Za poduk in kratek čas. Kdo hoče Štajersko raztrgati! V Gradec smo Slovenci uže veliko milijonov goldinarjev splačali. HvaleŽBosti malo od tam dobivamo. Zadaji cas zaceli so aas ondi še močao sovražiti. Precej krofast nemški liberalec je djal: ,,und wenn die Forderungen der Slovenen noch so gerecht w"areB, wir bewilligea ihnen nichts", t. j. ko bi tirjatve Slovencev kolikor bodi pra vične bile, mi jim ne dovolimo nič. In pri šulfereinskej svečaaosti o binkoštih v Gradci je Bareuther krič-al: ,,binaus mitdenslavischea Verrathern", t. j. proč s slovaaskimi izdajalci. Slovenskih poslaacev enemu se je razločno reklo, da 450.000 štajerskih Slovencev treba potlačiti, iztrebiti, uničiti, ponemčiti. Zakaj ? Ker tako zahteva velikonemška politika, ki hoče prajzovsko Nemčijo raztegnoti do Trsta ia Fiume (Reke) ob Jadranskem morji. No, in take izdajalske misli širijo nemški liberalci, freimaurerji ua vso silo. Če oni Slovencem priporoi-ajo nemški učiti se, ne delajo tega iz dobrega nameaa Slovencem pomagati, na opak, oni delajo to le, da ljudi zbegajo, oči jihove proč odvraeajo, da nebi zapazile, kam prajzovski pes taco steguje, namreč tje, da bi našemu cesarju zopet nekaj dežel proč vzeli iu Prajzom zašopali. Zato ,,šinfajo na našega cesarja" ia učijo Ijudi isto delati, kakor so uže sodnijske preiskave pokazale, zato rogovilijo s prajzovskim šulvereinom, zato razsajajo s puBtarskimi ,,črno rudeče-žoltimi cotami" zato jih v oči bode cesarska zastava pa tudi slovenska. Kajti dobro vedo, da smo Slovenci svojemu cesarju zmiraj zvesti in vdaai. Sploh nemški liberalni kričači so zvezaai s prajzovskimi velikonemci. Oni komaj čakajo, da bi naše cesarstvo razdrli: Gališko ia BukoviBO hočejo odcepiti od Bas, tudi za Dalma- cijo, Bosno in Hercegovino jim ni mar, le da bi ostale nemško-česke iu slovenske dežele brž prišle ,,in den engsten Anschhiss an Deutschland". Slednje besede je celjski Foregger javno izbrubnil na Dvtnaji, v Celji in Slov. Bistrici. No, in^liberalci .še oeitajo sedaj Slovencem, da hočemo Štajersko raztrgati? Menda se bojijo, da nebi potem cele Štajerske mogli Prajzom predati? Oni, ki so 1. 1868 cesaratvo razklali, nimajo pravice kaj očitati nam. ki bočerao vse svojemu cesarjn ohraniti! Ko bi toraj res Slovenci hoteli Stajersko raztrgati^, tako bi še vendar cesarju vsi kosi ostali. Ce pa prusaki Stajersko zašopajo Prajzom, tedaj pa avstrijski cosar zgubi celo deželo. To je velik razloček. Vendar, kar Slovenci hočemo, to se ne reče trgati Štajersko, ampak politične gospo ske tako nastaviti, kakor bi nam bolje kazalo. Želimo aamreč v Maribor ali Celje dobiti oddelck graške namestaije (Statthalterei-Abtheilung), da nam nebi trebalo vedao v Gradec hoditi. To pa želimo še posebno zato, ker v Gradci Slovence sovražijo, ker tje le plačujemo pa nič ne dobimo, ker tam za nas pravice ni. To pa se ne reče trgati Štajerske. Ta ostaae cela kakoršnja je, Saj imajo Italijani v južnem Tirolskem tudi svoj namestnijski oddelek v Tridentn pa nihče ne reče, da so deželo raztrgali. Pred 24 leti so aam dovolili slovensko škofijo v Mariboru in odtrgali 8 dehantij od graške škofije. Je ]i zavoljo tega Stajerska od Sobote nad Spielfeld do Radgone počena? Nekdaj smo iraeli v Mariboru pridnega ,,Kreishauptmanna", ki je Slovence vrlo zagovarjal in branil proti grajšcakom. Zakaj bi zopet ne dobili namestnijskega svetovalca v Maribor, ki bi ne bil samo tukaj okrajni glavar, ampak vse okrajne glavarje spodnje štajerske prvi nadzoroval aamesto Klibeka v Gradci? Moral bi znati slovenski in bržčas bi bil sam rodom Slovenec. Ta bi gledal na to, da se Slovencem bolje godi, zlasti bi nastavljal domaoine, torej sloveaske žnpnike, nčitelje, profesorje, uradnike, iašpektorje, zdravaike, iažcnirje itd. Sploh sedaj Slovencem škodljivi upliv iz Gradca bil bi oslabljen, Slovenci bi si pomogli kakor Italijaai na Tirolskem, a Štajerska bi cela ostala. Je H škofija v Mariboru aa škodo mestn ? Ne, ampak le na korist. Veliko tisoč goldinarjev ostane v mestu vsako leto. Jednako na korist in čast mestu bil bi oddelek c. k. namestnije. In goldinar lebko stavimo proti počenej desetici, da bodo Mariborčani in Celjani še trgali se zanj. kedar bo resnica. Vendar to ne bode niti kmahi niti lehko šlo. ker so v državnem zboni Cebt tcmu nasproti in Poljaci; brez teh pa ne gie Dalje JSlovenci ne bodemo tako unjno tirjali, če se v Gradci spametvajo in tatn pravico najdemo Do tega iraamo veliko upanja, oe zmagajo koaservativci. Iz rečenega se vsak Slovenec lebko sam prepriča. vda kričaaje nemčurjcv : ,,Slovenci bočejo Stajersko raztrgati" druga ni, kakor strašilo liberalcev za ncvedne ljudi. Recite jim torej: ,,Slovenci hočemo pravice v Gradci, č<> no, tirjamp poseben namostaijski oddclek v Mariboru. Ce pa ste nam rajši zopet pravioni v Gradci, ostane, kakorje! Štajerske nihoe ae trga pač pa jo bočejo liberalci iu freimaurerji celo nkrasti našemu cesarju in jo zašopati v pangermansko mavlio prajzovsko !" Tako je! Vse drugo je zvijača in laž. Desterniški. Smošnica 29. B a b e k: Sedaj morajo Slovenci pri volitvah zmagati, booejo ali nočejo! Bobek. Zakaj? Babek: Nu vidiš, ali nisi čul, kako so slov. bisterški zapeljivci nemškntarje na deželi z denarji, šnopsom zapeljali, da so ti začeli ,,cesitrja šinfati", žandarje napadati in so zaradi tega morali v kajlio? Bobek. Cvil sem. Babek: Nu, vidiš, če bodo bistriški, ccljski, ptujski ia rnariborski gospodje tako aaprej delali, spravijo nam vse nemškutarje še pred volitvijo v kajho pod ključ, Sloveuci smo potjm sami doma in moramo zmagati. Bobek. Aha, tako je! Kdo bi bil to prej mislil!