Lefo VIII. • šfev. 4. Celte» čelrtek 14- tanuarfa 1926. Pošfnina plačana y gofovInK Nnrcčnida Za Jngoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. »osiinieznc» gtuviitka I uin* Redzikcija in uprava: Stiossmayerjeva ulica 1, prit! Tel.65.—Rač.p.-č.zavoda 10.666. | Oglast postalncm ceniku. Horalno zdravje — podlaga pravega življonja. Iz tržaške »Edinosti«, ki se zad- njo case odl'ikujc po svojih dobro za- aiialjemih in i'epo pisanLh uvodnih član- kili, jeiTiljcino slodeči; članek, ker se ta- ko lepo prilega našini razmeram. Ob- javljamo ga brez stvarniJi sprememb in ga nudiino javnosti v celoti s prvot- niin napisom; pri nas se l'e redko eita kaka bolj zrela misel, ki je ni rodilo ojsebno dobičkarstvo ali strankarska ttenutna potreba. Evo ga: Ko je v razpravi kako zlo. ki tarcr narode in človestvo v sedaitji povojni dobis se vsekdar ugotavlja, da je med hudimi posledicami, ki jih je poVzroči- 1a krvava svclovna vojna, propadanje morale —- najhujša. Kaj jo »morala«? KaJka sla pojem in vsebina te oznaebe? Oziröma: kdo se pregrcša proti zapo- vediin in zakonom morale? Tisti, ki ne ureja svojega zivljonja in svojih de- janj v skladu s čutom vesti, človeško dostojnostjo, z naeelorn pravicnosti in poster ja, z zakoni nravstvenosti. Ni pa nomoralen samo tisti človek, ki za- greša dejanja, ki so kazniva po člove- škocn zakonu, ali ki gmolno skoilujojo bližnjemu, marveč tudi tisti, ki rabi nodopuRtna in nepoštena sredstva za dosezanjo svojih namonov, eetudi no kazniivih po pisanem zakonu. S lem abija svojo cast in usi'ed in ljmlje ga smatrajo za nemoralnega. Žalostna in noizpodbitna resniea je, da velika vojna ni opustošiia samo neizmernih matcrijalniih dobrin, mar- voč tudi moralno, eustveno življonje Ijudstov. Resnica je, da je vsled grozot, ki jili je doživljai" sedan ji rod v torn katastrofalnem klanju, morala silno upadla in da se je nemoralnost grozil- no razpasla. To nam kažc nazorno krirairialistika danasnjih dni. Ljudje ne sposlujcjo zivi'jo.nja in i inet ja svo- jega bližnjega — niti svojega lastn ega ne cenijo. Sodobna kriminalna stati- stika kaže, kako so grozote vojne opu- stoäile duisevno, eustveno življenje lju- di. Roparski umori, tatvkie, pokolji, pa tudi samomori so vsakdanji dogod- ki. Ta statistika nam kaie silno opu- stošenje duševncga življenja. Seveda no smomo generalizirati, Bog no daj! »Se jo postonih, dobrih, bta- gih, nravstvenili ljudi, ki so jim zakoni morale nad vsem pohlepom po dobri- nah. Uverjeni smo celo, da so ti v veli- ki večini. Nesporno pa jo, da se jo del clovestva pogreznil v mlakužo nemo- Talnosti, da jo izginifo iz njega vsako čustvo dolžnosli naprain sorloveku, vsak sinisel za dolžno pravičnosl, zad- nja iskra blagega C'ustvovctiija. To jo krvava rana, ki bi ji. morali posvečati vso svojo pažnjo vsi tisti činitelji, ki jim je poverjena vzgoja in usoda ljud- stva in pa skrb za njegovo njovalno zdravje, NC'inorahiost pa se m vgnczdil^ samo v zasebno življenjp ljudi, marvcj se je slrahotno razpasla tudi v javneni in političnom življenju. Tudi na tern polju so zasledujejo nameni, ki so v kriročem nasprotju z narolom pravič- noKlL in morale. Tudi na tern torišču se rabi jo — za dosego toll uamenov — sredstva, ki jih morala izkrjučuje. Nc- izbez'na poslodica toga jo, da ne more priti do pomirjenja med ljudmi raz- lieniJi piemen, do medsebojnega. spo- slovanja, do mirnega in plodnega so- žitja, ki bi ])ilo v skladu z dejstvom, da so vsi narodi ustvarjeni po božji pu- dobi in da imajo zato vsi ne lc onako pravico, ampak ludi sposobnosti za enakopravno zivljenjo drugega polcg drugega, do medsobojnoga spoštovanja V misli nam je — politika z vsenii | iijonirni, pripadki. Nemški pesnik pra- vi, da je politiena pesem grda pesem. V vazgovoru se cesto označuje politika z veliko gršo in. draslienejšo besedo. Ta oznaeba odgovarja rosniei, pa tudi ne odgovarja. Politika sama na sebi ni nikako zlo, marveč potrebno in neogib- no pojuvljanjc življenja. öamo vpra- šanje je> kaka je ta potitika, kakih sredstev so poslužuje? Co je nemoral- na, co so poslužuje nopoštenih sred- stev, pot era je res — neeistnica in po- j sleni ljudje jo mrzijo po pravici. Ne- I čistnice so smradno blato v reki živ- j ljenja. Ravnokar so zgraža svet nad do- ; godki na Madjarskem. Gleda s studoin i na gnile izrastke javnega in politične- ! ga življenja. Gnil'av je to, tolika, da si i s studom tišči nosove ves svet, ki ima smisla za eistoeo javnega zivljonja in za polrcbno posten-jo njegovih vodite- ! Jjev. Gnilav je to, ki se je zajedla od I nižjih plasti do vrhov. Kako je moglo | priti tako daleč, oziroma pasti tako nizko, da so voditelji javnega zivl'jenja in rnnogi predstavniki državne avtori- tete — jnesto da bi prednjaeili z lepi- ! ini zgledi — danes na sramotnom odru prod vsorn svetom in obtoženi najhuj- sih zlocinov?! lJrišlo je, ker je iz jav- I nega zivljenja izginila morala, cut po- i ytt'uja, da so izgubili smisef za čistočo, za razliko med dovoljenim in nedovo- ; ljoniin, med upraviconim in kaznivim. Hazkritja zločinov, ki so se dogajali v ] visokih plasteh javnega zivljenja Mad- [ jarske, in pa posledice, ki jih bo ne- ! ogibno trpel ves narod na svojih ma- ; lerijai'nih in etienih koristih, na svoji 1 časti i;n svojem ugledu, so svarilen ] ! zgled, ki naj bi ga uvaževala vsaka dr- ! zava in vsak narod! ; Javno življenje, ki ne temolji na ! i zdravi podlagi morale, nravstvcnosli ' in poštenja, mora pasti v mlakužo, ka- ! kor so sedaj kaže na Madjarskem v \ i tako strašnih oblikah. Pravega pi'od- j ! nega zivljenja pa ne more biti brez | moralnega zdravja, pa naj se to živ- j Ijenje trenutno kaže v še tako mam- , lji\em vnanjem blesku. ; V poliličiiein življonju je sicer res ¦ dovoljono marsikaj — iz takozvanih J taktičnih razlogov — kar ni v ski'adu I s pojmorn prayilnosti v zasebnem živ- j Ijenju. Ali od glavne e*te pravilnosti :. »e tudi smeri političnega zivljenja ne I smejo oddaljitL! Kajti nemoralnost v ! namenih in v izbiranju sredstev je crv, I ki gi'oda in izpodjeda javno življenje | v njega tomeljih, razrastkih in vrho- \ vih. Ta nauk daje vsem ljudstvom in I vsem državam sedanji gorosta«ni j Skandal na Madjarskem! I) DAVKE NE B0D0 IZENACE- I NI? V finančnem odboru se je začelo ! izrcdno hitro in površno delo. Vladina veeina dela kakor stroj in se razprave ! o proračunu, ki je ena prvih preroga- : tiv parlamenta sploh vec ne udeležuje, ¦ temveč samo so glasuje. Da zadovolji i predpisoin zakona, je namestnik si- 1 nančnega ministra gosp. Uzunovic po- dal v torek neko vrste ekspozo, ki ga je op-ozii'ija ostoiačtfa kot pravo vsatiiro*lir- žavncga vodarskega programa. — Najbolj kar-.kteristicno v tern ekspo- zeju je pac .<', da niti ne omenja pro- blema izen ' nja davkov. To je dokaz. da vlada no inisli resno na izenačenje davkov, temvec da bo to vprasanje od- godila. Dejstvo je tudi, da so razprave o projektu zakona o izenačenju dav- kov v ministrskern svelu popolnoma piHjnehale. Drugo pomembno dejstvo je, da se jnvt obsojimu. ! (Slika iz harema.) j (Dalje.) I Prctkana Handasa je zamrežila svojega prevrti'jivega soproga tako v .svoje mreze, da se je le mimogrede in j hladno poslovil od Fatime in Suleime. Drugi dan se je podala Fatima, vesela lepe svobode, v javno kopelj. Tja vstopivsi je izročifa služkinja s prita- j jenim smehljajom šopek marjetic, v ka- terem jt bila pritrjena limanica, kar je pomenilo v cvctlictni govorici: Srčno j le ljubim, ostani mi zvesta. j Lcpa Fatima se je smehl'jala in podarila /eni par nOvcev. Zašepelala ji j0 Se: >l)aj inn ana- nafiov cvet, t. j.: Prosim Selimar, po- trpi do lunine i^Premombe. SlužkLnja se je sporazumljivo zarežala. Izročila .re ljubavno znamenje in projefa bogato nagrado. Koinaj jo izvedel Selimar, da je Moharned Ali odpotoval, jo takoj skle- nil, da izkorLsti ponujano mu priliko. Podkupil je vrtnarja, ki ga je spU- stii v temi skrivaj na vrt in po svoji ženi sporočii', vrtni.ee cvetijo na vrtu tako krasno, ako bi se ne vzljubilo go- spej, da se veseli njihovega vonja. ¦t- Z utripajocirn sreem se je podala lepotica na vrt. Ko je dospela na kon- c.u Trta do kioska, jo je nekdo tiho po- j klical. Dvoje močnih rok jo je zgrabilo ; ' in potegnilo v kiosk. 1 , »Ti tukaj, Sei'imar! Drznež, ako bi j —« je začela s hlinjono jezo, toda vroč j poliub ji je zaprl usta. Lepi mladenič ! se ji je znal tako fino prilizovati in jo tako sladko prositi, da ni mogla vee ; I 111Lniti mržnjo. TTdaTa se jo earu lju- : | bozni. ! Mwiii'iü je /.Ni-ili'i slikar Alfred. | Suleimin ljubimec, da so prodalL nje- ', j govo dražestno izvoljenko Mohamedu i Aliju. Iz obupa jo divjal. Svojo I'jub- j ljcnko je hotel videti na vsak način, j j prositi jo je hotel, da naj vržo zlate'za- ; | pestnice proč in mu sledi v njegovo ; severno domovino. Tisoc naertov se je ' vrtelo v njegovi glavi, a za nobenega \ | se riii mogel odl'ociti, da se mu posreči. Ni si mogel izmisliti, kako bi do- j i bil vstop v liarein Moliameda Alija. Ko : je tako razmotrival, je vstopila v nje- j j govo sobo zagrnjena žena. j >SI—li ti frankovski slikar?« ga je i kratko vprasal'a. » | i »Da, sem«, je odgovoril Alfred. j | >Kako je ime lepotici, po katori ! ; hrepeni tvoje sree?« je nadaljevala. j »Njeno zvoneče ime jo Suleima«, ; je vzdihnil slikar in kakor bi so pre- | budil iz sanj, je nadaljevaf, »govori, J prinažaš morda novice od nje?« | »Ali si toliko pogumen, da tvegas j življenje in vidiš Suloimo?« je vprasa- !a tujko. I »Poskusi mojo junaštvo«, jo za klical ognjevito mladenič. »Tisoč smr- i tim ki'jubujom, da bi mogel svojo slad- ! ko Suleiino pritisniti le enkrat na ! sreo.« ; Dobro«, je odgovorila neznanka ! zadovoljno. »Stoj pri vhodu Aje Sofi- ' je, ko bodo oznanjali stolpi devtto ve- j cerno uro, tedaj bom šla minio sveti- ! ški. Sledi mi v mali razdalji. Ako po- ! znaš »sezam«, ki odpre vsa zaki'enjena i vrata, ;se bodo odprla tudi tebi vrala, i ki p_eljejo v raj ljubezni.« i Predno se je Alfred zavedel začu- \ denja, jo neznanka izginila. Z vajenim slikarskim pogledom je takoj opazil, da jina zastrta le eno ook. Orijental- ske dame zadelajo svoje obraze tako, da se vidijo skozi kopreno samo oči. Žen- sko je težko spoznati, Turandoto pa so Visled njeno nesrečo laliko od driigih žen razJočevali. Ko je dospefa enooka v harem Moliameda Alija, je zašepetala hči raz- I burjena: - ' »Ali si ga nasi'a? Kaj poreco? Ali pride?« Turandota je prikimala in mig- nila hceri, naj molci. Isti večer je pe- ljala slikarja skozi mala vratica na vrt, ne da bi slutil, da se nahajata isto- časno tarn že Fatima in njen I'jubimoc. Z radostnim vzklikom je skočila Suleima v naročje ljubljcnega moža. Turandota se je oddaljila in stražila! Slikar je pr'isegel Tepi Türkin ji večno zveslnbo lor jo prosil. naj z njim zbeži. »Ti si ubog«, je odvrnila dražest- na Suleima žalostno, »bom ti samo v nadlego. Brez svoje matere tudi ne morom bežati. Kako bi se počutila v svobodi srecno, ko ostane ona v suž- nosti.« »AYi je žena, ki me je pripcljala k tebi, tvoja mati?« je vprašal Alfred. Mlada deklioa je pritrdila in ža- lostno pripovedovala, da je bila Tocena od nežne mladosti od svoje matere, da jo je trgovec kupil iz špekulacije in da jo njena mati ni izgubila nikdar iz- . prod oči. i »Ali. naj vso njono ljubozon pla- čam z nehvarežnostjo?« »No«, je odvrnil Alfred ginjen. »Tvoja mati bo imela v moji hiši ved- lio prvo rnesto. V nekaj dneh bom iz- l'ocil sliko, ki jo je narocil lord Clacken- well. S honorarjem, ki ga zanjo dobim, 1'aliko pobegnemo in si uredimo v moji domovini skromno bivališče. Kakor In- tro prejmem denar, zbežimo!« Suleima je bila vzradoscena. Med ljubkovanjem in saljenjem je potekel eas. Naenkrat je začula Suleima sva- rilen glas, katerega sta dogovorite z materjo. Bližala se je nevarnost. Brez pomlsleka je prijela Alfreda za roko in zbežala v bližnji kiosk; Suleima je prestrašena odskočifa, ni bil prazen. __Stran _2__ »WOVA DOBAc _____--.< 4 pratovie, dr. Milovan Žanic, Stjevan Krnham, dr. Ante Trumbic ter dr. Iv. Persic. p PAKT ZA VARNOST NA BAL- KAN U. Iz A ten javljajo, da jo na zna- nem sostanku. dr. Ninčiča in bivšega grškega zunanjoga ministra Rendisa došlo do razjasnitvo vprasanja. balkan- skega pakla. Rendis ;ie namreč na tern sostanku izjavil dr. Nincieu, da Gršk» uniika svoj predlog za sklep balkan- skega. pakta, kor Grska ni samo bal- kanska država, temveč tudi država Sredozernskega raorja, zaradi cesar ni najmorodajnejsa za akcijo balkanskc- ga pakta. Po izjavi Rendisa, je naša država prvenstveno balkanska država in pripada ta vloga predvsem njej. Na tern sestanku jo bilo oben em tudi doto- čeno, naj naša država nkrene v tej sraeri potrebne korake, kadar bo sma- trala. tronutek za ugodeii:: V Atenah smatrajo, da je ta trenutek že prišel. | Ves grski tisk se bavi s tern vpraša- njem ter naglaša, da forsira ustanovi- tev tega pakta noka velesila. Za to je v pondoljok posctil grški poslanik Poly- j chroniades zunanjega ministra dr. Niucica. Kakor izjavl'ja Polychroni- ades, mu jo dr. Ninčic sporocil, da ju- gosloven ski poslanik v Atenah ni imel nobenoga naloga pogajati se za sklep ¦ varnostnega pakta in da je raogel k vecjernu izjaviti načelno pripravlje- nost jugoslovenske vl'ade. Jugosloven- ska vlada stoji na stališču, da je ne- mogoce sklepati nove dogovore z Gr- čijo. dokler niso rešona nekatera vpra- šanja. j p ZA'IEDE V BOMUNIJl. »Chi- cago Tribune« poroča iz Bukarešte, da je vest o izgonu prestolonaslednika Karla povzročila resno gibanje v se- stih pokrajinah, kjer je Ijudstvo zeto ogoroono nad Bratianujevo vlado. Vla- da je proglasila za to pokrajine obsed- no stanje. Inozemski poroeevalci v teh pokrajinah se no smejo posluževati br- | zojava. Za opozicijonalno časopisje je j odrejona vojaška conzura. Švicarska ! brzojavna agentura pa poroea iz Ri- i rua, da odpotuje prestolonaslcdnik Ka- ! res v kratkeni iz Milana, kjer se sedaj nahaja, in da se še ni definitivno ocU Jočil za novo bivališce. Prod svojim od- hodoni iz Milana se seslane z grškim razkraljem Jurjera. Po pariskih ve- steh se pripravlja rornunska opozicija na energično akeijo pod vodstvom proj- fesorja Jorge, ki je dospel te dni v Pa- riz. Medtem je bivša grska kraljicas poslala v Mil'an bivsega dvornega mar- šala Merkatija, ki so je dolgo razgo- varjal s princem Karlorn o bodočoin položaju princezinje Jelene. Grška kra- Ijevska rodbina vali vso krivdo na zad- njih dogodkib na romunsko kral'jico Marijo, ki je baje uporabila ves svoj vpliv prL kralju Ferdinandu za to, da se princ Karel odreče prestolu. V naj- bližji okolici biv.šo kraljieo Sofije trdi- jo, da je romunska kraljica Marija storila to s posebnim namenom. Bivši Fatiitna in Selimar sta sedela te,s- no objela na mehki blazini. »Fatirna, ti tukaj? je zašepetala Suleima presenecena; toda tudi dama je bila osupla. Ilitro se je zavedla in preteče za- mrmrala: »Ako me izdaš, izrečeš sama svo- jo sodbo.« >Fri bradi proroka, jaz molcim!« jo je zagotovifa Suleima. Vsi štirje so se zadržali čisto mirno, čez nekaj mi- nnt je zadonela tožna ljubavna pe»sem. SuleLma se je oddahnila. »Izvon nevarnosti smo!« je izustl- la. »Fatima, pri glavi svojoga očeta (i privsezem, da te ne born izdala.« »Ako prelomiš prisego, si zaigra- la živrjenje«, je zaklicala dama, iz nje- nih oči je odsevala maščevalnost. >Ne pozabi, S]ovenčevem zatrdiTu baje «doložili skoro vsi župani in občimski o^lbcrniki, ki *o pri^tasi SLS. Na sho- du je govoril g. poslanec dr. Korosec , o socijalniii in kulturnih nalogah na- \ sih obi-ill; g. župan dr. Lbskovar iz ¦Mtt- \ ribora pa o fljcinski avtönoniiji. ! c MAZGLASI OBGINE OKOLl- \ GA GELJE: 1. Vsi povsestiiiki p.sovmo- ! rajo iste prijaviti pri občinskem ura- du radi nabave znamk najkasnoje do 27. fobruurja I92G, sicer poznoje ka- | zon. II. i^osostniki orožja morajo orož- j no liste podaljsati najkasneje do 15. jamiarja i 020. 3. Vsi v tnje občine pri- .stojiii j>a tukaj .-.lj'ini.'oči vojni obvc/- j uiki v starosti 18. do 50. set se ima;o j javiti pri obc-mskem uradu do 30. ja- | nuarja 1926 radi potrdila vojaške pri- j javo razen onih. ki zo iitnajo ista iz/i ; lota 1.0i'5. Vsi Iciniki 1906. se imajo j javiii s potrobniim dokumenti za vp's v rekrutiii spisek rajpozneje do 10. i«*- hrnarja, J920 A. Vsi volilni upravi- čenei, kL so n'iso vpisani so lahko jav?- jo za vpis v \ol.ini jmenik do 31. „a- nuarja 1926. to ;.c dani pogoji za to. — Podrobnojšo o (tii razglasih je raz^'d- j no na obemski uradni deski. — Žu- panstvo Okolico Gei'je, dno 5. jauat'jci 1926. —- Župan: Ivan Glinšek 1. r. c MASKERADA CELJSKEGA I SOKÜLA. Običajna maškerada celj- skogu. Sokola so bo vrsiila na pustno nedeljo \'v. fobruarja t. 1. v Cob'skem domu. | c OBGN.1 Z.BOR CELJSKEGA ! SOKOLtSKEGA DRUŠTVA se je vršil | minolo soboto. Obsirno porocilo o po- ! toku zborovanja nbjavimo v prihodnji ! stovilki.. | I (^ SPOŠTUJ STANOVANJSKO I S()DJS(';E! Trgovoc Matovž Senčar v (Jaborju jo bil globljon za 4000 Din, kvr je stirim strankarn brez vodnosti ! slanovanjskoga. sodišca oddai1 stano- vanja. Stranke same ]ia plačajo globo i ])o 1000 dinarjev. o OBCNI ZBOR GODBENEGA DHÖSTVA ŽELEZNIČARJEV V GE- LJU. Dno 25. t. m. so bo vršil v gostilni pri »Zelenom travniku« v ("elju obeni zbor godbenoga društva žoloznicarjov v Golju. Dncvni red jo običajen. Zače- tok zborovanja ob sedmih zvečer. Gl*a- j ;ii so vljudno vabljeni:, da se udeleže /bora. c ZAT1VALA ZA PLEMEN1TX DAR. V počaščenje spomina svoje po- kojrio hcorkc Em ice, učitoljice na tu- kajsnji mostnii dokliški osnovni soli, sta. darovala g. vl. svetnik E. Lilek in njegova soproga ubogim nčenkam I. razr. te solo 250 Din. Bfagodušnima darovalcema najiskrenejša zahvala! — Sol. upravitpljic;;. B a fa ieuijc w samoprodsji A. Orofenik, c VII. OBRTNIŠKT PLES. Kakor vsako leto priredi tudi lotos Občeslo- vensko obrtno društvo v Celju prod Svcčnico dno 1. februarja v Narodnera domu velik obrtniski pies. Sodeluje vojaska godba iz Mari bora. Za lotos pripravlja veselični odbor posobnost v dekoraciji. Priznani naši strokovnjaki so pridno na delu, da bo notranjost prostorov čim sijajnojša. Ostali se rnar- Ijivo trudijo, da bo sj)I'oh ves aranžma na višku in da pride vsak na svoj ra- čun. Vsi dosedanji obrtniski plesi so bili izredno dobro obiskani in kdor- koli ga je posotil, vsak se jo vrnil z za- dovoljstvom. Vsikdar jo vladala pri- srena, neprisiljena zalmva. V tem po- I gi'odu so ho storilo lotos se več in nihee naj ne zamurli prilike, da bi ne prišol na pies. Vstopnina 10 Din za osebo. 42 c POPRAVLJANJE STALNTH I VOLTLNTTT TMENTKOV PO TJRADNT I DOLŽNOSTI V L. 1926. (Razglas.) Na podstavi gI. 2. zakona o vol. imenikih 7. dne 30. maja 1922, St. 184, Ur. 1. za Slovenijo z dne 24. junija 1922, st. ß7« rnoi'a mostni magistrat v času od 1. do vštotoga 31. januarja t. 1. uradoma iz- vrSiti popravke v volil*nih imenikih. I Pri tem vpiše v volilne imonike vso j osebe, ki imajo voliino pravi.co, a do- tloj niso vpisane, ter crta na isti nacin one, ki so izgubilo to pravico. Mestni magistrat vpLsujo vojake, ki so odslu- žili svoj rok, uradoma v volii'ni imenik po'odslnÄitvd roka. Lstotako vpisujo vojake, ki v tern letu odsluijjo svoj rok. T^meljem dolocbe cl. 47 zak. o prora- čuiuskih dvanajstinah. z dno 30. junija, 1923, st. 235, Ur. I pokr. uprave z» Slovenijo z dne 14. julija 1923, št. 65 ju volilna pravica za volitve občinskih poslovalcev (za«topov) ista kot volilna pravica za ostale voritve; potemtakem se vršo volitve narodnih paslancev, oblastnih in srezki.li skupscLnskih in obcinskih poslovalcev (zastopov'j po stalnih volilnih imenikih, izdelanib po čf. 1 zak. o volilnih imenikih. Voliino pravico za volitve v n a rod no skupvšči- no, oblastno skupščhio, srozko skup- ščino in v občinski zastop imajo torej vsi' moski državljani kral'jeviine Srbov, Hrvatov in Slovencov, ki do vključno 3.1. t. m. dovrsijo 21. leto in do tega dneva vsaj1 že 6 mesecev redno bivajo v mestni občini celjski. Uradniki in v obče vsi javni nameščenci se vpisujejo v voliJne imoniko mestne občine celjske ako v isti. staino živo brez ozira na to, kje prejemajo plačo in ali je njih služ- bovanje zvezano s potovanjem. Vse osebe, ki imajo pravico do vpisa v stal- no volilne imenike in morda v iste se niso vpisane, naj se zglase v času od 13. t. in. do vkfjučno 23. t. m. med 9. in 12. uro dop old no. v sobi St. 2 mest- noga magi strata. V navedonein ca.su so sprejemajo stranke samo ob uradnih dnevih. Pri/nesti je seboj: Krstni list, uradno potrdilo drzavljanstva kralje- vino Srbov, Ilrvatov in Slovencov in urad.no polrdilo o predpisanem bivanju v mostni občini celjski. — Mestni ma- gistrat celjski, dne 12. januarja 1926. — Zupan: dr. Juro Hrasovec s. r. Iz zadnje sejo ohlast- iiegii odbor« SDS. JJne 10. t. m. so jo vršila v Colju pod predsedstvom oblastnega prodsed- nika g. dr. Lipolda seja oblastnega od- bora SDS za mariborsko oblast. Zasto- pani so bili vsi srezi. Politična poroci- la, ki sta jih podala posi'anca gosp. mi- nister n. r. ilr. Gregor Žerjav in g. dr. LJLid. Pivko, so bila «soglasno odobro- na. Na seji se je tudi obširno razprav- Ijalo o gospodarskem položaju mari- borsko oblasti in so jo soglasno obso- i dilo zavi'ačevanj€ j)i'odložitvo zakona o izenačenju davčnih bremen v celi kraljevini. Izrekla so je zahtova, da se tak zakon takoj predlozi Narodni skup- žčini in rosii so prod rodnirn proraču- nom. za leto 1926./27., da se tako omo- goči sestava budžeta že na bazi izena- čcnjh davkov. Posebno nujna jo pa ta- kojšnja rovizija hišnoga davka in do- hodarine, katera so naj začasno do uvedbe novega dohodariaiskogoa siste- ma vsaj na ta nacin ornili, da se pre- uredi skala po žo ponovno izre^enih načolih. Pri iztirjanju davkov naj se vsaj v onih slučajih, kjer je ogrozena eksistenca, dovol'ijo daljši in manjsi | obroki. Zahtova se takojšnja revizija j taksnoga zakona in da. se zlasti pre- ! nosno pristojbine za pogodbo izenačijo , s prenosnimi pristojbinami v slučaju ; smrti. Odobrava so stališčo stranko v j vprašanju izvozne carine na okrogli ; les, ker bi odprava te carino naše žage ' uničila. Soglasno se je konstatirala j nujnost provedbe oblastne 'in srezke ; samouprave in takojšnja povrni-tev znoskov, katere dolgujo drzava okraj- nim zastopom za vzdržovanje cest. Iz- ; rokei' se je obenem protest proti reduk- i ciji centralnih kroditov za ceste v Slo- veniji. lstotako se je izrekel protest : proti toinu, da se hoče v novem bud- '¦ žetu ukiniti kredite za pospeševanje '. kmotijstva. Nujno potrebno je, da pri- ¦ de takoj do provedbe zakona o ceutral- ni upravi, ker bo solo pot em raeijorH- , no in dalekosožno štodenje v vwh pa- i nogah državne uprave izvrsljivo. Zl*a- I sti nujno potrobno je, da se vse zako- ' nite kompetonco pronesejo na oblasti 1 in srozo in da se pri oblastih čimpreje ' uvodejo gradboni referati mesto dose- ! dajne skupne gradbene direkci.ie t j Ljubljani. Brezdvomno je potrebno 1 spraviti ceno življen.skin potrobščin t : sklad s splošnimi gospodarskimi prili- kami. Tozadevni vladni zakonski na- ; črt pa je pogrošen in ne bo prineae] , uspeha. Ponovno so povdarja krivič- nost davka na ročno dei'o in se zahte- va njegova odprava. lstotako se zahte- 4 NOVA DOBA Stran 3 \a koneena enotna ureditev viničar- *k najvee.ji sejizacijski film »Polet okoli \vela«, ki prinasa. krasno pokrajinske «like sirom svota. V glavnih vlogah Ellen'Richter, Bruno Kastner in Rein- hoJd Schiinzel. Prvi del so prodvaja v «ytrtek 14. Jan., petek 15. in soboto 11). jan. vsafc dan ob pol 7. in 8. uri zve- čer ter v nedefjo 17. Jan. ob 4., 6. in 8. uri zvceer. Ta film je kot poueno sred- bnovitev pooblaščeno trgovinske agen- PrLvredni Pregled« je znasal v decembru 1925. 1640 proti 1597 v novembru. Na zlato podlago od zagrebške »Riječi« prera- čunaa isti totalni indeks je znašal v decembru 151 proti 147 v novembru. To porneni skok za 4 tocke ali za 2.7%. V" c^rern laitskem letu pa vendar le be- Ježi zlati totalni indeks padec (^d 170 v januarju na 151 v decembru, to je za l9tockalLzall.2%. g ŠTEVILO K0NKURZ0V V ME- «EGU .DEGEMBIUJ LETA 1925. V ce- H JugOvslaviji je bilo v mesecu decem- bru 1925 otvorjenih 49 konkurzov pro- ti 79 v mesecu novembru. K SEVERNONEMSK1 LLOYD V ¦'ADKANU. iz Rerlina, kjer ima sedež /.nana nemška parobrodna družba >Norddeutscher Lloyd«, porocajo, da tlruzba upostavi zvezo nemskih prista- 5iLšč z Adrijo. Glavno zastopstvo te dru- ibo bi bib na Suaaku aii, v Splitu. Tr- ¦üjo, da bo ta jadranska linija kmalu ilelovala. • "Ji ¦ . ¦ v H DR. MILAN VIDMAR, ZMA- (lOVALEÖ'V SAHOVSKEM TURNIR- JU NA ANGLEÖKEM. V Hastingsu .iiebil o Sv. treh kraljih končan rnedna- rodni sah'ovski turnir. Turnirja sef je adeleževalb 10 mednarodnih šahovskih Jtaojstrbv. med njkni tudi jugosTov-enski šaiiovski prvak dr. Milan Vidmar. vse- uciliški- profosor v Ljubljana.'Dr. Vid- inar jo izvojeval velik uspeh. Dosegel je 1. in 2. mesto ex aequo « svetovno- znanim ruskim velemojstrom Aljehi- nom. Or. Vidmarjev uspeh je tern lep- ši, ker se mojster od svoje. zadnje zma- ge na velikem Umiirju v Londonu fe- 1922. radi zaposlenosti sploh ni mogel vec baviti s sahoin in je odseL v lla- sti.ngs brez treninga, dočim se drugi mojstri, veciinoma piofesijonalci, red- no udelezujejo turnirjev. T)r. Vidmar se tudi zanesljivo udeleži velikega med- narodnga turnirja na Semeringu, ki se bo vršil' letos v marcu; tarn se S9- stanejo skoro vsi najsilnejsL svetovni sahovski niojslri. š ZADNJI NOVOLETNI POTRES. 0 zadnjm potresu pise g. prof. dr. Be- lar: vNi mi treba posebej naglašati, da je bil zadnji potrea tipičen potresni periadrijatskii pojav, katerega ognjišče je. k sreci ležalo v Jadranskem morju in katerega odmevi so bill lnocno ob- čuteni v okrozju od 300 do 400 km, to- rej v obsežnem delii Srednje Evrope. Da so moji aparati, ki stoje v Ljublja- ni (dvorec), kakor tudi tu na Vrščah, tu pod Trigi'avojn, bržkone tudi v Za- grebu bili več ali manj pornseni — se ni čuditi, če upovštevamo, da se je po naših tukajšnjih opazovanjiJi zeinelj- ska plast rnicala süju in tja po več kot 2 mm, kar sem tekom 30 let redkokdaj doživel. Da bi bilo ognjkšce tega potre- sa na kopnem, nedvomno bi bilo mno- go človeških žrtev! Onienjain še to, da sem zadnji pot res (1. jan.) po svojili doi*goletnll] študijah in izkusnjah pri- (•akoval v Zagrebu oziroma v zagreb- skein gorovju, kar sem tudi javil že 4. decornbra I. 1925. londonskomu listu Daily Mail« in izreeno poudarjal, da je v prvi vrsti pricakovati sproženja seizinic-ke uapetosti v poriadrijatskem okolišu. - Zadnji potres je zopet po- kawd. kako važno in obce koristno bi bii'o in za moj iinstitut vitalnega pome- na. da dobi moj observatorij telefon, za katerega že dve leti zaman ^rosja- čiiii, ne da bi bil vzrok ta, da bi obser- vatorij pod Triglavom nadkriljeval druge clomace institute. š SLOVENSKO PLANJNSKO DRII8TV0 V L.IUBLJAN.! skficuje iz- redni občni zbor na soboto, dne 10. ja- nuarja ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih Šelenburgova ulira stov. 7. Na. dnevnem redu je poror-iio o osnutku Savoza planinskih drustev Of IS, spre- j«m njegovih pravil in izbor delegatov in narnestnikov za kongres Saveza, da- Ije sklepanje o odborovih predlogih in sl'ucajnostih. š SPREMKMBA V VOJASK1 KO- MANDI V LJUBLJANI. Na prcdlog vojnega ministra je Nj. VeL kralj Ale- ksander imen oval dosedanjega povolj- nika dravske divizijske oblasti v Ljub- Ijanl generala Dragomira Stojadino- vic'a za generalnega artii'jorijskega in- spektorja, za komandanta dravske di- vizijske oblasti v LjuWjani pa daseda- njega pomocnika šefa generalnega st:i- ba gejierala Danila Kalafatoviča. Ge- neral Stoj-atlinovic je užival v naši jav- nosti iskrene simpatije. H REPREZENTACLJSKE DO- KLADE. Na predlog notranjega mini- stra so povišane reprezentacijske do- ki'ade velikemu županu beograjskemu in ljubljanskemu ter upravniku most a Beograda kakor tudi nekaterim dru- gijn vi.šjim funkcijonarjem na mesečni znosek 3000 Din. Ostalim velikirn zu~ panom pa na 2000 Din. š DELOŽiRANI 0R0ŽN1K1. V Sent} so bili dosedaj orožniki v privat- ni hiši. Hišni gospodar jc swlaj pri slanovanjskem sodišču dosegel sklep, da se mora orožniška komanda v 14 dneh izseliti, sicer bo hisa nasilno iz- praznjena — po orožnikih. š ASTR0N0MI O LETU 1920. Le- tos bo solnce dvakrat mrknilo, dočim luninega mrka ne bo. A tudi solncna mrka se v naših pokrajinah ne bosta videfa. Prvi popolni 'solncni mrk bo 14. t. m.,'drugi — le delni — pa 8. in 10. julija. Planet Mars se bo tudi letos, kakor predlani, izredno približal nasi zemlji. Zvezdoslovci so že pripravfjeni na proučevanje te zagonetne nebesne prikaznk - • . 1 S V KADI ZA KOPANJE UTO- NIL. V bolnici usmiljenili sester v Za- grebu se je;zgodil nenavaden sMcaj, ki So ni popolnoma pojasnjen. Kmet Ma- "ojFo Grba iz Jasenice pri Ogulinu, ki se je lečil že dalje časa radi neke in- sekcj(jske bolezni, je prasil zdravnika, da bi smel za pravoslav. božične praz- nike za nekaj dni k svojeem. Zdravnik je to oilločno odklonil, ker je bil'a Gr- bova bolezen nalezljiva. Grba je nato odšel v kopalnico bolnice, kjer so »a nasli kasnejo v kadi mrtvega. Nesreč- než je v vodi utonii'. Alii je izvršil sa- in oiu or ali pa se je ponesrecil, so ni ugotovljeno. Najbolj verjetno je, da je spihstil v kad ]>revecv- topl(> vodo, nakar ga jo zadela ka]). ŠPOŽRTVOVALNA LJUBAV MED 8E8TRAMA. V vasi Vidonje pri Met- kövie'n ima mladi pasestnik M. mlado ženo, t;i pa so mlajvso sestro, ki živi z njinia. Piifika jo tnoza in njegovo nila- (io svakinjo zapeljala. Ko jo deklica za- čutila posledice, jc vse" zaupala svoji omozoni sesti'i. Ta je prevzela zadevo naso. Nosoi'O sostro je skrbno prikri- vala doma. sania pa je pripovodovala sosedam, da prieakuje »veliki dogo- dek«. Ko jo sestra porodil'a zdravega docka, ju legla omožena sestra z otro- kom v postelj in sprejomala poklono in cestitke sosed. Kmalu pa so je zače- lo nekaj šušljati, in leto dni po dogod- ku so prisli» vsi trije pred sodnike, ki pa jim niso mogil ničesar kaznivega dokazati ter so vso tri oprostili. Sedaj zo])ot živi ta družba srecno in zado- voljno pod skupno streho. š SMRT ZLOGLASNEGA IH1N0- GORSKKGA RAZBOJNIKA. Žandar- lnerijski oddelek, ki se je nahajal na patrulji, jo v ernogorskcm selu Opinji naletel na ooto zlogliisnoga razbojnika Mai'vina Gamoviča, na čogar gi"avo jo bila razpüsana premija v znosku 30.000 dinarjev. V borbi, ki jo trajala celo uro, jo bil Camovie ubit, njogovi tovarisi pa so se razbozali. Marvin je bil dalj časa clan grozovite razbojniške tolpe Save l{aspoi»oviča, ki je b:J i'ansko loto v borbi z orožniki ustroljon. š LOV NA TATOVE. V Trstu sc~ daj lovijo tatovo dan m noc. Po ropar- «•kem iiapadu, katerega zrtov jo bil rae- stni stražnik Cattaruzza. deluje pol'ici- ja z v.sem aparatom, da polovi sumlji- v«? osobe, kaierih je v mestu ogromno število, Med ujetimi jih jo osom, ki so priznali 18 tatvin za približno 300.OU0 lir. Razpisana jo nagrada 5000 Lr za on?ga, ki bi razkril roparske napadid- cf na meütiia stražnika. š KLAL JE HUDKIA IN ZAKLAL »S10RE. Triinpoldosot lot stari: viničar Franc Štrobl v Gomili pri Središču je bit star alkoholik in ga jo že vočkrat napacUa pijanska blaznost. V tern sta- nju so se ran vedno prikazovali hudi- ri. Tudi te dni ga je bolezo.n vrgla v po stoljo in je venomer poconjal razne burke ter preganjal hudiče. Na Tri kralje ob troh zjutraj, je naprosil so- soda. naj mu prinese mato vina. Sosed mu je hotel vistroei in jo sol domov. V tern času pa se je Štroblu zazdolo, da so je hudič splazil na njegovo telo. Vzol jo iz omaro nož in začel hud.iča klati. Njcgov zrnagosi'avni krik je probudil njegovo ljudi. Pritokli so k bolniku in ga našli umirajočega v luži krvi. Štrobl jo zabodel šestkrat »hudiča« in ga sed- mikrat zadol tik do srea. tor jo — sam kmalu na to umrl. š NEVARNA VLOMTLSIvA DVO- JI.CA ARETIRANA. Mariborska poK- eija. je prijela nokega Anlona Vuka, ki jo znan pod imenom »Giganski Toni« in njegovo priležnico, »Giganko« Aloj- zijo Rak. Ta dvojica je izvršila zadnje case, celo vrsto predrznih vlomov v tr- govine, tako v Sfovenski Bistrici, Polj- skavi, j^ačjom, Majšporku, Makolah i. t. d. š SAM0M0R PRED OLTARJEM. To dni se je zastrupila prod glavnim oltarjem v sarajovski katotiški kate- drali služkinja Marica Veričkova. Iz- pila jo 23 g lizola. Prepoljali so jo sicer v bolnišnico, vendar jo kmalu po tern umrl'a. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen. š BEG NEVARNIH KAZNJEN- GEV IZ VOJAŠKIH ZAPOROV. Iz vojaškoga zapora v Skoplju so te dni pobogniH uklenjcni vojaški kaznjenci bivši narednik Miloš Karadzic, pod- narodnik Alojzij Germ in rodov Jovan Rakic, ki so bili obsojeni zaradi vl"o- niovin tatvin. Izsledovanje ubežnih kaznjen'cev se je na vse strani takoj pričelo, vendar doslej brez uspeha. 1 H !SAMOMOR RUSK EGA GENE- RALA V SKOPLJU. V Skoplju se je obesil "biVsi ruski general Dimitrije liohmotov, rodom iz Krinia. V Rusij,i je bil zelo bogat in ugloden oficir. Po revol'uciji je pobegnil v Srbijo in je bil pomožni namožčenec monopölske upra.ve v Skoplju. Priblizno pred enim mesocem jo začel kazati znake vehke norvoznosti in dnševnega razkroja. Že ])rod kratkim so jo hotel vreči pod vlak, kar pa so Ijudjo propreciti. Natančen vzrok njegovega samomora ni znan, domnova pa so, da jo izvrsiJ svoje dfe- janje v dusevni zmodenosti. s FINANCNE STRAŽN1KE PO- METALl V MORJE. Dva finančna stražnika sta zalotila v luki Lavinjan vor ljudi, ki so nalagali nä ladjico to- bak in cigaretni papir. Financarja sta so vkrcala in zapovodai'a, da se ladja odpolje najblizjemu finančnoniu oddel- ku v Ždrelac. Ko so jo ladja oddaljila od obale, so brodarjl naskoeili straž- nika in ju vrgl'i v morjo. Ladja se je od- daljila kakih 50 metrov, a so je zopet približala in ju rošilater izkrcala brez orožja v Kali: FiJia.ncarja tihotapljene- ga blaga nista mogla zapteniti, a drz- ni tihotapci: so ušli. š VELIK VLOM V ZAGREBU. V Zagrebu so prišli na Kaptolu na sled volikomu vlomu. Ponoci so vdrli ne- /nani zi'ikovci v veliko manufakturno trgovino na Kaptolu St. 10. Probili so zid in prisli v skladišče, kjer so odnesli raznega blaga in čevljev, zlasti pa mo- Skega in žonskoga perila, v skupni vrodnosti priblizno za 124.000 dinar- jev. Svoj pl'en so odpeljali v vozu. Cud- no je, da se je tekom dopoldneva našel na dvorišču hiše v sosednji ulici ročni voziook, natovorjon z delom ugrablje- noga manusakturnega blaga, vrednira 48.000 Din. Z ostalim blagom, ki ga ce~ nijo na 70.000 Din, so vlomilci izginiii. Policija jo uvedla obširno preiskavo in ii pa. da bo storilcem kmalu na sledi. š ARETAGI.TA MARIBORCAN- KE V ZAGREBU RADI UMORA. Na Mirainarski cesti v Zagrobu so našli truplo 14 dni starega novorojencka. T'olicija jo aretiralYi služkinjo Marijo Pepolnik iz Maribora, ki jö priznala, da je odložila tamkaj »svojega otroka. Dote jo umrlo od gladu ali pa od mraza. s VELIK POŽAR. V pondeijek zvocor okoli de-setih jo nenadoma buk-1 nil požar v tovarni upognjonega po- histva Kobližok v Poljcanah. Ker je Lila tovarna poTna lesene robe, se je ogonj kmalu razsiril. Na pomoč so pri- hitoli najproj gasiloi iz Pekla, dalje od Sv. Duha, Loc. in konono mariborski z avtobrizgalnico. Radi izredno oddalje- no vode je bilo gasonjo sil'no otožkoče- no. >^ele po deseturnem napornem delü so jo posrečilo omejiti ogenj in rešiti ostala poslopja. Mariborskl gasilci so se šelo proti jutrii vrnili v Maribor. L'ozar je nastal v strojnem oddefku in jo napravil ogromno škodo. Zaloga iz- delanoga pohištva pn je bfla rešena. š SMRTNA K0SA. Dne 12. t. m. jo umrla na Ponikvi ob j. žel. gospa Noža Novak, mati. gdspoda Jakoba No- vaka, upravnika paste na kolodvoru v Mariboru. Vsomogočni ji je naklonil 88 Tot, ki jih je izpolnila s tihim in po- žrtvovalnim delom, prežetim od globo- ko ljubozni do svojih otrok. ?; OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZA OTROŠKO VARSTV0 IN MLADIN- SKO SKRB V ŠMARJIJ. Drustvo za otroSko varstvo in mladinsko skrb v smarskom sodnem okraju bo imelo dne 28. t. m. ob troh popoldno pri okrajnem sodišču v Šmarju p. J., soba st. 1. svoj obeni zbor. Co bi bil ta obt-ni zbor po Š 12 drustvenih pravil neski'epcen, se bo vršil občni zbor eno uro poznejo, to jo ob štirih popoldno. Lo-ta jo sklepčen pri vsakern štovilu udoložnikov s NOVK NOVOANICK I.jO 5 DI- NARJEV. Iz Beograda poročajo, da je Narodna banka žo dobila. prvo pašilja- tov novLh novoanic po 5 Din v srobru, kii bodo dano v promot sredi. t. m. Baaegled po svefu. r NEMAREN PISMONOŠA je innil prod dvema lotoma v nokorn son- donskom predmestju. To dni so prezi-' davali hišo, v katori jo stanoval, in so nasli ogromno množino pisem, ki jih pismonowi najbržrvsled lertobo ni od- dal. Po.štna uprava jih jo sicor tako| razposlala. a kaj, ko je vočina te pošte so 'is» sveto\ne vojnfe! Pismonoša je 8 .svojo riomarnostjo napravil' gotoVo procejšnjo zgago. Dognano je že, da'je Stran 4 iNOVA DOB A « ____Štev. 4. Zvezna flskarna v Celju Izvrswje vsa v fi§karsko strolco spadajoča dele* soMdno, okusno In nailiitreie I Cene zmernel Preprlcajte §e saura»? Najmoderneje urejena Icnjlgroveasnica «;c*d41 Aca se po zelo u„-;odni in nizki ceni proda. IM ANDLOVRC, I v palači Hrvatske štedionice, Krekovtrg. OgBasuife 5 Hleparntvo, vodovodn« -inšta» laclte fin napraiva sfrelovodov Pranio Dolžaa ČELJE. - Kralja Petra «esta - CELJT. 5ur?!ema Vsa Ada zgorai otnen^mb stroH P^r hi' popraililö ?ostrežbs toüna Ce«8 imtr^. Jolidna iztfrsüev. 2S 4 Enodružinsko, Eepe hišica z 2 sohama, kuhinjo ter Icpo delavnico, za vsako obit pripravno, tik glavne ceste v najbližji okolici Celja sc po ceni proda. Stanovanje takoj na razpolago. Pojasnila daje g. Al. Prah, pletarski mojster, Celje, Breg štev. 39. Hišniposestoitii vyhft ISčem nameščen: „ ., ali kaj pod-" ..jc kot Inkasant, skladiScnik vorim '¦ ,»»onoga proti skromni plači. Oo- . v i o & ,-: p o 6"/0. Večie stalne vloge po do^ovoru najusodneje. $#&?* Pri naiožbi zieska po 20 Din se dobi g^T" nabirahiik na dom. -^p5J -^p^ -°^BJ Jamst»o 7.n vlo-^e na0 Din. Pisarna v C&lju, Prešernova uliea št. 15. O Čas jy denar! meslne Mavnice o kl&jfju \n uvo/u od 4. I. do 10. I. 1926. | _____ Zaklana živina U.U2KHU Hies» V KO Ime ¦§,= >llfsSl| 1:4 » a 1 °p-b-^ ž L r H H •% 6 ž :^ | H (ž o ž -i j Dečman Ferdinand - 1. —,- 3, i------------|_ iü3 2-3 — -Esih Matija .... - 1 - - 3i 4,-!- |- — __.-_._ Friedrich Ivan. . .-------J--------21 •¦ 1 — |— - - — — - ... _ Gorenjak Josip . .-------•--------i 1 - —j— - — — — — .-. _ Holinjec Vii lor . .-----------------1— 3--------------48 — ' - - — Janž&k Marija ...-------j-------1i - — - — — ____ Junger Ludvik ..---;— i|--------------------------—__—„_ Kroflič Alojz .... — 2 —-----------------— — — 293 — — — — Lnpornik Ivan ...-—— - 3--------— Rebeuscliegc Franc-------5. 4 - 8. 1 - j-------126 257 156 — — • Reicher Anton . .------------! 2- 1[ 1 -j— — — — — — __ Senica Ka»ol ...-------'-!_:_. 2--------1— ——'___ __ _ Urbančlc A olf . . -| 2. j l! 2 -|- - - 243103 - — — Vo sk Rozalija . . . - _ \ l 2 2 - _______ ! Zany Viktor . . . -------J 1- -j------'- -- 190 — - - - _ - I Zavoclnik Alojzija i; — 6, — — - — 41 44 — _ _ I Bernard! Drago . . —j— - - —! - — — — 1.^3 — — — ¦ _ ] Leb č Fani.....--!— J~ i'--------— - - - _ j Pleživčnik Ana . .------';--!----------------— - — 176 60 — — Čoh Stefan . . . . 1 1 - :_------------!-¦ - _ - - - — -Rebe. sale Anton . . — _,__ 1~ —~— — — — — — — Robek Anton ... - -!------i- - 2 —------— 47 — — — - : Skoberne Fric . ¦ —------— - ?------ 117J — — -¦ — — ! Stegu Franc . . . —,-¦--------—-------------- — — 76 j — - — Trškan Alojzija . .-------—! •-----------— — 22 — ¦ — — | slanine Pilih Karol . . . . i- ¦ — 1 —--------------____---Krajiii: Zdr^vko . . - - ..-----------1----------— — — — — — Potekal Ludvik . . - 11—'— - 61 — -¦- -- — - : Leskošek Ivan . .----- ------1 —:-------93 ' 48 — — — — j Skupno . . Ill ,12 9 6 3b 24:-----------|587iI4j9 704 — - - l II i ill ii i i i i 1 Pupilarnovarera in javnokorESien dena^ni zavod celjskega mesta Ust&novl/ena leta 1864. — Pod trßjnim dri&vnlm aadzorstvom. !V iastni palači p>r»i kolodvoru, Val tiranllnlčnt posit »e 1zvr&u)e)c» natholsnine)e, hltro In tot- _o. Ugodno obreaiovan)©. Po|a*nlla in nasveti brezpločao, I Vrednost rezervnf/i zakl&dov aad ttron 25,000.000*—. Za hranilne vloge jamci mesto Celja 8 celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. | Ti^ka in izdaja ir:vtkna tiekamat — OdguVumi so: za izanjatelju P^vel Zabuko&ek ; za tiskarno Milan Četim^ ; za redaKCiju VtniKa tf. Uaktotira. — Vsi v Celju.