g t, 49.	Maribor, dne 16. novembra 191L
- Tečaj XI V
Ust ljudstvu v, pouk in zabavo,
____
iahija vsak četrtek in velja q pofitnlno vr3d In v Maribora » pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K In za četri leta 1 K, Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izveuavBM5«is& SSsiole 6 K, Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S Ki Naročnina se pošilja na: Upravoištvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora, — List se dopošiija do odpovedi. — Udje Saiasmega društva" dobivajo lisi brez posebne naročnino» m Posamezni listi stanejo 10 vin j •—1 Uredništvo: Koroška cesta štev,, 5, — Eokopisi se ne vračajo^ ¡-< UpravnišivoKoroSfcf
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inseraie in reklamacije« Ss. tsaerak se plačuje od «nastopne pstitvrBte ¡ca enkrat iS ca dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase prlmorsn popust« Insoratl se sprejemaj do srede zjutraj, —i K»
zaprte reklamacijo so poštnine proste,
Svetovna vojska?
Ne livali dneva pred večerom, pravi pregovor. A ne hvali tudi tekočega leta pred njegovim koncem. Mnogo presenečenja v svetovnih dogodkih nam je prineslo to leto, a bojimo se, da Še ne vseh. Zrak je napolnjen z nevarnimi plini in le iskrice je treba,, da nastane velikanski, vso zemljo tresoč razpok. Vedno Še namreč živimo v nevarnosti svetovne vojske in zdi se nam, da je postala ta nevarnost v zadnjem času zopet večja. Tudi naša Avstrija je v krogu te nevarnosti.
Italijani so stari roparji. En rop nam je vsem dobro znan, namreč rop na Sv. Očetu. Vzeli so mu deželo, katero je rabil kot vrhovni poglavar katoliške cerkve za svojo neodvisnost, ter si ustvarili zjedinje-no Italijo. Sedaj ta zjedinjena Italija ropa naprej. Avstriji so vzeli Beneško. Leta 1895 so si hoteli vzeti Abesirajo v Afriki, a so bili tepeni. Letos so šli italijanski roparji drugokrat v Afriko in hočejo vzeti Turkom deželo Tripolis.
Kakor je znano, pa se italijanskim roparjem na afrižanski obali silno slabo godi. Zato premišljujejo Italijani, da bi napadli Turčijo v njeni domovini in jo na ta način prisilili skleniti mir in. odstopiti Tripolis. Sliši se, da hočejo zasesti pristanišče vi Solunu in celo zapreti dardanelsko morsko ožino proti Carigradu.
Komaj je bilo slišati o tej italijanski nakani, že so postale kar Štiri države nemirne: Avstrija, Nemčija, Francija in Anglija. Vse štiri države imajo namreč živahno trgovinsko zvezo s turškimi morskimi pristanišči. Posebno pa se je vznemirila Avstrija, kajti njej ni vseeno, ako smukne Italija s svojimi ladijar mi okoli sosednjih balkanskih1 dežeL Avstrija namreč dobro pozna dolge prste Italijanov, katere tako radi stegujejo po tujih deželah, in znano je, da se Italiji že dolgo zdeha po kaki balkanski deželici. Toda nihče nima rad roparja za svojega soseda, in še kar na dveh straneh! Zato se že čita, da je Avstrija naznanila Italiji, naj pusti turške dežele in morska pristanišča kolikor mogoče pri miru.
Ako bo nas Italija ubogala, dobro. Ako ne, pa je vojskina nevarnost pred durmi. In Če mi začnemo, potem je zelo verjetno, da tudi Anglija, Francija in Nemčija ne bodo mirovale. Vsaka teh držav itak že sedaj z razburjenostjo in bojaznijo skrbi, da ne iz-gubi svojega močnega stališča v Sredozemskem morju. To bi bila lepa vojska, ako bi kar Šest velikih drža-« poseglo vmes z orožjem, kajti gotovo tudi Turčija ne bi mirno gledala, kako se drugi pretepajo za njeno
Iz minulih dni.
(OrtiM « naše doline. Spisal Miroslav pri Sv. Marjeti ob Pesnici.)
(Dalje.)
Dobre pol ure od doma Dolinarjev višje gori ob Pesnici, a že v sosednji župniji, je stanoval premožen kmet Jakob Zemljič. Bil je tudi voznik z dušo in telesom, a vsekakor moder mož: zadnje čase je daljše vožnje opustil, ker se je dalo veliko zaslužiti pri železnici. Imel je dva sinova in dve hčeri; med temi je bila najstarejša Jerica, krasno razvito dekle cvetočega obraza, stara kakih 24 let, - Pietro je prišel večkrat v to hišo po opravkih zaradi vožnje, in kmet ni imel nič proti temu, ker je vedel, da Lah dobro plača. Pač pa se ga je skrbno ogibala Jerica, ki se je kar bala njegovega pogleda: nekam Čudno se ji je dozdevalo, da žare njegove črne oči; ako je bilo le mogoče, se je umaknila, kadar je prišel. Nekoč jo sreča v veži ter jo ljubeznjivo pozdravi, hoteč jo vje-ti za roko, toda ona, zardela v lica kot makov cvet, te mu izmakne ter zbeži, da jo ni več videl. Zopet pride nekega večera kar nenadoma ter jo zaloti ravno pri studencu: poprosi jo za požirek hladne studenč-nece, ki mu jo Jerica tudi poda; med tem se njene oči nehote srečajo z njegovimi: bilo je v tem pogledu nekaj silnega, bolestnega, da je dekle kar vztrepeta-lo po vsem životu. Prijemši jo za roko, ji s prijaznim glasom pravi: „Jerica, zakaj me sovražiš, ko jaz tebe tako neizrečeno ljubim ..." Ona se mu hoče iztrgati, a on je ne izpusti. „Počakaj, poslušaj me Jeri-
kožo in meso, in Rusija bi ne trpela, da se drugi trgajo za balkanske dežele. Zraven teh velikih držav, pa bi tudi majhne balkanske države zgrabile gotovo za orožje.
Pa Še jedna nevarnost velike vojske obstoji, V Nemčiji je ljudstvo hudo nezadovoljno, ker je dobila Francija afričapsko deželo Maroko, Nemčija pa le manj pomena vredno odškodnino v Kongu. Pri pogajanjih je namreč Anglija z vso svojo močjo in vsem ugledom stala ob strani Francije. Zato je sedaj med nemškim ljudstvom velika nevolja in glasno se kliče po vojski proti Angliji. Nihče ne more povedati, kaj nam v tem oziru prinese bližnja bodočnost. To pa je gotovo, Če se zgrabita Nemčija in Anglija, potem ne bo dolgo trajalo, da bodo zapletene v ta spopad tudi Francija, Rusija in Avstrija.
Vrhu tega pa moramo vedeti, da je sploh v Evropi sedaj tudi v državah samih veliko zmedenosti in nezadovoljnosti. Portugalska ima hude domaČe boje, odkar so framasoni zapodili kralja. Na Španskem si Žele mnogi istih dogodkov, kakor so se odigrali na Portugalskem, Na Francoskem je velika nezadovoljnost, ker zatirajo katoličane in ne puste socialistom vladati, kakor bi hoteli. V Avstriji delajo socialni demokratje nemire zaradi draginje mesa, tudi v Nemčiji se vedejo socialni demokratje kot prekucuhi, Čeprav ne iz draginjskih vzrokov. Rusija Še ni pomirjena od notranjih bojev. V Italiji vre zaradi nesrečne vojske v Tripolisu, balkanske državice pa itak vedno brusijo svoje meče , in čakajo ugodne prilike, da udarijo. Vse je zrelo in pripravljeno za splošne nemire, za velike vojske.
Naša Avstrija ne nastopa proti nobeni strani izzivalno. Toda svojo Čast in svojo zemljo bo znala braniti, ako bo treba, tudi z orožjem, Ako bi si dobila pri tem nazaj benečanske Slovence ter si napravila na Balkanu pot do Soluna, bi nič ne škodilo.
Državni zbor.
Zadnji teden v petek, dne 10. novembra, se je končalo prvo Čitanje proračuna. Predno se je končalo, je govoril Še v imenu slovenskih1 poslancev dr. Susteršič, Govoril je izborno glede vsebine in oblike. Splošno se je priznavalo, da je bil d r. S u s t e r š i -č e v govor najbolj znamenit v celi proračunski razpravi. Poslanci, ki so ga v velikem Številu poslušali, so bili kar očarani od njegovega nastopa. Nek rusin-ski poslanec je odkrito priznal: dr, Susteršič je najbolj darovit politik v zbornici. Znanemu voditelju Čeških narodnih socialistov so se v solzah iskrile oči
ca! Mlad sem, premožen, imam dobro službo, a srečen ne morem biti nikdar, ako ne smem deliti svoje sreče s teboj, Jerica!" — „Ni mogoče, se izvije iz njenih razburkanih prsi. Dekle se mu s silo iztrga in zbeži. Pietro stoji dolgo časa Še nepremično na istem mestu in gleda isto smer, kamor je izginila ona, ki je njegovo ljubezen, njegovo ponosno dušo zavrgla. Izraz njegovih oči pa je pričal o besnem viharju, ki divja v njegovi duši,
V. Smarjetna nedelja.
Ko je prišla spomlad v deželo s pisanim cvetjem ter so minuli velikonočni prazniki, so pričeli ljudje izpraševati Ivana, če se bode kmalu ženil? On pa je zmajeval z rameni in molčal. Posebno žensko je že dolgo skrbela ta važna zadeva; ugibale so in prere-šetovale kočljivo zadevo na vse mogoče načine, on se jim je pa smejal. Prišel je k njemu ta in oni prijar telj z imenitno novico, da ve zanj za nevesto, kakorš-ne nima ves okraj; on je mirno poslušal, končno pa dejal, da se Še ne mudi.
Naglo premine na deželi spomlad in že so se pričeli vroči poletni dnevi. Približala se je nedelja, ko se obhaja cerkvena slovesnost, god farne patroni-je. Popoldne istega dne — bil jo to star krajeven o-bičaj, ki pa je z mnogimi drugimi izginil — se je vršila navadno v vaški gostilni po končanem popoldanskem cerkvenem opravilu prosta zabava 9 plesom. Kmalu so bili vsi gostilniški prostori napolnjeni z veselo mladino. Prišla je z dovoljenjem staršev tudi Jerica s sestro in bratoma. Posebno važnost so pripisovala dekleta tisti dan temu, s katerim dekletom se ta ali oni fant prvič zasuče na podu. Marsikatera je težko čakala tistega dne, češ, takrat se bo dalo spo-
od SusteršiČevega govora. Slovenski in hrvatski poslanci so, ponosni na svojega voditelja, navdušeno zaklicali ob koncu govora: Živio dr. Susteršič! da se je razlegalo po celi zbornici. V zbornici vlada prepričanje: Slovenski poslanci delajo svojemu narodu res čast. Dr. Susteršič je izvajal:
„Delo v zbornici bo moglo biti uspešno le, ako se oživi zopet stari resnični avstrijski duh, ki je vsem narodnostim pravičen, vsem narodom pusti, da se svobodno razvijajo in vsem narodom da sredstva, da si kulturno in gospodarsko pomagajo dalje, (Pritrjevanje.)
Zeli se pa, da smo do tega še daleč. Dogodki zadnjega Časa jasno uče, da so jugoslovanske dežele težišče cele države. Ce bi Avstrija izgubila jugoslovanske dežele, je nehala biti velesila! (Veliko pritrjevanje.) Italijanske pokrajine je Avstrija po veČini že izgubila, nemške je morala odstopiti Nemčiji, jugoslovanske pokrajine so ji ostale zveste, in zdaj so naši državniki na delu, da še te izgubijo! (Viharno pritrjevanje. Klici: Res je! Tako je!) Ne sme se pozabiti, da leže jugoslovanske dežele ob morju, vodilni krogi v Avstriji pa so menda to popolnoma pozabili.. Udana Čustva Jugoslovanov so glavna moč monarhije za njeno stališče- ob Adriji! (Viharno, dolgotrajno pritrjevanje.) V jugoslovanskih1 deželah Avstrije leži edina in zadnja možnost rca monarhijo in tam doli sa bo odločila usoda Avstrije kot velesila. Živimo v ja-ko nevarnem Času; značilno je n. pr., da se je očitalo v nemškem državnem zboru državnemu kancelar-» ju to, da je s svojo previdnostjo ohranil mir, da, govorilo se je, da bi bila Nemčija morala položiti meči na tehtnico. Nadalje ne smemo pozabiti, da se zna sunek Italije proti Tripolisu enkrat obrniti proti Adriji, proti Albaniji, ki nam je jako blizu, ; (Pritrjevar nje.)
Dunajska vlada pa se nam v mnogem oziru od-tujuje. Niti ene besedice ni v programnem govoru ministrskega predsednika n. pr. o dalmatinskih železnicah! (Klici ogorčenja,) Nobeden od ministrov Stiirg-khovega kabineta kljub morebitnim osebnim krepostim ne vživa niti najmanjše trohice našega zaupanja, (Veliko pritrjevanje odstrani Jugoslovanov.) Grof Stiirgkli smatra Avstrijo le za nekako igrišče. On izjavlja, daj bo njegova uprava nepristranska.
To je pa Čisto samoobsebi umljivo, (Veliko pritrjevanje.) S tem, da grof Stiirgkh to Še posebej poudarja, vzbuja le sum, da te nepristranosti v resnici ni. (Viharni klici: tako je!)
Kar se tiče Nemcev, stojijo na Čisto drugem stališču tam, kjer so v manjšini, in na Čisto drugem zopet
znati marsikaj, o čemur sa je poprej že dolgo zastonj belilo glave. Že se slišijo iz gostilne hreščeči glasovi harmonike; zdajpazdaj poskuša ta ali oni parček svojo umetnost na podu; bolj in bolj se polni plesna dvorana, Tamkaj pri stranski mizi je sedel z nekaterimi tovariši Ivan. Že večkrat je godec pričel in zopet nehal, veselo so se sukali fantje in dekleta na ple-šiŠČu, a Ivan se ni ganil na veliko nevoljo deklet, ki so nestrpno Čakale, katero si izbere za prvi ples. Fantje ga dražijo, on pa Še čaka.. Nazadnje se je fantom to le že postalo preneumno in stopijo v vežo, kjer se je vršilo tajno posvetovanje; fantje pridejo zopet v sobo, poredno se muzajo in pomenljivi pogledi se menjavajo med fanti in dekleti; nekaj bo% Zdajci pristopi Ivanov prijatelj k mizici, kjer je godec neusmiljeno natezal staro harmoniko, vrže srebrno dvajsetico pred njega na mizo, rekoč: „Za Ivana Dolinarja — valček!" Glasen krohot se zasliši med fanti, dekleta se spogledujejo . . . Ivan „hudo" pogleda prijatelja, češ, Čakaj porednež, ter se le počasi vzdigne. Marsikatero dekle začuti ob tem nenavadno vročino v glavi, dasi samo ne ve prav, zakaj. Ivan se hipno ozre po sobi, gre proti mizi, kjer sedi med tovarišicami Jerica ter jo poprosi za ples. Dobro, da so Jerica v teh, trenotkih ni utegnila ozirati po sobi, kajti sicer bi bila lahko opazila marsikateri temen pogled od strani deklet. Zabava se je vršila nemoteno naprej, in že se je začelo nagibati za goro: treba je bilo misliti na odhod. Jerica gre torej nagovarjat brata, , češ, Čas je, pojdimo domov. Toda bratoma se med veselimi fanti nikakor ni mudilo. „Malo Še počakaj!" In čez „malo" rečeta sestrama, naj gresta le počasi, onadva prideta takoj za njima, Jerica se torej s sestro Reziko odpravi; ž njima pojde tudi Ivan; a brata sta med tem na
tam, kjer so v veČini. Na Češkem zahtevajo Cisto nekaj drugega, kakor na Štajerskem in Koroškem. Kjer so Nemci v veČini, tlačijo vse nenemške narode. (Pritrjevanje.) 'Jaz zakličem: Ce mislite iti tako naprej, boste doživeli najljutejši odpor od naše strani! (Viharno odobravanje na jugoslovanski strani, burni ,,2ivio"-klici.)
Mi smo po vsem, kar se je zgodilo, popolnoma neodvisni, (Viharno pritrjevanje.) Mi se bomo te odvisnosti posluževali, kakor se bo zdelo nam prav. {Burno odobravanje.) To, kar se je zgodilo, nas popolnoma odveže vsake potrebe in dolžnosti, priznati komurkoli pravico, dajati Slovencem kakršnekoli nasvete. (Viharno pritrjevanje.) Jaz nočem govoriti o politiki proste roke, zakaj „prosta roka" je prišla zelo ob" dobro ime. (Veselost.) Prosta roka je laiiko „stvarna", kakor ji pravijo, lahko pa je tudi pest, in gospoda bo v tem oziru nekaj doživela!
Dr, Kramar je dejalr „Brez nas ne gre!" Dr. Steimvender je dejal: „Brez nas tudi ne gre!" "Jaz vam hočem razodeti še eno skrivnost: „Brez nas tudi ne gre!" (Viharno pritrjevanje in ploskanje ocl strani Jugoslovanov.) Mi se na nobeno stran ne vežemo, toda če mi hočemo, tudi ne gre in ne bo šlo! (Ponovno burno odobravanje.) Mi si ne pustimo gledati v karte, toda mi se bodemo znali posluževati o-nega, od g. Bilinskega rabljenega liberum veto (svoboden ugovor), Če bo treba!
Mi smo jako dobre volje. .Veste zakaj? Zato, ker čisto natanko vemo, da je v tej zbornici ena sama močna, enotna in trdna, edina stranka, na katero se vselej lahko zanesemo, to je naša stranka)! (Viharno pritrjevanje in ploskanje.) Za nami pa stoje v neo-ma.hljivi zvestobi naša ljudstva! In zato vam kličem vsem, vladi, velikim strankam in malim strankam: „Mi se ne bojimo!" (Viharni vzkliki, veliko, dolgo; ne ponehajoče odobravanje in pritrjevanje; govorniku ocl vseh strani čestitajo.)
*
• *
Ob koncu seje dne 10. novembra je izlival mar riborski Boštjan svojo jezo nad govorom poslanca Brenčiča. Pač najboljši dokaz, kako je speklo nemške uradnike, kar jim je Brenčič očital, Boštjan je svoj govor čital, napisali so mu ga uradniki. Naši poslanci govorijo prosto, iz svojega lastnega znanja, nemški poslanci pa si dajo pisati svoje govore od svojih vo-lilcev, zato pa tudi ne naredijo nobenega utiša. Boštjan se je s svojimi izvajanji samo osmešil. Poslanci so se norčevali iz njega. BrenČiČevi udarci še vedno trdno sedijo.
Ob koncu seje se je izvršil med nemškimi poslanci grd napad, ki kaže, kako nizko so Nemci že padli. Poslanca Malik in Humer sta se najprej zmerjala z lažnjivci, lumpi, ialoti, in nazadnje je natepel Malik Humra s pasjim bičem. Taka je nemška omika.
V	torek, dne 14. novembra se je začelo drugo čitanje draginjskih predlogov. V imenu Slovencev bo govoril dr. Krek,
V	torek je predložil finančni minister nove davčne predloge: davek na žganje, davek na pivo, dedne in daritvene pristojbine, davek na šumeča vina. in davek na avtomobile. Splošnega davka na vino torej vlada ni predložila in ga tudi ne bo. To je vesela vest za naše vinogradnike.	_
Politični ogled.
— Državni zbor bo zboroval najbrže do 20, decembra, tako se je sklenilo pri posvetovanju klubo-vih načelnikov 10. novembra. Delovni program se razdeli sledeče: Seje se vrše, kakor dozdaj, vsak torek, sredo, četrtek in petek od 11. ure dopoldne do 4. ure popoldne. Po končani razpravi o draginjskih predlogih, bi se naj pričelo prvo Čitanje socialnega zavarovanja, nadalje pride na dnevni red tudi razprava o začasnem poslovniku, več manjših predlogov,
obljubo pozabila. Reče torej Rezika sestri: „Franceta in Toneta pa vendar od nikoder ni, a oče so nam zabičevali, naj vsi skupaj pridemo domov1; ali naj grem po-nje? „Pa idi, toda glej, da končno vsi ne iz-ostanete," opominja Jerica sestro, ki se vrne po brar ta. Ivan in Jerica pa gresta počasi naprej. Toda zdaj, ko sta sama, Čutita oba nekako tesnobo v srcu in pogovor nikakor noče priti v pravi tir,. Ivan se pritožuje Jerici, kako dolgočasno in pusto da mu je tako življenje ter da bo zdaj, ko je preteklo že nad leto dni po očetovi smrti, treba misliti na to, da si dobi v hišo pridno gospodinjo; pravi, da si ne misli, take Še-le iskati, ker si jo je že zdavnaj izvolil, in sicer nobene druge kot njo; le tega ne ve, se mu li pač ta želja tudi kedaj izpolni. Pri tem pogleda Anico iskreno, vprašajoč proseče .. , Sedaj se tudi ona opogumi ter se mu prične pritoževati, kako jo neprestano nadleguje oni Pietro s svojo ljubeznijo, za katero pa da nikakor ne mara. Ivan se tem pritožbam smeje ter meni, naj tega ne upošteva kot resno stvar. „A vendar se ga tako bojim", pravi dekle, „ker je nekaj ta-ko strašnega v njegovih očeh; Ivan, varuj se ga tudi ti!" Dobro de Ivanu ta dekletova skrb, ki jo prime za roko ter veselo pristavi: „Kaj ne, Jerica, ti postaneš moja . . . ?" — ,„Tvoja", Šepetajo komaj slišno njene ustnice, nje roka pa počiva v krepki desnici Ivanovi, kakor da najde ondi zavetja pred njim, ki se ga tako boji. In molče sta korakala roka v roki in presrečna. Kaj bi se trudil okorni lezik, kadar v svoji vzvišeni tajnostni govorici govore — srca. : .
{Dalje prifc.)
začasni proračun, uradniška predloga in mogoče še tudi prvo Čitanje brambene predloge. Dne 22. novembra se bodo v večerni seji izvolile delegacije. Po novem letu bodo sklicani deželni zbori na kratko zasedanje, razun goriškega, o katerem se govori, da bo baje razpuŠČen.
—	Na Ogrskem se je v državnem zboru med strankami vendar dosegel mir. Predsednik Berčeviči je, kakor smo že zadnjič poročali, odstopil. Za novega predsednika je bil izvoljen bivši podpredsednik Navay. Delovni program se je sestavil sporazumno veČine z manjšino. Manjšinske stranke so se zavezale, da ne bodo motile razprav. Vendar se iz zadnjih sej spozna, da sklenjeni mir na Ogrskem ne bo dolgo držal.
—	Hrvatski sabor je razpuŠČen. Volitve bodo že 24. in 25. novembra. Ban TomaŠič upa zmagati z vladno stranko. Že sedaj se poslužuje „volilnih priprav", ki so edino na Ogrskem in Hrvatskem v na-vadi, to je nasilje in neprimerno nastopanje proti drugim strankam. Banu, ki je, kakor znano, Mad-žaron, je posebno neljub vodja kmečke stranke, Stje-pan Radič, Zadnji čas je Radič naenkrat izginil. Govori se, da je ubežal, da ga TomaŠič ne more dobiti, ker bi ga očividno dal rad zapreti. TomaŠič bo dal baje še pred volitvami zapreti več voditeljev domoljubnih hrvatskih strank. Na Hrvaškem so res prave turške razmere.
—	Na Nemškem se je politično ozračje zelo razburkalo. Preteeeni četrtek, dne 9. novembra, se je vršila v nemškem državnem zboru razprava radi znane francosko-nemške pogodbe radi Maroka. Razni govorniki so bičali postopanje nemške vlade pri mirovnih pogajanjih. K seji je prišel tudi nemški prostolo-nastednik, ki je iz svojega sedeža živahno pritrjeval govornikom, ki so bičali omahljivo postopanje vlade. Radi tega postopanja cesarjeviča je zavrelo po vsej Nemčiji. Državni kancelar Bethmann-Hollweg se ie čutil prizadetega in je prosil cesarja Viljema, naj ga odpusti iz službe. Cesar pa tega ni storil, ampak je povabil kancelarja na večerjo, cesarjeviča pa je ostro pokaral. Nemško ljudstvo je postalo bojevito in je nezadovoljno, ker ni prišlo do vojske. Postopanje ce-sarjevičevo, kakor javno mnenje, pomeni ost proti Angliji.
—	Vstaja na Kitajskem. Uporniki prodirajo vedno dalje. Vladi se je izneverila veČina vojske. Severna armada prodira proti glavnemu mestu Pekingu, ki že na več krajih gori, V državi ni nobenega reda več. Tudi na cesarskem dvoru so se sprli. Z gotovostjo se trdi, da je konec kitajskega cesarstva ter da bo postala Kitajska ljudovlada.
Razne novice.
1 x davčno službe. Deželno finančno ravnateljstvo je imenovalo davčne oficijale Martina Zormana, Josipa Lacknerja, Martina Kojca in Alfonza Sorg-lechnerja davčnim upraviteljem in Antoni« Tureka davčnim asistentom.
Razpisano učiteljsko mesto.. Na petra^rednici v Kapeli je izpraznjeno učiteljsko mesto. Petrazred-mca je v drugem plačilnem razredu. Prošnje do dne 15. ofecembra na krajni šolski svet Kapela, poŠta Raidenci.;
*	Naši shodi. Pretečeno nedeljo so se vršili sledeči shodi: V Dramljah političen shod in ustanovitelj kraj, odbora K. Z„ govorila sta posl. dr. Korošec in PiŠek; v Lepi njivi pri Mozirju političen in gospodarski shod, govorila sta poslanec dr. Verstovšek in poslovodja Žebot; pri Sv. Martinu pri Vur-bergu ustanovni shod Dekliške zveze, govoril dr Hohnjec,
*	Naša dolžnost je, da skrbimo za razširjanje katoliškega časopisja. Sedaj, ko se zopet bližajo dolgi zimski večeri, moramo delovati na to, da se bo v vsaki pošteni slovenski hiši čital „Slov. Gospodar". Vsaj za zimski Čas si naj ga posamezne hiše naročijo. Ze Čez 10.000 iztisov „Slov. Gospodarja" roma vsak teden k našim prijateljem, Naj se to Število Še bolj pomnoži! Od 1, decembra pa do 1. marca stane „Slov. Gospodar" samo 1 K.
*	Slovenski trgovci, obrtniki in gostilničarji. Ce hočete, da bo naše slovensko ljudstvo rado zahajalo k vam in vam nosilo denar, naroČite si „Slov. Gospodarja" in inserirajte v našem listu. Naši pristali so že toliko zavedni, da vedo razločevati med našimi prijatelji in nasprotniki.
*	Sv. Oče in katoliško Časopisje. Vrhovni poglavar sv. katoliške Cerkve, sedanji sv. Oče PijX., so poslali predsedniku nižjeavstrijskega katoliškega shoda ljubeznjivo pismo, v katerem pišejo med drugim sledeče: „Kar se tiče žalostnih nasledkov slabega Časopisja, ki so nastali pri vas, tudi Mi obžalujemo. Upamo pa, da bodo najboljši govorniki na va,-Šem shodu s svojo zgovornostjo pobijali slabo časopisje in bodo vernike svarili pred slabim berilom ter jih s tem odvrnili od njih, kakor od zastrupljenih studencev. Ce to dosežete, se lahko prišteva vaš shod med najsijajnejše," — Torej celo sv. Oče priporočajo razširjanje katoliških listov in zatiranje slabih. Verni Slovenci, sledimo besedam sv, Očeta!
*	Zopet zaroka v cesarski hiši. O Božiču se zavreči nadvojvodinja Elizabeta Frančiška z vojvodo Fran Jožefom bavarskim. Nadvojvodinja Elizabeta je najstarejša hči Marije Valerije in Franca Salvator-ja, torej vnukinja našega cesarja.
*	Vojaške vesti. Poveljnik mariborskega pe&-polka „grof Beck" Št. 47, polkovnik Kalser pl. Manns-
feld je imenovan za poveljnika 12. gorske brigade v Banjalnki, Podpolkovnik Rihard Mayer pešpolka št. 7 je premeščen k pešpolku Štev. 47 ter postane njegov novi poveljnik.
*	Premestitev vojaštva. Prihodnjo spomlad se izvrše obsežne premestitve vojaštva, pri čemer je opažati očividno stremljenje, da se ojačijo voja&ke posadke na jugu naše države, in to zlasti ob italijanski meji in v Bosni. Dva oddelka strojnih pušk 36. polka in pešpolk Štev. 19 pride z Dunaja v Tolmin, Sežano in Kobarid; Štab, trije bataljoni in en oddelek strojnih pušk 32. pešpolka z Dunaja v Trst; več oddelkov spodnještajerskega 47. pešpolka bo prestavljenih na Primorsko v Kojsko in Biljano; pešpolk Štev, 97. s« premesti iz Trsta v Belovar in Karlovac na Hrvatskem; 20. lovski bataljon pride iz Tolmina in Sv. Sv. Lucije v Kormin; gorska baterija štev. 3 gorskega topniškega polka št. 3 pride iz Beljaka v Tolmin; 5. stotnija 12. pionirsdega bataljona iz GyularFeher v ar v Pulj.
*	Zasmehovanje cerkvenih zapovedi po liberalnem uČiteljstvu, V torek pred praznikom Vseh svetnikov, to je dne 31. oktobra, je pri c. kr, uradnem u-čit. zborovanju v Gorici izrazil učitelj Balič željo, naj bi se uradne konference ne sklicevale ob takih dnevih, ki so po cerkvenih zapovedih postni dnevi. Liberalni list „Soča" poroča o tem: „Učitelj BaliČ je grajal, ker se je današnji dan določilo za konferenco in s tem povzročilo to veliko zlo, da bodo danes vsi u-čitelji grešili, ker bodo vživali mesno jed t Gorici. Salve smeha so odmevale po dvorani in BaliČa so poslali jest h kapucinarjem," — Tako se liberalno uči-teljstvo naravnost norčuje iz učitelja, ki še spoštuje cerkvene zapovedi in še ni vrgel krščansko vero kot staro Šaro v kot, kakor delajo liberalni učitelji.
*	Baraba. Kakor se svinja najbolje počuti, če se valja po blatu, tako je tudi „Štajercu" najprijet-nejše pri srcu, Če more klafati in zmerjati. In ta svoj v resnici nemškutarski posel opravlja s tako surovimi besedami, da se jih mora sramovati tudi najbolj barabski šnopsar. V zadnji številki napada ta list, ki se imenuje kmečki, v resnici pa je kramarski, kmeta in kmečkega poslanca Brenčiča s tako podlo in hudobno surovimi besedami, da bi bila vsaka o-bramba žaljenje za poslanca Brenčiča. Kaj takega, kar piše „Stajerc", je mogla zapisati le čisto navadna lumparska in vrhu tega še napol blazna baraba.
*	Izdajalci. „Stajerc" kaj rad psuje naše ljudstvo in njegove voditelje kot izdajalce, čeprav je celemu svetu, in torej tudi „Štajercu", znano, da ga ni bolj cesarju vdanega naroda v Avstriji, kot je slovenski. Nekje drugje pa so izdajalci doma, in sicer v tistih vrstah, katere tako goreče brani „Stajerc", pri nemških nacionalcih in radikalcih. Ti ljudje, kojih poslanci so Člani največje „avstrijske" parlamentarne stranke, namreč nemškega nacionalverbanda, so priredili pretečeno nedeljo na Dunaju shod, na katerem so ogorčeno in surovo protestirali proti Češkim Šolam in proti italijanski pravni visoki Šoli na Dunaju. Pri tej priliki so se njihova „avstrijska" srca tako razvnela, da so začeli kričati in zabavljati proti cesarju z besedami, katerih ne moremo objaviti. Zabavljali so tudi proti habsburški cesarski hiši, ogrevali se za nemške protestantovske hohenzollerce ter kričali in tulili: „Živio Hohencollerci! Živio cesar Viljem!" No, ljubi nemškutarski „Stajerc", kdo so bili tisti, ki so zabavljali v nedeljo proti cesarju in naši vladarski hiši, ki so se razvnemali za nemško vladarsko hišo? Kdo so bili ti izdajalci? Mar li Slovenci? Ne, to so bili „Stajerčevi" varovanci, nemški nacionalci in ra-dikalci! To so tisti ljudje, ki tulijo izdajalsko pesem „Die Wacht am Rhein". To pomolite „Štajercu" pod nos, ko bo zopet govoril o slovenskih in slovanskih izdajalcih, in stavim, da se mu bo začelo kihati.
*	Nemška olika. Zadnji petek je gledala državna zbornica skrajno grd prizor. Dogodil se je pred nemškimi poslanci, med zastopnikom ptujskega mesta, Malikom in Humerjem, poslancem nekega nemškega okraja na Češkem. Najprej sta se poslanca grdo o-zmerjala, potem pa je Malik svojega nemškega bratca naklestil s pasjim bičjem, in nazadnje sta si pretila, da se ustrelita, toda revolverjev nista imela seboj. Mesto Ptuj, v katerem se rodi teden za tednom Šnopsarski „Stajerc", ima zares poslanca, na kate-Markhl in Boštjan, hoteli dvobojevati med seboj, da-so se poslanci spodnještajerskih' Nemcev, Malik Markh'1 in Boštjan, hote,i dvobojevati med seboj, danes pa vidimo zopet enega spodnještajerskih nemških poslancev v ospredju — pretepov. Kakoršni volilci, takšni poslanci!
*	S pasjim bičem deluje „StajerČev" zastopnik Malik v državnem zboru za svoje volilce. Dogodek zadnji petek dne 10. t. m. se je izvršil tako-le: Naj-prvo sta se vsenemška junaka Malik in Humer ozmerjala, in sicer s takimi psovkami, ki so v navadi pri šnopsar jih. Letele so besede: falot, lažeŠ, komedijant, z revolverjem te ustrelim kot psa itd, Humer je nato razkačen silil proti Maliku, da bi ga oklofutal. Drugi poslanci ga zadržujejo. V tem boju zavihti Malik s pasjim bičem in udari ž njim po Humerjevem licu. Humer je postal vsled žgočih udarcev Še bolj srdit. Pometal je poslance, ki so ga zadrževali, proč, in skočil pred Malika, Nasprotnika si stojita v bojni srditosti nasproti: Malik s pasjim bičem, Humer s po-vzdignjenimi pestmi. O pravem času Še zagrabi nek poslanec Humerja za suknjo ter ga drži s pomočjo nekega socialdemokrata, da se ne more iztrgati in u-dariti po Maliku, Humer brca okrog sebe, a poslanci ga drže kakor v kleščah. Ves divji vrie sedaj Humer Maliku njegovo ročno torbico vi obra«. A v, t«m hipu
:zOp«t Svrtne Malik b vso «ilo Humerja s pasjim bi-
po obrazu, tako, da so se mu poznalo debele krvav« pege na licu. Humer se je hotel na vsak način maščevati nad Malikom, a pri izvijanju se mu je iztrgala suknja s hrbta. Malika so vzeli nato socialni demokraije v bran. Humerja so pa odvedli iz zbornic«; bil je tako razburjen, da se je kar onesvestil. Humer je nameraval odložiti poslanski mandat, a si je baje premislil. Pričakuje se, da bo prišlo v prihodnji seji zopet do enakih pretepov med nemškimi poslanci. In, ti ljudje bi bili radi nekak „Herrenvolk" ?
*	Zvesti Avstrijci so Nemci, V nedeljo, dne 12. t m. so priredili nekateri poslanci vladne nemško-na-cionalne stranke na Dunaju zborovanje, na katerem so je nesramno govorilo proti cesarju in cesarski ro-dovini, Zborovalci so izdajalski klicali: Zivio Viljem! Zivio Ilohencollerji! Cesarju zveste slovanske narode vlada prezira, a Nemci, katere vedno le boža, ji škilijo Čez mejo v Prusijo. Na Nemce se pač nihče ne more zanesti.
*	Nemški liberalni učitelji Srednjega. In Gornjega Stajerja so na nekem zborovanju izjavili, da izstopijo iz vseh nemških društev, tudi iz Sudmarke in Sulferajna, in sicer zato, ker se jim ne povišajo plače.
*	Nakup vina. Deželna vzorna vinska klet. Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu, bo v kratkem nakupila za deželno vzorno klet v Eggenbergu pri Gradcu, večje množina letošnjega, a tudi starejšega vina, iz vseh štajerskih vinorodnih krajev» Ponudbe 7, navedbo vrste, količine in cene, od postaje ponudnika, se naj pošljejo takoj, najdalje pa do konca nov. t. I, na Zvezo gospodarskih zadrug v Gradcu, Fran-zensplatz Štev, 2. Ako ponudnik želi, da se dostavijo potrebni sodi, naj to v ponudbi navede.
' Podporno društvo orgapistov priredi svoj letni občni zbor dne 22. novembra t. 1., in sicer v Mariboru v dvorani Katoliškega delavskega društva, FloBergasse 4 s sledečim vsporedom: 1. Govor o stanju slovenskih organistov, 2. Poročilo tajnika in blagajnika, 3. Sprejem novih udov. 4. Volitev odbora. 5. Razni predlogi in slučajnosti. Vsi gg. organisti ste uljudno vabljeni ta dan v Maribor, da pokažete, da se zavedate svojega stanu in da se pogovorimo o raznih stvareh in potrebah slovenskih organistov. Začetek ob 1. uri popoldne. Glede obeda se priporoča gostilna „Sandvrirt" v, Viktringhof-ulici. Pridite vsi!
Odbor.
*	„Štajere" trdovratno molči, da je ptujsko mesto do glave zadolženo. Njegov krušni oče, Ornig, je imel toliko korajže, da je priznal, da ima ptujsko mesto „samo" dva milijona dvesto tisoč kron dolgov. „Stajerc" pa maha samo po ^klerikalnem gospodarstvu", si izmišlja nesreče pri kakih nemških krščanskih denarnih zavodih, napada slovenske župane, a pred svojim nosom pa ne vidi velikanskih dolgov, ki jih je na račun ptujskih davkoplačevalcev nakopičila mestna uprava pod županovanjem peka Orniga. Dva milijona dolga, res vzorno gospodarstvo!
*	Ljudsko štetje na Koroškem. Kakor so Lahi goljufali in kradli v Gorici, raivno tako so delali na Koroškem Nemci. Posebno v Celovcu, Beljaku, v Smo-liorju in več drugih občinah' so zatajili več tisoč Slovencev, Posebno se pritožujejo Slovenci v okolici Celovca. Po vseh jezikovno mešanih1 krajih se je začelo živahno gibanje, ki zahteva revizijo ljudskega štetja vsaj v zgoraj navedenih okrajih. Pohrustali bi nas radi Ncmci, to se je videlo pri ljudskem Štetju. A sedaj nas ne bodo več! Časi naše zaspanosti so že minuli. To naše narodne nasprotnike najbolj jezi, da so ravno ob meji Slovenci najbolj zavedni, Tirst, Gorica, Celovec in Štajerski obmejni kraji vstajajo. Slovenci, povsod na dan!
*	Razglas. Volitve po par, 189 postave o osebnih davkih, izstopivših udov in namestnikov osebno-dohodninske cenilne komisije Maribor-dežela se vršijo dne 27. novembra t. 1. od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Vsa pojasnila radi volitev, posebno glede udov in namestnikov, kateri se iz komisije izvrstijo, oziroma v isti ostanejo, se dajo od o. kr. okrajnega glavarstva kot davčne oblasti. Volil-cem, občinskim predstojnikom, kakor tudi se za to zanimajočim družbam, je pogled v pri podpisanemu glavarstvu ležeče volilne imenike, kakor tudi prepis istih od 10. novembra 1911 do dneva volitve med u-radnimi urami dovoljen. •- C,, kr. okrajno glavarstvo, davčna oblast v Mariboru, dne 6. novembra 1911.
Italijansko—turška vojska«
Zadnje dni se je raznesla vest, da bodo italijansko bojne ladje napadle Turke v Egejskem morju, ali pa celo v dardanelski morski ožini, ki odpira vhod v Carigrad. Listi so že poročali, da so italijanske bojne ladje v treh oddelkih odplule proti Turčiji. Vsled te nove italijanske bojne nakane je nastala nevarnost, da se vname svetovna vojska. Italijani so spoznali, da Turkom v Tripolisu niso kos in so vsled tega skušali, jim priti v evropski Turčiji do živega. Ce bi zasedla Italija Albanijo, Solun in druge važne obmorsko postojanke, padla bi tudi Avstriji za hrbet. Avstrija je torej takoj, ko se je izvedelo zaj novejši laški bojni načrt, Italiji prijateljski odsvetovsUa, naj nikar ne poskuša bojne sreče v evropski Turčiji, ker bi Avstrija tega ne mogla mirno gledati. Tudi druge države so začele rožljati, in ker Italijan, kakor vemo iz zadnjih bojev v Tripolisu, ni bogve kako korajžen, je baje res ubogal Avstrijo in je za sedaj opustil namero, vpasti v evropsko Turčijo. Vendar bati se je vseeno, da bomo nekega lepega dne presenečeni po izbruhu bojpega plesa na slovanskem jugu.
^foBiliEScijft v Italiji,
Vsi italijanski alpinski polki so postavljeni na vojao stanje. Več polkov Je bilo prestavljenih na avstrijsko mejo. Vsi rezervni in domobranski Častniki so poklicani na Štiritedenske orožne vaje na avstrijsko mejo. Vse pod orožje poklicane se je posebej naprosilo, naj niti Časopisju, niti javnosti sploh, ničesar ne naznanijo, da so poklicani pod orožje. — Listi, ki so navadno dobro poučeni o vojaških stvareh, javljajo, da je italijanski generalni Štab sklenil, poklicati pod orožje letnika 1896 in 1897. Za Tripolis je določenih 100.000 mož. Število padlih v zadnjih bojih' je mnogo večje, nego se to uradno priznava. V državnih ladjedelnicah se dela z mrzlično naglico, da bi končali v delu nahajajoče se nove bojne ladje.
Italijanska grozodejstva.
Pogum Turkov in Arabcev vzbuja največje občudovanje; tem bolj se je Čuditi italijanskim okrutnostim, Ko se je Turkom posrečilo, da so pregnali Italijane iz arabskih' hiš v Tripolis, se je našlo trupla žen in otrok, ki so bili na rokah in nogah zvezani ter popolnoma razkosani in razmesarjeni. Pozneje se je našlo v neki mošeji 3- do 400 mrtvih ženskih in otroških trupel, ki so bila tako razmesarjena, da jih ni bilo spoznati. Bili so očividno žrtve italijanskega maščevanja. — Listi objavljajo daljne posameznosti o italijanskih grozodejstvih,. Tako piše neki angleški Častnik: Dne 28. oktobra je predrla neka arabska Četa italijansko Četo pri Bumeliani ter se utaborila v neki hiši. Potem so izvesili belo zastavo ter se udali. Ko so bili razoroženi, so jih Italijani poklali. Nek avtrij-ki raziskovalec se je nastanil v arabskem predmestju. Ko so se približali Italijani, je prišel s svojim ar rabskim hišnim gospodarjem v mesto. Ko se je te dni raziskovalec vrnil v hišo, je našel tam umorjenega svojega arabskega slugo, nedolžnega 80-letnega starčka.
Bolnišnice in kolera,
Bolnišnice v Tripolisu so polne bolnikov in ranjencev. Kolera razsaja v Tripolisu, in tudi med A-rabci in Turki, Vse polno mrličev gnije okoli Tripo-lisa;, smrad se širi daleč na okoli.
Mariborski okraj.
m Maribor. Sejmi za svinje so zopet dovoljeni. VrŠe se vsa,ko soboto. Na sejmu zadnjo soboto so bile cene za plemene, kakor pitane svinje, zelo nizke. Se prodati se niso mogle vse svinje, a vkljub temu še mesarji s cenami mesa ne gredo navzdol.
m Maribor. V nedeljo, dne 12, novembra proti polnoči je začelo goreti v P: rglerjevi kolarski delavnici v Mlinski ulici. Požarna bramba je zabranila, da se ogenj ni razširil še dalje. Škode je okrog 4000 kron. Sumi se, da je nekdo iz hudobije zatrosil ogenj.
m Maribor. Nemška, mestna „Šparkasa" je slavila dne 14. novembra svojo SOletnico, Govorniki so slavili ob tej priliki zavod, koliko da je že storil dobrega za mesto ip za nemštvo. Razlagali so ti gospodje, da ima „Šparkasa" že čez 2 milijona rezervnega zaklada je Čez 25 milijonov hranilnih vlog. Pozabili so pa povedati, da so Slovenci gotovo polovico tega denarja znosili skupaj, Siidmarka in Sulferajn dobivata leto za letom od te hranilnice bogate podpore, kot v zasmeh onim Slovencem, ki nosijo tje svoj denar.
h Maribor. V nedeljo, dne 12., novembra ponoči je umrla v Grajski ulici hišna posestma Marija II-ger. Pogreb je bil v torek popoldne.
Maribor. Porotniki. Dne 13. t. m. so bili za letošnjo zadnjo porotno zasedanje izžrebani sledeči glavni porotniki: Avgust BlažiČ, strugar; Glušič V., Črevljarski mojster; Simon Jagodič, poslovodja; Ant. Kramberger, gostilničar; vsi iz Maribora. Ludovik Košar, žiipaln iz Zgornjega Porčiča; Ivan Mlinerič, posestnik to Senaraki; Ernst Polanec, hišni posestnik in lončar v St. Lenartu v Slov. goricah; Konrad Sollaig, posestnik v Setarjevi; Franc Bauman, veleposestnik v, Dobrenju; Alojz 'Jager, veleposestnik in lastnik žganjarije pri Sv. (Jakobu v Slov. goricah; Matija Peklar, veleposestnik, župan in gostilničar pri Sv. Jakobu v Slov. goricah; Viljem Ilger, posestnik v Karčovini; Janez'Klemenčič, veleposestnik in župan pri Sv. Martinu (pri Vurbergu; Josip Pezdiček, gostilničar in veleposestnik v Vukovskem dolu; Ign. Jakopič, tovarnar v Bergentalu; Vinko VabiČ, posestnik v HoČah; Jožef FaleŠ, posestnik v Račjem; Karol Baumgajrtner, gostilničar pri Sv. Lovrencu n. Mariborom; Jakob Novak, lesotržeq in posestnik pri Sv. Lovrencu nad Mariborom; Alojz Jug, hišni posestnik v Rušah; Jožef Kolman, posestnik v Slivnici; Josip Korman, posestnik v Cinžatu; Jurij Koba-le, hišni posestnik v Slov. Bistrici; Franc Smeh, ko-jvaški mojster v Peklu pri Poljčanah; Matija Kolnik, posestnik v Spodnji Polskavi; Franc Hickl, trgovec; Maka Koser, kavarnar; Franc Kukovec, hišni posestnik; J,amez Kravagna, hišni posestnik; K. Rei-singer, mizarski mojster; Otmar Diermayr, trgovec, vsi iz mesta Ptuj; Schneider Viljem, trgovec iz Ljutomera; Eranc Jaušovec, posestnik v Veržeju; Josip Mursa, posestnik na Krapju; Fr.a|nc Skacedonik, veleposestnik in veletržec v Spodnji Gortini, Josip Koležnik, lesotržec in gostilničar na RemŠnikiu. — Nadomestni porotniki': Vit Murko, trgovec; Hans Sachs, zasebni urafinik; Josip Schamesberger, trgovec s sirom; Gustav Scherbaum, zasebnik; Janez Scherfler, gostilničar; Jurij Stern, hišni posestnik;;
Kristijan Troger, trgovec; Franc Zokaly, gostilničar
in Janez Cvilak', gostilničar, vsi iz Maribora,
m Pesnica. Tukajšnji gostilničar ob cesti v Maribor, Stanecker, po domače Kauo, govori s svojimi otročiči samo nemško, Češ, slovensko se bodo že še potem naučili. To je tem bolj žalostno, ker je siu slovenskih starišev, sam govori ubogo nemščino ia veČino denarja dobi od Slovencev. „Štajerca" ima Stanecker tudi v svoji gostilni,
m Sv. Marjeta ob Pesnici. Kakor odpada v pozni jeseni raz drevje orumeneli list za listom, da o-stane končno le golo vejevje, tako izginjajo počasi že redki junaki, ki so nekdaj pod slavnim očetom Ra-deckyjem, pod praporom ponosnega dvoglavega orla, tako uspešno branili in Ščitili Avstrijo, posebno tam doli na jugu, proti mnogovrstnim sovražnikom. Zopet je bil eden izmed teh mož dne 11. novembra na pokopališču pri Sv. Marjeti položen k" poslednjemu, zaželjenemu počitku. Bil je to 921etni starček Franc Purgaj, prevžitkar in bivši posestnik v RoperČah;; rojen je bil v tukajšnji župniji dne 23,. januarja 1820. Kot 201etni mladenič je moral že obleči cesarsko suknjo leta 1840. Služil je kot grenadir pri 47, pešpolku 8 let; po dokončani službi ustanovil si je mirni dom ter se oženil. A to je trajalo le malo Časa, kajti tam doli na jugu je zadišalo po smodniku in po krvi, in prišel je nenadoma „z graščine listek bel", kateri jo veleval, zapustiti zopet vse: dom, in „ženo poročeno", kajti, „klical je cesar svoje sine". Se-le po mnogih, srečno prestalih nevarnostih in krvavih plesih, ki so se tiste čase odigravali tam doli na jugu, vrnil se je čez dve in pol leta zopet domov k svoji ženi, s katero je nato mirno, v najlepši vzajemnosti, živel nad pol stoletja! Zapušča tri hčere, izmed katerih je ena gostilniČarka v Gnasu, dve pa ste redovnici: Sestra Kresceneija pri šol. sestrah v Gradcu, sestra Lidvi-na pa je prednica Č. šol. sester v Ljubljani. Njegovi blagi duši večni mir, njegovemu imenu pa — slava!
Sv. Jakob v Slov. gor. V ponedeljek, dne 13. t, m. je pri N. Maharu, posestniku v Somartu^ zjutraj med 8. in 9. uro začelo goreti. Najpoprej je zgorel novo dodelan živinski hlev, , potem hiša in svinjski hlev, zgorelo je vse do tal, da nima sam in pa živina kaj jesti. Braniti niso mogli, ker ni bilo blizu vode. Zažgali so otroci, StariŠi, pazite, da otroci ne dobijo žveplenk. Siromak je zdaj na jesen z osmerimi otroci, ker nima ne strehe ne živeža,
m Sv. Lenart v Slov. gor. Nemška šola. Največ zaslug za nemško Šolo ima dr, Zirngast. Mnogo denarja je nabral za-njo, a vendar mnogo premalo, okoli 30,000 K še manjka. Ker pa so različni viri u-salinili, je dr. Zirngast prvi, ki da nemški šoli slovo, dobro vedoč, da bo treba danes ali jutri seči globoko v žep. Prav ima, sedaj je še Čas, Dr. Zirngast namreč ne pošilja svojega otroka v nemško Šolo, ampaki ga da doma poučevati po izkušenem učitelju. Ta Šport ga stane mnogo denarja, a vendar ne toliko, kolikor bi moral plačati za nemško Šolo.. Kaj pa nekateri na^-Ših kmetov? Ali ne slišijo in ne vidijo nič? Se-le, ko bo treba Šteti, bodo začudeni odprli usta ter stokali in. preklinjali, a prepozno bo.
m Sv. Trojica v Slov. gor. Ce odpre usta nem-škutar, pa že zmerja „kranjske privandrance". Kdo pa je privandranec v Slov. gor? Na Kranjskem stanujejo ravno tako Slovenci kakor pri nas. Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko je domovina Slovencev, skupna domovina enega naroda pod enim žezlom habsburškim. V Avstriji je nebroj Nemcev iz nemške države. Ali jih imenujejo naši Nemci privandrance? In vendar so iz tuje domovine in iz tujega kraja, Ce so na lenarški nemški Šoli učitelji iz kraljevine Češke, ali jih zmerjajo LenarČani s privandranci? In vendar je Češka malo bolj daleč od Štajerske, nego Kranjska. , S kakšno pravico smejo torej zmerjati Kranjce s privandranci? Pri St, Lenartu živi tudi nekaj_ Kranjcev, ki so posilinemci. Ali ste že kdaj slišali, da so tudi tiste zmerjali s privandranci? Kaj Še! Stokrat si lahko Kranjec, samo nemškutar morašt biti. Ti ljudje torej nič ne sovražijo Kranjcev, pa& pa sovražijo Slovence. In ravno tako kakor kranjske Slovence, sovražijo tudi tiste domačine, ki se zavedalo, da so Slovenci. Le poglejte, kako preganjajo učitelje-domačine! Pa s tem, da preklinjajo Kranjce, mečejo ljudstvu pesek v oči, da ne uvidi, za kaj so pravzaprav gre, in da je nahujskajo proti poštenjakom, ki so nemštvu nevarni, Privandranec je Oger, ki si je moral domovinsko pravico iskati v Avstriji, zdaj pa hoče imeti veliko besedo, Privandranci so skoro vsi Trojičani, ker jih' je preklicano malo, ki bi bili že več rodov tukaj doživeli. Večjo pravico pa ima pri Sv. Trojici Slovenec, pa Če bi bil prišel iz Amerike, nego jo ima domačin, ki je narodni odpadnik, na svojem narodu, ki ga hoče za par srebrnikov prodati Siidmarki in Sulferajnu, Sramota našim odpadnikom, in čast zavednim Slovencem, domaČim in kranjskim !
m Sv. Trojica v Slov. gor. Ce „Stajerc" koga oblaja, je ta gotovo pošten Človek. Vsi smo ponosni in si Štejemo v čast, da ta „giftna krota" ni zadovoljna z nami. Zato nam niti na misel ne pride, da bi se prerekali ž njo. Ampak kdo se ne bo s krohotom zasmejal, ko zasliši, da bi moral biti trojiški zdravnik g. dr. Krajger Golobu hvaležen, da je sploh lahko pri Sv. Trojici? Ko se je naselil ta gospod med nami, so švigali telegrami na vse kraje, ali bi ne iz-taknili kje kakega nemškega zdravnika, ki bi hotel priti k Sv. Trojici. Dr. Krajger je moral čakati tri mesece na stanovanje, ker so gotovi ljudje ves čas u-pali, da se oglasi od kod kak nemški zdravnik. Seveda so se izgovarjali, da dr. Zirngast stanovanja no izprazni. No, Zirngast in Golob sta si bila takrat

prav gorica, in nihče ni verjel, da bi stanovanje ne bdo izpraznjeno, ko bi Golob le hoteL Pa seveda: „Einen bindischen Arzt brauchen wir net in Dreifaltigkeit"; zato so dr. Krajgerja tako dolgo vodili za nos, ker so upali, da, se bo naveličal in zopet odšel. Pa ljudstvo je bilo zanj in ga je vzdržalo. Kaj bo naš kmet z nemškim zdravnikom, če se Se pogovoriti ne more ž njim v svoji bolezni? Se-le potem so nasprotniki ugriznili v kislo jabolko, ko so videli, da je vse zaman. Računilo se je pa stanovanje dosti višje, kot dr. Zirngastu. In že potem ni bilo miru. Kolikokrat so se vozili gospodje v Gradec in bogve kam Še, da bi dobili kakega nemškega zdravnika za Sv. Trojico. Zdaj pa naj bi bil za vse to dr. Krajger Še hvaležen?! Ne bodite tako nespametno smešni! Ko bi šlo po volji trojiškiji posilinemcev, bi sploh ne bilo pri Sv. Trojici zdravnika. Z vsakim so se Še kregali, pa naj je bil Poljak ali Slovenec, Ceh ali Nemec.
m Hoče-Smiklavž. Umrl je dne 14, novembra nagle smrti g. učitelj Martin Gobec, Naj v miru počiva!
m Hoče- V Pohorju že dalje Časa boleha g. Janez VisoČnik, po domače Ane, Mi želimo vrlemu možu skorajšnjega čvrstega zdravja.
m Hoče. Na Bohovi je neznani lopov vdrl ponoči v gostilno Grašič ter odnesel nekaj reči. V kuhinji je pustil svoj sled — dolg nož. Bog nas varuj takih obiskovalcev!
m Hoče. Večkratni dezerter Leopold KerŠič, je bil dne 7, t. m. ob Vi8.. uri zvečer od tukajšnjega orožnika g. NovaČana prijet. Pred tremi leti je bil isti od g. Jožefa Rojko, sedanjega stražmojstra v Kapodistri-ji, vjet, ne pa, kakor se po nemških listih hvali, da ga je vjel sedanji hočki stražmojster g. Ferd, Mülleret.
m Fram. V nedeljo ob 9. uri zvečer se je vle-gel k večnemu počitku 801etni starček , mnogozasluž-ni iramski župan Franc Gert, odlikovanec z zlatim križcem, mož stare korenine, odločen Slovenec* skrajno previden in vzoren gospodar, eden najbogatejših Slovencev v okraju, O pogrebu še poročamo. Iskreno sožalje žalujoči soprogi.
m Fram. f Janez Gert. V nedeljo, dne 12. novembra ob /49. uri zvečer je zatisnil za vedno svoje trudne oči naš župan, odlični rodoljub in naš zvest pristaš, g. Janez Gert. Rajni je bil star 80 let, vendar se je Še čutil, ko je bil zdrav, vnetega Slovenca, ki se ni ustrašil nobene poti, nobene žrtve, če se je Šlo za versko ali narodno stvar. Ko so pri zadnjih volitvah v mariborski okrajni zastop nekateri mlajši ljudje naravnost izdali slovensko kmečko Zastavo in se pridružili nemškutarsko-meščanski stranki, stal je naš oče Gert neomahljivo na slovenski strani. Da-siravno bolehav, vendar je prišel, opiraje se na svoje prijatelje. In kako vzgledno je rajni Janez vodil svojo občino! Bil je starosta slovenskih županov mariborskega okraja, celo svitli cesar so odlikovali Gerta z zlatim zaslužnim križcem. Rajni je nosil razna Častna mesta. Ne samo v Framu, ampak daleč na okrog ga je vse ljubilo in spoštovalo. In tega moža sedaj ni več med nami, V torek, dne 14. t-, m. popoldne smo ga spremili k večnemu počitku, takega pogreba Fram Še ni videl. Ko se je slavilo ob gomili zasluge in Čednosti rajnega, ni ostalo nobeno oko solzno, Res, umrl je mož! Da bi Še rodila Slovenija več takih vrlih sinov! Ti pa, prijatelj dragi, po duhu in stanu brat, v miru počivaj!
m Gorica pri Račjem. V Četrtek, dne 9. t. m. je v Gorici pri posestniku g. A.. Celofiga nenadoma izbruhnil ogenj, ki je vsled močnega vetra v trenotku upepelil Šest gospodarskih poslopij. Požarnim hrambam iz okolice, ki so hitele na pomoč, izrekamo to pot najtoplejšo zahvalo, posebno pa se „zahvaljujemo" po-dovski požarni brambi.	j	VaŠČan.
m Slov. Bistrica. Naše začudenje ni bilo malo, ko smo te dni zopet čitali po raznih slovenskih časnikih, o neverjetnih razmerah na slovenski Šoli v Slovenski Bistrici. Ne vemo, kaj bi rekli k tem razmeram. Vprašam samo dotična Šolska vodstva, gosp. Dreflaka in vse Šolske oblasti, kje na svetu bi kak narod trpel in drago plačeval take Šole, kakor so pri nas! Naj bi n. pr. poskusil nadučitelj nemške šole v Konjicah, ki je mimogrede povedano, doma v sredi Slovenskih goric ter sin trdih slovenskih starišev, pravimo, naj bi poskusil ta kazati svoje nasprotstvo do Nemcev, naj bi bil očitni član slovenskih bojnih društev, naj bi odganjal otroke — četudi samo slovenskih starišev — proč od nemške šole ter jih tiral v slovenske itd., no, mi bi radi videli, kak krik bi zagnali vsi Nemci in nemčurji, kaka vojska bi se vnela povsod zoper njega, in prepričani smo, da bi se ga hitro odpravilo s pozori&Ča. Toda to, kar bi nikjer drugod ne trpeli in bi bilo povsod v 20. stoletju nemogoče, to je pri nas „dobro", je morda celo hvalevredno delo, v duhu Šolskih postav (! ?) in želje starišev! Gospod Kolednik (sedaj zavoljo lepšega Kol-lednigg), je očiten ud Südmarke, bojnega društva, ki hoče Slovence ponemčiti in poluteraniti, dopisuje v protestantovsko „Marburgerco" ter uči slovenske Šolarje, ljubiti „mogočno" in „slavno" mater" Germanijo, je ud bojnih nemških TiČiteljskili društev itd, itd. Gospodična Cuntara pa je v svoji nemški vnetosti baje ravno te dni zopet kar hotela odpraviti neko učenko slovenskih starišev, češ, naj gre na nemško šolo, ker je ona „ne more rabiti", in sicer zato ne, ker zna dekle premalo nemški. Tej učiteljici se gre torej zopet le za to, da zna otrok nemški, drugo je vse postranska stvar* NajpridnejŠi ip najbolj nadarjeni otrok ne pride naprej, če ne zna nemški. To je vne-bovpijoča krivica za slovenskega otroka na slovenski Šoli. Torej kje se naj slovenski otrok kaj nauči, po-
vejte nam vendar, Vi velecenjena gdč. učiteljica! V nemško Šolo jih ne moremo pošiljati, ker so tam učitelji Nemci, in otroci ne morejo razumeti učitelja, ter se vsled tega tudi nič ne naučiti. V „slovenski" Šoli pa jih v svoji nemški vnetosti Vi ne pustite niti v višje razrede, ako ne znajo dovolj nemški, ker jih baje Vi v teh razredih „rabiti ne morete!" To presega vendar vse meje potrpežljivosti in skrajni čas je, da poiščemo tudi mi pomoč zoper take razmere.
m Sv. Ltrmrt v Slov. gor. Šolarska kuhinja. Š larski kuhinji slov. šole pri Sv. Lenartu so darovali nastopni p n. dobrotniki: Družba sv. Cirila in Metoda 150 K. okrajna hranilnica 60 K, „Straža" v Ljubljani 50 K, Posojilnica v Št. Lenartu 50 K, Neimenovana 40 K, č. g. Janžekovič, župnik 20 K, učiteljstvo pri Sv. Lenarta 12 K, gg. dr. J. Kronvogel, dr. M. Gorišek, dr. F. Tiplič, p. kr. notar 8tupica, dr. 0 Ilaunig, dr. Leščnik, A. ¿emljič, trgovec, po 10 Kj odv. kandidat Fr Lovrec, not. kandidat A. Krajgher, A. Arnuš, gostilničar, Fr. Arnuš, kmet, neimenovana, po 5 K; VI. Fabiani, c. kr. poštar, 4 K; č. g. Slana, kaplan, rdv. uradnik M. Polič, Fr. Krambergar, knjigovodja, po 3 K; č. g. T. Paulič, kaplan, D. Klenovšck, Fr. Gole, posestnik, po 2 K; Fort. Stanovšek, c. kr. sod. pom. uradnik, M. Zivko, posestnik v Lormanju, J. Damiš, posestnik v Šetarjevi, A Tomažič, M. Tomažič, pocestnici v Zamarkovi po 1 K. — Živila so darovali sledeči gospodje posestniki ozir. posestuice: Jožef Polič, Marija Živko, A. Gorjup, .1. Rop, M. Kurnik, J. Koser, Ana Štampar, L. Mlinaric, A. Jančič, J. Ploj, vsi iz Lormanja; K. Škof, J. Zorko, Fr. Arnuš iz Še-tarjeve; J. Marhold, Marija Partlič, Marija Kramar, V. Mlakar, Jožefa Knezar iz Zamarkove in Partinja. Bog plati. Ako primerjamo ta izkaz darov z onimi prejšnjih let, vidimo, da število dobrotnikov šol. kuhinje od leta do leta pojema. Mnogi imoviti posestniki so odrekli svojo pomoč. Mladina Vas prosi.
m Hoče. Mladeniška zveza priredi v nedeljo dne 19. novembra po večernicah poučno zborovanje s petjem, deklsmacijami in poučnimi govori. Tudi novi udje se bojo sprejemali. Fantje porabite tudi prosti čas, da bo prav in ga darujte pouku, izobrazbi in pošteni zabavi. Ne bo Vam žal. Pridite v obilnem številu ! Po zborovanju je odborova seja. Torej na svidenje.	Odbor.
m Slivnica pr; Mariboru. V nedeljo, dne 19. li topada po večernicah priredi naše „Bralno in izobraževalno društvo" in Mladeniška Zveza v stari šoli igri ■ „Tri sestre" in „Zdaj gre sem, zdaj pa tje". Naši igralci so porok, da se bodo igre izborno obnesle, zato vabimo vse zavedne domačine in sosede iz Fraina in drugod, da nas v nedeljo po večernicah z prav mnogoštevilno udeležbo počastite, ne bo vam žal malega truda in malenkostne vstopnine, ki znaša za sedeže 50 vinarjev stojišče pa 30 vinarjev. Torej komu je za pošteno in dobro zabavo naj se potrudi v nedeljo v našo sredino.	Odbor.
Ptujski okrai
w	v
p Ptuj. Predrznost naših narodnih nasprotnikov presega že vse meje dostojnosti. Naše ljudstvo bi radi očrnili pred svetom, kot da bi bili mi res sami divjaki. V graških listih čitamo te dni dopis, da je nekdo ob okrajni cesti Borovci-TurniŠe-St. Vid uničil 42 mladih sadnih drevesc. Nemški listi pišejo, da so Slovenci iz sovraštva do Nemcev to napravili in s tem hujska proti nam. Kako, da smejo nemško-nacionalni listi tako liujskati proti nam. Ce slovenski listi le količkaj bolj ostro pišejo, že jih začrta rudeči svinčnik državnega pravdnika. Povejmo nasprotnikom, da se ne damo blatiti,
p Sv. Marko. Krivica se mu je zgodila. Na Martinovo nedeljo so zgodaj zjutraj prijeli orožniki znanega Ožbalda Strafela in ga zmotili v spanju. Gotovo so mu tudi uničili načrt, ki ga je imel pripravljenega za Martinovo nedeljo.
p Sv. Andraž v Slov. gor. Umor mizarja Hoj-sa se ni zgodil v gostilni g. Rola, ampak 100 korakov od gostilne, na cesti. Morilec Farkaš ni imel s Hojsom nobenega prepira v gostilni, ker je umorjeni, vračajoč se z vrha, Še-le proti večeru prišel v gostilno, ko že Farkaša ni bilo več tamkaj.
p Cirkovce. Pokrovitelj koroške deželne obrtne razstave, nadvojvoda Kari Franc Jože!, je sprejel od najemnika Gratzhoferjeve klobučarije v Velikovcu, od gosp. Alojzija Medveda, lovski klobuk, ki je bil na razstavi nadvojvodi zelo všeč. Zaradi tega. je dobil gosp. Medved naslov komornega založnika, G. Medved je rojak iz Cirkovc uri Pragarsk.em v ptujskem okraju, kjer Še gospodarijo na njegovem domu njegovi stariši.
p Sv. Janž na Dravskem polju. Dne 19. nov. pridejo preč. g. Adam GruŠovnik k Sv. JanŽu in bodo blagoslovili sv, križ za procesije in Marijini družbi krasno zastavo, katero so napravile in zelo lepo izdelale čč. sestre karmeličanke iz Maribora. Bog daj ugodno vreme in naša Marijina družba bo imela zopet veličasten praznik in veselo cerkveno slovesnost.
p Trgovišče pri Veliki Nedelji. V petek, dne 11. t. m. je bil v graški bolnišnici usmiljenih bratov podvržen težki telesni operaciji vsled otekanja vratu, Ivan Majcen, mladenič iz TrgoviŠČ, Vsled težke operacije se bolniku zelo počasi obrača na bolje.
p ^ jdll) pri Ptuju. Naznanja se, da se bo vršilo dne 26. t. m. ob 3. uri popoldan zborovanje za ustanovitev Strojne zartruge v naši župniji. Na zborovanju bode tudi predaval nadreviz t Vlad. Pušenjak. Posestniki, ki vam je na tem, da svoja dela kolikor mogoče ceno opravljate, pridite na to zborovanje, da se prepričate, kakšno korist daje „Strojna zadruga".
Hajdin pri Ptuju. Podružnica „Slov. Straže" v Hajdini bode imela dne 26. t. m. po večernicah svoj občni zbor. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
p Sv. Levrenc na Dr. polju. V Nedeljo dne 19. t. m. ima Mladeniška zveza prvi poučni shod po večernicah v društveni dvorani Na dnevnem redu so deklamacije in govori. Vsi mladeniči in očetje se vabijo k polnoštevilni udeležbi.	Odbor.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. V nedeljo, dne 12. t. m. se je blar goslovila v Slamnjaku krasna podoba žalostne Matere božje, ki dela občini čast. Bodi torej na tem mestu izrečena najsrčnejša zahvala vsem blagim darovalcem, posebno pa Še očetu M. Lipovcu za ves trud, ki ga je imel z oskrbovanjem tega lepega spomenika. Pri sestanku v njegovi gostoljubni hiši se je nabralo tudi za prepotrebno Dijaško kuhinjo v Mariboru 9 K 50 vin. Bog plačaj vsem!
I Vučja vas na Murskem polju. Zborovanji Km.
podružnice v Vučji vasi v nedeljo, dne 12, novembra, sta bili pri Sv, Križu in doma precej dobro obiskani. Zborovanja popoldne se je udeležilo lepo Število gospodinj, kar je hvalevredno, Vičanski Skerleo je podajal navzočim koristne nauke, 'Povdarjal je potrebo čitanja kmetijsko-strokovnih knjig in listov ter važnost obiskovanja gospodarskih1 shodov. Potem je prešel na izboljšanje starih malovrednih in napravo novih travnikov, pri Čemur je treba v prvi vrsti dovolj gnojil. Med gnojili zavzema prvo mesto seveda hlevski gnoj, a kjer ga nedostaja, treba je seči kmetovalcu seveda po umetnih gnojilih, ki se pa tudi izplačajo, ako so pravilno zmešana in ob pravem Času potrošena. Poskuse pa naj začne delati vsak v malem! Nato je priporočal na podlagi lastne izkušnje kmetovalcem brzoparilnik družbe „Alfa Separator" na Dunaju, ki se žnjim prihrani do 70% drv, kar se mora pri današnji draginji upoštevati.
1 Mala Nedelja. Dne 5. listopada t. 1. je priredil Skrlec iz Vičanec gospodarsko predavanje. Ob lepi udeležbi okoli 70 kmetovalcev, je razpravljal o žalostnem kmečkem položaju in o sredstvih, s katerimi bi se dal isti izboljšati. Govoril je nadalje o sad-jereji in pri tem opozarjal na prazne prostore v naših" gospodarstvih, kjer bi prav dobro uspevalo sadno drevje. Omenjal je slabo ravnanje z gnojem po naših krajih in priporočal napravo dobro urejenih gnojišč in gnojničnili jam. Končno je opisal prednosti brzoparilnika „Alfa". Zborovanje je trajalo 2 uri.
1 Podporno društvo Franc-Jožefove šole v Ljutomera ima v nedeljo 26. novembra svoj redni občni zb'-r po večernicah ob 3. nri v šoli. Pridite vsi udje in prijatelji uboge šolske mladine.
1 Ljutomer. V nedeljo, dne 19. nov. priredi Bralno društvo v gostilni g. Sevra tombolo. Začetek točno ob 6. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. ,
1 Sv. Jurij ob Sča^nici. V nedeljo, dne 19. t m. priredi kmet. podružnica Sv. Jurij ob Ščavnici po rani maši v šoli kmet. zborovanje Pre laval bode Vičanski Škrlec o umnem kmetijstvu. Vabi se k prav obilni udeležbi. — Tečaj za kmet. knjigovodstvo priredi podružnica t času od 9. do 15. decembra. Zglasiti se je do 23. novembra. Tečaj, ki je bil namenjen za poleti se vrši sedaj in želeti je prav povoljne ude ležbe.
Slovenj graški okraj«
s Slovenji Gradec. Siidmarkovci so postali tudi pri nas živi. Dne 9. t. m. so imeli „Pri poŠti" ta-kozvano Schillerjevo slavnost. Mi te ceremonije gotovo ne bi omenjali, ko ne bi opazili nekaj Čudnega, a pri spodnještajerskem posilinemštvu povsem navadnega. Glavno besedo so imeli pri tej slavnosti ljudje s slovenskimi imeni, kakor Dobaj, Baloh itd, Pravi in par metni Nemci se Siidmarkinih prireditev navadno iz-ogibljejo, le posilinemci tvorijo glavno Siidmarkino četo. Slovenci Savinjske in Šaleške doline ter slove-njegraške okolice, stopite na plan. Ne pripustimo, da bi se začela Siidmarka Širiti tudi po naših krajih!
s Šmartno pri Slov, Gradcu. Letos se je začela tu znotraj prenavljati iarna cerkev. Ta teden pride iz Maribora od podobarja g. J. Sojča nov taber-nakelj, kateri bo bojda zelo lep. Prednji del cerkve je že tudi poslikan. Slikal je akademični slikar Fr, Fras iz Slivnice pri Mariboru. Prav dobro je naredil in se vsakemu zelo dopade ter se spozna iz slik, da se je slikar zelo potrudil. On je tudi naš mož, Slovenec. Zato mu želimo, da bi našel posebno v naši domovini mnogo podpore,
s Šoštanj. Griža, ki je med otroci tukajšnje o-kolice zahtevala več žrtev, je vendar ponehala. Le pri eni hiši se Še trdovratno drži. Šolski pouk je radi griže precej zaostal.
s Marenberg. Dobili smo novega učitelja na tukajšnji šoli, pa ne vemo, kako bodo ljudje kaj zadovoljni ž njim, ker hodi javno z nemškim znakom na svojih prsih po trgu. Pa tudi v šoli hoče pokazati slovenskim otrokom, da je Nemec in da jim ni treba misliti, da bi katero besedo slovenski slišali iz njegovih ust. Med vajenci je bilo veliko razburjenje, ko je v nedeljo gospod učitelj z nemškim znakom prikora-kal v šolo, čeravno so v tem razredu skoro sami slovenski vajenci, in ki se že vsi zavedajo svoje narodnosti. Ce hočete, gosp. učitelj, tako kazati svojo nem-Štvo, kažite jo zunaj, pa ne v Šoli in javnih prostorih in ne dražite s tem naših slovenskih otrok in vajencev; mi smo tudi avstrijski državljani in imamo ravno tiste pravice ter postave kakor vi. Ce to ne bo pomagalo, potem se bomo pa na drugo stran, obrnili, kar bo pa gotovo pomagalo.
s SoMa»'). Kdo pride 19. nov. v Šoštanj ? Marljivi šoštanjski diletantje prirede v nedelj i dne 19. t. m. v prid ubogim šolskim otrokom gledališko predstavo .Brat Martin", ljudska igra s petjem v štirih dejanjih. Ves čisti dobiček prireditve gre za otročiče siromašnih starišev, kateri morajo poleg dolge noti v šolo tako mnogokrat trpeti vsled ze adostne obleke i>i gladu. Zato pričakujemo, da posetijo našo veselico gostje i d vseh krajev. Igro ponovimi v nedeljo 26. t. m. Igra 8e vrši v gledališki dvorani pri Rajšterju ob treh popoldne in je železniška zveza za prihod in odhod gostov nad vse ugodna. Za goste, ki bi pa ostali, je glede zabave tudi skrbljeno. Vstopnina: sedeži od prve do tretje vrste 1 K 20 vin., drugi sedeži 60 vin., st-jišča 30 vin, galerija 20 vin. Začetek vsakokrat, v nedeljo 19 in v nedeljo 26. t. m., ob 3. uri popoldne. Prireditev velja kot skupna prireditev šoštunjskih Slovencev.
s Velenje. Kat. slov. izobraževalno društvo priredi prihodnjo nedeljo 19. novembra po večernicah v Društvenem domu veselico in sicer šaloigro čevljar", igra v treh dejanjih, in po igri zanimiv srečo-lov. Prijatelji mladine pridite I Naj poprej vam bodo naši mladeniči pripravili mnogo zabave, potem si boste še pa mnogo sreče in upanja kupili. Torej na svidenje.
Konjiški okraj.
k Konjice. V nedeljo, dne 12. t. m. se je vršil po večernicah občni zbor podružnice Slov» Straže. U-deležba je bila proti pričakovanju obilna; hvjala po-
žrtvovalnemu občinstvu. Sbod je otvoril in spretno vedil društveni predsednik, župan okoliški, Ign. Potnik. Njegove prisrčne, vedno jedernate besede, najdejo v poslušalcih vsikdar prijeten odmev. Evo par njegovih misli! Otvarjam I. redni občni zbor mlade organizacije naše Slov. P,traže. Prvokrat torej vas pozdravljam prisrčno vse zborovalce, posebno pa u-de Slov, Straže. Zahvalim se vam, da ste prišli v tako ohilem številu, in pa da ste pri ustanovitvi tega društva pri izvolitvi predsednika izkazali meni, dasi odsotnemu, to zaupanje. Hotel sem odkloniti to častno mesto in je prepustiti mlajšemu. Ko pa sem slišal, da je že kar prvi dan pristopilo toliko udov, mladih in starih, pa sem dejal: „Torej pa Še ti stari Slovan pojdi enkrat na dan!" Zato pozdravljam prisrčno mlado organizacijo, krŠČ. Slov. Stražo, ter ji kličem iz srca: Rasti, procvitaj in množi se Slov. Straža! Saj je pa tudi čast, ponos, pa tudi dolžnost vsakega, biti na straži, varovati naše svetinje, biti branitelj rodne nam zemlje in prelepe naše slovenske domovine!" — Nato povzame besedo tajnik I. društvenega leta ter po običajnih uvodnih besedah prebere zapisnik ustanovnega shoda in poda uspeh zaključenega, Potem na podlagi pravil in okrožnic o-srednje Straže oriše v glavnih potezah razloge, smoter, sredstva, uspehe in veliko važnost obrambnega dela v okrilju Slov, Straže. Dokaz vsestranskega zanimanja vrlega občinstva je podala podružnična blagajnica mladenka Jula Kumrova, ki je izkazala 168 K 70 vin. dohodkov, od katerih se je poslalo 167 kron centrali. Dekliška zveza je prirejala tudi posebne zbirke, ki niso v tem izkazu, ter razprodajala narodni kolek. — Pri volitvi odbora so se potrdili prejšnji, tajništvo so prevzele mlajše roke, za blagajni-eo se izvolilo več namestnikov in pomočnic. Pristopilo je Še nekaj novih članov, in shod, ki je pokazal, da je Straža v Konjicah lepa organizacija, je hitel k sklepu. Predsednik Potnik izjavlja: Današnje zborovanje je znak medsebojne ljubezni in prijaznosti. Želim več takih shodov. Hvala, da ste prišli, hvala, da ste vstrajali. Vabim vas, da radi pridete v našo sredo, da tako navdušujemo drug drugega za nadalj-ni boj zoper naše sovražnike. Pristopajte v obilnem številu, kajti več ko nas bo, manj si bo upal sovražnik na nas. Pristopajte torej in ostanite zvesti, v zvestem boju za naše pravice je zmaga naša, Z vzklikom na Njih Svetost, Njega Veličanstvo in Njih Prevzvi-šenost so se zborovalci razšli. Posebno pozornost pri zborovanju je vzbujal nov dekliški pevski zbor pod vodstvom novega pevovodje Ludovika Potočnik', Zapeli so himno „Slovenski Straži" in več priljubljenih narodnih popevk'. Hvala jim najiskrenejša!
k Stranice. Na Polajni so pri premogokopu postavili Črez okrajno cesto visok most, čez katerega bodo vozili in odsipavali v jamah izkopani gramoz in kamenje. — Rudarji iz teh jam pa so, kakor smo slišali v nedeljo oznaniti v cerkvi, nabrali 36 K za olepšavo oltarja sv. Barbare. Prav tako; naj bi jih Bog po priprošnji sv. Barbare obdaroval jamskih nesreč, saj se je letos avgusta meseca ponesrečil, se zadušil v jamah mlad, 181etni kovaški pomočnik 'Janez U-han, doma iz St. Ruperta na Kranjskem.
k Konjiča. V nedeljo 19. t. m. po stanovskem nauku za žene se vrši v kaplaniji pri zadostni udeležbi pripravljalni sbod za ženski odsek Bralnega društva. Glavni namen odseka je: vspešna otroška vzgoja in varstvo mladine, sodelovanje žena pri izobraževalnem delu. Sredstvo: razširjanje „Bogoljuba" med gospodinjami, „Gospodarja" med gospodarji, »Našega Doma" med mladino V ugodnem slučaju bi se lahko izvolil odbor. Prosimo agitacije dobromislečih.
Celjski okraj.
c Celje. Umrl je v nedeljo, dne 12. novembra, g. Jožel Jezernik, na Polulah pri Celju. Rajni je bil lastnik slovite gostilne „Pri grenadirju". Star je bil 76 let. Pogreb se je vršil ob obilni udeležbi preteče-ni torek'. Gospod Jezernik je bil tast dr. Vek. Kukov-ca. Pokojniku svetila večna luč!
c Celje. Med tem, ko se je čebelarstvo v drugih deželah že lepo razvijalo in donašalo čebelarjem dotičnih dežel več milijonov kron dohodkov, je isto v našem Spodnjem Stajerju skoraj popolnoma spalo. Tako je lepa množina žlahtnega medu, katerega je narava nudila večkrat v bogati meri, zopet usahnila, ker ni bilo Čebel, da bi ga izčrpale človeku v korist. Med tem pa se je dovažal manj vreden med iz drugih krajev, posebno iz Ogrske, in pri nas drago prodajal, — Bilo je pred 10, leti, ko so za stvar vneti možje mislili na to, kako bi se Čebelarstvo v naši mili domovini na novi podlagi povzdignilo. Sad njihovega posvetovanja je bilo naše sedanje osrednje čebelarsko društvo. Po lOletni dobi se društvo lahko z zadovoljstvom ozira na svoje dosedanje delovanje. Podružnice so se pomnožile, Število udov je rastlo n danes razpolaga društvo z lepim številom okoli 800 članov, med katerimi je že več dobro izvežbanih čebelarjev. Čebelarstvu je torej dana nova smer in isto postavljeno na trdno, moderno podlago. Da bode društvo svojo lOletnico Častno in slovesno obhajalo, sklenilo je prirediti v letu 1912 Čebelarsko razstavo v celjski okolici. O tej razstavi bomo Še poročali,
o Okolica Celje. (Občipske volitve. Na dobro obiskanem zaupnem shodu v nedeljo, tine 12. t. m. se je postavilo skupne slovenske kandidate za vse tri razrede. Vršila so se preje dolgotrajna pogajanja. Kandidati so bili soglasno ob velikem navdušenju postavljeni in sicer: za III. razred: gospodje Radej, Glinšek mlajši, dr. Bo^žič, CeČko, Trupej, Fr. Sribar, Fazarinc, KoŠtomaj, dr. Serneo, Sušnik; namestniki: Klinar, Kvas, Hriber-nik, Zavnšek, Videmšek; za II. razred gospodje:
Gologranc, A. Mirnik, Janez Sernec, Kumer, Vinko Kukovec, dr. Ben'koviö, Grah, Teran, Conlidenti, in Omladič; namestniki: Levstik, Bobinič, Pušnik, Pi-lih, prol. Kosi; za 1. razred gospodje: Ogradi, Maj-dič, Plevčak, Strašek, Skrabar, Knez, Belak, Čeček, Cater, dr. Josip Sernec; namestniki: Golavšefcj, Re-bon, Drobne, dr. Kukovec, Mirnik. — Hud boj se bo vršil v II. razredu, kjer računajo Nemci na neslož-nost Slovencev; v I, razredu je precej umetno napravljenih nemških volilcev. Slovenci« gotovostjo računajo na zmago v II. in zlasti v III. razredu, ako slovenski volilci store svojo dolžnost;* razpoloženje med voliloi jd doblro. Tudi v I. razredu se Slovenci volitve z vso resnobo poprimejo. Občinske volitve se vrše 27. in 28. t. m. Prihodnjih 14 dni naj bo za vse Slovence geslo: Proč z nemškutarsko-protestantovsko celjsko stranko! Dr. Ambrožič naj v Celju napravi red; za okolico bomo že sami skrbeli. — Naš državni posla-nec gosp. dr. BenkoviČ je v celem dosedanjem volilnem postopanju krepko sodeloval in zagovarjal skupno postopanje Slovencev, ki je bilo izprva M nevarnosti.
c Št. Jurij ob juž. žel. Šentjurskega župana gosp. Pisanca, obče spoštovanega moža, so slivniški liberalci hoteli na vsak način spraviti v zapor in ob županstvo. Natvezili so mu vse mogoče pregrehe. Toda poštenost je zmagala, in gosp. župan Pisanec je bil od okrajne sodnije v Šmarju oproščen. Njegovemu zagovorniku dr. Benkoviču se je posrečilo dokazati, da so vsa očitanja le plod politične hujskarije in brez vsake podlage.
c Dramlje. Živahno je postalo po zadnjih dr-žavnozborskih volitvah pri nas. Probujeno ljudstvo si želi shod za shodom. Tudi preteČeno nedeljo, dne 12. t. m., smo se zbrali DrameljČani na zborovanje, na katerem smo si ustanovili krajevni odbor Kmečke zveze. Za predsednika temu odboru smo enoglasno izvolili gosp. Blaža tleseneka, in kot odborniki mu bodo pomagali sami zavedni vrli možje. Ob te] priliki sta došla med nas tudi poslanca dr. Korošec in Pišek. Oba sta nam razložila, kako delujejo naši poslanci za volilce na Dunaju in v Gradcu. Opisala sta nam tudi dogodke zadnjega Časa, posebno glede hujskanja nasprotnikov proti kmečkemu ljudstvu. Poslanca sta obljubila, da se hočeta v družbi svojih tovarišev tudi v bodoče čvrsto boriti za svoje volilce. Zadovoljni nad lepo uspelim shodom smo se razšli v nadi, da nas poslanci Še večkrat obiščejo,
c Jurgert pri Celju. Milo so zapeli dne 12, t. m. zvonovi pri Sv. Martinu v Rožni dolini in naznanili, da nas je zapustil mož, ki ga je vse ljubilo. U-mrl je nesrečne nagle smrti tesar Matija Lebič v najlepši moški dobi v 39, letu svoje starosti. Mož je bil priljubljen povsod, kamor je prišel. Kot pridnega delavca ga je vse spoštovalo. Bil je mož treznega značaja, ki je imel voljo, in sicer železno voljo do dela. Kot izvrsten tesar je slovel daleč na okrog, da celo ni mogel zmagovati dela. Vsak, ki je stavil poslopje, si ga je želel. Težko ga bodo pogrešali gospodarji, Še težje pa njegova žena, ki je s 7 nepreskrbljenimi otročiči res pomilovanja vredna, ker je v teku enega meseca izgubila 4 izmed svojih. Najprej ji je umrlo dvoje otrok, dne 2. t. m, jej je umrl edini brat Vin-cenc Pečnik, in sedaj v dobrem tednu pa mož, ki je z delom svojih rok preživljal družino^ Bog naj potolaži žalujočo ženo in otročiče. Tebi pa, dragi Matija, naj sveti večna luč!
c Grajska vas. V ponedeljek zjutraj, dne 6. t. m. smo imeli v naši vasi že drug večji požar tekom zadnjih dveh mesecev. Pri prvem požaru je pogorelo 11, pri drugem dve poslopji. Trudu požarnih bramb se je največ zahvaliti, da ni danes cela naša vas kup pepela. Človek pa se vpraša, zakaj se požarne bram-be vk.ljub delu, ki ga vršijo, Še dandanes tako prezirajo? Splošno se opaža, da je pri požarnih brambah z malimi izjemami preveč nepotrebnega političnega nasprotstva. Želeti je, da nastopijo za naša dobrodelna društva boljši časi in s tem, da delujejo skupno naprej, potem bodo dosegla od ljudstva tisto zaupanje, ki ga zaslužijo.
c Mozirje. Zopet se je pokazalo naša Izobraževalno društvo, da še živi; kajti v nedeljo, dne 5. novembra je uprizorilo igro „Mlinar in njegova hči". Igralci so, kakor zmiraj, svoje vloge dobro rešili. Občinstvo je prišlo od vseh strani Gornje in Spodnje Savinjske doline, zato se je cela prireditev nepričakovano dobro obnesla. Vsa Čast in pohvala igralcem, ki so kljub slabim društvenim razmeram tako vstrajali pri prireditvi in Šli svojo pot naprej. Pohvala naj tudi gre tamburašem in pevcem, ki so na dan igre kratkočasili občinstvo in dali vsej prireditvi večji sijaj,
c Lepa njiva pri Mozirju, Lep shod nam je priredila preteČeno nedeljo Kmečka zveza na Lepi njivi. Poučili smo se na tem shodu politično, pa tudi gospodarsko. Udeležba je bila nad pričakovanje lepa. Shodu je predsedoval vrli naš župan gosp. Valentin Kos. NaŠ državni poslanec dr. VerstovŠek nam je v svojem govoru razložil, kako postopajo Nemci na Štajerskem s Slovenci, povedal nam je, kako slar bo gospodarijo nemški nacionalci z deželnim denarjem. Natanko nas je gosp. poslanec seznanil tudi z delovanjem državnega zbora, posebno o draginjskem odseku. Spoznali smo zopet, da imamo res delavnega poslanca, ki se povsod odločno postavi za nas volilce, F r. Ž e b o t iz Maribora je govoril o Osrednji zadrugi za vnovčevanje živine in drugih gospodarskih' zadevah, O novi šoli, ki se misli staviti na Lepi njivi, so gov.rili gg. Breznik, Prapotnik in Žagar. K besedi se je oglasil tudi gosp. Cesar iz Mozicja.
Ko se je izrekla zahvala in zaupanje poslancu g. dr. VerstovŠefcu in Kmečki zvezi, je zaključil predsednik dobro uspeli shod.
c Polzela. Pred okrajnim sodiščem v Celju se je končala dne 7. t. m. pravda g. P. Loparnik, učitelja na Polzeli, proti g. D. Cizel radi razžaljenja časti. Da se izogne obsodbi, je obtoženec g, D. Cizel preklical vse žalitve in jih obžaloval. Prevzel je tudi vse sodnijske stroške, na kar mu ]e zasebni tožitelj velikodušno oprostil. — G. Loparnika je zastopal dr. Benkovič.
c Sv. Lenart nad Laškim. Ker moram vzeti metlo, da pomedem neresnico „Narodnega Lista" iz Št. Lenarta, bom danes pometal samo največje smeti, druge drugokrat. Torej začnimo: Glasovir so si kupili gosp. župnik pred 18. leti kot Šmarski kaplan, ne pa zdaj v Št. Lenartu. Krasno pohištvo so si kupili gospod za svoj denar, ne pa na „farmanske stroške", ker so imeli pri ogromnem zidanju v Št, Lenartu okoli 2,800 K škode. „Da je Šla zadnja krava iz hleva", je bilo morda kje drugje, ne pa v Št, Lenartu. Zaradi farovža ni nihče ničesar prodal! Liberalni reveži itak nič nimajo, par kronic, katere smo pa drugi plačali, pri taki veliki reči ni imena vredno. Pa ker nam Šentlenarčanom tista zadnja krava ni znana, povejte nam vendar ime. „Da se Še danes plačuje dolg v posojilnico, ki ni imel krave", no, gospod dopisnik, te ste menda kar v „liberalni zbornici" skovali! Pač pa imamo v Št, Lenartu nekaj kozlov in ,koz, te pa kar „šenkamo", samo Če bi jih le kdo hotel. Pa kakor se sliši, se menda te koze in kozli samo med seboj butajo.
c Ljubno. Dolgo neizpolnjene želje so se vendar uresničile. Srečno smo premagali vse zapreke, ki so nas ovirale, da že poprej nismo kaj priredili. Dobra volja in pa korajža premaga vse. Tudi mi smo sedaj pokazali, da nekaj vemo, če le hočemo. Gledališka igra dne 12. novembra se je v vsakem oziru imenitno obnesla in prinesla prazni blagajni marsikatero svetlo kronico. Igralke in igralci so nad vse pričakovanje imenitno rešili svoje vloge. Ne bomo jih naštevali imenoma, ker bi bil predolg dopis, ako vse imenujemo; Če bi pa. samo nekatere imenovali, storili bi krivico tistim, katere bi izpustili, ker so bili vsi na svojem mestu. Res, vsa Čast jim. Bralno društvo je pa tudi pokazalo, da Še živi, a za naprej hoče Še večkrat pokazati, da ima res delavne ude.
c Luče. Prav pazljivo smo brali Članke v „Si. Gospodarju" meseca avgusta in septembra, ki so nam prinašali vesti o podpori za nakup živine na Češkem, upajoči, da si^omo na ta način pomnožili svojo živinorejo, in si tfeko ubožnejši kmetje opomogli do boljših gospodarskih razmer. Sedaj pa zvemo, da je Km. družba v Gradcu celo zadevo tako zavlekla, da je vse naše upanje splavalo po vodi, Žalibog, da Kmetijska družba v Gradcu tako slabo skrbi za spodnještajer-skega kmeta. Hvala lepa vsem onim, ki so delovali za povzdigo dobre stvari, posebno pa „Slov. Gospodarju", ki je celo zadevo tako dobro pojasnil. Kmetijski družbi v Gradcu pa v tej stvari ne moremo biti hvar ležni, ker se tako mlačno zavzema za nas. GornjeŠta-jerske živine pa nič ne želimo.
c Celju. Skioptično predavanje bo v nedeljo dne 19. nov. 1911 v vrtni dvorani hotela ,Pri Belem volu". Predočilo se bo s skioptič-nim aparatom, okoli 80 lepih slik, ki predstavljajo znamenit sti mesta Rima in nekaterih drugih laških mest. Vsak bo lahko gledal razne cerkve, papeževo palačo, spomenike, katakombe in druge zanimivosti. Vsaka slika se bo tudi razložila. Vstopnina znaša za odrasle 20 vin. za otroke 1: vin.
c Petrovče. V nedeljo dne 19. t. m. ob 3. uri popoldan igrajo petrovška dekleta „Večna mladost in večna lepota" igrokaz v treh dejanjih. Pred igro primeren nagovor in nastop moškega in mešanega zbora. Med odmori igrajo tamburaši venček slovenskih pesmi. K obilni udeležbi zanimive zgodovinske igre vabi odbor.
c S*. lur;j ob juž. žel. V nedeljo dne i9. t. m. priredi Slov. kmečka zveza v Katoliškem domu društven shod. Povabljeni so vsi njeni pristaši. Govorijo dr. Korošec, Pišek, Terglav in drugi.
c Brasl vee. Na splošno željo tukajšnjega občinstva ponavljajo diletantje bralnega in pevskega društva v nedeljo dne 19. nov. ob 3. uri popoldne krasno narodno igro s petjem „Kriv prisežnik". D mačini in sosedje prihitite tudi takrat v obilnem številu. Ne bo vam žal
c Brsslovče Zahvala. Nedavno smo spremili k zadnjemu počitku obče čislanega posestnika, ki je v svojem, če tudi bridkosti polnem življenju storil marsikaj dobrega. Kako blagega značaja je bil rajni Franc Puncer, priča njegova oporoka, v kateri se je spomnil tukajšnje revne šolske mladine, volivši jej 5 > K. Naj mu Vsemogočni obilno poplača njegovo dobro delo. Dolžnost me veže, da ob tej priliki omenjam njegovo blago sestro spoštov. Marijo Puncer, k je ob priliki smrti svojega brata naklonila ubogim otrokom lep dar 50 K. Ta svota in omenjeno volilo se bo pridjala glavnici za šolarsko kuhinjo, obresti se bodo porabile, vsako leto za ub >ge otroke. Za ta veledušui dar izreka podpisani v im<=nu otrok najprisrčnejšo zahvalo in „Bog plati". Šolsko vodstvo v Braslovčah, dne M. okt. 1911.	Lorber, nadučitelj.
TP1 v • vi • i	•
Hreziski okraj.
b Brežice. Po noči dne 11, t. m. je v Arnovem selu pri Brežicah pogorelo gospodarsko poslopje M. Derniča. Požar je uničil tudi razne gospodarske reči in zalogo zrnja in živeža. K nesreči posestnik ni bil zavarovan. Skoda je občutna. Kako je ogenj na^ stal, Še ni znano.
b Šmarje pri Sevnici. NaŠ vrli „šmarskj pek" se je vsedel na smolo, izgubil je tožbo proti našemu vrlemu somišljeniku, ki je njegov bližnji sosed. Naj zadostujejo te vrstice za danes, drugič poroča še več dobro znani Šmarski — vsevedež«.
b Zabukovje. Tukaj v Zabukovju so bili dne 13. junija t, 1. Štirje možje zelo korajžni. Hoteli so se namreč nekaj Šaliti z mirnimi volilci med potjo v ho-sti, ko so Šli z volišča ob Času državnozborskih volitev. Ker dotiČniki niso hoteli doma mirnim potom priznati, da so take Šale po kaeenskem zakoniku prepovedane, je morala to o, kr» sodnija v Sevnici raztol-mačiti. Imeli so pri tej priliki tukajšnji liberalci, ki so se te Šale udeležili, imenitno, pa precej drago šo*
lo; gotovo si bodo za vselej dobro zapomnili, da s« pred sodnijo, pa Se celo pred c. kr. državnim pravd-»ikom, ne da na noben naßin resnica prikriti. Podpisani sem menil v tej zadevi po Časnikih popolnoma molčati. Pa ker se je po nekem znanem možu^ ki se je bil že prej omenjene šale udeležil, raztresla o izidu te pravde v javnost neka neresnica, mi je to potisnilo pero v roke. Radi dotične neresnice opozarjam dotičnika, naj nikar ne govori o nekem nagovarjanju in o neki prošnji (?) pri tozadevni sklepni obravnavi! To je neresnica in se obenem v javnosti napačno tolmači izid tozadevne pravde. Sicer senvpri-moran prihodnjič bolj jasno govoriti. — Jožef Päjlf.
b Verače. Mnogo smeha vzbuja dopisnik v „N-. Listu" iz Verač. „Slov. Gospodar" je prav pošteno pokrtačil tvojo napredno zaspanost in lenuharijo, ki s svojim pohajkovanjem nič prida ne storiš, ko delaš prepir med domačini, sovraštvo med sosedi in Bog ve kaj Še vse, kar ni sposobno vse razlagati. Same laži trosiš v „Nar. Listu" o samih poštenih ljudeh, ki se pa za tvoje dopise le malo brigajo, ker te že tako nikdo več ne mara. V svojem zadnjem dopisu nam priporočaš nekaj božjih zapovedi; da., treba jih je vsakemu izpolnjevati, in ko bi se jih le tudi ti držal!
b lz Sel pri Podčetrtku. Ob času trgatve sem si želel ogledati lepe virštanjske gorice. Ko sem se izprehajal po tem lepem vinorodnem kraju, sem se pogovarjal z vinogradniki tu in tam o gospodarskih razmerah v sedanjem Času., "Med zadovoljnimi obrazi, veselečih se bogate trgatve, je pa vendar neki človek, od ne ravno najboljše strani Že znan idaleČ na okrog, na grd način napadel poštenega moža I. Ža-gerja, ki je hodil za gosp. župnika po vinski bernji. Napadal je tudi gosp. župnika, kakor splošno duhovščino. Vprašam te, kaj imaš od tega, da napadaš duhovnike po lažnjivih, ničvrednih Časnikih, in proti o-sebam, ki te Še sploh poslušajo; pa saj izmed domačinov se ti že itak vsakdo rad Umakne, Miruj torej! Izdaj raje tiste novce, ki jih imaš za znamke in papir, da dopisuješ „Nar. Listu", za kostanj svojemu bratu, da mu ne bo treba hoditi k sosedu po njega.
Vestnik
mlad, organizacije.
Celje. Osrednje vodstvo Štajerske Podzveze Orlov ima v nedeljo, dno 19. t. m. svojo redno mesečno sejo v Celju „Pri belem volu",.
Teharje. V nedeljo, dne 19. novembra bo pri nas ustanovitev telovadnega društva Orel. Kot slavnostni govornik prihiti iz Maribora g. dr. H o h n j e c. Na vsporedu je tudi igra: „Za križ in svobodo". Vabimo vse, posebno sosednjo odseke in mladeniške zveze. Začetek točno po večernicah ob 3, uri popoldne.
Sv. Martin pri Vurbergu. Pri nas se je ustanovila zadnjo nedeljo Dekliška zveza. G,, dr, H o Ii n j e c se je v cerkvenem govoru oziral osobito na mladinske čednosti ter je potem na ustanovnem zborovanju jako številno zbranim deklicam najprej označil pomen dekliške zveze ter jim je nato prav živo priporočal pridnost, znaČajnost in pogumnost. Njegov lep govor je i-mel velik uspeh, da se je dalo kar 70 deklet vpisati v zvezo! Bog daj, da bi pa tudi trajno ostale pri njej!
Savinjsko okrožje v Potrovčah naznanja bv jim odbornicam, kakor tudi vsem članicam D. Z. Savinjske doline, da se občni zbrr ne more vršiti dne 19. nov. ter se preloži na bližnji čas. Poživljajo se odbornico, da pridno agitirajo za obilno udeležbo, ter si pripravijo gradivo in načrte za novi odbor. Keiaj se vrši občni zbor se bo pravočasno naznanilo.
Dekliška zveza v Ptuju priredi v nedeljo dne 19. novembra v min. sam. mesečni sestanek z zelo zanimivim sporedom: z govori, dekla-macijami, posebno pa tudi z zanimivim gledališkim nastopom! Dekleta iz okolice, pridite ▼ velikem številu.
Morilec gališkega ces. namestnika Sičinski pobegnil.
V noči od 9. na 10. novembra je pobegnil iz kaznilnice v Stanislavu dijak Miroslav Sičinski, ki je umoril namestnika Potockega, je bil potem obsojen na smrt, a ga je cesar pomilostil na 201etno ječo.
Vest o begu je vzbudila veliko razburjenje. Beg so opazili ob 4. uri zjutraj, ko so pazniki pregledali celice jetnikov. V celici SiČinskega so našli njegovo jetniško obleko, o njem pa ni bilo nobenega sledu. Kaznilnica je obdana od 8 metrov visokega zidu, radi tega se izključuje, da bi bil Sičinski preplezal zid. Ni dvoma, da bi bil pobegnil s pomočjo paznikov, Čeprav je moral iti skozi 8 vrat in mimo prav, toliko Čuvajev. Dognali so, da sta železna mreža na oknu in ključavnica vrat nedotaknjeni.
Sodi se, da je pobegnil Sičinski na Ogrsko, od koder se poda v Ameriko,
Čuvaj, ki je bil v službi, zatrjuje, da je opazoval celico, kakor vedno, skozi luknjico na vratih, ali da ni opazil nič nenavadnega, Sičinski je bil zaprt v celici še z nekim drugim kaznjencem, ki pa noče ničesar povedati o begu svojega tovariša,. Rekel je, da je ponoči trdno spal in da ni Čul ničesar, kar bi dalo slutiti o predstoječem begui SiČinskega. Več oseb, ki bivajo v bližini kaznilnice, trdi, da so videle po-' noči avtomobil, ki je iz kaznilnice z veliko naglico odpeljal po glavni cesti.
VeČino Čuvajev so zaprli, ker le edino s pomočjo teh je bilo mogoče Sičinskemu ubežati. Baje so Ru-sini za beg SiČinskega zbrali že pred Časom 100.000 kron. Sičinski je že lani hotel pobegniti. Za beg je rabil več Časa, da je pregovoril in podkupil paznike. Glavna krivda se nanaša na paznika Nudo, ki je čuval glavna vrata.
Novejša poročila pravijo, da je morilec Sičinski ušel v Rumunijo, od koder je že namreč srečno po-
begnil * Ameriko, Sodišče strogo preiskuje vso eade-vo. Pozaprtili je radi bega SiČinskega že do 80 oseb, to so pazniki in sorodniki ter prijatelji SiČinskega.
Iz celega sveta.
Zemlja požrla vprežen voz. Pretočeni petek popoldne je peljal Franc Kobal iz Branice pri Vipavi gnoj v vinograd. Tu zapazi, da se voz pogreza v zem-. ljo. V par trenotkih pogrezne zemlja voz s k.onji vred. Na klic Kobalov se kmalu nabere polno ljudi na kraju nesreče, ki so s pomočjo konj dvignili nesrečne živali iz globočine.
Bes v mrtvaški rakvi. V nerčinski kaznilnici na Ruskem, kjer so zaprti večinoma politični kaznjenci, se je zgodil zelo tajinstven slučaj. Pred par dnevi so prišli proti večeru v to kaznilnico ter prinesli mrtvaško rakev, ki je bila baje namenjena za to kaznilnico* Predstojnik kaznilnice, Maslov, ni hotel sprejeti rakve. Ko so mu pa pokazali povelje guvernerjevo, je sprejel Maslov rakev ter jo dal prenesti v vežo. Drugi dan so pa zopet prišli omenjeni štirje možje ter pokazali guvernerjev ukaz, da se je zgodila napaka in da je rakev namenjena za serentin-sko kaznilnico. Maslov je bil vesel, da se je iznebil rakve. Ko je pa Maslov proti večeru nadziral ječe, je opazil, da je izginil eden izmed najnevarnejših pre-kucuhov, Puchlskin. Puchalskin je eden izmed glavnih zarotnikov zoper carjevo rodbino. Brezdvomno je pobegnil Puchlskin v rakvi. Obenem ž njim sta pa izginila tudi dva čuvaja, ki sta bila Še-le pred par dnevi sprejeta in ki sta bila najbrže tudi prekucuha.
Posebna oporoka. V Harkavu nedavno umrli zdravnik SoČava je vse svoje premoženje 300,000 rub-Ijev volil mestnemu svetu s tem naročilom, da naj u-stanovi in vzdržuje zavetišče za tiste posle, ki so več nego 25 let služili pri enem in istem gospodarju.
Celo mesto se bo preselilo. Iz Kansasa poročajo,, da nameravajo mesto Sante Fe prenesti za 10 kilometrov bolj proti jugu. 'Javna poslopja, kakor magistrat, opera, kinematografično gledališče, šole itd. so že na valariih in pripravljena za preselitev. Mesto bodo zaradi tega preselili, ker gre železnica 10 kilometrov južno od mesta.
Od dimnikarja do generala. Te dni je bil povišan v generala Gjorgje MiJmldžiČ. Ob tej priliki poročajo o njem hrvaški listi: Bil je sin revnega srbskega duhovnika v Kovinu v Banatu in po poklicu dimnikarski pomočnik. Leta 1877. so ga vzeli v vojake; v enem letu je postal korporal. Tedaj se je pričela okupacija Hercegovine pod poveljstvom generala baropa JovanoviČa. MihaldžiČev bataljon se je nahajal v Stolcu, ko so ga obkolili sovražniki; približal se je trenotek, ko je bilo treba ali umreti od lakote in žeje, ali se pa udati sovražniku. Tedaj se je iz lastnega nagiba ponudil narednik Gjorgje MihaldžiČ, da se splazi preoblečen skozi sovražnikov tabor in do-nese generalu Jovanoviču vest o obupnem stanju posadke v Stolcu. Z veliko smrtno nevarnostjo je MihaldžiČ svoj načrt tudi sijajno izvršil in tako rešil svoj bataljon. Vladar ga je za ta Čin odlikoval z zlato svetinjo za hrabrost in mu podelil oficirsko Čast. Da je bil slednje tudi vreden, priča najbolj dejstvo, da je stalno napredoval in postal sedaj — po 33 letih — general.
Koliko Je Slovanov na svetu? Začetkom leta 1911 je bilo vseh Slovanov 159 milijonov 420,000. A-ko se pa vzame povprečni prirastek prebivalstva med Slovani vsako leto 2,500.000, potem znaša Število Slovanov koncem tekočega leta 162,000.000. — Izmed 159 milijonov 420.000 Slovanov je Rusov 110,000,000, Poljakov je 21,700.000, Srbov in Hrvatov 8,773.000, Cehov 7,500.000, Bolgarov 5,700.000, Slovakov 2,740.000, Slovencev 1,500.000, Kašubov 370,000 in Lužičkih Srbov 157.000. - Izmed Rusov živi 105,000.000 v Rusiji, 4,500.000 v Avstro-Ogrski, v ostali Evropi 70.000, v Ameriki 330.000 in v Aziji 100.000. - Poljakov živi v Rusiji 9,800.000, v Avstro-Ogrski 4,900.000, ,v Nemčiji 3,900.000 in v ostali Evropi 100.000. — Cehov je v Avstro-Ogrski 6,935.000, v Nemčiji 126.000, v Rusiji 65.000, v Ameriki 310.000 in v ostali Evropi 64.000.
—	Srbov in Hrvatov živi v Srbiji 2,800.000, v Črni gori 260.000, v Avstro-Ogrski 5,855.000, v Turčiji 550 tisoč, v Rusiji 2,000, v Italiji 6.000, v Ameriki in drugih deželah 300.000. — Bolgarov živi na Bolgarskem 3,400.000, v Turčiji 1,90.000, v Rumuniji 110.000, v Rusiji 226.000, v Avstro-Ogrski 34.000, drugod 30.000.
—	Slovencev živi v Avstro-Ogrski 1,325.000, in sicer v Avstriji 1,220.000, na Ogrskem pa 105,000, v Italiji 43.000, v Ameriki in drugod 132.000. - Kašubov živi v Nemčiji 222.000, v Ameriki pa 148.000. — Lužičkih Srbov je 56.000 na Saksonskem, 99.000 v Prusiji, 11.000 pa v Ameriki in v Avstraliji. — V Rusiji je Slovanov 115,100.000, v Bolgariji 3,430.000, v Srbiji 2,800.000, v Črni gori 260.000, v Avstro-Ogr-ski 25,000,000, v Turčiji 2.450.000, v Nemčiji 4,500.000, v Rumuniji 130.000, v ameriških državah 4,506,000, v Italiji 50.000, v raznih državah 600.000, — Po veri je rimskih katolikov 37,300.000, pravoslavnih 111,530.000, 3,500.000 pravoslavnih razkolnikov, 4,220.000 unija-tov, .protestantov 1,640.000 in mohamedancev 1,230.000,
Najnovejše.
Naši poslanci. Poslanca RoŠkar in PiŠek sta bila včeraj, dne 15. novembra pri n]. eks. c, kr. namestniku % ure v avdijenci in sta posredovala v i-menu štajerskih poslancev v sledečih zadevah: Zahtevala sta ugodno rešitev glede stavbe novega mosta
Seg Dravo v Zg. Dupleku ter dokazala neizogibno potrebo tega mostu, katero je c, kr. namestnik priznal in je obljubil svojo pomoč do skrajnosti. Nadalje sta zahtevala, naj že vendar izvrši c. kr, namestnija in; deželni odbor v deželni zbornici že pred leti storjen sklep, da se dovoli stavbenim polirjem, (tesarjem), zidarjem in studeničarjem na deželi vršiti svoj poklic* brez koncesije, in sicer zato, ker na deželi ni mostrovi in jih mali posestnik ne more doplačati. Obljubil je svoje posredovanje v smislu sklepa deželnega zbora. Zahtevala sta tudi hitro rešitev aktov in podpor zai podpore po uimah. Poslanec Pišek se je pritožil zaradi okrajnega zastopa v Slov, Bistrici, kateri Še vedno posluje, Čeravno mu je doba že davno potekla in ni več sklepčen. Poslanca sta tudi zahtevala, da skoraj začne s preložitvijo državne ceste iz Z g,. Polska-ve, oziroma Slov, Bistrice v Konjice. Tudi to je c.-kr. namestnik pripoznal kot nujno in bode zadevo podpiral.
I)rž. zbor. Ministrski predsednik grof Stiirgkh! je v torek, dne 14. t. m. govoril v seji državnega zbora. Rekel je, da Če zbornica tudi sklene, dovoliti prosti uvoz argentinskega mesa, se vlada na to ne bo o-zirala in ne bo pripustila uvažanja prekmorskega mesa. Socialni demokratje m meščanski poslanci so motili Stiirgkhov govor in burno protestirali. Iz nastopa grofa Stiirgkha se vidi, da Če državni zbor ne bo mirno deloval, pride do razpusta zbornice. ; Položaj postaja resen.
„Štajerčeve" laži. Iz poslanskih krogov se nanr poroča: Govor poslanca Brenčiča o naših sodnijskili razmerah je postal nemškutarjem skrajno neljub. Zato bi radi zmanjšali njegovo vrednost z različnimi lažmi, ki jih razširjajo sedaj po svojem glasilu „Štajercu". Kar je govoril poslanec BrenčiČ, je plod njegovega dela in njegovih opazovanj. Vsaka druga trditev je laž. Pač pa so Wastianu odgovor na BrenČiČe-ve izjave sestavili v Ptuju, in jih je "VVastian v zbornici samo prečital. Zato je žel Wastian tudi za svoja izvajanja le splošen posmeh. Nihče jim ni resno verjel, pač pa je bil vsakdo po končanem Wastianovem Čitanju prepričan: BrenčiČ je govoril vendar-le resnico o strašnih razmerah pri spodnještajerskih sodiščih. Posebno neljubo je bilo Nemcem, da je govoril to poslanec iz kmečkega stanu. BrenČič se je s svojim govorom dobro vpeljal v državno zbornico!
Za preč. gg. dušne pastirje. Tiskarna sv. Cirila nujno prosi, da bi se blagovolili spovedni liste-ki že zdaj naročiti, ker je namreč po novem letu v tiskarni sibio mnogo dela, Istotako se naj Črnilo že prej naroči, ker istega pozimi ni mogoče pošiljati,
Brežice. Občni zbor slov., kat. političnega društva „Sava" za breški in sevniški okraj se vrši v nedeljo, dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne na Vidmu v, gostilni zraven kolodvora. Na dnevnem redu so nove volitve v odbor. Na občnem zborovanju govori poslanec dr. BenkoviČ. Somišljenike prosimo, da skrb.e za obilno udeležbo.
Občinske volitve v Gradcu. Včeraj, dne 16. novembra so pri občinskih volitvah v Gradcu za III. razred zmagali na celi črti socialni demokratje z 1800 do 1900 glasov. Nemški nacionalci so ostali z 1300 do 1400 glasovi v manjšini.
Maribor. V petek dne 10. t. m. je umrl učiteli risanja na tukajšnji gimnaziji gospod Hering. Pogreb se je vršil v nedeljo,
Maribor. V soboto, dne 18. t. m. zvečer svira v Narodnem Domu ciganska godba, Vstop prost.
Vprašanja in ponudbe.
(Le članom Osrednje zadruge se na tem me3tu razglaša brezplačno. Kdor želi pristopiti kot član, naj se priglasi pri Osrednji zadrugi t Mariboju, Stolna ulica 6).
Več članov želi kup ti: 3 pare mladih vprežnih volov, 2 breji telici, 2 bika marijadvorske pasmo, stara od 1—2 leti, 7 krav z mlekom in tri mlade voličke do 1 leta.
Na proda|: 2 mlada vola z 4 zobmi; Mihael Stante, Sv. Rozalija, p. Sv. Jurij ob juž. žel. — Nek naš član v konjiški župniji 1 par srednje rejenih volov, stari 5 let težki 1200 kg, črnolisasti, sposobni za vprego ali za pitanje. — Zdravko Sagadin, posestnik Sesterže pri Ptujski gori 1 kobilo 4 leta staro, 15 pesti visoko, dobra za tekanje in težo ; dva vprežna vola, marijodvanske pasme, pripravna tudi za pitanje; dva vola 1 in tričetrt leta stara, že za vožnjo. J sip Kolman, posestnik v Slivnici pri Marib ru: 2 kravi, ena s teletom, ena bo pa čez 14 dni povrgla. Obe dobri molznici in tudi za v žnj >.
Osrednja zadruga je da sedaj p1 sredovala pii prodaji 182 k m. plemenske in 95 komadov pitane živine. Izven Štajerske se je zadnji čas odposlali 5 vagonov v<lov. Prid bili smo stalno, zanesljive kupce, iz Istre, ki rabijo vsak teden po 2 — 3 vagone živine. Člani naj nam pridno naznanjajo živino, da se zamorejj kupci zadovoljiti.
Osrednja zadruga.
Poročilo o sejmu giTeje živine v Gradca,
dne 9. nnv. 1911.
Prignalo se je 190 volov, 76 bikov, 146 krav, 2 teleta. Cene za, ICO kg žive teže: Lepi pitani voli 98 do 104 K, srednje debeli 84 do 96, suhi 78 do 82, biki 7 2 do 92, lepo pitane kravo 72 do M), srednjo debele 54 do 70, suho 48 do 52 K. Tendenca: Pripeljalo se je llff komadov več, kot prejšni teden Cene so pri volih neizpremenjene, pri kravah nazad vale.
Na svinjski sejem se jo pripeljalo 8052 svinj; cene za 100 kg. mrtve teže 116 do 142 K. Cene nazadujejo.
Listnica uredništva.
Djnaj (~E zrrsil.): Hvula! Ni bilo prostora. Odstopili „Straži*. — Št. Jakob v Slov. gor. (Fant iz bluine): Ker se niste podpisali n* svojem dopisu, Vas prosimo, d» nam javite svoje ima. — Poljiane: Prepozno.
Listnica upravništva.
Od mnog h strani dobi ramo vprašanja gleiie inserator, brez priložene znamke Povd»rjamo, da odgovorimo le tistem i, ki priloži znun-ko za odgovor.	Upravništvo.
Vzajemna zavarov. v Ljubljani.
Glavni zastop za
Spod. Štajersko
:: pri Franu Pograjc, :: Maribor, Fabriksgasse 21
¿avaruje 1. proti požarni Škodi vsakovrstna poslopja, zvonove in premičnine ter — 2. proti prelomom zvonov. Edina
domača slovenska zavarovalnica. Svoji k svojim! Sprejema tudi zavarovanja sa življenje, ozir. doživetje in proti ae/godaai za Nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico. 43	Pojasnila daje gorenji zastop.
M. U.
Dr. Rihard Bergmann
naznanja,
da je 15. listopada začel izvrševati svojo zdravniško prakso v trgu Žalec. — Stanovanje: I. nadstropje posojilniške hiše poleg cerkve, nso
Qoeoeeeeeoeeeoeeoeoeeoeeoeeeeoeo
brzoparilniki za 5!
krmo so najboljši!
Nov
izboljšan sestav!
Hočna izpeljava popolnoma iz kovanega želeja in železne pločevine!
Svarile pred cenejšimi in slabšimi ponaredbami iz litega železa!
Zahtevajte cenike.	Dopisuje se slov.
Delniška družba
Alfa
Separator
Dunaj XII/3.
(^eeeeoeeoeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoee

Oelavoica za popravil;
Doi)?o! Po cen! i
Točna postrežba!
Velika zaloga »r, drngoc» s!0stl,3rebrnine in apHftrM
ätvari pa vsak?
fa« ss sirska! Iliustr. sani! «it*«
iärawofone «d 20 d« t Niklswta remont.-ura > 'i • Pristna g rebrna nra ,, 7 Original ornega ura „ Kuhinjska ura Badiljka niklast* Poročni prstani Srebrne verižic
— Večletna jamstvi -
Nas!. Dietingen
Theod. Fahrenbacti
urar in očaiar 447 Maribor, SoanMka ■lior, ¿6. äa^ajess zlatsla« Ir srebre.
1 Pojasnila o inscrafih
dajp npravničtvo samo» tistim, ki priložijo vprašanja —	[ znamko za 10 vinarjev. j—
LoterijaKo Številke: Dna 11. noreinbra 1911.
Gradec . 6 5 37 47 8 Dunaj . 47 41 57 51 55
Nesarji pozor!
V najem se da i a zelo nizko najemnino, dobro idoča mesarija s krčmo na račun, točenje vina, piva in žganja. Kraj indnstrijelen, prav blizu rudokopa. Vstop že s 1. grudnom. Vprašanja na M. Kračuna, p. Zreče pri Konjicah.
1110
Prav lepi» posestvo v lepi legi obstoječe iz zidane hiše ter gospodarskega poslopja, vse v dobrem stanu. Vinograd z novim nasadom, njive, travnika, gozd, in sadonosnik, z- aven je lepa preša in klet, vse novo. Z«lo ugoden kup. Toraj pozor I Vpraša se pri Janezu Koronik, posestniku v Spodnjem Dupleku hiš. št. 57. p. Vurberk pri Ptuju.
1119
Lipov les kupi Fr. Sojč, kipar, Maribor. Reiserg. št. 26.	1115
Vinogradniki pozor! Kdor potrebuje močno, trpežno smolnato smrekovo kolje za vinograde? Po nizki ceni ima isto na prodaj v veliki množini Franc Vogrinee, p. Sv. Andraž v Slov. gor. železniška postaja Ptuj.	1116
Proda se posestvo v lepem ravnem krivjo, tik okrajne ceste in blizu poličanskega kolodvora obstoječe iz novozidane in z cementno opeko fc rite hiše s 3. velikimi sobami, kahinjo in kletjo. Hiša je sposobna tu«Li za gostilniško obrt in tudi ca pripravnem prostoru, zraven hiše je lep vrt. Gospodarsko poslopje je zidano in z opeko krito ter obstoji iz L hleva za 15 glav živine prostora, potem velika vinska klet in velik prostor za vozove. Potem svinjaki hlev s sedmimi svimaki in drvarnico. Zraven hiše sta dva vodnjaka z dobro pitno vr-do. Njive in travniki so vsi blizo «loma, na enem travniku je zasajeno blizo 60 sadnih dreves lepe sorte. Goveje živine se redi od 10 do 12 in dk> nO svinj. Gozd j« precej velik in se da iz njega dobiti za par tisoč kron stavbenega lesa. Več ugodnosti pod naslovom: Janez Vodopivec, posestnik, Studenice via Poljčane št. 6.	1117
Oreanist m cerkvemk dobi službo takoi pri Sv. Lovrencu na Drav. polja, Ptošnjik, 'zveden v računstvu, da bi vodil tajništvo v mlekarni, se naj oglasi pri tamk^jšnem cerkv. predstojništvo. Plača v gotovini nad 1000 K.	1126
Verdnik Jožef,
ktojaiki mojster T SlOV. Bistrici, priporoča svojo veliko zalogo izgotovljenih «blek za šolske fante, kaksr tndi za odraetle Priporočam se tudi za naročila, ki ec bodo točno izvršite. Ustregel bom raem
■po nizkih cenah. 1095
nw-; t :
sprejme v^pouk pri Blažu Kožar, mizarju v
Gostilna In brod na pradaj. 10 minut od farne eerkev, 15 minut od kolodvora. Vrt za zelenjavo. Cena 5600 kron, vknjiženih 1400 kron. Več pove Ignac Križan, Brezno ob Dravi št. 26.	1143
Išče se dekle, stara od 18 let naprej, k 2. otrokoma in za vsa hišna dela porabno. Ignac Božič, Tegetthoffova ulica 16. 1181
Sprejme se z 1. decembrom pri župni cerkii Sv Barbare v Halozah pošten fant za cerkovnikovega pomočnika, ki je že vešč te službe. Mesečna plača 20 K, prosta hrana in stanovanje. Osebno se ima predstaviti pri cerkvenem predstojništvu.
1148
Proda se dobro idača gostilna z
popolno koncesijo in točenjem žganja, ležeča ob glavni in v vasi, blizu farne cerkve, v lepi legi, za izletnike, oddaljena 20 minut od mesta Ptuj, tudi je zelo sposoben prostor za trgovca z žitom, perutnino itd. Zraven je 6'/, oralov dobrega polja, v bližini sadni vrt in lep vrt za zelenjavo, se takoj proda po ugodni ceni 20.C00 K. Hišno in gospodarsko poslopje je vse v dobrem stanu. Dopisi naj se pošljejo na „A. B. 88" poste re-stante. Ptuj.	1144
Oznanilo. Fant, poštenih starišev, ki ima veselje do mizarstva, se 7 pou"
St. Jurju ob juž. žel.
1145
Novo vinsko posodo, 300 do 900 1.
vsebine ima na prodaj Feliks Drozg. Zimica, Sv. Barbara pri Mariboru, Liter stane 10 h.	1137
Mlad penzijonist, obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi zmožen, išče kakšno službo, je tudi rzučen ključavničar in izkušen strojevodja. Vpraša se naj v npr. 1.1.
20 polovnjakov novega sladkega hrušovca iz Koroškega se proda liter po 30 vinarjev. Naslov: „L. Donau" glavni trg 10, Oelie. 151
Rodovitno posestvo je v Jakob-skem dolu na prodaj. Naslov pri upravništvu SI. G.sp.	1134
Priden učeiieo, ki ima veselje do mizarstva, se takoj sprejme pri Alojz Rojko, Kaserngasse 8, Maribor.	1133
Daklioa, zdrava in zanesljiva, ki zna nekaj šivati in ima veselje kot sobarica se sprejme pri goe-pej Karolini Schwarschnig, M^š-perg pri Ptuju.	1135
Lepo posestvo pri Sv. Petru niže Maribora, v bližini cerkv«, z novo naseljenimi vinogradi, sadonosnik, vrti; njiva, velik vrt v Mariboru, kateri nese največje dohodke iz mladih špargelnovih in jagodnih nasadov, se takoj proda, lahki kupni pogoji. Pojasnila pri lastniku Frane Verličn t Trčovi fri Sv. Petru nifte Maribora.	lOtf
Trgevskl učene«. a dobrim iolskim spričevalom m sprejme v trgovini A. P»*r ▼ Slov. Bistri«. Tokaj •kiskmie «toaec tuii trg.viln iolo.
1147
Trgoiina s steklom — porcelanom in kamenino
Iv. Kleinšek
Maribor, Koroška cestal7
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanske posode, svetilk, ogledal, šip in okvirjev za podobe kakor vse v to stroko spad. dela. Poprave se hitro, zelo so-
lidno in najcen. izvršujejo!
52S3960
12.000 cepljenih tit prve vrste po 16 vin. trs, muškat—silvanec pa po 10 vin. ima na prodaj Franc Sršen, ml., tržan v Veržeju, Kri ževci. Sp. Štajersko.	1169
„Titania"
»N BBSS
Nenavadno hiter razvoj sopara.
Se pošilja na poskušnjo.
Tisoči že v rabi.
Zahtevajte cenike.
m m
narejeni iz kovanaga železa in kovinaste pločevine, torej trpežni
Vsako kurivo porabljivo.
70 odst. drv se prihrani.
Zastopniki se iščejo
„Titania-Werke", Wels 136, Zgor. Avstrijsko
Največja specialna tovarna za parilmke v Avstrijsko-Ogrskem. Glavno zastopstvo FranC Asen, Gradec, Mariengasse 22. —
pla
Wi
Kovačlia na dve veliki kladivi (amre), 2 ognjišči z vsem orodjem na zelo močni vodi, s posebej stoječo gostilno, novim lepim hišnim in gospodarskim poslopjem z štiri orali najrodovitnejše zemlje, ssdo-nosnika, brajd, travnika in njive, se takoj za 18.000 K proda; polovica lahko ostane vktjižena Natančneje pove Franc Peteline, Zg. Poljskava pri Pragarskem. 1149
Poseatto. '/« ure od Maribora, lepo poslopje 3 orale njiv, $ozd in sadonosnik Cena 5.400 K, lahki ilačilni pogoji. Selinšek, Maribor, ildenr&infgasae 14.	1150
Izredno lepo posestvo na prodty, 10 minut od Maribora, pripravno za penzijoniste. Lepa, novozidana, vili podobna hiša s 4 krasnimi sobami in 3 kuhinjami, klet pod «elo hišo, veliko zeleno dvorišče, velik solnčni vrt za zelenjavo, veliko brajd, sadno drevje. Se radi smrti gospodarja proda. Cena 19 tisoč kron. 7 tijoč vknjiženega dolga. Jož h Purgaj, posestnica, Maribor, Kolonieatrasse 28. 1138
Lepa hiša, pripravna za trgovino s tremi stanovanji, gospodarsko poslopje, lep vrt, se radi odpoto-vanja posestnika takoj po ceni pro-4«. Nova vas št 21, pri Mariboru.
1142
Učenta sprejme takoj Jakob Golobi č kipar in klesar v Ljutomeru za kamnoseško obrt. Učenec dobi hrano in obleko, pomočniki te stroke služijo K 8'60 do 5 K na dan in še vifle.	1083
Sprejme te tahoj na deželo edna pridna natakar ca, proti mesečn«-mu plačilu ali pa se da gostilna todi na račun, prednost ima, katera zna šivati, starost od 25 do 35 tet. Ponudb« na Antona Golen ko, Sv. Mikla<ft pri Ormoža.	1182
Majer s štirimi delavskimi močmi išče službe, Naslov Jurij Vesočnik Frajdek 205, Pesnica.	1166
Odda se služba organista in cerkovnika takoj ali z 1. decembrom t 1. Prednost imajo oženjeni rokodelci. Cerkveno predstojništvo v Remšniku.	1170
Učenec se sprejme pri g. Silvester Zebe, kovaški mojster v Dogošah pri Mariboru.	1162
Letuš. Zahvala. Zelo huda in nevarna bolezen me je napadla, treba se je bilo bati hudega. Gospod dr. V. Crvinka, zdravnik v Bras-lovčah, me je v kratkem čaau popolnoma ozdravil. Izrekam mu tem potom srčno zahvalo. Ana Žibret v Letušu.	1175
Malo posestvo. Jurij Stern, pri Sv. Marjeti na Drav. polju, želi prodati hišo, ki ima dve sobi, živinski hlev, klet, Skedenj in parmo, zidano in z opeko krito. Zraven je lepa njiva. Cena 2000 K. 1064
Proda se lepo posestvo v Št. Andražu nad Polzelo, ki je v prav lepi legi, četrt ure od cerkve. Lepi travniki, njive in gozd. Redi se devet do deset glav živine. Proda se pod prav ugodnimi pogoji. Fr. Riznal, Št. Andraž p. Velenje.
1160
Mizarskega učenca sprejme Jožef Kolarič, Mizarski mojster, Maribor Franc-Jožefova cesta 9. 1167
Navszldana hlia s 5 sobami, štiri kuhinje, en oral njive za stavbene prostore, studenee pri hiši. Hiša j* 20 minut od mest» Maribor. Za sta ne vanj a se dobi 600 K. 8e proda redi druge kupčije za 12000 K. Jo«. Nakre», sta?beni mojster r Mariboru, MoaartstrasB« 89.
1015
Posestva, dobičkanosna in krasna vsake velikosti v mariborski okolici so po ceni na prodaj. Brezplačna pojasnila daje Josip Sernec, Gradiška, p. Pesnica.
Zahvala. Podpisana se prav prisrčno zahvaljujem vsem svojim dragim prijateljem in znancem, ki so mi ob usodepolni uri nesrečnega pož&rja, ko se je užgalo sosednjo poslopje in za tem moj s krmo in dragimi pridelki obložen kozolec, branili z nepopisljivo vstrajnostjo moj marof z vsem letošnjim nezavarovanim hmeljem. Splošno se zahvaljujem domači in vsem drugim požarnim hrambam, ki sa z hvalevredno marljivostjo gasiji sosednja poslopja, da tudi one ni zadela ognjena šiba nesreče. Za svojo osebo pa izrekam posebno zahvalo gomilski požarni brambi, ki je s točnim prihodom in z vstraj-nim delom preprečila, da tudi moja ostala poslopja nijo postala nesrečna žrtev plamena. V Grajski vasi, dne 10. nov. 1911. Neža Rak—Šlander.	1167
Priden fant, kateri se hoče kroja štva učiti, se takoj sprejme pri Ant. Košar, Stolni trg 5. Maribor. _1178
Priden oerkovnik,oženjen rokodelec ali obrtnik, se s 1. januarjem 1912 sprejme v službo pri župnijski cerkvi v trgu Št. Lovrenc nad Mariborom. Dobi lepo prostorno stanovanje in zasluži gotovo 300 K. Ponudb« sprejema: „Cerkveno predstojništvo v Št. Lovrencu nad Mariborom. 1171
Trgavski pomočnik, mešane stroke star 20 let ter vešč slov. in nemškega jezika želim svojo službo spremeniti ali vstopiti kot prak-tikant v katero trgovino železnine za manjšo plačo. Cenjena pisma na: -Zanesljiv 426" na upravniltvo •st».	U74
127 000 ccplenih trt imam na pro daj za leto 1912. in sicer sledečih vrst: Laški rizlec, zeleni rizlec, zeleni silvanec, muškat silvanfc, rn landec, beli burgundec, bela žhht-nina, rumeni muškat, pošip, šipon, in več drugih vrst in tudi nekai' tisoč korenjakov. Cena cepljenim trtam 12 K 100 komadov. Za 1000 komadov 110 K. Korenjaki po do-povoru. Več v ceniku, katerega po šiljam na zahtevanje franko. Za obilen obisk se priporočam. Josip Cotič trtničar in vinogradnik, Vrh polje, p. Vipava, Kranjsko. 115«
Janez Knupleš, posestnik na Vo dolah, Sv. Peter niže Maribora išče za svoje posestvo pridneg» viničarja z dvfma ali s tremi delavskimi močmi. Več se izve pri lastniku samem,	1153
Trsje na prodaj: Laški rizling, Sil ▼anec in traminec, cepljeno na Rip portalis. Tudi korenjaki na Rip portalie se dobijo. Cena po dogu voru. Anton Turin, Globoko, pošta Studenice pri Poljčanah. 1179
Učenec se sprejme pri Al. Maček-trgovina železnine, Maribor, Tržaš ka cesta 25.	93-,
Dezle, je zdravo in močno, pridno in zanesljivo, ima veselje do kuhanj», zna kuhati in kruh peči se sprejme s 16. novembrom ali 1. decembrom za oelo leto proti lepemu plačilu in pouku v kuhinj u. Karolina Sehwawckiig, veleposestnica Majš-perg, p. trna gora pri Pttuu. 1088
enanilo.
Kupujem vsake vrste zrno ie tudi les po n^jbo^ši ceni; tudi s« menja zrnje z moko. Janez $pev posestnik parne žage in mlinar • Mariboru, nasproti dragooske kasarne, Magdalensko predmestje
0
f
Na prodaj je hiša s pekarijo in mlinom, M iin* s'al-r.o vodno moč, prav v lepem iiidustrijelnera trga S ov. Koroške. Pokanja donaga dnevnega pro^eSa 150 kron, ijjemoma več. Istotako donaša tudi ni!in lepe dohodke. Cena hiši ;n mlina z pritiklinami vred 38.000 kron, plačilni pogoji so zelo ugodni. Kanci naj se blagovolijo nemudoma obrniti na upra?t<išivo Siov. Gospodarja.	1139
>
M
©
E
m
s «
'm m
S.
Jakob ¥em
krojaški mojster,
Maribor IBsargS Grajski trg.
Priporočam največjo izber in po najnižjih cenah.
Obleke za gospode in dečke, povržnike (Roglan),
zimske suknje iz kožahovine, pelerine itd. Močne obleke za delavce, ter velika zaloga caj-gastih hlač.
vsakovrstnega modnega blaga, iz katerega izdelujem obleko v najkrajšem ča9U, po najnižjih cenah.
Postrežba točna, delo lepo in močno. Zagotavljam da bo vsak zadovoljen, ki si pri meni naroči
obleko.
1141
6» m
m t?
m «
3* *
p
cr o
CO C —i 0Q
V H©ZŠrj!8 ima v zalogi veliko izber manuiakturnega, špecerijskega blaga, šipe, železnino, steklo, porcelan, cementno zalogo tovarne Trbovlje, posebno lepo zalogo nagrobnih vencev. Nadalje kupuje vse poljske pridelke, posebno hmelj, maslo, jajce, gobe, jaboljke, laneno seme itd. — Kupujem in prodajam izborna domača, bizeljska in haloška vina.
Vsem tistim, ki so se udeležili dne 7. nov. pogreba rajne nii ljube mstere
bivajoče na Ročici, ki je po dolgotrajni mačni bolezni mirno v Gospoda zaspala, izraža prav prisrčno zahvalo žalujoči sin
Iraa Farasin,
1172	v Vukovarn v Slavoniji.
Sv. Jakob v Slov. gor., 10. nov. 1911.
Električno razsvetljavo
za cerkev, župnišče, gostilno, trgovino ali druga poslopja daje mali motor (l'/jPH) z dinamo na skupni plošči. Postavi se lahko povsod brez vsake koncesije. Gori lahko 20 do 30 električnih žarnic po 16 sveč. Ena luč stane ua uro pol vinarja. Ker se postavi večji motor, se cela skoraj nova naprava proda za 950 K. Kje pove 1165	upravništvo „Slov. Gospodarja".
za tiste, ki trpijo na slabem prebavljenju vsake vrste, zgagi, klse-lici, vtrpnelosti in želodčnih boleznih in vsem, b tem zvezanimi slabosti, dobro uplivajo že 30 let dobro-spoznane, prave
ISradyjeve ieiodč. kapSJise
poprej Marijaceljske kapljice imenovane. Svari se pred ponarejanjem in se naj pazi na zraven stoječo varstveno zuamko s podpisom C. Brady. — Se dobi t vseh lekarnah. Pošilja lekarnar
C. Brady, Dunaj 8.
Fleischmarkt 2.	1156
5 steklenic K 5'30, 3 dvojne steklenico K 5'60 franko.
Lovske puške.
Vosek, med v satovi», čelod, suhe gobe, divji in pravi kostanj, vinski kamen, suhe eesplje. suhe hruSke,
orehe,
sploh vse deželne pridelke kupi
Anton KoSenc v €efm9
vsako množino. Kdor kaj ima, naj ponudi.
Postrežba poštena! jes8r* in simo. Cseo primerni
priporoča
narodni in domala trgovec
Franc Lenart v Mmm
velikansko izbiro novodošlega moškega in ženskega sukna, nadalj '^akovrstnega por-hata, hlačevine, odeje, koi^jJu» koče itd. Klor bo z blagom zadovoljen, naj pove srojim znancem, Kdor bo z blagim nezadovoljen naj pove — meni.
Priporoča se
26	Franc ILe^sirf v
repetir - pištole '9 inrevolverje vsake vrste se po ceni prodajo, dokler bo kaj v
zalogi. Čutič, puškar, Maribor, Grajska ulica i8.
1023
11	II
' ■	ra moške, votoeco z» \
: ; ' £nsU obleke m ™ l
i'ti „umtMnno. M»p
M razpošilja
p
m tw&m** tii i, »ecki
t Celju-
Vzorci zestoBl.
m
Sveža jajca kupujem vedoo po najvišji ceai. Ponudbe ca:
Anton Prah,
Banaf IV« Schonbrun-narstrasse 7.
Na željo pošiljam refer. Dopisuje se lahko slovensko.
lože is voino I Stefan luifmu
kupuje po najvišjih cenah Kari Granitz, Maribor, Gosposka ulic» štev. 7. Maribur.	98ž
Blizu Celja
se proda nova hiša, 9 Jet davka prosta, z vrtom. Iiplač&ti bo treba 4.400 K. Oglasiti se je treba t Sp. Hudirgi št. 65.	1028
trgoTisa z žeileiriat«
v Radgoni,
priporoča svojo veliko zalogo štedilnikov, peči ia vsakovrstno posodo po najnižji ceni in solidni postrežbi.
Po zahtevanju SpodnjeŠtajerske ljudske posojilnice v Mariboru, zastopane po dr. I. Leskovarju, odvetniku v Mariboru, bo dne 1, decembra 1011 dopoldne ob 10. uri pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi štev. 2 dražba zemljišč vi. št.. 11 in 143 k. o. Laak-dorf, obstoječih iz hiše in gospodarskega poslopja, vrta, pašnika, oziroma iz travnika, gozda, njive in e-ne hiše s pritiklino vred, ki sestoji iz gostilniške o-prave in žitnice.
Nepremičninam, katere je prodajati na dražbi, je določena vrednost na 8182 K 20 vin, in 1453 K 08 vin., pritiklin na 132 K 20 vin.
Najmanjši ponudek znaša 5474 K 80 vin. in 968 K 72 vin., pod tem zneskom se ne prodaja.
Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo premičnin (zemljiško-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo ti' sti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi Št. 2 med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je o-glasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede neprimičnine same..
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na premičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sod-nije niti ne imenujejo tej v sodnem okraju stanujoče-ga pooblaščenca na vročbo.
C. kr. okrajna sodnija Ptuj, oddelek IV., dne 20. oktobra 1911,
Amerkaneko cepljene trsje, 50.000 tisoč fcoisadov je na prodaj, korenjakov, Kip. Portalis 20 000 komador, In kluČi Rip Pcrtalis za saho cepljenje 50.100 komadov. Seznam trt:
1. Mosler. 2. Bargnndee beli. 3. Maškat 4. Sntedel, b. r. 5. Ranfol. 6. Kapčina. 7. Laški rizling. 8. SiLsneo. 9. Rufandeo. 10. Traminee 11. Sylvanec muškat. 12. Porta-gizec. Vse te trte so cepljene na Rip. Portalis.
Kdor si v jesen trte naroči, so cenejša kakor spomladi Naročila se sprejemajo, dokler je kaj v zalogi. Cena po dogovora.
10Ô1
posestnik—trssifiar na Breyu p. Ftnj.
Podpisani izjavim tem potom, da so njegove dol-žitve pri Rudolfu in Mariji Roiko pri Sv. Trojici, katere je rabil podpisani dne 28. oktobra t. 1., neresnične.
Sv, Trojica v Slov. gor., 7, nov. 1911.
Stanislav Zaraolo,
Naznanim slavnemu občinstvu, da sem se iz Gornje Polskave preselilv RaČe (Kranichsfeld), in ordiniram tam vsaki dan. Z velespoštovanjem
Dr. Ernest Ryzienski, zdravnik..
Obravnava v zavarovanje dače, ki se jemlje od vina, vinskega in sadnega mošta in mesa za leto 1912 tudi 1913 in 1914, se določi na 4. grudna t. 1. popoldne ob 3. uri v gostilni „Gambrinushalle", K tej obravnavi se vabijo vse stranke pobiralnega okraja Maribor, davčni okraj Maribor, ki sploh plačujejo vžitnino, da se o tej dači pogodijo, K temu pobiral-nemu okraju spadajo soseske: Maribor mesto in Kar-čovina.
Kot splošna svota, ki se ima plačevati vsako leto, se terja za vino 56.000 K in za meso 76.000 K.
C, kr. okrajno finančno ravnateljstvo Maribor.
s katerim se sklicujejo sodniji nepoznani dediči.
C. kr. okr, sodnija v Slov, Bistrici naznanja, da je dne 9. avgusta 1911 umrla v Sentovcu 69: let stara najemnica Lucija Brence, brez da bi zapustila kako oporoko.
Ker je tukajšnji sodniji neznano, Če in katerim osebam pripada pravna dedščina, se pozivajo vsi ti^ sti, ki pravnim potom upajo doseči dedščino, da v teku enega leta, računivli od spodaj označenega dne, vložijo svoja dokazila za dedščino pri tukajšnji sodniji, V nasprotnem slučaju se bo priznala dedŠČina ravno tistim, ki so se za njo oglasili, Če pa ne, pa pripada vsa zapuščina državi kot taka, za katero se ni oglasil noben dedič. Za zapuščinskega oskrbnika je imenovan g. dr. Urban Lemež, odvetnik v Slovenski Bistrici.
C. kr, okrajna sodnija Slovenska Bistrica, oddelek!., dne 31. oktobra 1911.
Podpisani si štejem v dolžnost, se javno zahvaliti g. dr. Vitu Cervinki, distriktnemu zdraimiku vt Braslovčah, za skrb, trud in izredno zdravniško požrtvovalnost ob slučaju bolezni moje žene. Vem dobro, da le božji VsegamogoČnosti in spretnosti našega» zdravnika se imamo zahvaliti, da ni prišlo do najhujšega.
Spodnje Gorče, dne 7. listopada 1911.
JožefPuncor.
Pozor, ¡kmetje in posestniki
Dne 14. novembra se bode otvori^a na postaji v Račjem (Kramchsfeld) moja nova trgovina (filijalka) z deželnimi pridelki in špecerijskim blagom.
Tam se bode nakupovalo ali proti moki izmenjavalo vse vrste žito in deželni pridelki.
Velika zaloga sladkorja, kave (surove in žgane), najfinejše moke, krušne moke, ržene moke, polentine moke, riža, soli itd. ter vsega špecerijskega blaga. — Na prijazni obisk se priporoča
GBavna trgovina v MarSfooru, Tegetthofffova cesta 39. 1154	Kari Haber.