____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ Novi PEFeron | 1 Novi PEFeron | 3 Novi PEFeron | 5 Novi PEFeron | 7 Novi PEFeron | 9 Novi PEFeron | 11 Novi PEFeron | 13 Novi PEFeron | 15 Novi PEFeron | 17 Novi PEFeron | 19 PEF TEATER Druga sezona je zakljucena, oktobra se zacenja tretja. Letošnjo igro si lahko ogledate še tri-krat. Str. ORKESTER UP PEF Marca so imeli svoj prvi samostoj-ni koncert, maja pa so nastopili v Crnem Vrhu nad Idrijo Str. 3 Uvod ali kaj je Novi Peferon Po dolgih letih je na UP PEF spet zrasel Novi Peferon. Ker je bilo tudi v lanskem študijskem letu na naši fakulteti ogromno pestrih dogodkov, se mi je zdelo škoda, da jih ne bi podoživljali in jih shranili v naše arhive. In zato sem v zacetku letošnjega študijskega leta vsadil peferon, ki je pokukal na svet januarja. V casopisu niso zabeleženi vsi dogodki, ki so se zgodili, saj jih je enostavno prevec. Poudarek je na prosto-casnih dejavnostih in delovanju Študentskega sveta UP PEF. Ker pa se pravi pedagogi nikoli ne nehamo uciti, bomo tudi mi v Peferonu presegli stene faksa in se z nekaj clanki odpravili po Sloveniji in po svetu. Letos se bo spet dogajalo! Vabila in obvestila lahko vidite na naših »hipsterskih« oglasnih deskah in novej-šem Facebook profilu Študentskega sveta UP PEF. Vabljeni k ustvarjanju in sodelovanju. Lovrenc Habe – Lovro, urednik Novega Peferona Romantiki meseca JUNIJ 2019 | LETNIK II | ŠTEVILKA 2 Na katerem dogodku je bilo nekaterim smešno, drugim pa nerodno? :) Foto: Andreja Sopic PEF TEATER Druga sezona je zakljucena, oktob-ra se zacenja tretja. Letošnjo igro si lahko ogledate še trikrat; v Ljub-ljani, Ivancni Gorici in Kopru. Casopis Novi PEFeron je obcasno glasilo študentov Univerze za Primorskem, Pedagoške fakultete, s poudarkom na obštudijskih dejavnostih. Urednik: Lovrenc Habe - Lovro. Oblikovanje: Eneja Jerman in Lovrenc Habe - Lovro. Lektoriranje: ženskaKIseLETOSporoci in ostali. Fotografije: arhiv UP PEF. Izhaja obcasno, brezplacno Izdaja Univerza na Primorskem: www.hippocampus.si/issn/novi-peferon. Septembra gremo do vrha Projekt »Od PEF-a do Triglava« se bliža vrhuncu V teh poletnih dneh smo za vas pripravili številne zgodbe, gorske prigode pa postavljamo v ospredje. Želim vam sprošceno poletje, naberite si moci za nove podvige. Morda tudi za Triglav, ki ga obišcemo septembra 2019. Lovrenc Habe – Lovro, urednik Novega PEFerona Dekleta desetletja Kdor poje, slabo ne misli. In ta cudovita dekleta pod vodstvom profesorice Andreje Štucin Cergol zagotovo slabo ne mislijo. Še vec, kot bodoce pedagoginje bodo svoje pozitivne misli in srcno kulturo ponesle naprej na otroke … In ti otroci še naprej na svoje otroke … In zato so si prislužile naziv dekleta desetletja! :) ORKESTER UP PEF Marca so imeli svoj prvi samostojni koncert, maja pa so nastopili v Crnem Vrhu nad Idrijo. JUNIJ 2019 | LETNIK I | ŠTEVILKA 2 | ISSN 2670-4277 ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ 2 | junij 2019 4 | junij 2019 6 | junij 2019 8 | junij 2019 10 | junij 2019 12 | junij 2019 14 | junij 2019 16 | junij 2019 18 | junij 2019 20 | junij 2019 NOVICE V torek, 8. januarja 2019, nam je po dvanajstih letih z novicami s sveta obštudij-skih dejavnosti, ki se redno odvijajo na Pedagoški fakulteti Univerze na Pri-morskem, postreglo obcas-no glasilo z imenom Novi PEFeron. Najzanimivejše rubrike so bile predstavljene na dogodku »Predstavitev Novega PEFerona ob kavi«. Kratko prireditev je vodil Lovrenc Habe – Lovro, podpredsednik ŠS PEF, sicer tudi oblikovalec in urednik glasi-la. Dogodka se je udeležila dekanja, nekateri profesorji in strokovni delavci ter toliko štu-dentov, kolikor jih je bilo mogo-ce spraviti v predavalnico FM 4. Prišli so tudi novinarji portala UP budi. Novi PEFeron beleži šport-ne in kulturne dogodke, razlicna interna in javna tekmovanja ter še mnogo drugih zanimivosti. Ker pa naši študentje nikoli ne pocivajo in ker se letos spet na polno dogaja, lahko bereš drugo številko Novega PEFerona v letu 2019. Lepo vabljen k sodelovan-ju in ustvarjanju idej, ki vodijo v nepozabna doživetja. Nika Rozman Orkester Pedagoške fakul-tete Univerze na Primor-skem deluje pod vodstvom dirigenta Vladimirja Batiste. V letošnjem študijskem letu se je zasedba mocno okre-pila in tako smo lahko prip-ravili svoj prvi samostojni letni koncert Carmina Edu-candus Litorales, ki smo ga imeli 27. marca 2019 v pro-tokolarni dvorani sv. Franci-ška Asiškega na Martince-vem trgu v Kopru. Vse priredbe znanih skladb je spisal naš dirigent in profesor Vladimir Batista, nekateri clani orkestra pa so bili deležni tudi solisticnih nastopov. Pri treh skladbah so nas spremljali vokalni solisti (Nina Škvarca in Miha Klanjšcek) ter trio, sesta-vljen iz pevk, ki so clanice Dekliškega pevskega zbora UP PEF (Arianna Lo Pinto, Erika Labiani in Natalija Krulec). Študijsko leto je bilo za nas pestro, saj smo poleg letnega koncerta, ki sem ga omenila, izvedli še tudi nekaj manjših nastopov in zaigrali na podelit-vah diplomskih listin UP PEF. Nastopili smo tudi na medna-rodni konferenci o izobraževa-nju, ki je potekala jeseni 2019 v Portorožu ter na Univerzi na Primorskem, na Titovem trgu, kjer je rektor dr. Dragan Maru-šic za dekane vseh clanic UP, profesorje, tuje goste in poslo-vne partnerje priredil novolet-no srecanje. Gostovali smo na Bledu, kjer smo 11. aprila 2019 z glasbenimi vložki pope-strili podelitev certifikatov Aka-demije za poslovni protokol Ksenije Benedetti. Konec meseca maja 2019 smo izvedli ponovitev letnega koncerta v Crnem Vrhu nad Idrijo, junija 2019 pa se odpravljamo še v Makedonijo, kjer se bo odvil festival Slovenija na Ohridu, kamor odhajamo skupaj z dekliškim zborom. Naslednje študijsko leto vabi-mo študente, da pridete med nas. Zasedba se bo namrec nekoliko spremenila in veseli bomo vsakogar, ki igra kateri-koli inštrument! Maruša Pipan Orkester s prvim samostojnim koncertom Fotografija osebe Ĺ tudentski Svet UP Pef. Fotografiranje pred prvim koncertom v dvorani sv. Franciška Asiškega. Ponovno rojstvo PEFerona V cilju skupaj s predsednikom Borutom Pahorjem. Na predstavitvi PEFerona. NOVICE Fantovski pevski zbor v Sarajevu V noci na torek, 7. maja 2019, je fantovski pevski zbor pod taktirko dr. Barbare Kopacin odšel na gostovanje v Bosno in Hercegovino. Zaradi bolezni in drugih dolžnosti so neka-teri clani zbora ostali doma, namesto njih pa sta se zboru prikljucili Ksenija Kosmac in Maruša Pipan, clanici Dekliškega pevskega zbora UP PEF, ki sta priskocili na pomoc prvim tenorjem. Nocna vožnja od Kopra proti Bosni in Hercego-vini je minila hitro in sledil je prvi postanek v Jajcu, kjer smo si ogledali muzej, posvecen AVNOJ-u. Tam smo naleteli tudi na Slovenca, porocenega in preseljenega v Bosno, ki nas je skupaj s svojo ženo prijazno sprejel in postre-gel. Nadaljevali smo pot do Sarajeva, kjer smo se namestili v Hotelu Saraj, nato pa smo skupaj odšli na Bašcaršijo, na težko pricakovane ceva-pcice. Naslednji dan smo se odpravili na Pale, ki jih imenujejo tudi Vzhodno Sarajevo. Mesto je zraslo po koncu vojne. Med drugim se tu naha-jata tudi pravna in ekonomska fakulteta. Ogle-dali smo si prireditveni prostor za vecerni kon-cert, nato pa smo odšli do Višegrada, Mosta na Drini in se sprehodili skozi Andricgrad. To malo mesto je oblikoval in financiral najbolj znani bosanski režiser Emir Nemanja Kustorica. Clani zbora so ga ujeli v kavarni in ga prosili za sku-pno fotografijo. Sledil je koncert na ekonomski fakulteti na Palah, na katerem se nam je pridružil mešani pevski zbor omenjene fakultete. Po koncanem koncertu smo se ob skupnem prepevanju vsi skupaj tudi družili. V cetrtek smo se odpeljali na obrobje Sarajeva, do vasi, kjer je v casu vojne med Srbijo in Bosno potekal Tunel Spa-sa. Najprej smo prisluhnili besedam vodica, nato smo si ogledali film o dogajanju med voj-no na tem obmocju in se za konec tudi sami podali skozi del tunela. Popoldne smo pri Vecnem ognju v središcu Sarajeva zapeli nekaj pesmi, zvecer pa smo obiskali slovensko veleposlaništvo v Sarajevu, kjer smo uspešno izvedli drugi koncert. Temu je sledilo druženje s starejšimi clani društva Ivana Cankarja, ki so se udeležili našega kon-certa. Glasbeno popotovanje po Bosni in Hercegovini je hitro minilo in sledila je vožnja nazaj v Koper. Fantom in profesorici se s Ksenijo zahvaljujeva za priložnost sodelovanja, hkrati fantom pa se zahvaljujeva za cudovit koncert, ki je bil izve-den 28. maja 2019 v prostorih samostana sv. Ane. Maruša Pipan Janez ni »pecal« punc, pac pa so punce Janeza. A Janez ima res-no punco, zato jih je povabil le pred fotografski objektiv in nika-mor drugam. Bodi kot Janez. Fantovska pevska skupina UP PEF je lani na koncertu mentorici dr. Barbari Kopacin dala jasno vedeti, da jo imajo radi. Tudi, ce bi napisali, da jo ljubijo, se ne bi zlagali. Cevapi s kajmakom. To je življenje. Ko je prišel dan odhoda, smo v nahrbtnik hitro spravile najnuj-nejše stvari: nekaj za pod zob, steklenico vode, našega plišas-tega medveda Stancija, seveda pa nismo pozabile niti na zapi-ske. Mislile smo namrec, da se bomo na avtobusu in po poti na vrh Slavnika pridno ucile ter ponavljale snov. Kaj hitro pa smo ugotovile, da to ne bo izvedljivo, saj je radijska ekipa našega Študentskega sveta UP PEF naredila tako zanimiv pro-gram, da nam ponavljanje snovi niti na misel ni prišlo. Hoja je bila res zabavna, spoz-nale smo nove ljudi, poslušale informacije o tem in onem, saj veste, brucom vsaka stvar prav pride. Ko smo prispeli do koce, smo najprej poiskale prostor našemu Stanciju, ki nas je veselo opazoval iz otro-škega stolcka za hranjenje, me pa smo naše prepotene majice obesile nad pec ter upale, da se posušijo do odho-da v dolino, saj bi v nasprot-nem primeru zagotovo zmrzni-le. Po krepkem okrepcilu, nekaj prepetih pesmih ter krs-tu, je bil cas, da pocasi krene-mo proti vznožju hriba. Zunaj je bila že tema in me pac ne bi bile me, ce necesa ne bi pozabile – svetilke. Še sreca, da so bili na pohodu dobri ljud-je, ki so nas prijazno in nesebi-cno vzeli pod soj njihovih sve-tilk. Naslednjega podviga, ki smo se ga udeležile, je bil pohod na Tinjan. Tudi tokrat smo v nahrbtnik stlacile Stancija ter se z njim odpravile novim dogodivšcinam naproti. Tokrat- na udeležba naših študentov je bila sicer malo manjša, vendar se zaradi tega nismo imeli nic manj lepo. Pot ni bila ravno zahtevna, zato smo imela dekleta vmes kar nekaj casa za pogovor. Saj veste, štiri ženske na kupu, naslednji dan je tu skoraj zagotovo deževalo. Ko smo prispele nazaj do avto-mobilov, smo z veseljem svojo malico odstopile konjickom in kozicama, ki so se pasli ob parkirišcu. Malo smo jih še božale ter naredile nekaj »selfakov«, nato pa smo oddr-vele nazaj proti Kopru, da smo ulovile obvezne vaje. Sledil je tretji dogodek - 1. UP PEF Jurjenje iz Kopra v Izolo. Tega pa res nismo smele zamuditi. Ko smo izvedele, kaj se bo dogajalo, smo dobile ide-jo, da bi lahko tekmovale s cis-to posebnim kolesom, s Shoc-kroom kolesom (kolo, s kate-rim se lahko naenkrat peljejo štiri osebe). Hitro smo se pozanimale o izposoji takšnih prevoznih sredstev ter se dogovorile za termin. Vse je teklo kot po maslu do trenut-ka, ko bi moralo naše kolo pri-speti na prizori-šce. Ogrevanja udeležencev je bilo že konec, izjavo za UP budi smo tudi že podale, tekaci so prav tako že štartali, našega kolesa pa še vedno ni bilo. Gospod, ki nam bi ga moral pripeljati, je namrec ostal v prometnem zastoju. Vse nervozne smo se spraševale, kaj bomo naredile, ko smo koncno dobile klic, da je kolo pripravljeno. Huh, smo si kar oddahnile. Kolo smo dobile, teža-vam pa še vedno ni bilo videti kon-ca. Izvedele smo, da cez koprsko promenado ne smemo s kole-som, zato smo bile prisiljene izbrati daljšo pot ter tako izgubile kar nekaj dra-gocenega casa. Tudi na poti iz Izole v Koper smo imele kar nekaj težav, saj je veter želel odpihniti streho našega kolesa, zato smo jo bile med potjo pri-morane sneti. Na cilj smo sicer prišle cisto zadnje, pa vendar smo dobile tocke za izvirnost ter osvojile tretje mesto. Zelo smo bile vesele, medalja pa ponosno krasi našega plišaste-ga medveda Stancija. Tretji pohod, ki smo se ga udeležile, je bil mogocni Nanos. Ker nobena od nas ni ravno najbolj športen tip clo-veka, smo spet zacele dvomiti o naši udeležbi. Seveda pa me nismo me, ce se ne soocimo s takšnimi in drugacnimi izzivi, zato smo se tudi tokrat prija-vile. A brez skrbi, predhodno smo se o vsem dobro pozani-male in izvedele, da bomo na pohodu razdeljeni v skupino »pocasnih« in »malo hitrej-ših«. Me smo seveda pripada-le prvi. Tako smo bile varne, saj smo vedele, da nas ne bodo pustili nekje zadaj. Pocasi smo korakale proti vrhu, se vmes izgubile ter se znašle na melišcu. Bilo je sko-raj tako adrenalinsko, kot malce kasneje na skalah, kjer je bila naša edina opora ''zajla''. Med potjo smo se spodbujali, prepevali, se sme-jali, izvedeli veliko novega o tem in onem ter se imeli res lepo. Ne moremo trditi da pot ni bila naporna, vendar smo na napor hitro pozabile, ko smo prišle na vrh, kjer smo se okrepcale z malico, ki jo je v nahrbtniku ponovno skrbno varoval Stanci. Na vrhu smo še malo poklepetali, metali frizbi, se fotografirali, nato pa hitro odrinili nazaj proti dolini. Pot navzdol je bila zanimiva, saj smo ponovno pozabile na svetilke in si zato svetile s telefoni, a kaj ko je bilo potre-bno varcevati z baterijo, zato smo jih ugasnile. Tako je bil na prvi pogled ''droben kamencek'' v resnici veliko vecji kamen, me pa smo izgu-bile tla pod nogami. Po napor-ni poti smo se odpravili še na res izvrstno vecerjo, kjer smo si povedali vse prigode, ki smo jih doživeli na pohodu. Me smo se imele na vseh dogodkih odlicno, zato nam je kar malo žal, da se pohoda na Storžic nismo mogle udeležiti. Smo si pa obljubile, da poleti dosežemo vsaj še nekaj vrhov, da bomo septembra vec kot pripravljene na en in edini Triglav. Ce pa bi si kdo želel z nami in se mu ne bo prevec mudilo proti vrhu, ga bomo zelo vesele. Shockroom Nadaljujem tradicijo obis-kovanja Triglava v oktobru, letos tretjic, a prvic v zim-skih razmerah. Vse je drse-lo, bilo je mrzlo, gazili smo, pihalo je. Za namecek pa smo se odpravili še po naj-težji poti na Triglav, po poti cez Plemenice (imenovana tudi Bambergova pot). Vsi ki me dobro poznate, veste, da (skoraj) nikoli ne izgu-bim živcev. A tokrat sem jih. Sredi plezalne skale. Sem pa zato tik pod vrhom gore zacutil nekaj, kar nisem še nikoli v življenju! To, da sem premagal same-ga sebe – da sem naredil nekaj vec, kot mi je name-njeno. A pojdimo od zacet-ka. V noci iz ponedeljka, 1. oktob-ra 2019, na torek, 2. oktobra 2019, je v visokogorju snežilo. V torek zjutraj smo dobili spo-rocilo za medije, da se v sredo dopoldne na Triglav vrne Alja-žev stolp. »To je življenjski dogodek, to moram videti,« sem si dejal in hkrati upal, da se mi na tem podvigu pridruži še kdo. In prav kmalu mi je uspelo najti še dva navdušena ljubitelja gora. S parkirišca v dolini Vrat smo se v sredo nekaj pred peto uro zjutraj odpravili do Aljaževega doma, od koder nam je lunin sij kazal pot v smeri Luknje. Vse zvezde so še svetile, vse je bilo tiho, o dnevu še ni bilo ne duha ne sluha. Že cez dve uri smo bili na sedlu Luknja, ki je na desnem robu triglavske stene, na vrhovih gora pa so nas pozdravili jutranji žarki. Ce do tam pot ni bila nic pose-bnega, pa se je od tam naprej zabava dobro zacela. Cas za trezni razmislek o ple-zanju so nam namenile prve »zajle« oz. jeklenice, ki so nas vodile strmo po steni navzgor. Potrebna je bila 100-odstotna, pet minutna zbranost in natancnost. Cenjenega kolega Miho, ki je predlagal pot, sem po opravljeni plezalni izkušnji sprva nežno »nazjal«, ceš, kam za vraga gremo? Pot se mi je zdela obupno nevarna. V smehu mi je dejal, da je najhuje mimo in naj se umi-rim. Vzel sem banano. V res-nici mi ni pasala. Ampak, ko je clovek živcen, dela neumnosti. Nato se umirim in pot mirno nadaljujemo. Cez dobrih 15 ledenih minut me je cakala odlocitev dneva: ali grem cez nezavarovano skalo, od koder je na obeh straneh prepad ali se vrnem. Obstal sem. Samo enkrat sem na glas rekel: »Kej za vra-ga?!« Ostal sem brez besed, z velikim cmokom v grlu pred skalo. Prijatelja oz. bivša pri-jatelja nisem niti pogledal. Bil sem jezen. Nekaj minut sem se trudil priti na skalo oz. iskal dele skale, kamor bi lahko zataknil noge in se je oprijel z rokama. Nato sem nahrbtnik snel s hrbta, ga vrgel na skalo in jo nato pocasi preplezal. Roko na srce – ce bi bila ta skala sredi polja, ne bi bilo nic dramaticnega. Ker pa sta me iz obeh strani medse vabila dva prepada, pa je bila situa-cija precej drzna … Naposled mi je le uspelo. A že cez kakih 30 sekund se je situacija ponovila. Jezen, kaj jezen, razjarjen sem bil na Miho. Ampak tega nisem povedal, ker mi to v tistem trenutku ne bi nic pomagalo. Spet sem sti-snil zobe in … uspelo je! Nato pa je bila pot še naprej precej nevarno plezalna, a divjih podvigov ni bilo vec. Tudi ce je bilo treba navkreber gaziti cez kolena, ni to nic v primerjavi z nezavarovanimi skalami. Morda boste rekli: »Samo jamraš …«. Moj odgo-vor je preprost: »Poskusite še sami«. Pa vzemite nekoga s sabo, ki je suveren. In celada je obvezna oprema, tudi dere-ze. V nadaljevanju smo drgnili led, da je bil korak stabilen. Naucil sem se, da nogam ni prevec zaupati, saj motorika gležnja in podplata pac ni vse-stranska. Uklešciš se na prilo-žnostno stopnicko oz. del ska-le in upaš, da te ta zdrži. Zato sta toliko bolj pomembni roki, ki jima zaupamo oprijem. Kjer plezaš v družbi jeklenice in kli-nov, je seveda mnogo lažje. Prav kmalu smo se povzpeli do Sfinge – to je najstrmejši del severne triglavske stene. Obstaja tudi film o njej! Tam se pot položi in nas preko kra-škega sveta popelje do zahod-ne triglavske planote. Ta del poti je res prelep in prava milina! Globoko smo zadihali in si ogledovali prekrasen, ampak res prekrasen, zasne-žen gorski svet. Najzanimivej-ši so vršaci in doline pod nami. Cim vec smo jih poskušali poi-menovati, vendar nihce ne ve zagotovo, koliko nam jih je uspelo pravilno poimenovati. Kmalu smo prišli do sredine poti, ki pripelje od Doma na Dolicu in vodi na Triglav. Od tam smo imeli še kakšno uro. Zacetni del te plezalne poti je izpostavljen, a precej dobro zavarovan. Spomini so me povlekli dobra tri leta nazaj, ko smo s prijatelji prespali na Dolicu in se po tej plezalni poti odpravili na vrh. Takrat nas je bilo pošteno strah, dejali smo celo, da po tej poti zaradi nevarnih delov ne gremo nikoli vec … Ampak hej, zgodovina se ponavlja. Snega je vedno vec, prav tako ledu. Spet smo natancno gle-dali, kam se primemo, kam stopimo. Na nekaterih mestih je bila jeklenica pod snegom, tako da nam ni prav veliko pomagala pri vzponu. K sreci pa je pred nami že nekdo hodil, najbrž francoz, ki smo ga kot edinega gornika srecali na poti, tako da smo le sledili stopinjam, ki so nas pripeljale višje, od koder je neposreden pogled na Dom Planika. V zra-ku pa že nekaj casa slišimo helikopter, ki je preletel vrh gore in najbrž preverjal, kak- šne so možnosti za spust stolpa na vrh. Kmalu priplezamo na soncno stran (celotna pot od Luknje naprej je osojna) in nežen vetric v kombinaciji s soncnimi žarki je napolnil naše, sicer že dobro nacete, zaloge energije. Helikopter že spušca stolp, iz daljave vidimo le še jekleno vrv, po kateri se je stolp pripeljal. In to je bil tre-nutek dneva! Dramaticen trenutek! Gromek zvok helikopterja, odmevanje vriskanja vseh ljudi na vrhu, vsepovsod sreca in radost. Vsi: Liza, Miha smo se brez besed ponosno spogledali. Ko želim nekaj povedati na glas, zacutim, da se mi zatrese. Nalašc se za trenutek ne odkašljam. Ko pa se, ne povem nic … Ker nobena beseda ni dovolj dobra za trenutek, ki smo ga doživeli. Vsi smo v svojem svetu, v tišini, vsak s svojimi mislimi. S pogledom, usmerjenim proti vrhu Triglava in nato spet proti bližnjim in daljnim goram mi je v glavi odmevalo le: »Uspelo nam je!« Cez cas Lizi povem, da mi tokratna tura ni bila namenjena, da cutim, da sem presegel samega sebe. Hkrati pa sem si v mislih zaželel, da bi cim vec ljudi obcutilo toc-no to, kar sem v tistem trenutku jaz. Šestic na Triglavu, a prvic s tako mocnimi, ponosnimi custvi. Lovrenc Habe - Lovro OD PEF-a DO TRIGLAVA Prvi semester se je ravno približeval h koncu, ko smo dekleta iz Shockrooma zasledila vabilo na nocni pohod na Slavnik. »Hmm, bi se ga udeležile?«, smo se spraševale kar nekaj casa. Ce ne bi bilo naslednjega dne našega cisto prvega, ampak res cisto, cisto prvega izpita na faksu, bi bil odgovor brez premisleka: »Normalno, itak, da gremo,« tako pa smo kar nekaj casa premlevale in iskale razloge, zakaj ne bi odpeketale na bližnji hrib. Ker pa smo vsa štiri dekleta precej pustolovska, nam je dogajanje, ki tece po nacrtih, vcasih že prav dolgocasno, zato smo se opogumile ter se prija-vile na prvi pohod v okviru projekta od PEF-a do Tri-glava. Od PEF-a do Triglava skozi oci Shockrooma Med pohodom na Storžic. Hribi so idealen kraj za druženje in spoznavanje prijateljev. Video prispevke iz Nanosa, Tinjana in Storžica si lahko ogledate na FB ŠS UP PEF. OD PEF-a DO TRIGLAVA Fotografija osebe Ĺ tudentski Svet UP Pef. Povzpeli smo se tudi na Nanos. Startali smo iz Razdrtega. Fotografija osebe Ĺ tudentski Svet UP Pef. Shockroom na Jurjenju. Stanci na Tinjanu. OD PEF-a DO TRIGLAVA Jutra v hribih so najlepša jutra. Na fotografiji pot na Storžic. Zimski Triglav Zimski Triglav OD PEF-a DO TRIGLAVA Dokler ne poizkusiš, ne veš ... Obiskali smo ga na dan, ko so ga pripeljali in vgradili na vrh. OD PEF-a DO TRIGLAVA VIDEOPOSNETKI IN FOTOGRAFIJE HRIBOVSKIH PODVIGOV V OKVIRU PROJEKTA OD PEF-a DO TRIGLAVA NAJDETE NA FACEBOOK STRANI ŠTUDENTSKEGA SVETA UP PEF. Lovro s kamero, Miha z zastavico, ki je sedaj na vrhu stolpa in Liza s kopijo podpisne knjige, ki je sedaj v Planinskem muzeju v Mojstrani. NAGRADNA IGRA Pravi casopisi imajo tiskarske škrate, zato jih ima tudi Novi PEFeron. Najdi pet slovnicnih napak in jih do konca študijskih pocitnic (30. septembra 2019) pošlji v uredništvo Novega PEFerona na: lovrenc.habe@gmail.com. Med prejetimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel simpaticno nagrado. Tudi v prvi številki so bile napake, odkrila jih je KATJA REVEN, ki je hkrati nagrajenka prve nagradne igre našega casopisa! Prejela bo nagrado. Nagrajenki iskreno cestitamo! TISKARSKI ŠKRAT V prvi številki Novega PEFerona je tiskarski škrat pustil odtis. Clanek z naslovom »Študenti pedagoške na maratonu« je napisal Gašper Gole. Cenjenemu kolegu se za napako opravicujem. Urednik Patricija Gornjec POZITIVA Svet je velik in lep, ce v tvoje dobre misli je vpet. Ce cezenj šviga negativa, naj jo cimprej nadomesti pozitiva. Ne glej na vse tako crnogledo, slej ko prej ti ne bo dobro delo. Lahko pa crnogledost umakneš in nekaj lepega stakneš. Pozitiva je nalezljiva, ce je clovek ne ovira. Naj te spremlja skozi dan, ki naj je še tako naporen ali zaspan. Slej ko prej jo boš zacutil in se odlocil, da jo boš veckrat »kupil«. Zdaj pa le pogumno v svet, ki naj bo v pozitivo odet. DIDAKTIKA Ustvarjanje didakticnih pripomockov v okviru tecajev šivanja V zadnjem casu so ponovno aktualni tecaji šivanja, ki se jih udeležujejo odrasli in otroci. Tecaji so oblikovani v okviru zahtev, ki so potrebne za osvo-jitev osnov šivanja in obvlado-vanja šivalnih strojev. Pri tem se upoštevajo tudi trendi, ki se pojavljajo na tem podrocju. Tecaji pomagajo pri iskanju osebnega izraza in zapolnjeva-nju prostega casa z vsebinami, ki so sprošcujoce in poucne hkrati. Aktualnost ucenja šivanja zajema širok spekter podrocij. Eno izmed njih je šivanje izdelkov – pri-pomockov, ki niso samo dekorativni ali namenje-ni za osebno uporabo, ampak imajo lahko tudi didakticen namen. Taki pripomocki imajo vnaprej doloceno barvo, velikost, obliko in vrsto tkanine. Primer didakticnega šivanega pripomoc-ka in miselne modu-larne igre je ''tangram'', izvorno kitajska geometricna sestavljanka, ki jo tvori sedem geome-trijskih likov (pet enakokrakih trikot-nikov, en kvadrat in en paralelogram). Like se postavlja v razlicne kombinacije, ki predstavljajo drevesa, rože, živali, predmete, sim-bole, abecedo, številke … Igra s tangramom vpliva na razvoj domišljije, raziskovanje oblik, barv ter vzorcev, prostorska razmerja in problemsko reševanje. Pred šivanjem se liki izrišejo na papir in prekopirajo na tkanino. Osnovnim meram likov se prištejejo še dodatki za šiv. Šivanje vogalov je težje, zato liki nimajo ostrih konic in so rahlo zaoblje-ni. Igle, sukance, škarje in šivalne stroje obicajno povezujemo s podrocjem izdelave oblacil. Toda kot smo spoznali iz tega krat-kega zapisa, so ta orodja zelo vsestranska in lahko svoj prostor najdejo na številnih drugih podrocjih. Polona Jan (mentorica tecajev šivanja), mag. štud. prog. Izobraževanje odraslih in razvoj kariere Fotografije: osebni arhiv Izdelki. PEF TEATER Študentski dnevi Po vrhunski prvi sezoni se je PEF teater vrnil na odre z mocno okrepljeno ekipo, ki jo letos sestavlja kar 22 študentov. Kot tudi lansko sezono gledališko skupino vodi Lov-renc Habe ob pomoci Mihe Štilca, Petre Rancov ter mentorice – izr. prof. Jelene Sitar Cvetko, lutkarice in režiserke. Za nastanek gledališke igre je potrebno veliko vaj in intenzivnega dela, zato smo se vsak pone-deljek pripravljali v Centru mladih Koper. Ponedeljkove vaje so trajale dve uri in pol in so bile polne smeha. Kasneje smo svoje delo evalvirali ob druženjih s ''Habkotom''. In kdo je ''Habko''?! Naj to ostane skrivnost. … ;) Celotno gledališko igro smo utrdili tudi na intenzivnem vikendu vaj Vecina od nas ima izkušnje s štu-dentskim življenjem. Slednje je polno smeha, norih zabav, pa tudi dela in hudega stresa. Da študent dobi denar za preživetje in zabavo, pa mora veliko delati in tocno to je tisto, kar nas je vodilo k novi gle-dališki igri. Po knjižnemu prvencu Mihe Indiharja z naslovom Štu-dentski dnevi smo igralci pripravili istoimensko komedijo, povzeto po knjigi. Premierno so Študentski dnevi odrske luci ugledali v torek, 2. aprila 2019, v Centru mladih Koper. Nabito polna dvorana se je skupaj z vsemi nami zabavala ob prigodah na študentskih delovnih mestih. PEF teater je ogromna družina, ki jo druži ljubezen do igre. Med sabo smo spletli mocne prijateljske vezi. Letošnja sezona je bila vec kot odlicna, kaj pa bo prinesla naslednja, pa se pustimo pre-senetiti. Tamara Crnjac Tour de Slovenie ali Ko to tamo glumi Gledališka skupina PEF teater ne osvaja le src obcinstva, ampak tudi slovenske kraje. Svojo tur-nejo je zakljucila s tremi nastopi zapored, in sicer kar v treh popolnoma razlicnih in kar precej oddal-jeno lociranih krajih. V petek, 10. maja 2019, smo se po zaslugi Lovrenca Habeta clani PEF teatra v dvorani KUD Sloga predstavili obcinstvu Crnega Vrha. Predstavi je sledil obisk polpenziona »Pr' Habetovih«. Miza polna hrane, toplo prenocišce in kraljevski zajtrk, ki nam je dal energijo za urejanje crnovrškega parka. Poprijeli smo za motike, grablje ter lopate in skrbno preorali vrticek. Zopet ni manj-kalo okrepcil, ki so bila tokrat v tekoci obliki (hehe). Produktivnemu dopoldnevu je sledila vož-nja proti severovzhodu naše preljube Slovenije. Predstava se je v soboto, 11. maja 2019, namrec odvijala v Šmartnem ob Paki, tokrat po zaslugi Tamare Crnjac. Njena družina z znanci je namrec poskrbela za obilo slašcic in domace pijace. Po kon-cani predstavi je Tamara vodila sprošcen pogovor na temo študentskega dela in življenja študentov, gostje le-tega pa so bili župan Janko Kopušar, predstavniki študentskih servisov in lokalni deloda-jalci. PEF teater je namrec s svojo predstavo Štu-dentski dnevi s pomocjo razpisa Kljuc do vkljuceno-sti postal del Evropskega tedna mladih 2019, ki ga je podprla nacionalna agencija MOVIT. Razpis Kljuc do vkljucenosti je namenjen sofinanciranju projek-tov, katerih namen je podpreti izvajanje dogodkov za mlade v okviru Evropskega tedna mladih 2019. Ti dogodki povezujejo solidarnost, participacijo in mlade z manj priložnostmi. Finance v višini 300 evrov smo tako porabili nadaljnjo delo gledališke skupine. Nedelja, 12. maja 2019, je bila dan za izobraževalno-turisticno potovanje, ki ga je organi-zirala Kristina Pirc. Pot nas je tako odpeljala v Zagorico pri Dolskem, majhno vasico, kjer stoji domacija matematika Jurija Vege. Na poti do tja smo se ustavili še v Trojanah, kjer smo kupili kar 28 slastnih krofov. Kulturno-izobraževalnemu pro-gramu je sledila pojedina v Planinskem domu nad Moravcami, le tej pa predstava v Kulturnem domu Moravce, kamor nas je prišel pogledat in posnet tudi avtor knjige Študentski dnevi Miha Indihar. Imeli smo produktiven in uspešen vikend, poln veselja, radosti ter srece, s tem pa se je tudi zak-ljucila naša spomladanska turneja, ki ji je sledil le še en nastop v Centru mladih Koper in sicer v ponedeljek, 20. maja 2019. Nika Rozman Ekipa PEF teatra s knjigo Miha Indiharja: Študentski dnevi. PEF TEATER Crnovrški upokojenci in PEF teater združila moci Crnovrški park je ponovno zacvetel v številnih gredicah, potke niso vec polne plevela, urejen je tudi prostor pod slovensko zastavo in pod turisticno tablo. Za vse to pa so poskrbeli crnovrški upokojenci in igralci PEF teatra – gledališke skupine Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki jo je podpira tudi Mestna obcina Koper. Prvo pomladansko akcijo urejanja parka je organizirala Krajevna sku-pnost Crni Vrh. Slednja je nabavila številne cvetlice, gnoj in crno zem-ljo, prostovoljci pa so pripeljali še nekaj dodatne zemlje, svoje orodje in pijaco. Dobre volje in delovne vneme je bilo drugo soboto v mesecu maju med mladimi, pa tudi med mladimi po srcu, dovolj, da so park spet uredili za poletno sezono. Po besedah glavnega akterja Vik-torja Lampeta se v parku predvsem poleti in jeseni ustavi veliko doma-cinov, kolesarjev in družin od dru-god, ki si pod mogocnimi drevesi za trenutek poišcejo hladno senco ali pa se samo sprehodijo do pitne vode. »Vsi ti ljudje bodo sedaj dobili obcutek, da tukaj živijo prijetni ljudje, kar je tudi res. Vas je ogledalo ljudi in veseli me, da so prišli tudi igralci, ki bi lahko tisti dan preživeli na plaži v Kopru, a so namesto tega prišli pomagat tujim ljudem. Nikakor ni obupati nad mladino,« še pravi Lampe, ki si želi, da bi dogodek postal tradicionalen. Hkrati pa tudi opozarja na nalogo krajevne skupnosti, da sedaj, ko je park urejen, le-tega tudi vzdržuje. Veseli nas, da je bilo veliko takšnih krajanov, ki so marljive delavce opazili in jih nagradili z besedo, sladkorcki ali kapljicami domace pijace. Vse to je zagotovo prispevalo k temu, da je bilo mladim gledališcnikom delo pravzaprav v veselje in zabavo, saj so po koncanem delu izrazili zadovoljstvo. »Lepo je. Nismo se prevec pretegnili, a ko vidim, kako je sedaj vse urejeno, sem vesela, da sem bila del te akcije,« je dejala igralka Nika iz Ljubljane. Igralci v Crnem Vrhu sicer niso bili po nakljucju, prejšnjega vecera je namrec 22-clanski PEF teater v tamkajšnji kulturni dvorani odigral igro »Študentski dnevi«. Zadovoljstva nad igro pa krajani niso izkazovali le po predstavi, pac pa tudi med delovno akcijo v parku. Lovrenc Habe - Lovro Vec informacij o prihodnjih predsta-vah najdete na FB strani: PEF teater Fotografiranje po prejetju zahval na Akademskem zboru. UP PEF. PEF teater s ponosnimi upokojenci. DOGODIVŠCINE Popotovanje od Vrtojbe do Indije v prostovoljskem duhu Zacela bom pri CISV organizaciji, ki sem jo spoznala, ko sem imela 10 let in se kot udele-ženka Slovenske delegacije (dve punci, dva fanta in »leader«) odpravila v Padovo na pro-gram Village. Tam sem preživela štiri tedne brez staršev in stikov z domacim okoljem ter s popolnimi neznanci iz še drugih enajstih raz-licnih držav. Saj vem, nic vam ni jasno. Tudi meni ni bilo. Organizacija je bila ustanovljena leta 1950 v upanju, da se mir na svetu lahko vzpostavi z navezovanjem stikov in prijatelj-stva ter razumevanja le tega prav z otroki. Tako se lahko kot aktivni državljan udeležiš razlicnih programov, kjer s sodelovanjem, interakcijo in prijateljevanjem s celega sveta poskusiš narediti svetovno spremembo. Tako sem zacela svojo CISV »kariero« in sedaj bom že tretjo leto zapored kot »leaderka« peljala svojo delegacijo na Nizozemsko. Med vse te poletne programe pa spada tudi IPP (International people's project), preko katerega sem se kot prostovoljka odpravila v Indijo, na javno šolo v kraju Ahmedabad. Tam sem skupaj še z ostalimi 28-imi clani posku-šala v 14-ih dneh vpeljati v njihov šolski sis-tem predmet s podrocja šport. Ja, res je, v javnih šolah nimajo športne vzgoje, kot jo mi poznamo. Projekt se je zacel že tri leta pred našim prihodom, saj je vkljuceval ureditev in izgradnjo nogometnega igrišca, novih sanitar-nih prostorov, nabavo vseh športnih rekvizitov in športne opreme. Tam smo bili clani iz razli-cnih držav, z raznolikim znanjem in starostjo med 19 in 55 let, s katerimi se prej nismo poznali. Vsako jutro smo se vozili v srednjo šolo Sheth DK Shah high school, kjer se je ucilo približno 330 otrok. Nekateri izmed njih so ponovno zaceli hoditi v šolo samo zato, ker so v vasi slišali, da pridejo »beli ljudje« na obisk. Ko sem prvic prišla na dovoz šole, nisem mogla verjeti svojim ocem. To je bila tako receno hala z velikimi prostori in klopmi, kot so nam poznane iz starih casov. In veliko otrok, ki imajo uprte oci v nas, »bele ljudi«. Ko si navajen iz slovenskih ulic, da te niti pešec ne pogleda v oci, je na zacetku zelo neprijetno, ko gredo ljudje mimo tebe, kakor bi bil zrak. Kje sedaj zaceti? Kako lahko pomagam? Kako sem jaz, Eva, lahko tukaj uporabna? Najprej se morate zavedati, da smo delali z ucenci, ki so v svojem prostem casu pomagali doma na posestvih in tako receno preživljali svoje družine. Nekateri izmed njih so prvic v življenju imeli možnost rokovanja z razlicnimi športnimi rekviziti in hkrati se prvic ucili razli-cnih tehnik športov in iger. Ucenci prihajajo iz okolja, kjer so vedno razdeljeni po spolih v dve skupini in so se tako prvic ucili medseboj-nega sodelovanja v ekipah. Ter seveda, naj-vec ucencev je bilo starih 15 let, njihovo telo in fizicna podoba pa jih je kazala osem. Veci-na uciteljev ni znala angleškega jezika, kaj šele ucenci. Torej je vsa komunikacija poteka-la preko indijskih prostovoljcev ali pa si se znašel sam, nekako po svoje. In ja, to je Indi-ja, torej navadi se kaosa in zacni živeti v tre-nutku, saj nikoli ne veš, kdaj te kakšen stekel pes ugrizne ali zbije krava na cesti. Šalo na stran :). »Wow, si šla v Indijo? In kako je bilo?« Je prvo vprašanje, ki ga dobim potem, ko lju-dem omenim, da sem odšla prostovoljno pomagat v Indijo. Kako dejansko odgovoriti in predstaviti vse obcutke in videnja v en stavek? Nemogoce! Zato bom mogoce lahko s tem clankom koncno odgovorila vsem, ki so me kadarkoli vprašali za potopis tega doži- DOGODIVŠCINE Tako smo poskušali naše znanje združiti v naj-boljšo prakso ter ucence in njihovega bodoce-ga ucitelja športne vzgoje kar najvec nauciti. Osredotocili smo se na seznanjanje ucencev z razlicnimi športi kot so odbojka, nogomet, košarka, kriket, hokej, namizni tenis, frisbi ter z ostalimi moštvenimi igrami, kjer smo izpos-tavljali timski duh. Potrebno je bilo vkljuciti tudi higiensko vzgojo s preoblacenjem športne opreme, pitjem dovoljšne kolicine tekocine ter umivanjem. Bilo je napornih 14 dni, a nepoza-bnih. Enkrat na dan smo imeli en dopoldanski in en popoldanski »session«, kjer smo štiri ure na dan z ucenci izvajali raznovrstne športe. V teh dneh smo bili za njih prakticno receno heroji. Ucenci in ucitelji so nam dali vedeti, kako pomemben clen smo za nji-hovo šolo. Vsako jutro so nam pripravili sprevod, na katerem so nam dajali diše-ce vrtnice z njihovih plantaž, hoteli se se fotografirati z nami in so sprašaevali »one selfie mam?«. Želeli so nam le seci v dlan, se nas dotakniti. Stregli so nam z njihovim cajem in nas na vsakem vogalu opazovali. K temu se je pridružila celot-na vas, ki nam je mahala v pricakovanju prihoda in odhoda avtobusa na njihovih dvorišcih. Poskusili smo pustiti vtis tudi na celotni soseski, kjer smo skupaj z ucenci cistili vaške poti. Prav tako smo imeli »Mega Open Day«, s katerim smo pokazali vašcanom, kaj smo poceli v minulih dneh. Oblekli so nas v noše, predstavili svoje plese in nas jih naucili. Veckrat so do nas pritekla dekleta, nas povprašale po imenu in nam izrekle »you beautiful mam« ter tekla dalje. Pogosto sem si zamislila, kako malo je potrebno, da nekoga osreciš in da si tudi ti sam srecen ob pogledu na nasmejan obraz in žarece ocmi, v katerih gori želja po novem znanju in napredku. Sama sebe sem spraševala, ali si zaslužim vso prejeto hvalo, glede na to, da sem navadna študentka iz Slovenije, ki jim je le želela pomagati. Dvomim, da ucenci sploh vedo, kako izgleda celotna Indija, kaj šele da bi vedeli, kje je Evropa ali Slovenija. Vedo pa, kaj pomeni biti hvaležen za to, kar imaš. Mi, ki radi jamramo, se premalokrat zavedamo, da imamo vse in še prevec. Prišlo je novo leto, ki je s seboj prineslo nove zaobljube in cilje. Jaz sem pa sem si le želela ostati v tem, tako kompliciranem, a hkrati pre-prostem okolju. Prišel je tudi dan odhoda, ko smo si z vsemi pomahali v slovo, z mislijo, da se mogoce nikoli vec ne bomo videli. V 14-ih dneh smo postali eno in skupaj naredili veliko. Kar sem tukaj zapisala ni niti polovica vseh obcutkov in dogodivšcin, ki sem jih doživela v Indiji. Je pa nekaj, kar vam bo morda glede prostovoljstva dalo misliti ali pa vas celo nav-dušilo za ogled te precudovite države. To je izkušnja, ki mi bo ostala v spominu in me defi-nitivno prepricala, da Indjio ponovno obišcem. NAMASTE! Eva J. Peloz Ko ugotoviš, da je sveca dovolj ali silvestrovanje na planinah Zacetek letošnjega silvestrovanja sega pred 13-to uro 31. decembra 2018, ko sem zelo na hitro, pred-casno zapustil prostore koprskega radija ter na hitro vzel še nekaj stvari iz stanovanja in odhitel do avta. Pot do Ljubljane je bila mirna, le pred Senožecami sem ugotovil, da sem pozabil trenerko. K sreci pa me je rešila trenerka cenjenega prijatelja Urbana, ki me je veselo pricakal na Dolgem mostu, od koder sva s Fanci (njegovim novim avtom) odhitela do Šencurja, kjer sva pobrala še malce utrujeno sošolko Urško. Po sendvicu in ''kafetu'' s Petrola smo polni energije in zgodb potovali proti Bohinju, od tam do Stare Fužine in še nekoliko naprej do planine Blato. Nato smo se po stezi odpravili proti planini Krstenici … in vse bi bilo še v redu, ce se ne bi zacela bližati tema. Plani-na ni turisticna, zato do nje ni markacij. Tudi steza je bila na posameznih delih komaj vidna. Zenice so se širile, na nebu je zasijala prva zvezda, naredili smo prve požirke s prisrcnice. Ker nihce od nas te stezice ni poznal, smo poklicali na pomoc cenjenega kolega Miho, sicer tudi glavnega prevzemnika koce, da nam je prišel naproti. Ni minilo pol ure, ko se je s prijatel-jico Niko skril pod podrto smreko in nas sunkovito prestrašil. No, mene, pogumnega hribovskega juna-ka ni ganil, saj sem predcasno videl Nikino svetlo bundo, kolegica za mano pa je zajamrala kot prese-necen pingvin. Ne veste, kako zajavka presenecen pingvin? Poišcite na spletu … Pot se je nadaljevala v hitrem tempu in prav kmalu smo prispeli do lesene koce, od koder nas je že iz daljave pozdravljal navihani Andraž in nam zaželel glasno dobrodošlico. V ritmu Kekceve pesmi in hoje po snegu smo žvižgajoce prikorakali do koce, v kate-ri je sirarna, družabni prostor s kuhinjo in približno 17 ležišc. Ker so vsi trije pogumni junaki, ki so prišli na koco že dan prej, le-to segreli, smo se zelo hitro ogreli, natocili prvih Urbanovih medic in z govorom nazdravili v malih simpaticnih kozarckih. Koliko medic, ruma, šnopca, caja, malibuja in drugih napit-kov smo spili v nadaljevanju, ne vem. Tudi dvomim, da vas zanima. Prav prikupen zimski vecer se je nadaljeval z vecer-jo – pašto z domaco zelenjavno omako, s kartami, nazdravljanjem, govori in prijetno glasbo. Ura pa se je nevzdržno približevala zloglasni polnoci. 10 minut do le-te smo se oblekli v najbolj topla oblacila, vzeli sveco, kresnicke in šampanjec ter zakorakali v hrib nad koco. Kmalu ugotovimo, da z razgledom v dolino ne bo nic, saj je bila zelo gosta megla. Skorajšnji domorodec Miha zato na neki tocki rece: »Postoj, tu bomo docakali novo leto.« Nismo se upirali, lokacija nam je ugajala. Na telefonu odpremo uro po srednjeevropskem casu. Imamo še dobro minuto. Izrecemo si lepe prednovoletne želje, vzhicenje raste. Prižgemo sveco, položimo jo na tla, okrog nje pa naša šesterica, objeta. Še pol minute. Urban vsem razdeli kresnicke, najbolj zagretim kar dve. Še 15 sekund, zacenjamo z odštevanjem. 10, 9, 8 … DOGODIVŠCINE Ko ugotoviš, da je sveca dovolj ali silvestrovanje na planinah Tokratno silvestrovanje je bilo zelo, zelo drugacno od prejšnjih. Ce sem do letošnje-ga leta govoril, da bi rad silvestroval vsako leto na drugem kraju, sem tokrat odlo-cen: še bi ponovil, še bi šel praznovat na planino Krstenico! Napoci veliki trenutek, dogajanja je precej: odpremo šampanjec, prižigamo kresnicke, glasno si vošcimo, objemamo se, spontano zacnemo peti Nipicev Silvestrski poljub, pijemo in se sme-jemo. Kmalu sledijo individualna tišja vošcila, lepe želje zaželimo vsakemu posebej. Še ostaja nekaj šampanjca, s sosednjega brega naposled slišimo praznovanje in petje neke druge skupini-ce, ki se je prav tako odlocila docakati nekaj novega na nadmorski višini cez 1600 metrov. Kmalu si priznamo, da nobenemu ni pretirano všec šampanjec, zato s pitjem nehamo. Trenutek zatem svež gorski veter ugasne tudi našo sveco in odpravimo se nazaj v koco. Tam pa sledi dokaj klasicen repertoar, ki sem ga že vajen in ki ste ga bili najbrž deležni vsi: hra-na, pijaca, igre, ''muzika''. Naslednji dan se zbudim okoli desete ure in prav preseneceno vzrem skozi majhno okno v spalnici. Zagledam kristalno cisto nebo, cudovite gore, koce, morje oblakov v dolini. Srce mi je kar naenkrat poskocilo in prav veselo ter potiho (saj so vsi še spali) se odpravim ven, da vidim to lepoto, ki je vceraj nisem, saj smo prišli v temi. Obstanem in samo gledam. Kako lep košcek Slo-venije! Pticki so glasno žvrgoleli, v daljavi se je na novoletni travi pasel gams, planina je bila mirna. Naredim nekaj ''fotk'' zase in za ''folkic''. Pocasi se odpravim na stranišce na ''štrbunk'', nato pa v koco, kjer sem zakuril. Na ''šporgetu'' sem stalil sneg. Ja – prej nisem omenil, da smo dva dni talili sneg, saj tekoce vode ni bilo, ker je zmrznila. In veste kaj, tudi to ima svoj car! Iz tega snega sem za prebujajoc narod skuhal kavo. Kmalu pojemo turisticno pašteto, domaco salamo, sir, cokoladni namaz in druga hranila. Potem pa veselo krenemo na 2040 metrov visok Jezerski stog, od koder je neposreden pogled na Triglav in pod njem še na Planiko in Vodnikov dom. Zelo lepo se vidi tudi celotno pot, ki pelje od Rudnega polja, mimo Vodnikovega doma pod Toscem in naprej do Planike. To so zares lepi pogledi. Pot do Jezerskega Stoga in naprej je bila, hmm … prijetna, na trenutke malce nevar-na. Ce bi imel dereze, se jih ne bi branil. Tri ure dolgo krožno pot nadaljujemo proti hribo-ma Adamu in Evi, a do teh z Urško in Niko ne pridemo, saj se na prelazu poslovimo in jo mah-nemo nazaj po sneženi planjavi proti dolini. Urban, Andraž in Miha pa vrhove osvojijo še prej kot v eni uri in se nato v koco vrnejo le kake pol ure kasneje, ko mi že pripravimo pašto s tunino omako in polento. Zares dobro nam gre vse sku-paj v slast. Vecer preživimo v družbi kart, nemalo pa je tudi petja in spoznavanja – šli smo se namrec igrico, da vsak napi-še tri trditve o sebi, ki jih drugi še ne poznajo, nato pa smo ugibali, za koga veljajo. Priporocam! Vecer se hitro obrne in jutro spet nacnemo nekaj po deseti, ko je zma-govalec zgodnjega vstajanja Urban že poskrbel za topel ambient v spodnjem prosto-ru, pa tudi voda za caj in kavo se je že grela. Zunaj nas pozdravi zimska idila - zacelo je namrec snežiti, Miha je celo napovedal snež-ni metež, ki pa se ni zgodil … Vsaj ne do našega odhoda. Po zajtrku smo pos-pravili svoje stvari v nahrbtnike, punci sta ocedili koco, fantje smo se v gozd odpravili po les in ga pred koco razžagali ter razcepili in ga dali sušit, da lastnik ne bi bil prikrajšan za drva, ki smo jih pokurili. Nato smo spili še caj, zaklenili koco in se v družbi snežink odpravili proti planini Blato, kjer smo parkirali. Po dobri uri smo si že sneli ''gojzarje'' in odpotovali do bližnje gostilne, kjer smo nekaj finega pojedli – vsak po svojem oku-su. Ce strnem dogodivšcino – bilo je zelo prijetno, tudi smešno in nenavadno, prijateljsko in navdu-šujoce. Bilo je izven lastnih znanih okvirjev in spet se je izkazalo, da so taki dogodki najboljši. Zato vam v letu 2019 želim cim vec drznih izzi-vov in poti izven svoje cone udobja. Lovrenc Habe - Lovro DOGODIVŠCINE IZPITREPORTAŽA Naravoslovje 2 – Fizikalni del Univerzitetni študijski program Razredni pouk, 2. letnik, redni študij Študijsko leto 2018/2019 Skupina študentov UP PEF se je 31. avgusta 2019 odpravila na Triglav v okviru akcije »Od PEFa do Triglava«. Iz Kopra na Gorenjsko so se na pot podali z avtobusom. Pot avtobusa opisuje naslednji graf: Ko so prispeli ob vznožje Triglava, so se po dolgi vožnji zaceli vzpenjati, veseli, da se po dolgem sedenju lahko gibajo. Kako pa bi pravzaprav v fiziki lahko razložili, kaj je gibanje? ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………Kaj moramo poznati, da lahko gibanje opišemo? ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………… Po nekaj minutah hoje navkreber je Lovrenc odkril zanimivo luknjo med skalami. Skušal je ugo-toviti, ali gre za brezno in kako globoko je. Pobral je dva okrogla kamna; enega z maso pribli-žno 1 kg, drugega pa z maso 3 kg. Hkrati ju je spustil skozi luknjo med skalami. Kateri kamen je prej priletel na tla? a) Kamen z maso 1 kg. b) Kamen z maso 3 kg. c) Oba sta na dno brezna priletela istocasno. Že po eni uri hoje sta študentki prvega letnika predlagali, da bi se za trenutek ustavili in pomali-cali. »Da se bo teža nahrbtnika malo zmanjšala!« sta pojasnili. Elvira in Ajla sta ju opozorili, da sta najbrž upali predvsem na zmanjšanje mase nahrbtnika. Razložite pojma masa in teža. Kako bi študentkama prvega letnika lahko razložili razliko med njima? …………………………………………………………………………………………………………………………………………… Kako se je gibal avtobus prvo uro? .......................... Kako se je gibal avtobus na odseku DE? .................... Kako to veste? ....................................................... Kolikšna je bila hitrost avtobusa na odseku AB?......... Po kolikšnem casu je avtobus pripeljal na Gorenjsko (D), kjer je odložil študente? ................................... Kolikšna je bila povprecna hitrost avtobusa od Kopra (0) do Gorenjske (D)?................................ Kako hitro je avtobus peljal od Gorenjske do Kopra (kolikšna je bila povprecna hitrost avtobusa)? ............ IZPIT Na pomoc je priskocila še Maruša, ki jim je postavila uganko, da bi preverila, ali sta razlago razumeli. Tvoj nahrbtnik ima maso 15 kg. Na Luni bo imel nahrbtnik (možnih je vec odgo-vorov): a) enako maso. b) enako težo. c) razlicno maso. d) razlicno težo. Nejc je na poti nekoliko zašel. Julija ga je naenkrat zagledala na sosednjem pobocju. Nejc jo je s pomocjo prirocnega daljnogleda videl, kako premika ustnice, a njen glas se s premikanjem ustnic ni ujemal. Zakaj je bilo temu tako? .......................................................................... Ce bi Julija potrkala po skalah, bi zvok prišel do Nejca prej kot kricanje, ki se prenaša po zraku, ali kasneje? Razložite. ..................................................................................................... Koncno so se ustavili, da bi pomalicali. Izkušen tabornik Simon je predlagal, da bi zakurili majhen, nenevaren oge-njcek in si pogreli pasulj v plocevinki. Vendar nihce ni s seboj prinesel vžigalnika. »A se nismo na terenskih nauci-li, da lahko prižgemo ogenj tudi s pomocjo lupe in Sonca? Danes ravno prav žge!« se je spomnila Nina, ki je iz nahrbtnika privlekla lupo za opazovanje rastlin. Poimenujte vrsto lece, ki so jo uporabili, narišite pot soncnih žarkov in oznacite in poimenujte tocko, v kateri bo po vsej verjetnosti prišlo do vžiga. Ali bi lahko za prižig ognja uporabili tudi zrcalo? Kakšno bi to moralo biti? Poimenujte ga in narišite pot soncnih žarkov. Majhna skupina študentov se je zaklepetala in nekoliko zaostala. Kar naenkrat ni vec vedela, kam. Zemljevid so sicer imeli, a niso se uspeli sporazumeti, kje je sever, na kompas pa so pozabili. Kdo bi racunal na to, da bo signal tako zanic? Kako bi si lahko pomagali pri dolocevanju severa (brez kompasa in brez GPSa)? .......................................................................................................................................................................................................................................................................... Ko so se koncno orientirali, so zašibali v strmino. Pot je lil v potokih, konec koncev je bilo še vedno poletje. Zakaj pa so pravzaprav poletja v Sloveniji bolj vroca kot zime? a) Ker je takrat Zemlja bliže Soncu. b) Zaradi nagnjenosti Zemljine osi. Cez pol ure še vedno niso uspeli ujeti glavne skupine pohodnikov. »Kmalu bo noc, kaj bomo pa potem?« se je ustrašila Lea. »Ja, kdaj pa pravzaprav zaide danes Sonce?« je zaskrbelo Laro, ki je nesmiselno pogle-dovala telefon brez signala. V tistem je Zarja potegnila iz nahrbtnika zvezdno karto. »Vse bomo izvedeli s tem. Lahko pogledamo tudi, ali bo danes polna Luna,« je pripo-mnila. Risba 1: Risba 2: IZPIT Uporabite zvezdno karto in napišite, kaj so ugotovili študenti (dan je 31. 8. 2019) Ob kateri uri bo Sonce zašlo? ............... Kako dolg bo dan? ................ V katerem ozvezdju je ta dan Sonce? ............................................... Ali bo ponoci vidna najsvetlejša zvezda Sirij (utemeljite)? ................... Katera lunina mena bo ta dan vidna? Narišite. ................................... Ali je mogoce, da bi na ta dan prišlo do pojava Luninega mrka? Raz-ložite in skicirajte, v kakšnem položaju so takrat Zemlja, Luna in Sonce. ............................................................... Vecja, izkušenejša skupina pohodnikov je manjšo skupino cakala kar precej višje. Miha je od jeze, malo pa tudi zaradi zaskrbljenosti, z vso mocjo brcnil veliko skalo. »Pazi,« ga je opozoril Emanuel, »pomisli malo na tretji Newtonov zakon!« Kaj je imel v mislih Emanuel z zgornjo izjavo? Razložite............................................................................................................... Skupini sta se koncno našli. Vendar se je vreme, kot je v gorah znacilno, pricelo kvariti. Naenkrat je zacel pihati mocan veter. Jurij in Eva sta se skušala spomniti, kaj povzroca nastanek tega pojava, a od fizike v drugem let-niku je preteklo že prevec casa. Kako bi jima razložili, kako pride do nastanka vetra? ....................................................................................................................................... Ker se je zacelo veceriti (vožnja z avtobusom je resnicno trajala predolgo!), so se odlocili, da se bodo utaborili in pot nadaljevali zjutraj. Vse razen Matije je mocno zeblo, zato je nadobudna štu-dentka predlagala, da bi se stisnili. »Saj se še spomnite, kaj pravi nicti zakon termodinamike, a ne?« jih je pobarala. »Vse za znanost!« Razložite, kaj je imela v mislih vedoželjna študentka. ........................................................................................................ Ob tem navedite in opišite nacine prehajanja toplote. ........................................................ Obkrožite še crko pred pravilnim odgovorom (možnih je vec odgovorov): a) Toplota je enostavnejši izraz za temperaturo. b) Temperatura je lastnost snovi. c) Toplota je lastnost snovi. e) Toplota lahko prehaja s telesa na telo. d) Temperatura lahko prehaja s telesa na telo. Pa še to: Matija je na vrhu Triglava popil vso vodo iz plastenke. Da ne bi pokrovcka izgubil, ga je skrbno zavil nazaj na plastenko. Ko je prišel domov, je ugotovil, da se je prazna plastenka skrcila. Zakaj se je to zgodilo (odlocite se le za en odgovor)? a) Zaradi povprecno nižje temperature na višjih nadmorskih višinah. b) Zaradi povprecno višje temperature na nižjih nadmorskih višinah. c) Zaradi višjega tlaka v dolini. d) Zaradi nižjega tlaka v dolini. e) Ker se mu je zmeckala v nahrbtniku. Dr. Janja Plazar *Rešitev nalog ne dobite nikjer. To morate znat! :) Risba zgoraj: Risba spodaj: INTERVJU Nika Rozman je študentka 2. letnika univ. štud. prog. Pedagogika. V prostem casu se ukvarja s športom, potuje in se druži s pri-jatelji. Zanimivo pa je, da lani ni sodelova-la v nobeni obštudijski dejavnosti, letos pa skoraj ni prireditve, ki se je ne bi ude-ležila. Tudi o tem v naslednjih vrsticah … Zakaj si se odlocila vstopiti skozi vrata UP PEF-a? Želela sem delati z ljudmi, jim svetovati, pomagati. Prav tako, me je UP PEF na obali navdušil zato, ker sem imela tako priložnost oditi od doma. Kako je potekal tvoj teden v prvem letniku faksa? Teden ni bil kaj dosti razgiban. Držala sem se rutine. Predavanja in vaje na faksu, popoldne kakšen film, sprehod in fitnes. Prijateljev in druženja prakticno nisem poznala. Si takrat spremljala obštudijske dejavnos-ti na fakulteti, so te sploh zanimale? Obštudijskih dejavnosti nisem spremljala, prav tako niti nisem imela želje po udeležbi, saj sem bila zadovoljna s svojo rutino. Letos prakticno ni dogodka, kjer ne bi bila zraven. Kaj se je zgodilo? Res je. Od lani se je marsikaj spremenilo. Raz-hod s fantom, nova družba, želja po sodelova-nju in pomoci na dogodkih, spoznavanju novih ljudi, vse to me je pripeljala do nepozabnih izkušenj, ki jih prinašajo obštudijske dejavnos-ti. Kaj ti dogodki pomenijo, kaj prinašajo? Dogodki mi ogromno pomenijo, saj tam cas preživljam z najboljšo družbo, s katero se zabavamo in ustvarjamo nepozabne spomine. Kateri so ti najbolj ljubi? Najbolj ljubi so mi vsi izleti in potovanja, saj predstavljajo skupek prijetnega s koristnim, torej druženje in spoznavanje novih krajev. Kako sedaj gledaš na tvoje lansko leto, ko nisi bila vkljucena v nobeno obštudijsko dejavnost in si takoj po faksu ''picila'' domov? Ni mi žal, da je bilo lansko leto drugacno kot letošnje, saj je imelo prav tako kot letošnje svoje prednosti in slabosti. Mislim, da se vse zgodi z razlogom, zato nicesar ne obžalujem. Kaj bi sporocila bralcem Novega PEFero-na? Imejte se radi, ''žurajte'', družite se, spozna-vajte nove ljudi in kraje, saj se le enkrat živi. Spoznala car obštudijskih dejavnosti Sprošcanje po »faksu«, sprehod po promenadi. Na pocitnicah v Valenciji, z možgani na »off«.. Študentski ''lajf'' je cas ucenja, žuranja, poto-vanja in predvsem osamosvajanja mladih odra-slih, ki pa je vse prej kot poceni. Zato imamo študentje eno prav posebno, magicno organi-zacijo, imenovano študentski servis. Tu lahko študentje ob študiju opravljamo najrazlicnejša dela, med tem pa obdržimo vse privilegije štu-dentskega ''lajfa'', kot so štipendija, študentski boni, hotel mama in podobno. Tako kot vecina študentov sem si tudi sam poi-skal delo s pomocjo študentskega servisa in kar hitro ugotovil, da lahko delam prakticno vse, kar mi srce poželi. No, vsaj dokler je za to razpisan položaj za delovno mesto. Tako so se na moji delovni paletni znašle najrazlicnejše oblike dela. Vse se je zacelo v proizvodnji Perutnine Ptuj, kjer sem hitro ugotovil, da to ni ''kul'' in sem »zbežal vstran« na klasicno delov-no mesto slovenskega študenta, tako je, zapla-val sem v natakarske vode. Delo natakarja je lahko zelo preprosto, dokler so v kolektivu dobri odnosi in prav ti so me potegnili še na delo v diskoteko, ki je prav tako nekaj poseb-nega (prakticno za žure ne placuješ vstopnine in pijace, za povrh pa ob koncu meseca prej-meš še placilo. Toplo priporocam vsem študen-tom). A se kdaj, kadar ob preckanju ceste hodiš po prehodu za pešce, vprašaš: »Hudirja, pa kdo riše te zadeve po cestah?« Ja, tudi jaz se! Tako me je tokrat radovednost peljala do podjetja, imenovanega ''Barvanje talnih oznacb'' in kdo bi si mislil, ti ljudje so … no, barvali talne ozna-cbe. To je bil tudi opis dela: barvanje talnih oznacb (ce kdo ne ve, talne oznacbe so oznac-be na tleh … prehodi za pešce in … druge ozna-cbe na tleh) V glavnem ''kul'' delo, ki vecinoma poteka ponoci. Seveda je pred vsakim delom potrebno opraviti razgovor, kjer bodoci potencialni delodajalec presodi ali si sposoben za delo. Prav tako ti delo predstavi, da lahko tudi sam oceniš, ce si sposoben delo opravljati. In prav na razgovoru za delo se mi je pripetila dalec najbolj zabavna stvar. V Ljubljani, v ponedeljkovem popoldne-vu, sem se namrec pogovarjal za delo v vrtnar-stvu, se odpravil na razgovor za delo v ''kaficu'', koncal pa na razgovoru v avtomeha-nicni delavnici. Prav tam sem imel sanjski raz-govor. Bodoci delodajalec mi je zastavil nasled-nja tri vprašanja: Dd: A si že kdaj delal v avtomehanicni delavnici? Jaz: Ne, nikoli. Dd: A si kdaj doma ''šraufu'' avto? Jaz: Ne. Avtomobili me ravno ne zanimajo prevec. Dd: Kaj pa študiraš? Jaz: Predšolsko vzgojo. V Kopru. Dd: … Dd: Ja, prav, zacneš v sredo ob osmih. Tako vam toplo polagam na srce, pojdi-te delat, doživite izkušnje, postavite se v cevlje nekoga drugega v njihovem poklicu, saj boste kot bodoci pedagoški delavci lažje razumeli ta konstanten kaos okoli vas, ki se imenuje svet. Matic Lozinšek MISEL ŠTUDENTA Študentski servis, sveti gral študentskega življenja Študentski ''lajf'' ponuja nešteto možnosti za pridobivanje izkušenj. Ena od teh možno-sti je delo preko študentskega servisa. Rezultat iskanja slik za avtomehaniÄŤna delavnica