OCENA DELA SINDIKATOV V OBČINI ) Opravljeno veliko dela, čakajo nove naloge JOŽE DEBELAK — NOVI PREDSEDNIK OS ZS RIBNI- CA — Na skupščini občinske organizacije zveze sindikatov Ribnica 24. januarja je bil za novega predsednikaOS ZS Ribnica izvoljen Jože Debelak, varnostni inženir, vodja službe varstva pri delu v Riku. Rojen je bil leta 1951, v družbeno političnih organizacijah v občini in v delovni organizaciji pa dela že več let. Za podpredsednika sveta je bil izvoljen Matjaž Zobec z Inlesa, za sekretarja pa ponovno Dušan , Oven. V J Občinska organizacija zveze sindikatov v Ribnici seje 24. januarja sešla na redni programsko volilni skupščini. Vodstvo občinske organizacije je skupno z delegati iz osnovnih organizacij iz vseh delovnih sredin ocenilo delo občinske organizacije in članstva v preteklem štiriletnem obdobju, predvsem pa v zadnjem letu dni, dogovorili pa so se tudi o najpomembnejših nalogah in obveznostih v prihodnjem obdobju. Obravnava zadnjega obdobja je bila dovolj kritična, izhajala pa je iz dobrega poznavanja razmer, saj so bile malo pred tem tudi letne skupščine osnovnih organizacij, smo pa tudi sredi priprav na sindikalne kongrese in kongrese ostalih družbenopolitičnih organizacij. Pa tudi razmere so takšne, da same po sebi zahtevajo dobršno mero ustvarjalne kritičnosti, saj bomo le na tak način lažje iskali najboljših poti iz težav. Delovni ljudje zahtevajo hitrejše sprtminjanjc razmer, pri tem pašo vse bolj kritični do napak in slabosti iz preteklega obdobja, je med drugim zapisano v poročilu o delu občinske organizacije sindikata v zadnjem obdobju. Oenjujemo, da smo kljub tako zaostrenim razmeram le dosegli nekatere pozitivne rezultate na področju dolgoročne gospodarske stabilizacije, izvozni naravnanosti OZD, gospodarjenja v posameznih OZD, zaposlovanju, stanovanjski politiki ter tudi na področju delovnih in življenjskih pogojev delavcev. rezultati na področju ustvarjenega dohodka, čistega dohodka in akumulacije, izvoza ter rasti števili zaposlenih v primerjavi z republiškim povprečjem. Rast dohodka in čistega dohodka prehiteva republiško povprečje samo za nekaj indeksnih točk, saj se je v devetih mesecih primerljivi dohodek v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta v naši občini povečal za 96%(v republiki 90%), rast čistega dohodka pa je bila nekaj višja in je znašala 102%. Pozornost vzbujajo podatki o akumulativnosti in reprodukcijski sposobnosti ribniškega gospodarstva, ki kar za 100% presega republiško povprečje. Ta podatek često izkrivlja sliko o dejanski situaciji v našem gospodarstvu, precenjuje dejansko reprodukcijsko sposnobnost in vzbuja pretirane nerealne apetite na področju osebne, skupne in kolektivne porabe. Dejstvo je namreč, da so visoki indeksi povečanja dohodka in ostanka dohodka v prvi vrsti posledica inflacije in gibanja cen. Po drugi strani pa samo dve temeljni organizaciji združenega dela izkazujejo dejansko (Dalje na 2. strani) Družbenoekonomski odnosi Gospodarstvo naše občine je v letu 1985 nadaljevalo z nadpovprečnimi Z* \ DELEGATI NAKONGRESIH — Ribniške sindikate bosta zastopala na bližnjem kongresu zveze sindikatov Slovenim Jože Debelak, predsednik občinskega sveta, zaposlen na Riku, in Franc Škulj, roj. 1956, avtomehanik na Evrotransu. Delegatka na kongresu ZS Jugoslavije iz Ribnice bo Ljuba Josič, roj. 1958, višja medicinska sestra v zdravstvenem domu Ribnica. V ______________________________________________________v Konec lanskega leta in v začetku tega leta smo dobili v roke dolgo napovedovan in pričakovan dokument, pomemben za naš danes in še bolj jutri. Kritično analizo delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, kakor se je z oceno stanja in nekaterimi predlogi nujnih rešitev izoblikovala po dolgih razpravah v zveznem drulbenem svetu za vprašanja drutbene ureditve. Dokument kot nalašč za razpravljanje in ustvarjalno razmišljanje v tem predvolilnem in predkongresnem obdobju. Tako bomo torej kritično spregovorili o sebi, o svoji drutbi, naši organiziranosti, odnosih, delu. Spregovorili tudi iz dovolj bogatih izkušenj drutbeno političnega, druibeno ekonomskega in samoupravnega delovanja preteklih let. Dolgo te vemo, da nobena stvar ne more biti tako popolna, da bije ne bilo mogoče na osnovi tivljenjskih izkušenj izpolniti. V program zveze komunistov smo pred tremi desetletji zapisali pribliino to misel, da namreč nič ne more biti tako popolno in dokončno, da bi ne moglo biti preseieno, to je dopolnjeno, izboljšano. Tudi z našim druibenopolitičnim in ekonomskim sistemom je tako, saj ga izgrajujemo, dopolnjujemo, z tivljenjskimi izkušnjami bogatimo polna štiri desetletja, še posebej pa po letu 1974 z novo ustavo, kasnejšim zakonom o združenem delu in smermi razvojapolitičnega sistema socialističnega samoupravljanja. Kritična analiza prinaša v brošuri na blizu 2000 straneh dovolj kvali tet nega gradiva za razmišljanje, Kritično o sebi soočanje dejanskega stanja z veljavno zakonodajo in predlaganje dopolnitev. V analizi je najprej opisana ocena stanja s posebnim poudarkom na oceni delovanja političnega sistema v celoti in še posebej ocena njegovih posameznih delov: samoupravno odločanje delavcev v OZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delegatski sistem, delegatski volilni sistem, kadrovska politika pri opravljanju družbenih funkcij, družbeno politične skupnosti in odnosi v federaciji ter ustavnost in zakonitost. V drugem delu — predlogi — so opisani številni predlogi nujnih sprememb za učinkovitejše delovanje in dograjevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Zajemajo vsa področja Življenja in dela vse do uresničevanja ustavne vloge subjektivnih sil. Javna razprava naj bi trajala do konca februarja oz. začetka marca, ko naj bi bili na sejah občinskih konferenc SZDL zbrani in ocenjeni rezultati razprave ter predlogi in dopolnitve, sredi marca pa naj bi bilo to storjeno tudi na seji RK SZDL. Pri tem ne gre, da bi se razprave lotevali po že ustaljenih (in neprimernih) dosedanjih izkušnjah z zapletenimi predavanji več ali manj molčečemu poslušalstvu. V sleherni sredini naj bi obravnavali sproščeno zadeve z njihovega zornega kota, probleme, kijih najbolje poznajo in morda tudi poznajo rešitve. V občini naj bi potekala razprava o Kritični analizi (jf bilo sklenjeno na predsedstvu O K SZDL) na zborih občanov skupaj z obravnavo o občinskih planskih dokumentih do konca februarja. Oblike in način obravnave analize v združenem delu bi podrobneje opredelili v okviru izvršnega sveta na sestanku z najodgovornejšimi predstavniki TOZD in predsedniki delavskih svetov. Za 27. februar ob 18. uri pa je že dogovorjena okrogla miza v domu JLA na to temo, vabljeni pa so vsi občani, ki lahko karkoli ustvarjalnega povedo o kritični analizi in prispevajo k oblikovanju konkretnejših predlogov. Samo ozrimo se okrog sebe, poglejmo vase, in preprosto, iz življenja in prakse bomo lahko preprosto glasno razmišljali o vzrokih, ki preprečujejo našemu političnemu sistemu želeno učinkovitost. Opravljeno veliko delo, čakajo nove naloge (Nadaljevanje s 1. strani) visoko stopnjo rentabilnosti (Riko-stroj in DONIT TOZD Pletilnica Sodražica), ki edina presegata 10% stopnjo akumulativnosti. Kar 2/3 temeljnih organizacij pa kljub visokim odstotkom povečanja še vedno izkazuje manj kot 5% 'akumulativnosti. Primerjalni podatki za občinsko in republiško gospodarstvo so torej samo navidezno ugodni za gospodarstvo naše občine, v resnici pa ne zagotavljajo sami po sebi trajnejšega nadpovprečnega položaja in so tudi pri nas nujni kontinuirani napori za dose ganje tistih rezultatov in kvalitetnih premikov v načinu gospodarjenja, ki smo jih začrtali v naših programih dolgoročne stabilizacije gospodarstva. Dokaz, da nadpovprečni finančni rezultati organizacij združenega dela naše občine niso toliko posledica bistveno višje produktivnosti in drugih kvalitetnih kazalcev uspešnosti poslovanja od republiškega povprečja, so tudi podatki o gibanju fizičnega obsega industrijske proizvodnje. Leto 1985 smo začeli z izjemno visokimi pokazatelji rasti industrijske proizvodnje, ki so bili v prvi vrsti posledica normalizacije oskrbe z reprodukcijskimi materiali. Med letom pa so se pokazatelji začeli zniževati. Padec rasti fizičnega obsega proizvodnje so bili zlasti opazni v mesecih julij, avgust in september, tako da je v septembru devetmesečni fizični obseg proizvodnje že padel na nivo preteklega leta. Ocenjujemo, da je bil omenjeni padec fizičnega obsega proizvodnje v tretjem četrtletju lani predvsem posledica teh razlogov: — angažiranje industrijskih delavcev pri sezonskih kmetijskih opravilih in dopustih nasploh, — obsežnejša investicijska dela v proizvodnih obratih (Sukno, Riko), kar je oviralo normalen potek proizvodnje, — povečanje zalog gotovih proizvodov zaradi zmanjšanega povpraševanja (Inles, 1TPP), — slabosti v organiziranju in planiranju proizvodnje s prevelikim poudarkom na delovnih obveznostih v zadnjem četrtletju. Ob ocenjevanju gospodarskih zmogljivosti in razvojnih možnosti našega gospodarstva ne moremo mimo aktualnih problemov, poslabšane likvidnostne situacije in nadpovprečne zadolženosti našega gospodarstva. Vemo, da je medsebojna zadolženost jugoslovanskega in slovenskega gospodarstva eden najpomembnejših vzrokov in posledic inflacije in nestabilnosti. Podatki o strukturi sredstev in njihovih virov v organizacijah združenega dela naše občine nas opozarjajo na to, da je zadolženost naših OZD večja od republiškega povprečja. Dejstvo, da se nelikvidnost in zadolženost našega gospodarstva v letu 1985 povečuje iznad republiškega povprečja kljub relativno ugodni rasti dohodka in sredstev za reprodukcijo, je predvsem posledica naslednjih razlogov: 1. Izredno velika investicijska aktivnost; pozitivno je zlasti to, da so bile investicije v prvi vrsti vložene v pr- oizvodne naprave, manj v objekte: Riko. Inles, Eurotrans, Sukno in Donit. Ugodno je to, da so bile investicije zaključene v predvidenih terminih, in da dajejo oziroma da bodo dale v planiranih rokih tudi rezultate. 2. Povečanje vrednosti zalog, repro-materiala, nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov, saj je vrednost zalog konec septembra 1985 znašala preko 6 milijard novih din, kar predstavlja v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta povečanje za preko 3,5 milijarde novih din, ob tem pa so ustvarjena sredstva reprodukcije znašala »vsega 2,2 milijarde dinarjev kratkoročnih kreditov za obratna sredstva. 3. V letu 1985 ni prišlo do zmanjšanja deleža obveznosti iz dohodka in skladov za skupne potrebe in za potrebe posameznih prioritetnih dejavnosti (železnice, elektrogospodarstvo, nerazviti, itd.). Tako so se te obveznosti v devetih mesecih povečale za preko 100% v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, saj bo gospodarstvo naše občine samo za prispevek nerazvitim in prioritetne gospodarske dejavnosti glede na dosežene rezultate v preteklem letu moralo v letošnjem letu izločiti za 250 milijonov reprodukcijskih sredstev. Najuspešnejše rezultate dosega naše gospodarstvo na področju zunanje trgovine. V devetih mesecih seje izvoz povečal v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta za 178% in je znašal 4,5 milijarde din, od tega 40% na konvertibilni trg. Ti rezultati nam zagotavljajo, da bomo izvozne plane v globalu dosegli. Izvozne plane bodo dosegli vsi naši izvozniki z izjemo Inlesa in Su-kna, ker so izvozni rezultati nekoliko pod pričakovanji. Pozitiven pa ni samo obseg izvoza, ampak tudi struktura, saj vse bolj prevladuje izvoz višje predelanih artiklov in storitev, torej izvažamo več dela in znanja ter manj surovin. Cilji v 1986 Cilji družbenega in gospodarskega razvoja občine Ribnica v letu 1986 bodo predvsem naslednji: 1. Izboljšanje enakomernosti izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti v vseh gospodarskih panogah, zlasti v industriji in kmetijstvu in tako povečati stopnjo rasti fizičnega obsega proizvodnje. 2. Na vseh ravneh DPS bo nujno prizadevanje, da se obdrži sedanja rast izvoza, s povečanjem izvoza na konvertibilno področje, s tem pa proizvodnje višje oblike obdelave, zlasti v lesni in kovinski industriji. 3. Krepitev akumulativne sposobnosti gospodarstva z izboljšanjem deleža lastnih in trajnih virov v strukturi sredstev in prilaganja vseh oblik uporabe razpoložljivemu dohodku. 4. Nujno je, da bo poslovna politika OZD usmerjena na racionalno porabo surovin in energije, zmanjševanju neproduktivnega zaposlovanja in odpravljanju slabosti v sistemu delitve dohodka. 5. Podpiranje in pospeševanje poslovnega sodelovanja ter dohodkovnega povezovanja OZDznotraj občine in posameznimi subjekti v reproduk- cijski verigi bo dalo nove, kvalitetnejše oblike gospodarjenja. 6. Zadržati splošen nivo življenjske ravni delavcev v gospodarstvu in družbenih službah, s tem da z boljšimi poslovnimi rezultati dosežemo realni porast OD delavcev, predvsem tam, kjer je bilo upadanje življenjske ravni najbolj občutno. 7. Utrjevanje soodvisnosti osebnega in družbenega standarSa z doseženimi rezultati v proizvodnji ter dSše-ganje rezultatov, ki bodo omogočili ohranjanje ravni OD in družbenega standarda. 8. Izboljšati in racionalizirati obračanje zalog ter drugih obratnih sredstev v OZD. 9. Pomemben je sprejem realnih srednjeročnih in dolgoročnih planov ter priprava in sprejem potrebnih izvedbenih aktov na nivoju DPS, OZD, KS in interesnih skupnosti. 10. Optimalno izkoristiti in kom-pletirati v letu 1985 končane investicije v DO Riko, Inles, Donit TOZD Sodražica, ITPP in Eurotrans ter zaključiti investicijo v Suknu TOZD Jurjeviča. Nujno je začeti z investicijskim vlaganjem DO, ki imajo delovne enote v občini Ribnica. Zlasti je to nujno in potrebno v Pletenini Sodražica in v delovni enoti Saturnus v Loškem potoku, zlasti z vidika humanizacije dela in odpiranju novih delovnih mest, predvsem za žensko delovno silo. 11. Ohranjanje in razvijanje samoupravnih odnosov in delegatskega sistema kot osnovo za razreševanje nasprotij v družbi. 12. V samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje uveljavljati učinkovitejše oblike nadzora nad izvajanjem nalog in uporabo družbenih sredstev. — Pozitivni učinek neskladja med ponudbo in povpraševanjem je ta, da so OZD zaposlile praktično vse pripravnike in lastne štipendiste. — Pozitivnih rezultatov na področju uvajanja večizmenskega dela praktično ni. Delež delavcev v eni izmeni ostaja še vedno visok. — V devetih mesecih lani je 17 oseb prejemalo denarno nadomestilo med brezposelnostjo in 8 oseb denarno pomoč, ki je znašala 23.086,- din. Povprečni čas prejemanja denarnih nadomestil je 3 mesece. Brezposelnim, ki pfejemajo denarno nadomestilo, se čas prebit v tem statusu upošteva v pokojninsko dobo, vendar najdlje za dobo 1 leta. Veliko skrbi so sindikati v preteklem obdobju posvečali tudi uveljavljanju socialističnih samoupravnih in delegatskih odnosov, izkušnje s tega področja pa bodo v vseh sredinah koristile tudi v sedanjih aktivnostih v pripravah na delegatske volitve. Posebne pozornosti (žal s premalo uspeha) je bilo s strani sindikatov deležno področje delitve po delu in rezultatih dela. Ocenjeno je bilo, da akcija OSZS in sveta za delitev dohodka za uresničevanje družbene usmeritve delitve dohodka in OD v občini ni naletela na polno razumevanje, verjetno iz naslednjih razlogov: Zaposlovanje Podatki o devetmesečni realizaciji načrtov zaposlovanja za leto 1985 nam kažejo naslednje: — Povprečna stopnja rasti zaposlovanja je že dosegla resolucijsko opredeljeno rast in tudi napovedano rast zaposlovanja OZD. Indeks rasti je 104 in je med največjimi v republiki. j ».— Število zaposlenih se je v prime-rjayi z začetka leta povečalo za 66 delavcev. V gospodarstvu se je število zaposlenih povečalo za 2,3%, v negospodarstvu pa ni bilo dodatnih zaposlovanj. V zasebnem sektorju se je število zmanjšalo za 13 delavcev, kar ni v skladu z dogovorjenimi opredelitvami. — Število brezposelnih je 92 oseb od tega 53 žensk. Na novo je prijavljenih 82 iskalcev(57 žensk), vključenih v delo preko skupnosti pa je bilo 70 brezposelnih (52 žensk). Delež prvih iskalcev zaposlitve in mlajših od 26 let je znatno nižji od deleža v regiji in republiki. V strukturi iskalcev zaposlitve je največ nekvalificiranega PK kadra, približno 1/3, delež z višjo in visoko izobrazbo je minimalen. Poseben problem pa predstavljajo iskalci zaposlitve z višjo stopnjo zahtevnosti znanja, kar nam kaže še vedno strukturno neskladje med prilivom strokovnih kadrov (ponudbo) in povpraševanjem po kadrih v OZD. 1. Na vseh nivojih so razne strukture ljubosumno branile pridobljene dosedanje položaje pri pridobivanju OD. 2. Odgovorni delavci niso spoznali oz. niso hoteli to tako važno področje nagrajevanja kadrovsko okrepiti z ljudmi, ki so strokovno tako usposobljeni, da bi ga lahko uspešno reševali. 3. OSZS oz. Svet za delitev dohodka, ni prejemal nikakršnih informacij s področja delitve OD oz. le ob analizi periodičnih obračunov. S tem je bil dejansko onemogočen, da bi s svojim prizadevanjem in sklepi vplival in realiziral družbene usmeritve delitve dohodka in sredstev za OD. Sindikalna skupščina je podrobno obravnavala in ocenila sindikalno delovanje tudi na drugih področjih — npr. dosežke na področju socialne varnosti delavcev, na stanovanjskem področju, organiziranosti svojega dela, delo posameznih strokovnih odborov, inovativno dejavnost v občini, kjer še ne dosegamo pravih rezultatov, pa tudi področje ljudske obrambe in družbene samozaščite. Naloge s teh področij so seveda opredeljene tudi v programskih usmeritvah delovanja sindikatov v prihodnjem obdobju, poudarek pa je dan predvsem tistim nalogam, ki pogojujejo boljše, kvalitetnejše delo, doseganje boljših gospodarskih rezultatov, več dohodka, skratka nalogam v zvezi z uveljavljanjem programa gospodarske stabilizacije. Mirno lahko delo sindikatov v preteklem obdobju ocenimo kot uspešno, ne kaže pa počivati, saj so pred vsemi nami že nove, še bolj odgovorne obveznosti. REŠETO ŠTIPENDIRANJE Novosti v štipendijski politiki Štipendiranje je eden izmed pomembnih dejavnikov urejanja družbenoekonomskega položaja šolajoče se mladine, ki omogoča mladim, ne glede na socialne, regionalne in druge ovire, vključitev v izobraževalni proces. Za našo družbo, ki ni bogata s surovinami, je še posebnega pomena ustvarjalni potencial visoko strokovno usposobljenih delavcev, zato je tudi sistem štipendiranja pomemben del vlaganj v družbeno reprodukcijo in element usmerjanja ter tudi vzpodbujevalni element za doseganje boljših vzgojnoizobraževalnih rezultatov. Glede na tesno povezanost izobraževanja in kadrovskih funkcij so kadrovske štipendije temeljna oblika štipendiranja, štipendije iz združenih sredstev pa so le prehodna oblika, ki pomagajo odpravljati strukturno neskladje. Razvojni cilji prihodnjega srednjeročnega obdobja pa tudi do leta 2000 nedvomno zahtevajo, da storimo več za dvig izobrazbene ravni prebivalstva. Te cilje bo možno doseči le z vlaganjem v znanje, kjer ima štipendijska politika pomembno vlogo. V Sloveniji smo se zato odločili, da bomo za štipendije prispevali vsi in jih tudi družbeno usmerjali. V vseh občinah smo sklenili samoupravne sporazume o štipendiranju, na nivoju republike pa sklenili družbeni dogovor o štipendijski politiki. Samoupravni sporazumi o štipendiranju so že dali vrsto dobrih rezultatov, saj po njih OZD letno razpišejo preko 20.000 kadrovskih štipendij, z upoštevanjem štipendij iz združenih sredstev je med srednješolci že polovica štipendistov, med študenti pa 40%. Večletna praktična uporaba samoupravnega sporazuma o štipendiranju je pokazala, da je treba nekatera njegova določila spremeniti in dopol- niti, saj so te spremembe predlagale OZD in samoupravni organi za štipendiranje. Katere so bistvene novosti predloga sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o štipendiranju? — Posebej nadarjenim učencem, ki z izrazito nadpovprečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v različne šolske in izvenšolske dejavnosti dokazujejo svoje izjemne intelektualne sposobnosti in delovne rezultate, se omogoča pridobitev štipendije tudi v piimerih, ko zanje ni trenutnih kadrovskih potreb. — Materialne možnosti vseh mladih za šolanje bomo prehodno izenačevali tudi s prispevkom za znižanje cene družbene prehrane učencev in študentov. Tako se regresiranje prehrane po novem uvaja tudi za učence srednjega usmerjenega izobraževanja. —V okviru sklada Borisa Kraigherja bomo štipendirali predvsem raziskovalne kadre ter deficitarni kader, ki je pomemben za ohranitev slovenske kulturne dediščine, po posebnih kriterijih sklada, ki niso vezani na cenzus, določen s samoupravnim sporazumom. Toštippndijosibo lahko na predlog sveta šole, ki spremlja učenčeve zmožnosti in njegove rezultate, pridobil tudi tisti učenec, ki presega omenjeni cenzus, le da dohodek družine ne presega dohodka, ki je obdavčen v preteklem letu. — V novem samoupravnem sporazumu se povišuje cenzus, s katerim se določa upravičenost do štipendije. Kadrovsko štipendijo lahko zaprosijo vsi, ki se šolajo v usmerjenem izobraževanju, katerih dohodek na družinskega člana ne presega poprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SRS za preteklo leto. Kadrovska štipendija pa se lahko podeli tudi mimo navedene omejitve, če za vključevanje v posamezne vzgojn-oizobraževalne programe glede na potrebe ne bo dovolj kandidatov. Za štipendijo in razlike iz združenih sredstev lahko zaprosijo kandidati, katerih dohodek na družinskega člana ne presega 55 — 65% poprečnega mesečnega neto OD na zaposlenega v SRS, ugotovljenega za preteklo leto, konkretno višino cenzusa za šolsko leto pa določa z razpisom skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje. — Bistvena novost pri kadrovskih štipendijah je ta, da se višina štipendije diferencira glede na kraj bivanja med šolanjem, vozačem pa pripada nadomestilo za vožnjo. Predvidene so tudi štipendije za podiplomski študij, ki se določajo v skladu zmerili OZD štipenditorja, vendar najmanj v višini minimalnega OD pripravnika z visoko izobrazbo. Kadrovska štipendija se lahko poveča do višine zajamčenega OD, uradno ugotovljenega v SRS, vendar samo za tiste poklice, v katerih kadrov izrazito primanjkuje. — Pomembna novost je tudi sprotna medletna valorizacija štipendij glede na gibanje OD in življenjskih stroškov ob vsakem tromesečju. O medletni valorizaciji določa odbor skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS, pristojen za štipendiranje. Ob začetku vsakega šolskega leta pa bo skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS določila vrednost točke glede na gibanje OD v preteklem letu, enotno za vse podpisnike sporazuma. , — Pri ugotavljanju upravičenosti do štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovski štipendiji se upoštevajo vsi dohodki in prejemki družine, in sicer: dohodki iz delovnega razmerja, pogodbenega ali drugega dela, vse oblike nadomestil, dohodki iz opravljanja kmetijske in samostojne dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dohodek iz premoženja, osnovne štipendije bratov in sester vlagatelja ter preživnine, od socialnovarstvenih pomoči pa varstveni dodatek k pokojnini, denarna pomoč za brezposelnost in delno nadomestilo stanarine. Med prej navedene dohodke in prejemke pa ne štejejo: dodatek za pomoč in postrežbo občana, doplačila posamezne SIS k ceni socialnovarstvenih storitev za uporabnike le teh, enkratnih pomoči ob elementarnih nesrečah in drugih enkratnih pomočeh ter jubilejne nagrade in odpravnine. Dohodki in prejemki se upoštevajo iz minulega leta, socialno-varstvene pomoči pa iz tekočega leta. Mnenje o upravičenosti do štipendije na podlagi stvarnih socialnih razmer družine vlagatelja predloži štipenditorju služba, ki opravlja skupno evidenco prejemnikov socialnovarstvenih pomoči v občini. Presojo upravičenosti lahko opravi na zahtevo štipenditorja tudi KS, ZSMS v KS in vzgojnoizobraževalna organizacija. Pri združevanju sredstev ostaja še naprej, da udeleženci združujejo iz dohodka sredstva za štipendiranje v višini 0,5% od bruto OD, novost pa je v tem, da so za štipendiranje obvezni združevati tudi delavci, ki opravljajo samostojno gospodarsko, poklicno ali kmetijsko dejavnost. Pri samoupravnem odločanju je v samoupravnem sporazumu predvideno enovito odločanje udeležencev na nivoju republike v okviru delegatske organiziranosti Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS, ne pa preko posebnega delegatskega organiziranja kot doslej. To so nekatere najpomembenejše novosti iz predloga sprememb samoupravnega sporazuma o štipendiranju, ki naj bi ga delavci in delovni ljudje v OZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju občine sprejeli najkasneje do 15. marca 1986, torej pred razpisi, ki bodo objavljeni takrat, ko je v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju objavljen razpis za vpis v vzgojn-oizobraževalne programe in razpisi morajo biti usklajeni s samoupravnim sporazumom o štipendiranju. Zato naj OZD sporazum sprejmejo hkrati s sprejemanjem planskih dokumentov. Razvojni cilji tega srednjeročnega obdobja, pa tudi do leta 2000 so odvisni predvsem od dviga izobrazbene ravni vsega prebivalstva, štipendiranje pa je temeljni mehanizem za dosego planiranih ciljev. ' -i. Zgrajeno v 1985—Partizanska cesta v Ribnici s Šolsko ulico, temeljito obnovljena v letih 1984—85, predstavlja majhno obvoznico. Težji tovorni promet se odvija tod, s tem bi bilo središče Ribnice razbremenjeno. Obvoznica pa je načrtovana i> sorazmerno daljni prihodnosti za Rikom in naj bi obšla v celoti Ribnico. O teh rešitvah tudi že teko razgovori z načrtovalci in izvajalci, kdaj bo prišlo do uresničitve, bomo pa videli. VOLITVE ’86 MOŽNI KANDIDATI ZA FUNKCIJE V OBČINI Predlog: predsednik skupščine Lapajne, IS Levstik V decembrski številki Rešeta smo objavili spisek evidentiranih možnih kandidatov za opravljanje odgovornih dolžnosti v skupščinah občine in samoupravnih interesnih skupnosti. Predlogi za opravljanje odgovornih dolžnosti so prihajali z mnogih strani, tako da je bilo za posamezne dolžnosti predlaganih po več imen. V okviru občinske konference socialistične zveze je nastal iz množice evidentiranih ožji predlog za opravljanje posameznih dolžnosti, kije bil poslan v razpravo družbeno političnim organizacijam ter organizacijam SZDL v KS oz. sindikalnim organizacijam, prav tako temeljnim kandidacijskim konferencam. Tudi tu bo o možnih kandidatih tekla razprava in še bodo možne dopolnitve in spremembe. Upoštevali pa je treba, da moramo predlaganim kandidatom za opravljanje odgovornih nalog v predkandidacijskem in kandidacijskem postopku zagotoviti delegatsko bazo, sicer predlagane dolžnosti ne more sprejeti oz. opravljati. Ožji predlog za opravljanje posameznih odgovornih dolžnosti je naslednji: Skupščina občine Ribnica 1. predsednik skupščine občine — France Lapajne, Ribnica, sedaj predsednik izvršnega sveta 2. podpredsednik skupščine občine — inž. Janez Novak, Loški potok, direktor TOZD Inles Sodražica 3. predsednik zbora združenega dela (ZZD) — Breda Oražem, Ribnica, Inles DSSS Ribnica 4. podpredsednik zbora združenega dela — inž. Pavel Šobar, Nemška vas, Riko DSS 5. predsednik zbora krajevnih skupnosti (ZKS) — inž. France Šilc, Praproče (KS Vel. Poljane), direktor TOZD Rikostroj 6. podpredsednik zbora krajevnih skupnosti — France Prelesnik, Nemška vas, zaposlen v Riko DSS 7. predsednik družbeno političnega zbora (DPZ) — Stanko Rus, Ribnica, sedaj predsednik skupščine občine 8. podpredsednik družbeno političnega zbora — Jože Andoljšek, Breg, Inles Ribnica 9. mandatar (predsednik)za sestavo izvršnega sveta skupščine občine — inž. Peter Levstik, predsednik komiteja za gospodarstvo SO Ribnica Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti: Izobraževalna skupnost: 1. predsednik skupščine — Lado Orel, pravnik, Ribnica — delegacija KS Ribnica 2. podpredsednik skupščine — Tanja Debeljak, Ribnica, delegacija osnovne šole Ribnica 3. predsednik zbora uporabnikov — Tanko Olga, Goriča vas, pravnica na Riko — delegacija Riko 4. podpredsednik zbora uporabnikov — Vesna Pošlrak, Ribnica, delegacija Riko Ribnica 5. predsednik zbora izvajalcev — Alenka Oberstar, Ribnica, osnovna šola Ribnica 6. podpredsednik zbora izvajalcev— Viljem Vesel, Loški potok, OŠ Loški potok Zdravstvena skupnost: 1. predsednik skupščine — Zinka Benulič, Jurjeviča, dir. OŠ Sodražica, deleg. KS Ribnica 2. podpredsednik skupščine — Alojz Češarek, Ribnica,gozdarstvo,deleg. TOZD Jelenov žleb 3. predsednik zbora uporabnikov — Hinko Oblak, Ribnica, Riko DSS, deleg. Riko 4. podpredsednik zbora uporabnikov — Metka Klun, Breg, delegacija TOZD Sukno Jurjeviča 5. predsednik zbora izvajalcev — Irfan Sarkič, Sodražica, zobozdravnik v ZD Sodražica 6. podpredsednik zbora izvajalcev — Darko Križ, Ribnica, ZD Ribnica Skupnost otroškega varstva: 1. predsednik skupščine — Nuša Orel, Ribnica, sodnica za prekrške, deleg. KS Ribnica 2. podpredsednik skupščine — Jelena Mihelič, Sodražica, deleg. KS Sodražica 3. predsednik zbora uporabnikov — Irena Prus, Dolenja vas, delegacija KS Dolenja vas 4. podpredsednik zbora uporabnikov — Štefka Mlinko, Ribnica,zaposl. v zdravstvenem domu, deleg. ZD 5. predsednik zbora izvajalcev — Marija Gašperič, Sodražica, OŠ Sodražica 6. podpredsednik zbora izvajalcev — Julka Lesar, Breg, VVZ Majde Šilc Ribnica Raziskovalna skupnost: | 1. predsednik skupščine — inž. Leopold Trdan, Sušje, Riko DSS deleg. Riko 2. podpredsednik skupščine — Milena Brezec, Ribnica, OŠ Ribnica Skupnost za zaposlovanje: L predsednik skupščine — Dušan Bajde. Ribnica, ITPP, deleg. KS Ribnica 2. podpredsednik skupščine —Pavel Jevnikar, Ribnica, Inles, deleg. Inles DSSS Kulturna skupnost: 1. predsednik skupščine — France Zajc ml., Riko DSS, delegacija Riko 2. podpredsednik skupščine — Milan Čirovič, Ribnica,OŠ Ribnica,deleg. KS Ribnica 3. predsednik zbora uporabnikov — Bogdana Košmerl, Loški potok, OŠ Loški potok, deleg. KS Loški potok 4. podpredsednik zbora uporabnikov — Ivan Henigman, Prigorica, ITPP, deleg. KS Dolenja vas 5. predsednik zbora izvajalcev — Bojan Oražem, Ribnica, godba na pihala 6. podpredsednik zbora izvajalcev — Metod Jaklič, Sv. Gregor, KUD Slemena Skupnost socialnega skrbstva: 1. predsednik skupščine — dr. Lado Andoljšek, Ortnek, ZD Ribnica, deleg. KS Vel. Poljane 2. podpredsednik skupščine — Rezka Čihal, Ribnica, Inles DSSS 3. predsednik zbora uporabnikov — France Zajc st., Ribnica, deleg. KS Ribnica 4. podpredsednik zbora uporabnikov — Jože Klun, Ribnica, deleg. KS Ribnica 5. predsednik zbora izvajalcev — Nuša Andoljšek, Ribnica, SIS Ribnica 6. podpredsednik zbora izvajalcev — Metka Korelc, Ribnica, SIS Ribnica Skupnost socialnega varstva: 1. predsednik skupščine — Andreja Šulcntič, Ribnica, OŠ Ribnica 2. podpredsednik skupščine — Nada Lavrič, Ribnica, Društvo prijateljev mladine Ribnica Skupščini skupnosti socialnega varstva se oblikuje iz delegatov, izvoljenih na skupščinah interesnih skupnosti s socialno varstvenega področja (npr. soc. skrbstvo, stanovanjska, zdravstvo ipd.). Telesnokulturna skupnost: L predsednik skupščine — Uroš Bregar, Ribnica, Riko, delegat TVD Partizan Ribnica (izvajalec) 2. podpredsednik skupščine — Janko Ilc, Ribnica, OŠ Ribnica, delegat KS Ribnica 3. predsednik zbora uporabnikov — Borut Kozina, Ribnica, SO Ribnica 4. podpredsednik zbora uporabnikov — Marija Pajk, Sodražica, deleg. KS Sodražica 5. predsednik zbora izvajalcev — Anton Joras, Sodražica, SO Ribnica, TVD Partizan Sodražica 6. podpredsednik zbora izvajalcev — Niko Bajde, Prigorica, Riko, TVD Partizan Dolenja vas Stanovanjska skupnost: 1. predsednik skupščine — Nada Blatnik, Ribnica, deleg. KS Ribnica 2. podpredsednik skupščine — Andrej Rus, Rakitnica, Riko, deleg. KS Dolenja vas 3. predsednik zbora uporabnikov — Jože Košmrlj, Sodražica, Osn. šola, del. KS Ribnica 4. podpredsednik zbora uporabnikov — Alojz Zbašnik, Ribnica, Inles, del. KS Ribnica Skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja: 1. predsednik skupščine — Ivan Petrič, Sodražica, del. KS Sodražica 2. podpredsednik skupščine — Dušan Jamnik, Ribnica, Inles, deleg. KS Ribnica. Predlogi za člane družbenopolitičnega zbora Kandidatno listo družbeno političnega zbora oblikuje na predlog občinskih vodstev družbeno političnih organizacij občinska konferenca socialistične zveze. Po določilih občinskega statuta ima družbeno politični zbor v naši občini 23 članov, v zbor pa delegirajo občinska konferenca SZDL šest čl anov, občinski svet zveze sindikatov šest, OK zveze komunistov pet delegatov, občinski odbor ZZB in občinska konferenca ZSM pa po tri člane. Predlog kandidatne liste je prav zdaj v razpravi, predlog pa bo dokončno oblikovan na 1. občinski kandidacijski konferenci 20. februarja. Kot vemo, volilci v občini v krajevnih skupnostih volijo celotno listi zbora s tem, da glasujejo za listo ali proti "jej- Objavljamo sedanji predlog možnih kandidatov za člane DPZ skupščine občine Ribnica: Občinska konferenca SZDL Ribnica (delegira 6 delegatov) 1. Bambič Vinko, Hrib 7, Loški potok 2. Borovac Milena, Struška 19, Ribnica 3. Grivec France, Dolenja vas 126 4. Lapajne Franc, Trg V. Vlahoviča 11, Ribnica 5. Marolt Alojz, Šeškova 14, Ribnica 6. Pogorelc Viktor, Nemška vas 4, Ribnica Občinska konferenca ZKS Ribnica (delegira 5 delegatov) L Joras Šefka, Sodražica n. h. 2. Petrič Igor, Sodražica 26 3. Hren Tone, Dolenja vas 138 4. Oberstar Jože, Mahovnik 30, Kočevje 5. Nosan Matjaž, Prijateljev trg 13. Ribnica Občinski svet zveze sindikatov Ribnica (delegira 6 delegatov) L Andoljšek Jože, DSS INLES Ribnica, Breg 2, Ribnica 2. Češarek Slavica, Merkator TOZD Jelka Ribnica, Grič c. L, Ribnica 3. Debelak Jože, RIKO DSSS Ribnica, Trg. V. Vlahoviča 14, Ribnica 4. Oberstar Zvone, ITPP Ribnica, Gorenjska c. 11 B, Ribnica 5. Ogrinc Matija, OŠ Sodražica, Prvomajska 24, Sodražica 6. Miše Konrad, F.urotrans Ribnica, Lipovec 59, Dolenja vas Občinski odbor ZZB NOV Ribnica (delegira 3 delegate) L Picek Janez, Prij. trg 11, Ribnica 2. Rus Stanko, Ul. J. Petka 8, Ribnica 3. Zbačnik Franc, Opekarska 43. Ribnica Občinska konferenca ZSMS Ribnica (delegira 3 delegate) L Kneževič Mirko, Trg V. Vlahoviča A-6, Ribnica 2. Asič Milan, Trg V. Vlahoviča A/4, Ribnica 3. Lovšin Dušan, Sušje 33, Ribnica. Način delegiranja v skupščine SIS Zbor uporabnikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti sestavljajo delegati delavcev in delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in delovnih skupnostih in občani v krajevnih skupnostih. Za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov se območje občnine razdeli na 27 okolišev z naslednjim številom delegatskih mest in naslednjo obliko delegacij: 1. Okoliš št. 1 — obsega: INLES Tovarna stavbnega pohištva TOZD Ribnica Oblikuje: — posebno delegacijo SIS za zdravstvo — posebno delegacijo SIS za kulturo — posebno delegacijo SIS za izobraževanje — združeno delegacijo za ostale SIS 1 delegatsko mesto. 2. Okoliš št. 2 — obsega: INLES Tovarna stavbnega pohištva TOZD Trgovina Ribnica Oblikuje: — splošno delegacijo SIS INLES Tovarna stavbnega pohištva TOZD DS Skupnih služb Ribnica Oblikuje: — splošno delegacijo SIS konferenca delegacij (nosilec TOZD DS skupnih služb) 1 delegatsko mesto. 3. Okoliš št. 3 — obsega: INLES Tovarna stavbnega pohištva TOZD Sodražica Oblikuje: — splošno delegacijo SIS 1 delegatsko mesto. 4. Okoliš št. 4 — obsega: INLESTovarnastavbnegapohištvaTOZD Loški potok Oblikuje: — splošno delegacijo SIS 1 delegatsko mesto 5. Okoliš št. 5 — obsega: INLES Tovarna stavbnega pohištva TOZD Dolenja vas Oblikuje: — splošno delegacijo SIS 1 delegatsko mesto 6. Okoliš št. 6 — obsega: Mercator — Rožnik TOZD Jelka Ribnica Borovo-Jugosl. kombinat gume in obutve — prodajalna Ribnica, »Tobak« Ljubljana — TOZD Trgovina na drobno — prodajalne v občini Ribnica, DO_M-eksport Ljubljana — poslovna enota Sodražica, T OZD »Loka« Škofja Loka — prodajalna v Ribnici, KIT KZ Metlika — pivnice v občini Ribnica, Jugotekstil — impeks Ljubljana — lOZD notranja trgovina ONA-ON prodajalna v Ribnici, Petrol Ljubljana — servis Žlebič, Kompas TOZD Domači turizem — poslovalnica Ribnica, CZP DELO — prodajalna Ribnica, Loterija Slovenije— enota Ribnica Oblikujejo: — splošno delegacijo SIS konferenca delegacij (nosilec Mercator — Rožnik TOZD Jelka Ribnica) >