 1,50 š.). Leta 1967 je bil Dunaj sedež svetovnega prvenstva v hokeju na ledu (znamka prikazuje poseg vratarja); leta 1968 pa je bila v Innsbrucku na olimpijskem stadionu zimska univerziada. Znamka Dunajski «Grand prix» elitna prireditev leta 1947 (levo). Mednarodni kongres lovske zveze: skoraj izumrli divji petelin (desno) za 2 š. prikazuje stilizirane športne objekte z napisom FISU. Avstrijska poštna uprava se je spomnila še na druge važne dogodke. Leta 1959 je bil na Dunaju mednarodni lovski kongres. Na štirih znamkah so prikazane razne redke divje evropske živali, kot na primer divji petelin ali jelen. Znamke so zelo lepe in spominjati bi morale človeka na naravna bogastva, katere bi morali zavarovati pred popolnim uničenjem. Na Dunaju je bil leta 1965 4. festival v telovadbi: na dveh znamkah so prikazani telovadci s palico in z bobenčkom. Omeniti moramo še štiri serije, ki niso vezane na noben športni dogodek, ampak hočejo le prikazati sodobne športe: leta 1959 so izšli, seveda prikazani na znamkah, sledeči športi: tek, odbojka, vaja na konju z ročaji; leta 1971 je pa izšla znamka posvečena metalcem kladiva, ki je ena redkih znamk, ki prikazuje težko atletsko panogo. Leta 1970 je pa izšla še ena znamka, na kateri je prikazan tek čez zapreke. Avstrijski gorski potoki so še vedno zelo čisti in polni rib. Zaradi tega je v tej državi zelo razvit športni ribolov. Leta 1971 je izšla znamka za 2 š. na kateri je upodobljen ribič v deročem potoku. manjše zaradi dveh izključenih igralcev (Bučarja in Lokasa). Po remiju Kladivarja se je na vrhu nabralo kar pet ekip s sedmimi točkami, tako da je podoba o favoritih še naprej zameglena. Med vodečo peterico imata najboljšo razliko v golih Slavija in Slovan, najslabšo pa Koper, ki je zato peti. V šestem kolu čaka Koprčane spet dolgo potovanje, namreč v Lendavo. Izola sprejema v goste nasprotnika, ki je za ta trenutek bržkone najbolj neugoden. Zmaga ji je sedaj tako rekoč življenjsko potrebna, toda u-gnati trboveljskega Rudarja, bivšega drugoligaša, le ni kar tako. Brez najboljšega strelca poraz V spektakularnem vzdušju, ki ga na naših igriščih redkokdaj doživimo, je bil od;gran goriški derbi med Adrio in Vozili. Padel je tudi rekord v obisku mirenskega igrišča, saj se je na njem zbralo dva tisoč ali še več gledalcev (prejšnji rekord: 1500 gledalcev na tekmi s Primorjem v lanski sezoni). Vozila so pritekla na igrišče kompletna, Adria pa oslabljena, brez svojega najboljšega strelca Kruna Klanjščka, ki je bil kaznovan s tremi tekmami ne-igranja, kar je glede na storjeni prekršek nenavadno visoko. Odsotnost *.-1____ _____jAIJ-V »U s: V-lLtfflVjK žilavega napadalca, ki j-e tudi ' od- Tolfnin pd'^rtaDzttpWédnih porazih ločil prijateljski derbi v avgustu, jé prepričljivo''zadnjK V' tem kolu si bistveno vplivala na probojnost mirenskega napada. V prvem polčasu Marušič je predstavljal nezaustav Ijivo oviro za obrambo Adrie, v kateri sta branilca, pa tudi ostali odpovedali. Kljub temu pa sta bila gola Goričanov nepotrebna, plod šolskih napak obrambe. Pri prvem je v začetni živčnosti neizkušeni vratar Silič, ki je sicer branil zelo dobro, prekasno stekel iz vrat, v 42. minuti pa je desni branilec Devetak na splošno začudenje potisnil žogo v lastno mrežo. Za Mirence ni bilo več dosti upov, ki pa so spet porasli, ko je po odmoru Jerončič znižal na 1:2. Sledilo je obdobje Addine premoči, ko so Mirenci skušali na vsak način izenačiti. Toda rezultat se ni spremenil na 2:2, marveč v 1:3. Ko so namreč v 83. minuti ostali v polju Adrie le Silič, Devetak in Marušič, se je slednji dokopal do žoge, ukanil oba in negotovosti je bilo konec. Tako so Novogoričani odnesli obe točki iz Mirna, kjer še niso izgubili prvenstvenega srečanja. Zgodilo se je podobno kot pred dvema letoma: pred prvenstvom je Adria nadigrala in visoko premagala Vozila, toda uspèh jo je preveč prevzel in v prvenstvu je bilo obratno. Od 0:3 na 4:3 V drugem derbiju, med Primorjem in Taborom v Ajdovščini, se je dogodil skoraj neverjeten preobrat. Sežančani so v začetku popolnoma zmedli domačine in do 40. minute povedli kar s 3:0 z goli Mo-žeta, Furlana in Živka. Bržkone nih- če ni več dvomil o zmagi Tabora. Toda nadaljnji potek je bil daleč od pričakovanega. Kotnik je že pred odmorom znižal na 3:1, Begič pa v 65. minuti • na 3:2. Potem se je igra malo umirila in zgledalo je, da Ajdovcem le ne bo uspelo več od Znižanja vodstva gostov, vendar je prišlo v zadnjih petih minutah do vrhunca vzburjenja. Kopatin je najprej izenačil, Blanuša pa še če-trt;č zatresel mrežo Tabora, za. ka terega je bil tak preokret prehudo breme. Sežančani prav gotovo ne bodo še dolgo pozabili te tekme, v kateri jim je bila zmaga (ali vsaj remi) tako kruto iztrgana iz rok. Tudi na take pretrese je seveda treba biti pripravljen. Drugič bi se jim kaj takega bržkone ne zgodilo. Res pa je tudi, da sta točki sedaj veliko bolj dobrodoM. L dovcen., ki so tako vsaj deloma popravili slab vtis s starta. Tretja zmaga Jadrana Najmanj razburljiv je bil derbi v Dekanih. Domačini so bili v prvem polčasu boljši in so tudi povedli z zadetkoma Furlanija in Prodana. Petnajst minut pred koncem so Tolminci znižali vodstvo domačinov, ki jim pa kaj več niso dovolili. Jadran je s tretjo zmago zavzel spet visoko mesto (drugo), medtem ko je namreč poleg Primorja pomagal tudi Usniar. ki je zmagal V Tržiču. So bila boljša Vozila, ki ’so' sru-' V^Akiedhilh1 •avèh"Kblih, ko bodo stvarila vrsto priložnosti. Posebno Tolminci , igrali doma z nepremočni- ma Savo (K) in Usnjarjem, bodo morali ..torej napeti vse sile. Današnje tekme Danes bodo tri naša moštva nastopila dotna, tri pa v gosteh. Primorje gostuje v Tacnu, Jadran na Vrhniki in Adria v Kranju (pri T¥i-glavd). Na Primorskem pa bodo nastopili: kranjska Sava v Tolminu, Tržič v Novi Gorici in LitBa v Sežani. Vozila bedo imela končno spet lažji nastop. Po treh napornih srečanjih, v katerih so osvojila maksimalno število točk, jim je sedaj odprta pot vsaj do jesenskega prvaka. Danes bodo Novogoričani prav gotovo držali pesti tudi za Sežanča-ne, ki se bodo spoprijeli z njihovim najhujšim nasprotnikom Litijo. Slednja je preteklo nedeljo pospravila pomembno zmago nad Triglavom. B. P. Športno društvo Sovodnje on ganizira' v okviru 13. športnih iger turnir v ženski odbojki in med dvema ognjema za moške, za goriško pokrajino. Vpisovanje in podrobnejša pojasnila pri Marku Cotiču. program pa je bil takšen: vstajali smo ob šestih, pol ure pozneje je bil zajtrk, nato do kosila predavanje in izpit iz snovi prejšnjega predavanja. Vsak drugi dan je bila na sporedu tura. Prva tura, ki smo jo opravili, je bila kratka in lahka. šli smo mimo Aljaževega doma, pod severno Triglavsko steno na ledenik, kjer smo se učili spuščanja po njem z uporabo vozlov in cepina. Druga tura je bila: Vrata - Sovatna - Kriški podi. Obiskali smo tudi Pogačnikov dom. Ta tura je bila zahtevnejša in daljša od prejšnje. Nazaj grede smo imeli ob poti sneg, kjer smo se učili hitre hoje po njem. Tretja tura je bila najdaljša, in sicer: Vrata - Kališče - bivak II. Tu smo se vadili plezanja po strmem pobočju s pomočjo vrvi. Mnogo snovi smo morali obdelati in opraviti tudi izpite, bodisi pismene kot ustne. Predmeti so bili tile: zgodovina planinstva, organizacija Planinske zveze Slovenije, spoznavanje gorstev, nevarnosti v gorah, orientacija, prva pomoč, favna in flora ter varstvo narave, o-prema, vremenoslovje, vplivi gora na človeka, metode in organizacija dela. Poudarek dela je bil bolj na praktičnem delu. Zato so skušali organizirati vsaj štiri izlete, kar pa je bilo nemogoče. Predavatelji so bili zelo dobro pripravljeni v predmetu, ki so ga predavali in so zelo upoštevali našo starostno stopnjo. Bili so nam zelo naklonjeni. Program je bil zelo zanimiv, poučen in vzgojen. Razdeljen je bil na tri skup*», ki so dale kot celota mlademu planincu osnovno znanje. V prvi skupini so bila tista predavanja, ki so seznanila mladega planinca z zgodovino našega planinstva in organizacijo, nato je sledila seznanitev z lepotami naših gora, o nevarnosti v gorah, o orientaciji in o vremenoslovju. Ta predavanja so nas poučila o varnem gibanju v gorskem svetu. Najbolj je bilo zanimivo predavanje o prvi pomoči, kjer nas je predavatelj seznanil z vsemi mogočimi telesnimi poškodbami. Moram reči, da sem se na tečaju marsičesa naučil in marsikaj spoznal. Medt seboj smo se kaj hitro spoprijateljili in smo si večkrat pomagali v stiski. Najbolj naporen je bil žaclnji dan, ko je izpit sledil izpitu. Marsikdo je zaradi obilne snovi vse zmešal in je potem na izpitu ivse skazil. Ta je moral še enkrat opraviti izpit. Malo prostega časa smo imeli in kadar smo ga injeli, smo smuknili v Aljažev dom. . Tako je Ijilo do konca tečaja. Ko sem se bližal našemu lepemu mestu ob morju, se je rodil v meni sklep: vse svoje pridobljeno znanje na tečaju mladinskih vodičev, bom posredoval mlajšim članom našega planinskega društva. Adrijan Pahor cmVKSTILA ŠZ Bor obvešča, da je vpisovanje za otroško telovadbo in korektivno telovadbo pod vodstvom prof. Franka Drasiča vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 19 30 do 20. ure na sedežu Bora v Trstu, stadion «1. maj», Vrdeiska cesta 7, tel. 796-548. * * » SPDT toplo vabi svoje smučarje, da se udeležijo KROSA, ki bo danes, ker je to zelo koristen predsmučarski trening. Najboljšim smučarjem bomo podelili posebno kolajne. Prisotnost pri akcijah (izletih, krosih, telovadbi) se bo upoštevala ob priložnosti smučarskega tečaja za razne popuste in ugodnosti V primeru zelo slabega vremena bo kros v Razdrtem. SPECTATOR: MAFIJA VČERAJ in DANES Toda Nicoletti ni hotel govoriti. Vrtnar Lo Bartolo je umrl v celici v čudnih okoliščinah. O-krog vratu je imel trak, narejen iz rjuhe s postelje. Ni se obesi, na kak visok klin, temveč se je privezal za posteljo in legel ter menda močno napel telo in se tako zadušil. Ni verjetno, da bi lahko kaj takega sam storil. Ni bil nagnjen k samomoru, nikoli ga ni za kaj pekla vest. Njegov brat je zahteval, naj začno s preiskavo in da se naj kak zdravnik, ki uživa njegovo zaupanje, udeleži avtopsije. Izvid je pričal : «Umrl je zaradi mehaničnega zaprtja zgornjih dihalnih kanalov.» Odvetnik Nino Sorgi je dejal med razpravo, da v zaporih zahodne Sicilije ne umirajo samo zaradi strupov kot v preteklosti. _ Kdo ga je, torej, ubil? Trije laiki, Nicoletti, Azzalina in Salem!, so bili že v zaporu in so med preiskavo vse priznali, ko je bil obešen. Menihi so bili še na prostosti. Ali ni bil Lo Bartolo morda najbolj na poti menihom? Seveda ga niso menihi lastnoročno obesili, toda nekdo ga je. Očitno je hotel nekdo menihom olajšati položaj. Zakaj? Zato, da ne bi govorili vsega, kar vedo in da bi lahko vse grehe odnesel mrtvi vrtnar. Neki novinarski reporter je zapisal: «Kdo so tisti možgani, ki dirigirajo mafijo v Mazzarinu, ki maši usta Nicolettdju in vsiljuje procesu v Messini ritem kakega mrtvaškega baleta z mrtveci, ki so že v grobu in z obtoženci, ki kot da vise nad odprtim grobom?» Nobenega smisla ni, da bi nadaljevali, že to je čisto dovolj, da smo lahko pričarali neko vzdušje in neki ambient in vzeli stvari, kakor nam je bila volja: bodisi, da so menihi delovali kot orodje mafije, bodisi da so sami bili mafija. Celo, če bd bili samo banda izven mafije, se je tu vendar odražala vsa mafija. Ce so delovali izven mafije, so vendar izkoriščali teror mafije in njene metode. Lekarnar Colojarmi je na procesu dejal na vprašanje, zakaj je popustil pred menihi, namesto da bi odšel h karabinjerjem in zadevo prijavil: «Nisem prijavil izsiljevanja, ker sem dobro vedel, da bi me policija v kakršnemkoli primeru ne mogla zaščititi.» Toda na vprašanje, če misli na mafijo, ki je močnejša od države, se ni hotel izjasniti. Bal se je. 22. junija se je proces zaključil. Nicoletti, Azzalina in Salemi so bili obsojeni na 30, 20 in 14 let ječe in so še danes v jetnišnioi Ucciardone. Stiri menihe so oprostili — brez kakršnekoli kazni! Uporabili so menda zakon, ki pravi «Ne more biti kaznovan, kdor je storil dejanje zato, ker ga je na to prisilila nuja, da bi rešil sebe ali druge pred nevarnostjo, ki je ni povzročil s svojo voljo, ki pa je sicer neizbežna, kolikor je dejanje v sorazmerju z nevarnostjo.» Takšna razsodba je odjeknila po vsej Italiji. Bili so najrazličnejši komentarji, najrazličnejše kritike. Bistveno je naslednje: 1. Sodišče v Messini je bilo direktno ali indirektno pod terorjem mafije. 2. Sodišče je bilo obzirno do štirih menihov, za katere se je cerkev najdiskretneje zanimala in jih ni nikoli javno obsodila Z razsodbo so se ukvarjali, tudi številni spoštovani pravniki. A Galante Garrone je pisal, da, ne glede na moč mafije, štiri menihe ni moč smatrati za osebe, ki so svoje zločine izvrševali v nuji v smislu zakona, ki jih oprošča in to zato, ker je to trajalo več let, pa bi v tem dolgem času lahko marsikaj storili proti. Najprej bi lahko poklicali na pomoč varnostne organe, pa niso v tem smislu ničesar storili. Lahko bi zapustili samostan v Mazzarinu in se oddaljili s Sicilije, da bi jih mafija ne dobila v roke, kolikor niso tudi sami pripadali mafiji in svojevoljno delali za, njo. Razen tega, kakor naj bi bila mafija že močna, lahko posameznike in številne ljudi prisili, da molče prenašajo njene zločine in to celo vrsto let, vendar pa ni moč nekoga prisiliti, da počenja zanjo zločine. Kar pa zadeva religijo, tudi njo je treba prav tako izključiti. Sicer pa je bil stari fra Carmelo Cannadovi vdovi rekel, ko se je sklicevala na boga : «Pustite vi boga pri miru, s tem nima nobene zveze, mi moramo misliti samo nase.» Državni tožilec ni bil zadovoljen z razsodbo. Vložil je pritožbo. Sledil je nov proces pred apelacijskim sodiščem v Mes-sini, ki je bil prav tako dolg, trajal je poldrugi mesec. Trije menihi so bili 5. julija 1963 obsojeni na Ì3 let ječe vsak, četrti, fra Vittorio, tisti neuki in neumni, ki je pisal pisma, toda menda po nareku fra Agrippina, pa je bil oproščen. Vsaj nekaj! Toda menihi vendar niso odšli v ječo Ucciardone. Izpustili so jih na prostost, dokler se ne reši nova pritožba, ki jo je znova vložil državni tožilec, ker je sodil, da je kazen preblaga, ker bi morali upoštevati tudi sodelovanje pri u-moru Angela Cannade, kar so bili izpustili, upoštevali pa so samo izsiljevanja. Stvar je prišla celo do kasači j skega sodišča, toda še pred končno odločitvijo je bil stari Carmelo osvobojen vsega — s smrtjo, ki ga je zadela 10. oktobra 1964. Kasacdjsko sodišče v Rimu, najvišja sodna instanca, je sprejelo 2. avgusta 1965 sklep, da se proces razveljavlja in da naj bo nov proces pred apela-oijskim sodiščem v Perugii, torej menda izven sicilijanskega o-kolja. Do nove obravnave še ni prišlo, vendar bi utegnilo vplivati na izid tisto, kar je bila sklenila rimska kasacija, oziro- ma, kar je bilo povedano v obrazložitvi te razsodbe. Apelacijsko sodišče v Messim je svojo razsodbo izreklo na podlagi svojega zaključka, da je obstajalo zločinsko združenje oziroma dve takšni združenji, obe pa je vodil Carmelo Lo Bartolo, samostanski vrtnar. Prvo bando so tvorili menihi, služila pa je za zastraševanje in izsiljevanje, medtem ko je druga banda, sestavljena iz laikov, služila za izvrševanje umorov. Rimska kasacaja pa nasprotno pojasnjuje, da so to napačni zaključki. Da bi lahko govorili o združevanju z namenom kriminala, bi morali ugotoviti obliko tega združenja, stabilnost in avtonomijo pri izvrševanju zločinov. Lahko je to tudi kaka ru-dimentama organizacija, toda v tem primeru je potrebno, da je to jedro s kakim kriminalnim programom, oziroma, da že s svojim obstojem predstavlja nevarnost za javni red. Kasacija tega ne vidi. Sodi, da je apelaoija povzročila zmešnjavo, ker je navadno soudeležbo pri žločinu, in to v enem ah več deter-miniranih zločinov, raztolmačila kot obstoj posebne, stalne organizacije menihov. Menihi torej niso imeli posebne bande, povezane v osebi vrtnarja Lo Bartola z bando laikov, temveč so bili samo občasni soudeleženci zločinov laikov. Toda apelacijsko sodišče ni upoštevalo, na čem temelji ta soudeležba, to je, nd upoštevalo, da so bili menihi k temu prisiljeni. Čeprav so se menihi popolnoma^ zavedali, da je to zločin in da za bando laikov izsiljujejo žrtve, od katerih banda zahteva denar po nalogu Lo Bartola, bi bilo vendar potrebno upoštevati, da so pravzaprav delovali v korist žrtev, da bi jim potem ko so prejeli od njih denar za bando, rešili življenja, oziroma preprečili represalije nad njihovo imovino. Res je, da so menihi žrtvam grozili, pretiravali so grožnje in nevarnost za življenje, celo izmišljali so si nevarnosti, ki jih ni bilo, da bi dobili denar. Toda to so počenjali samo zato, da bi na žrtve naredili čim večji vtis in da bi- bandi čim hitreje po njihovem posredovanju dali zahtevani denar. (Nadaljevanje slediJ Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 30. septembra 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst POSVETOVANJE 0 ODNOSIH ECS SEV V RAZPRAVI PREVLADAL OPTIMIZEM GLEDE MEDSEBOJNEGA ZBLIŽEVANJA V blagovni menjavi je SEV v položaju dolžnika Dvodnevno posvetovanje o gospodarskem zbliževanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo EGS in Svetom za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV) v hotelu ENALC pod Nabrežino, se je včeraj zaključilo. Kakor znano, je posvetovanje ob okrogli mizi organiziral tržaški Inštitut za preučevanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi ISDEE, na njem pa so nastopili izvedenci s področja ekonomije tako iz zahodno kakor tudi iz vzhodnoevropskih dežel. Včeraj se je ob okrogli mizi razvila široka razprava, v katero so posegli predstavniki ISDEE, strokovnjaki za mednarodne gospodarske probleme in časnikarji. Ravnatelj ISDEE dr. Favaretto je uvodoma povzel glavne misli iz prejšnjih poročil, nakar je docent varšavske univerze prof. Božik orisal sedanje tehnično-industrijsko sodelovanje med Poljsko in članicami EGS. Govornik je v tej zvezi naglasil težave, na katere zadevajo poljska prizadevanja, da bi pospešila tovrstno sodelovanje in izrazil bojazen, da bo nadaljnja integracija med članicami zahodnoevropskega gospodarskega bloka v prihodnjih letih še bolj zavrla razvoj blagovne izmenjave s Poljsko in drugimi članicami SEV. V delnem nasprotju z izvajanji prof. Božika sta dopisnik lista «Reinische Post» za vzhodne dežele dr. Meier in ravnatelj študijske grupe za mednarodne perspektive iz Pariza prof. So-koloff izrazila mnenje, da bodo članice SEV sčasoma nujno prešle z načrtovanega na monetarno' gospodarstvo in da jih bo to samo dejstvo prisililo, da se bodo čedalje bolj zbliževale z EGS. Avstrijski izvedenec dr. Gehart pa je dejal, da se z odpiranjem med vzhodom in zahodom pričenja pozitivno razdobje v mednarodnem gospodarstvu, vendar da bo treba napeti vse sile, da se ne bi zbliževanje sprevrglo v okrepitev dveh gospodarskih grupacij, ki bi si bili v nasprotju druga z drugo. Opolnomočeni minister za zunanje zadeve Ferraris je v daljšem posegu izrazil gledišče, da narekuje nova faza popuščanja napetosti v Evropi določeno preosnovo tudi v političnih strukturah in da utegne na ustrezne spremembe ugodno vplivati tudi ženevska konferenca o varnosti in o sodelovanju v Evropi. Razprava se je zaključila z vrsto posegov, ki so se nanašali na sodelovanje med članicami EGS in članicami SEV na kreditnem in investicijskem področju. Pri tem so izvedenci naglasili, da so vzhodnoevropske dežele na splošno v položaju dolžnika v odnosu do Evropske gospodarske skupnosti, sklepanje pogodb o sodelovanju pa utegne v prihodnosti omiliti njihovo odvisnost ali celo uravnovesiti položaj. Novo poveljstvo finančne straže Od včeraj je naše mesto sedež deželnega poveljstva finančne straže. Fkrep so sprejeli v okviru korenite preureditve finančne straže, ki je potrebna zaradi novih nalog, ki jih zakoni dodeljujejo financarjem na za pletenem področju prekrškov finančnega značaja. Novemu « conskemu poveljstvu », pod katero bo spadalo vse ozemlje naše dežele, bo načeloval bri-gadni general Felice Vita, ki je doslej služboval v Neaplju. Legiji pa bo poveljeval polkovnik Raffaele Pece. ki se bo tako povrnil iz Benetk v Trst, kjer je služboval v letih od 1967 do 1970. Legija bo obsegala tako tržaško kot goriško pokrajino. Oddelek davčne policije so spremenili v «deželni oddelek» in mu bo poveljeval polkovnik Giovanni Marza-no. ki je odlikovan z zlato medaljo in ki je do sedaj poveljeval legiji v Firencah. Da bi se novi ustroj bolje iztekel, sta prispela v naše mesto divizijska generala Domenico Vega v zastopstvu vsedržavnega poveljstva in Domenico Furbini, ki je inšpektor za področje severne Italije. «Fantje izpod Grmade» v St. Janžu na Koroškem Na povabilo koroških Slovencev je pevski zbor «Fantje izpod Grmade» priredil v nedeljo, 23. septembra, izlet v Št. Jani na Koroškem z ogledom zanimivosti Rožne doline. Na sporedu je imel tudi koncert, na katerega so povabili tudi narodno zabavni ansambel «Igo Radovič» iz Nabrežine. Izlet je lepo uspel. Pevci in mladi glasbeniki so s svojim nastopom navdušili občinstvo. Poseben uspeh so dosegli s koncertom, o katerem so domačini izrekli vrsto laskavih priznanj. V prvem delu koncerta je nastopil glasbeno zabavni ansambel «Igo Radovič», ki je z izvajanjem poskočnih polk in valčkov izzval burno ploskanje. Sledil je nastop moškega pevskega zbora «Fantje izpod grmade». Med enim in drugim delom koncerta je primorskim rojakom v pozdrav ubrano zapel domači pevski zbor iz št. Janža. Prijeten večer je zaključil glasbeno zabavni ansambel, ki je številno občinstvo tako ogrel in navdušil, da je moral nekatere točke celo ponoviti. Vsem bo ostalo to srečanje s koroškimi rojaki v prijetnem spominu, v potrdilo in prepričanje, da je slovenska pesem res tista, ki nas združuje. I. R. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiio ZAKLJUČEN MEDNARODNI SIMPOZIJ V PORTOROŽU Medicinska oceanografija svari pred nevarnostjo okužen ja morja V Jadranskem morju je najbolj okužen njegov severni del - Deljena mnenja glede dosedanjih naporov za preprečevanje okužbe PORTOROŽ, 29. — V Portorožu se ja dopoldne končal VI. mednarodni simpozij o medicinski oceanografiji. Prisotnih je bilo 147 najuglednejših strokovnjakov s tega področja iz vseh kontinentov, dva znanstvenika pa sta prišla celo iz Polinezije. Simpozij je vsaki dve leti, v Jugoslaviji pa je bil prvič. Medicinska oceanografija je strokovni izraz, pomeni pa vedo, ki raziskuje najrazličnejše življenjske procese v morju. Pri tem obravnava tako pozitivne aspekte — recimo pridobivanje hrane in zdravil iz morja, kakor tudi negativne, to je najrazličnejše okužbe morja. Ti problemi so bili torej predmet 4-dnevnih razprav svetovnih znanstvenikov, z rezultati pa so se časnikarji seznanili na opoldanski tiskovni konferenci. Najprej je prof. Maurice Au-bert odgovoril na vrsto vprašanj iiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiinmntititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiii 0 Banih, ljubki vasici pod konkonelskim hribom (Nadaljevanje s 6. strani) Veliko zaslugo za to je imel Ficko Gantov, katerega se marsikdo v vasi še hvaležno spomni. Ficko ni bil domačin. Rodil se je v Prekmurju na meji z Madžarsko in se je pozneje poročil k Banom. Govoril je odlično nemško, poleg tega pa je bil še spreten trgovec. «Če ne bi bilo njega, ne vem kako bi se končalo,» trdi Rudolf Ban in Pavel Malalan pripominja: «Priden je bil, res priden za take posle.» Kot se čestokrat dogaja, tudi Ficko po vojni ni dobil italijanskega držav-Ijanstva. Namenil se je v Avstralijo. Ker pa je bil šibkega zdravja, ga niso sprejeli. Moral je proti severu na Norveško, kjer je pred nekaj leti umrl. Kot v drugih slovenskih vaseh, ki so se po prvi svetovni vojni začele prebujati k novemu življenju, je tudi pri Banih fašizem zatrl vsakršno prosvetno delovanje. Pred vojno je delovalo v vasi prosvetno društvo Gaj, ki je skrbelo za razvedrilo in nacionalno osveščanje. Fašizem je zadal Gaju smrten udarec. Po vojni so Banovci skušali postaviti društvo spet na noge, a jim ni uspelo, deloma zaradi mlačnosti mlajšega rodu, deloma pa zaradi dejstva, da so Bani majhna vas, ki je od nekdaj na vseh področjih vezana na Opčine. In še danes Bani nimajo lastnega prosvetnega in športnega društva, zato pa delujejo v openskih prosvetnih in športnih organizacijah. «Treba bo še veliko dela,» se v tej zvezi razvnema Tončka Vidau in dolži vse slovenske organizacije in stranke, da so premalo angažirane na terenu. «Včasih stremijo za velikimi cilji in pozabijo na nas majhne, preproste ljudi, ki se ubadamo z vsakdanjimi problemi, a tudi mi smo pomembni», trdi in mi privije ušesa na račun današnje izobražene mladine, ki ne pride več v vas, ki ji je včasih prosvetno življenje deveta briga. , Kaj pa z drugimi problemi? Kakšne so težave, najbolj pereča vprašanja vasi? Skoraj vsi, ki sem jih obiskal so enoglasno navedli problem avtobusa in zlasti povezave z Opčinami, vprašanje rekreacijskega prostora za otroke, vprašanje kanalizacije, razsvetljave, zavarovanja mostu nad Trbiško cesto z «guard-railom» in končno Globočice. Vihra va Tončka mi veli, naj ji sledim. «Pazi na kosilo», še zakliče možu in že sva na klancu, ki pelje v to dolino, kamor se steka odpadna voda iz vojašnice in avtomatske pralnice. Pot ni dolga. Le nekaj minut in že stojim pred temnorjavo, smrde- Ičo mlako, iz katere žalostno štrli 'nekaj akacij. «V tem času je še znosno — pravi Tončka — a poleti zaudarja smrad po vsej vasi. Kako je to zdravo, kaj?! Zlasti za tisti dve družini, ki imata hiši ravno nad to dolino!» V teh dneh, ko lije kot iz škafa — še potožijo Banovci — se vaške ceste spremenijo v hudournik. Odkar so asfaltirali naše klance je vprašanje kanalizacije še bolj pereče. Prej je vsaj zemlja popila vodo. Ne morem od Banov, ne da bi še nekoliko povprašal, kako je s pripravami za pustni voz, za katerega so Banovci prejeli že več priznanj ob kraškem in na miljskem pustnem sprevodu. Zanima me tudi, če se že kaj pripravljajo, če že kujejo načrte za letošnjo prireditev. V vasi me napotijo k Stanislavu Renar-ju, ki je že od vsega začetka med pobudniki te uspele prireditve. Na njegovem velikem dvorišču Banovci vsako leto žagajo, zbijajo deske in barvajo pustne vozove. Pust je že od nekdaj praznik veselja, hudomušnosti, norčavosti, a pogovor s tovarišem Renarjem ni nič kaj vesel, čeprav teče beseda o pustnih šalah in potegavščinah. «Doslej smo že pet let zaporedoma pripravili svoj voz — mi pravi — in smo za svoj trud dobili vrsto priznanj (prvo mesto na kraškem in miljskem pustu s podgano), a za vnaprej ne vem kako bo. Nekateri pobudniki odstopajo. Pritožujejo se, da smo vsako leto vedno isti, ki delamo, ki se trudimo. Naš krog se krči, namesto da bi se širil.» Kako pa pripravljate voz, me zanima. Je vaše delo tajno, skrito, ali pa se pomenite tudi s tekmeci? Med tekmovalci sta prevladovali dve težnji: eni bi bili radi pripravljali vozove v strogi tajnosti, drugi pa so bili za odkritejše sodelovanje, da bi vsaka vas opozorila na določen problem, da se v prikazovanju teh problemov ne bi križali. Značilnost kra-škega pusta je namreč ta, da skuša v šegavi, pikri obliki prikazati najbolj pereče probleme, ki tarejo slovensko zemljo in slovenske ljudi. Zamisel je bila pravilna in uspeh ni izostal. Že nekaj let se na Opčinah za pust kar tre ljudi, ki prisostvujejo sprevodu voz. «Če nam ne bodo še drugi priskočili na pomoč, ne vem koliko bomo še vztrajali», žalostno pripo minja tovariš Renar. Uspeh jih pa spodbuja. Verjetno se bodo še pravočasno zbrali v gostilni in se ob kozarcu domačega bodrili ter kovali načrte za letošnji voz, kot vsako leto v zvezi z glavno temo, to je. o kakšni stopnji okuženosti morja lahko danes govorimo, kakšno nevarnost predstavlja to za človeštvo in kako se naj tej nevarnosti upremo. Predvsem velja omeniti, da so trenutno najbolj okužena Baltiško in Japonsko morje, v Sredozemskem morju samo določene cone, v Jadranu pa predvsem severni predel. Glavni vir okužbe so neurejena kanalizacija in neprečiščene industrijske odpadne vode. Najrazličnejše bakteriološke, kemične in radioaktivne okužbe negativno vplivajo na razvoj favne in flore v morju, s tem pa je neposredno prizadet človek, ki mu je morje eden izmed glavnih virov prehrane. K temu je treba prišteti še najrazličnejše bolezni, ki jim je posredno ali neposredno izpostavljen človek z uživanjem hrane ali s kopanjem v morju. Čeprav je izredno pomembno dejstvo, da morje že samo po sebi opravlja svojo samo-ečiščevalno funkcijo in da na primer bakterije, ki prihajajo iz človekovega organizma, uničuje v 20 minutah do 4 ur, pa seveda to problema ne zmanjšuje, saj se lahko bakterije naselijo v živih morskih organizmih — zadnji primer školjk v Italiji — da ne govorimo o strupenih kemičnih snoveh in radioaktivnosti. Prof. Aubert in drugi znanstveniki so na vprašanja, ali se človeštvo zaveda teh nevarnosti, odgovorili, da je pravzaprav šele zadnje čase čutil večjo zaskrbljenost, kar je tudi razumljivo, človeštvo sicer že desetletja ve, da predstavlja morje nevaren vir okužbe, vendar je medicinska oceanografija še razmeroma mlada znanost in zato je tudi razmeroma kratko časovno razdobje za nami, odkar lahko svoje trditve in ugotovitve podpre z argumenti. Na vprašanje, o kakšni stopnji obrambe za ohranitev naravne funkcije morja lahko govorimo, so bili znanstveniki enotni, da smo na tem področju razmeroma malo napravili. Investicije za čistilne naprave so izredno drage, pogosti so primeri špekulacije, ko se posameznim podjetnikom bolj izplača ignorirati predpise in plačati kazen, kot pa zgraditi tako napravo. To se dogaja celo v najbolj razvitih industrijskih državah, kot sta povedala n.pr. Gould iz Londona in dr. Grunnet iz Danske. Italijanski znanstveniki, ki so se v precejšnjem številu udeležili simpozija, pa •ininiifiiiiiMiiiHiliiiiminiiiiiiiimiliiiiiMimnuiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiitiiiitiliiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiniiiiiiiinilli PROSVETNO DRUŠTVO «RDEČA ZVEZDA» V SALEŽU DVE PRIREDITVI ZA UVOD V NOVO PROSVETNO SEZONO Koncert društvenega mladinskega zbora z recitalom SAG ter izlet v Kočevje so bili v svojih izjavah dokaj optimistični, kar zadeva vprašanje čistilnih naprav. Tako je n.pr. prof. Majori iz Trsta rekel, da v Italiji to področje najresneje proučujejo in da so dosegli tudi že določene uspehe. Če se bo nadaljevala odločna in koordinirana akcija vseh odgovornih činiteljev, bi lahko ta problem dokončno rešili že v nekaj letih. Romun dr. Serbanescu pa je menil, da je premalo, če se samo posamezne države angažirajo pri reševanju tega problema, ampak da bi bilo potrebno organizirati širšo mednarodno konferenco in po tem sklepe dosledno izvajati. Dr. Serbanescu je tudi opozoril na problem nenadnih izbruhov nafte ter opozoril, da je treba posledice odstraniti na celini in ne dopustiti, da se nafta razlije v morje, kjer predstavlja veliko nevarnost za pojave toksičnosti. Zanimivi so bili tudi odgovori na vprašanja o radioaktivnosti morja svetovno znanega eksperta za to področje prof. Janetta, ki ga poznamo tudi v Jugoslaviji, ko je reševal življenja zaradi nuklearnega izžarevanja prizadetih znanstvenikov v inštitutu v Vinči. Prof. Janetta je rekel, da predstavljajo jedrske centrale danes pravzaprav najmanjšo nevarnost, saj se pri zaščitnih ukrepih poslužujemo najsodobnejših tehničnih dosežkov. Problem so pravzaprav atomski odpadki. ki bi jih morali hermetično zaprte odlagati pod zemljo v zapuščene rudnike in nikakor ne v morje, kjer so bolj izpostavljeni raznim procesom razkrajanja. Ob koncu konference so znanstveniki naprosili, naj se v njihovem imenu zahvalimo vsem, ki so pripomogli, da je simpozij tako lepo uspel. To so ljubeznivi domačini, morska biološka postaja v Portorožu, obalna skupnost za varstvo okolja, nadalje občinska skupščina Piran in piranski zavod za turizem, raziskovalna skupnost Slovenije, hidrografski inštitut jugoslovanske vojne mornarice, kombinat Delamaris in hotel Metropol, kjer so znanstveniki stanovali in imeli simpozij. L. O. • Danes ob 9.30 bo sindikalna konfederacija železničarjev s sodelovanjem krajevnega odbora za novo mesto - Rojan priredila v kinematografu javno debato na temo «Zdravje in socialna služba». P. d. «Rdeča zvezda» iz Saleža je prejšnji teden začelo novo sezono z dvema pobudama. V četrtek, 20. t.m. je društvo priredilo v domačem kraju kulturni večer s koncertom društvenega pevskega zbora in recitalom članov Slovenskega amaterskega gledališča; v nedeljo, 23. t.m. pa je bil na vrsti izlet v Kočevje. Na kulturnem večeru sta tako nastop pevskega zbora, kot nastop članov Slovenskega amaterskega gledališča, žela med udeleženci velik uspeh. Pevski zbor Rdeča zvezda je letos večkrat nastopil na raznih kulturnih prireditvah na Tržaškem in Goriškem. Mladim pevcem se prozna, da so bili letos zelo aktivni, saj smo v četrtek lahko ugo- _______________^ tovili, da vidno napredujejo. Z vid- v^predpustnem "času, že pet let za-j nim zan manjem je občinstvo sle-poredoma. d*10 uspešnemu izvajanju čla- nov SAG, ki so v Saležu podali recital «Pesem, ljubezen in smrt Franceta Prešerna». Na četrtkovi prireditvi je bila u-deležba zelo dobra, kar dokazuje da občani z velikim zanimanjem sledijo delovanju mladih prosvetar-jev in da si od njih še veliko obetajo. Tej želji pa bodo mladi prosvetni aktivisti prav gotovo kos, saj bodo vnaprej veliko lažje lahko u-resničevali kulturne načrte, ker bo durštvo v kratkem času dobilo svoje prostore, ki jih zgoniške občinska uprava trenutno urejuje. V nedeljo, 23. t.m. pa je društvo organiziralo izlet v Kočevje, kjer so si izletniki ogledali «Šeškov dom» in druge mestne zanimivosti. Na programu je bil tudi ogled baze 20, ki pa je odpadel zaradi vremenskega neurja. m. b. SPORT SPORT SPORT NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Italija - Švedska 2:0 (0:0) Strelca sta bila Anastasi in Riva ITALIJA: Zoff, Spinosi, Pacchetti, Benetti, Merini, Burgnich, Mazzola, Capello, Anastasi, Rivera in Riva. ŠVEDSKA: Hellestrom, Olsson, Karlsson, Norqvist, B. Andersson, DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 30. SEPTEMBRA 1973 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 na Proseku Primorje — Stock 15.00 v Bazovici Zarja — Juventina • * • 15.00 v Dolini Breg — Campanelle # * * 15.00 v Križu Vesna — Edera Mužič F. — Jarc M. 2:0 Mikluš K. — Cotič D. b.b. 2:0 Morel B. — Jakin S. 2:0 (15, 18) Rad’kon S. — Corva S. 2:0 (19, 12) Komel L. — Gravner R. b.b. 2:0 Sossou D. - Cotič M. 2:0 (15, 20) Osmina finala: Klanjšček D. — Prinčič D. 2:1 (14, 17, 18) Mučič D. — Plesničar I. 2:1 (14. -11, 13) Pavšič R. - Mužič F. 2:0 (8, 10) Klanjšček M. - Mikluš K. 2:1 (10, -16, 11) D. — Mučič D. 2:0 Morel B. — Radikon S. 2:1 (18, -17, 19) Dornik M. — Cijan S. b.b. 2:0 Komel I. — Petejan E. b.b. 2:0 Sossou D. — Kont I. 2:0 (11, 15) Četrtfinale: Klanjšček (15, 14) Pavšič R. — Klanjšček M. 2:1 (-17, 8, 18) Morel B. — Dornik M. 2:0 (10, 16) Komel I. — Sossou D. 2:0 (18, 6) Polfinale: Klanjšček D. - Pavšič R. 2:0 (15, 17) Komel I. (12, 14) Finale: Komel I. — Klanjšček D. 2:1 (-13, 16, 14) Končna lestvica članov: 1. Komel Igor (Dom Gorica) Klanjšček Damjan (Dom GO) Morel Boris (Dom Gorica) Pavšič Rudi (Dom Gorica) I. K. Morel B. 2. 3. 4. OBVESTILO ŠD Breg organizira v okviru 13. SŠI za Trst in Breg v torek, 25. t. m. ob 20.30 namiznoteniški turnir za vse kategorije. Turnir bo na stadionu «1. maj» v Trstu. Danes ob 14. uri bodo v Trebčah odprli v Griži novo nogometno igrišče Primorca. Ob tej priložnosti bodo najprej odigrali prijateljsko tekmo med mladimi in starimi, nato pa bodo v Ljudskem domu razna zabavna tekmovanja (vlečenje vrvi, tek v vrečah itd.). Tekmovalci bodo prejeli bogate nagrade. Zvečer bo ob zvokih orkestra The Lords na sporedu ples, delovali pa bodo tudi kioski z jedačo in pijačo. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiitiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiMitiiitiiimMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiititiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiia PO NASTOPU NA NAMIZNOTENIŠKIH SREDOZEMSKIH IGRAH V ATENAH Miličeva in Ves n a verje va (Kras) sestavljata ost italijanske državne reprezentance Bo Miličeva letos kot «azzurra» vendarle gostovala na Kitajskem? Po enotedenskem bivanju v Atenah, kjer se je udeležila Sredozemskih iger, se je srečno vrnila italijanska ženska namiznoteniška reprezentanca. Za nas zamejske Slovence predstavljajo te igre pomemben mejnik, saj se je tokrat povečalo zastopstvo slovenskih igralk v državni reprezentanci na dve osebi. Poleg Sonje Miličeve, je tokrat tehnični vodja ženske reprezentance Magni poklical v reprezentanco še eno Krasovo igralko, mlado in obetajočo Silvano Vesnaver. Tretja članica reprezentance je bila Sapo-rettijeva iz Varese ja, ki je trenutno v boljši formi kot Rimljanka Grecijeva. Ugotovitev, da sestavljata ost italijanske državne reprezentance kar Idve slovenski igralki, je izrednega mena za društvo Kras ter za za-icjske Slovence sploh. To je verino edini primer, da je večina ;ralk v državnem moštvu druge rodnostne pripadnosti. Sedaj nas predstavlja več le Miličeva, ki j* kljub svojim mladim letom že prava «veteranka» v državnem in mednarodnem merilu, temveč je s svojo prepričljivo igro stopila na državno prizorišče še Vesnaverje-va, ki je bila do letos še naraščaj-niča. Da si je Kras z resnim in sistematičnim delom pridobil ugled v državnem merilu, neizpodbitno priča tudi dejstvo, da sta od prejšnjega ponedeljka na pripravah v Bergamu še dve Krasovi igralki, Rebulova in Ž’gonova ter se ne more s takšnim uspehom ponrSati nobeno drugo društvo v Italiji. Do- slej je lahko še kdo trdil, da je bila Sonja poglavje zase, velik naravni talent in morda celo «muha enodnevnica», sedaj pa je Krasova namiznoteniška sekcija dokazala, da raven vseh naših igralk hitro raste. Po teh ugotovitvah pa si poglejmo pobliže nastop Krasovih igralk na sredozemskih igrah v Atenah. Italija (kljub dobri igri) je zasedla komaj peto mesto. Premočno je zmagala Jugoslavija, ki je z Jeler-jevo na čelu premagala vse nasprotnike. Italija je zgubila z Jugoslavijo (0:3), z Grčijo (0:3), s Turčijo (1:3) in z Egiptom (1:3), medtem ko so naše igralke slavile zmago nad Libanonom s 3:1. Najbolje se je obnesla Miličeva, ki je dosegla največ delnih zmag. Po mnenju izvedencev je italijanska ekipa zapustila dober vtis. Tehnični vodja Magni je izjavil, da iščejo še eno igralko, ki bi poleg Miličeve nabirala točke v ekipnem tekmovanju. Če pomislimo, da tudi Vesnaverjeva ni razočarala, lahko sklepamo, da bo Silvani težko odvzeti mesto v izbrani ekipi, seveda, če bo v bodoče še bolj resno in vztrajno trenirala. Na turnirju posameznic sta naši igralki zmagali v prvem kolu, nato pa je Vesna ver jevo izločila grška podprvakinja Scrivanou, Miličevo pa Jugoslovanka Korpova. Končna zmagovalka je bila Jelerjeva. V mešanih dvojicah sta Malescijeva in Vesnaverjeva izpadli v drugem kolu, Giontella in Miličeva pa sta i že v prvem kolu naleteli na nepre- magljiv jugoslovanski par Julas — Korpa, ki ni v Atenah utrpel no benega poraza. V ženskih dvojicah sta Silvana in Sonja igrali skupaj ter sta po dobri igri podlegli najboljšemu egiptovskemu paru z 1:3. V moškem ekipnem tekmovanju je zmagala Jugoslavija, ki je nastopila z mladinsko postavo, medtem ko je bila Italija tretja. Najbolj na peta je bila prav tekma med Jugoslavijo in Italijo, saj so Italijani vodili že s 3:1, nato pa so za las zapravili priložnost, da bi povečali svoj izkupiček. Pri moških posameznikih je Italijan Giontella zasedel drugo mesto, par Malesci — Bosi pa je osvojil tretje mesto. Naši predstavnici sta se vrnili domov polni lepih vtisov. Bili sta v dobrih stikih z vsemi udeleženci Sredozemskih iger, najbolj simpatični pa so jima bili Egipčani in predstavniki Libanona. Gostitelji se niso izkazali z gostoljubnostjo, še manj pa zaradi slabe organizacije. Silvano smo vprašani, kako je prestala ta ognjeni krst, saj je prvič nastopala za italijansko reprezentanco v mednarodni konkurenci. Silvana: Zaigrala sem na svoji običajni ravni in tehnično vodstvo se je pohvalno izrazilo na moj račun, čeprav sem včasih malo preveč zaspana. Vsi so bili zelo prijazni, počutila sem se kot v družinskem krogu, to pa po zaslugi zveznih voditeljev in predvsem zelo simpatičnih soigralcev. Skoraj prepričana sem, da me bodo spet poklicali v reprezentanco, saj me je tehnični vodja vprašal, če mi I bodo šolske obveznosti dopuščale, 1 da bi se pozimi udeležila nekaterih potovanj v tujino.» Sonjo smo prosili, naj izpove svoje občutke ob ponovnem nastopu v državnem dresu. «Kot zmeraj sem se tudi tokrat izvrstno počutila v državni reprezentanci. Naš nastop je bil vsekakor pozitiven. Zelo sem vesela, da je tokrat nastopila z mano tudi Silvana, za katero je bil ta nastop pravo doživetje in ima gotovo rožnato bodočnost v italijanski reprezentanci.» Vesnaverjevo in Miličevo smo vprašali, katere cilje zasledujeta Silvana : «... da bi ostala v krogu državne reprezentance in bi o-svojila naslov v mladinski kategoriji, ... da bi uspešno zaigrala v tekmovanju A lige, kjer ima Kras dobre izglede, da se visoko uvrsti. Moj nastop v Atenah me je nekako zdramil in imam več volje do treninga.» Sonja: «Ohraniti hočem dobro formo skozi vso sezono, da bom pripravljena, ko bo gostovala v Italiji kitajska reprezentanca. Iz dobro obveščenih krogov pa sem zvedela, da bi morala Italija že v teku te sezone spet gostovati na Kitajskem, in te priložnosti ne bi hotela zamuditi! Moje tihe sanje so torej potovanje na Kitajsko. Letos sem postala članica in bom skušala osvojiti državni naslov med prvokategornicami. Najvažnejša e-tapa v letošnji sezoni pa je klubsko tekmovanje v okviru A lig«.»