DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, teleJon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajoč	Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1,—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 12.	Sobota, 11. februarja 1933.	Leto Vlil.
Konstruktivno in destruktivno delo.
V sedanji dobi se je silno udomačilo označevanje političnega ali javnega dela z besedama konstruktivno in subverzivno |^i destruktivno delo. Konstruktivno delo pomeni ustvarjajoče, gradeče delo, subverzivno ali destruktivno delo pa pomeni rovarsko in razkrajajoče delo. Za kapitaliste in njih ideološko plast človeštva je konstruktivno samo delo, ki služi namenom1 kapitalistične družbe, oziroma utrditvi po vojnih posledicah zrahljanega gospodarskega sistema. Vsako drugačno pojavljanje v javnem življenju je po njihovem mnenju subverzivno in destruktivno. In ta fraza je danes že postala tako popularna, da marsikdo, ki sicer pozna zakone razvoja in zakone občestva človeške družbe, yeroje vanjo in se zgraža, če se pojavi teza, ki to naziranje odklanja.
Temeljno načelo je v resnici konstruktivnost. Ali konstruktivnost ne ntore in ne sme imeti niamiena, izključevati velikega dela človeške družbe iz občestva. Konstruktivno delo more torej stremeti le za tem, da se na podlagi demokratičnega sporazumevanja bolj in bolj odpravlja razredna razlika med gospodujočimi in suženjskimi plastmi človeštva. Ce se pokazujejo v človeški družbi krivice, ki jih je danes nagro-madenih, tedaj je konstruktivno delo samo ono, ki odpravlja te krivice, nikdar pa ne delo, ki direktno ali indirektno podpira krivice ali s svojo tolerantnostjo daje potuho, da se krivice utrjujejo.
Iz teh razlogov mora delavstvo odklanjati očitke, d'a nima konstruktivne politike.
V čem obstoja delavska konstruk-P°ldika, oziroma, kjer politike
'.Konstruktivno delovanje?
fTedvsem delavstvo ustvarja svoje organizacije v prepričanju, da živlienje borba. V de-1™..	organizacijah zbira svo-
]v nif	programom.
Zakaj konstruktivno delo v pomenu razvoja človeške družbe je samo ono, ki ima namen, popraviti krivice in urediti razmere demokratično to je, upoštevati ne privilegije, ne služiti direktno ali indirektno predsodkom, da so krivice večne, oziroma, da mora delavstvo lepo pohlevno capljati za razmerami in razvojem, ki ga diktira krivični kapitalizem^
Imamo torej dve konstruktivnosti. Eno, ki hoče sistem utrditi in eno, ki hoče sistem revidirati v prid cele človeške družbe. Konstruktivnost je oboje; prva se tiče ožjega kroga, druga pa človeštva, predvsem onega, ki danes prenaša huida soci-ialna bremena. Konstruktivnost je torej diametralno nasprotna.
Iz tega logično sledi, da je delavska konstruktivna politika objektiv-nejša in v naravnih zakonih utemeljena. Ne more pa delavska konstruktivna sila nikdar sodelovati z ono, dokler ne sprejme tudi tega načela, ?ziroma, med obema silama se vrši m°Sra in ie rezultat odvisen odi obeh me£d in jakosti sile.
torej konstruktivna smer
uiravnoVravičnejša’ I)opo!nejša’ je da mora biti tudi organizacija delavstva popolnejša, demokratična in, kar je glavno, samozavest-na in tr<Jna ^ svojih načelih. Kon-struktivnost delavskega gibanja za-hteva samoraslost. popolno neodvisnost od tujih idiomov, ki tej konstruktivnosti nasprotujejo. Delavsko gibanje mora poznati in se boriti le
Stradajoči rudarji dvigajo svoj glas.
Velikansko zborovanje rudarjev v Trbovljah.
Vedno večje praznovanje šihtov in na drugi strani rapidn® .naraščajoča draginja povzročata 'med rudarji vedno višjo nezadovoljstvo in ogorčenje. To je privedlo do tega, da je ZRJ. podružnica Trbovlje, bila primorana sklicati javno zborovanje rudarjev za pondeljek, dne 6. t. m,., v dvorani »Delavskega doma« v Trbovljah.
Ze četrt ure pred določenimi časom so se valile ogromne množice v obširno dvorano, katero so napolnile do zadnjega kotička, mnogo ljudi pa je stalo na dvorišču, ker niso mogli več v dvorano. Na obrazih zborovalcev se je zrcalilo ogorčenje. Izglodalo je, da bo zborovanje poteklo jako burno.
Točno ob 4. uri popoldne je otvo-ril zborovanje s. F. Pliberšek in podal besedo s. J. Arhu. da poroča o vzrokih naraščajoče draginje in o vzrokih prisilnega praznovanja šihtov. Pazno so sledili zborovalci njegovim izvajanjem. Govornik se je najprej pečal z naraščajočo draginjo. Ako bi bilo naše gospodarstvo pravilno urejeno, bi lahko dobili danes 1 kg bele moke za Din 2.70, namesto da jo plačujemo že po Din 4.50, in je samo še vprašanje časa, kdaj jo bomo plačevali še dražje. Isto je z ostalimi življenskimii potrebščinami. Ako bi bil' konzum premoga pri nas urejen, bi se lahko pri sedanjih šihtih zaposlilo še 1850 rudarjev. Ako bi pa pri sedanjem številu delavstva ostalo, potem, bi lahko vsak delavec napravil na leto 115 šihtov več. To se pravi, pri pravilni razdelitvi konzulmia premoga bi se-
daj zaposleno delavstvo ne smelo niti enega šilita praznovati. Zborovalci^ so. dali duška velikanskemu ogorčenju ha račun tistih, ki so tega krivi. Klici: živeti hočemo, dela in jela nam naj dajo! so pretresali dvorano, da je moral govornik prekiniti z izvajanji. Po umirjenju je bila predlagana in sprejeta brzojavka daljše vsebine, katera je bila takoj odposlana na kraljevo vlado. V brzojavki se v glavnem zahteva takojšnja pravilna razdelitev naročil premoga drž. železnicam, ker sta beda in obup delavstva v revirjih TPD dosegla svoj višek.
Za tem je še poročal s. F. Pliberšek o lokalnih zadevah, pri čemur se je v splošno grajalo to, da družba nekatere delavce na visoko storilnih odkopih še vedno polno zaposluje, medtem ko drugi komaj ujamejo po dva šihta. Obrazložil je delavstvu namen pomožne akcije za brezposelne in pozival na solidarnost.
Shod je bil ogromen protest proti razmeram, v katerih žive danes rudarili. Priznati se pa mora, da so se zborovalci, čeprav do skrajnosti ogorčeni, zadržali jako dostojno in niso niti reagirali na medklice gotovih elementov, ki so dirigirani z gotove strani prišli na zborovanje, da zanetijo prepir in nered, samo zato, da pravi namen zborovanja zabrišejo. V takih stvareh so si elementi sedanje desne in nekdanje leve skupni. Mi pravimo vidno, zato ker pričenjajo v kalnem ribariti. Ali upamo, da so se rudarji v letu 1920 in 1923 vendar nekaj naučili.
Nasilstvo fašistične reakcije v Nemčiji.
Pride !asf ko bo delavstvo vrnilo iilo sa ognjllo.
va pritožili na državno sodišče, ki je že enkrat razsodilo, da se more smatrati le obstoječa vlada koiti zakonita.
Nemška vlada, oziroma predsednik republike, je s tem; razveljavila razsodbo najvišje pravne oblasti v državi in s tem dokazala, da zakonov in njih ustanovitev ne spoštuje. To je višek samovolje, ki temi oblastnikom odreka vsakršno vest in moralo napram narodU. Temi hujša kršitev morale je to, ker deželni zbor sam ni maral izpremembe v vladi in tudi ne razpusta deželnega zbora.
To nasilstvo nad Prusijo bo pa vplivalo tudi na nemške južne dežele. Papen, ko je bil še kancler, jim je zagotavljal, da se avtonomije drugih dežel ne bo dotikal. Sedaj pa, ko državna vlada sabotira celo razsodbo državnega sodišča, se mora zbuditi v drugih deželah, zlasti na Bavarskem, nezaupanje, ki bo imelo morda usodne posledice za Hitlerjevo karijero. Južne vlade so ukrep državne vlade obsodile in jako neverjetno je, da bi Papenovim obljubam. še 'kaj verovale. Papen si pač misli: če boš zame, prav, če ne, te pa zadavim. Taka je morala bankirske aristokracije v Nemčiji.
Basen o vrču, ki hodi po vodo, je pa znana.
Predsednik nemške nacionalne sod. stranke je posital namesto Hitlerja voditelj Goebbels. — Grof Papen vabi vse »krščansko« misleče
Ustavna pruska vlada odstavljena.
Baron Papen je bil imenovan za državnega komisarja Prusije dne 20. julija 1. 1. 2e prej je hotel odvzeti oblast ustavni Braun-Severingovi vladi, pa je najvišje državno sodišče v Lipskem razsodilo, da državna vlada, oziroma gospod baron te pravice nima. Dne 6. t. m., je pa izdal Papen s podpisoml predsednika Hindenburga zasilno naredbo po § 48 ustave, s katero izroča politično oblast Braunove vlad'e komisarju I apenu, kakor tudi izvršitev njemu in dvema njegovima kolegoma, češ, da je red v državi v nevarnosti. To je nasilstvo, ki v razmerah ni utemeljeno, ker je deželni zbor sam odklonil svoj razpust. Iz tega razloga je tudi protiustavna.
Pruski ministri k temu nasilstvu ne bodo molčali, marveč so se izno-
za svoj cilj. Zato v delavskerrii gibanju ni mesta za omahljivce in za ljudi, ki radi delajo poklone na desno in levo z namenom, da se preplazijo skozi trnje, ne da bi si raztrgali obleko.
V tem, svojstvu organiziranega delavstva tiči največ sile. S to silo hočemo ustvariti pravičnejšo družbo, ne da bi obenem uničili dobra gospodarstva in kulture. Naše gibanje' jie konstruktivno in hočemo samo graditi, toda pravično človeško družbo.
Lotitev cerkve od drZave.
Vlada odklanja ločitev cerkve od države.
Dne 7. t. m. je stavil poslanec dr. Keseljevič in tovariši predlog, da naj se sklene zakon o ločitvi cerkve od države. Predlagalci so predlagali nujnost predloga.
V imenu vlade je minister dr. Kramer odklonil nujnost.
Po seji narodne skupščine je imela vlada sejo ter je izjavila, da tudi meritorno odklanja predlog, ki je bil stavljen v narodni skupščini glede ločitve cerkve od države, ker so razmere med cerkvijo in državo že urejene z ustavo in zakoni.
Srednjeveško nazfi-ranje.
V »Prager Presse« objavlja Ivan Briehl recenzija nekaterih knjig o raznih tezah brez konca in kraja. Med drugimi omenja tudi knjigo Hans Bognier »Die BilldUng der politischen Elite«. Iz te knjige navaja kot kurioza nekaj najznačilnejših tez, s katerimi danes pač ni mogoče več polemizirati, ker pomenijo pravo zmoto, ki se ji vdajajo še nekateri Nemci. Bogner pravi: »Kateri stan človeštva je sploh poklican za gospodstvo? Samo plemstvo ... kot vzvišeno bitje, ontolo-giško (samobitno), 'ki ga zunanjost me razume. Uspeva najbolje v življenja zmožnih rodovih in se od drugačnih ljudi popolnoma loči, in ki mu v zgodovinskih obdobjih priznavajo neko prednost. Monarhija mu je najbolj v prid, demokracija pa pomeni njega smrt. Vojna in politika sta njega življenski element, zato je tudi vzgojno. Vzdržuje se s kmetijstvom in zemljiško posestjo. Se danes pomenita kri i tradicioneb na stanovska vzgoja minogo. Se danes so sinovi starih, na kmetijstvo navezanih, vojaško vzgojenih rodbin v politiki prav posebno dragoceni ... Stare, večne stanovske vrednosti junkerstva bodo novemu, državo gradečemlu vodsttvtu; zopet vtisnile svoj pečat...«
*
Tako, kakor misli ta t mož o nemškem plemstvu, misli o sebi danes tudi bogati kapitalist drugod po svetu.
Poklican je, sposoben je: kriza in glad sta pa posledica — sposobnosti_______________________________
stranke, da se združijo v eno stranko z ozirom na volitve. Baje se je prijavilo že 14 manjših strank. Jako verjetno, ker so »krščansko« misleče stranke vedno rade podpirale bankirsko in grofovsko politiko Tudi vodja centruma Kaas je izjavil, da bi rad sodeloval z novo vlado, če bi spoštovala ustavo. Kaas je za sodelovanje zaradi svojega prestiža, ker če ustava ne bi držala, je politična karijera centruma končana. — Hitierjevci so pričeli povsod izvajati teror; ni pa verjetno, da bi se obnesel.
Nasilstvo po notah.
Državnozborski odbor v Nemčiji obstoja tudi, če je parlament razpuščen. Ta odbor, ki mu predseduje soc. dem. dr. Loebe, je bil sklican dne 7. t. m., da vrši svojo nalogo in nadzira volilne priprave. Fašisti so pa s hrupom/ preprečili sejo. Socialisti in komunisti so nato zapustili sejo, nakar jo je fašist dr. Frank od-godil.
Delavstvo s« brani.
»Železna fronta«
Zadnjo nedeljo so priredili socialisti v berlinskem »Lustgartmi< veliko protestno zborovanje, na katero so prihajali udeleženci iz raznih delov mesta v strnjenih kolonah, v katerih so poleg članov »Reichs-bannerja« složno korakali tudi člani komunistične »Rdeče fronte«. Zborovanja se je udeležilo nad: 120.000 oseb. Govorniki so povdarjali potrebo skupnega nastopa proti skupni nevarnosti.
Nosilec socialno demokratične liste Oton Wels.
Socialnodemokratična stranka je določila za nosilca liste v nemških državnozborskih volitvah Otona Welsa.
Nosilec liste za pruski deželni zbor bo ministrski predsednik Braun.
Strankin zbor, ki je bil sklican za 12. marca, se bo vršil šele 26. marca.
Mad2arska reakcija se bohoti.
Tudi Madžarska prepoveduje zborovanja.
Madžarska vlada je prepovedala vse politične shode, da s tem prepreči razpravljanje o proračunu. — Sijajna svoboda javnega mnenja!
Italija je najela notranje posojilo.
Italija je zopet najela eno milijardo lir notranjega posojila. Ustanovil se je poseben konzorcij industrije in bank, ki prevzame jamstvo za posojilo. Na tak način postaja tudi Italija bolj in bolj odvisna od — kapitalizma. Povsod isti »gospodarski« proces.
Grof Albert Appomyi umrl. Dne 7. t. m. je v Ženevi umrl ogrski ve-likaš grof Albert App;onyi, ki je bival sedaj kot prvi delegat Madžarske v Ženevi. Grof je bil neizprosen propa-gator revizije mirovnih pogodb in vojaške enakopravnosti. Apponyi je bil rojen 29. maja 1846 na Dunaju. Oče je bil madžarski dvomi kancler in predsednik najvišjega sodišča. Obenem je bil vodja konservativne stranke. Sin je bil poslanec od 1872 in večkrat minister. V Društvu narodov je bil delegat Madžarske od leta 1924 do smrti.
Klofute v francoskem parlamentu. Nek socialistični poslanec je pri zasedanju v torek odšel v novinarsko ložo, kjer je dopisnika nekega desničarskega lista hiudo oklofutal, ker ga je ta v svojemi listu osebno napadel.
Prebivalcev ima Vatikan po štetju z dne 31. decembra 1932 v celoti 1025; med njimi je vatikanskih državljanov 735.
Sirite naS list!
Parlamentarne volitve z lavnim glasovanjem.
Volilni red za narodno skupščino — revidirajo.
Načrt novega volilnega zakona je bil predložen narodni skupščini.
Izpremembe so znatne, vendar ne olajševalnega značaja v tem zmislu, kakor bi delavstvo želelo.
Več poslancev.
Mesta Beograd, Zemun in Pančevo volijo kot eno upravno področje pet poslancev.
Posamezne banovine volijo: dravska 29, savska 74, vrbaska 23, primorska 24, drinska 38, zetska 32, du-navska 52, moravska 41 in vardarska 45 poslancev. Število mandatov v banovinah se razdeli tako, da pride na vsak administrativen srez po eden, na sreze Ljubljanska okolica, Ptuj, Osijek, Bjelovar, Split, Mostar in Bačka Topola po 2, in na mesta izven banovinskih sedežev, ki imajo nad
100.000 prebivalcev, po 1 mandat (Subotica). Ostanek mandatov se razdeli na one sedeže banovin, ki imajo nad 30.000 prebivalcev in sicer: na Zagreb 3, Ljubljano 2, na Split, Sarajevo, Novi Sad, Niš in Skoplje po 1 mandat. Poleg tega se voli toliko poslancev, kolikor je nosilcev državnih kandidatnih list, ki so dobile nad
50.000 glasov. Skupno število poslancev bo torej 363 + nosilci državnih last. Po prvotnem osnutku bi bilo 350 mandatov.
Aktivna in pasivna volilna pravica.
Aktivna in pasivna volilna pravica ostane omejena kakor doslej za obsojence, osebe pod stečajem itd. Novo je le, da narodni poslanec ne more biti tudi oni, ki dobavlja za banovino, doslej le za državo.
Iste določbe veljajo za izgubo mandata.
Kandidatne liste.
Volilni postopek ostane. Kandidatno listo mora podpisati 30 predlagateljev iz najmanj polovice upravnih
srezov v državi in srezi se morajo nahajati najmanj v dveh tretjinah banovin. Kandidati morajo pristati na kandidaturo. Nosilec mora pristati na vsako listo.
Državna kandidatna lista mora imeti v vsakem srezu, ki voli dva poslanca in v vsakem mestu, ki voli samostojno.
Kandidira pa s pristankom nosilca lahko več kandidatov. To je veljalo že doslej.	*
Ista oseba sme kandidirati največ v treh volilnih okrajih (doslej v dveh), v tretjem pa kot namestnik.
Sestavljeno državno kandidatno listo mora pet predlagateljev predložiti vsaj 15 dni pred volitvami kasa-cijskemu sodišču v Beogradu v odobritev.
Glasuje se javno. — Razdelitev mandatov.
Volilni odbor po volitvah ugotovi, katera državna lista je dobila največ glasov (relativno večino). Potem potrdi nosilce list, ki so dosegli v celoti nad 50.000 glasov v državi.
Na upravnem področju Beograd, Zemun, Pančevo pripade tri petine mandatov državni listi, ki je dobila največ glasov.
Državni kandidatni listi, ki je dobila največje število glasov v vsej državi, se dodelijo tri petine skupnega števila mandatov.
Podrobnosti o razdelitvi mandatov bomo priobčili, ko bo zakon izglasovan.
Doma in po svetu.
Izpremembe v dravskem banovinskem svetu. Imenovani so bili:	za
Ljubljano Stane Vidmar; za Tržič Hinko Snoj; za Radeče Josip Ravnikar; za srez Dol. Lendavo Miha Erjavec; za srez Kočevje Ivan Arko ml. — Na lastno prošnjo so bili razrešeni Fran Bonač, Ljubljana; Ivan Rus, Loški Potok; Štefan Litrop, Turnišče pri Dol. Lendavi in Ivan Lončar, Tržič.
Banovinski svet dravske banortne se sestane dne 15. t. m. Na dnevnem redu je banovinski proračun za leto 1933-34. Banovinski svet je samo posvetovalen organ, ki podaja mnenja in inicijativne predloge.
Razpust zveze vseučiliščnUi slušateljev. Prosvetni minister je razpustil zvezo vseučiliščnikov na ljubljanski univerzi.
Bolgarski emigranti-zemljoradni-
ki, ki so po uboju Stambolijskega morali bežati iz dežele, se na podlagi zadnje politične amnestije zopet vračajo v domovino, večinoma preko Jugoslavije. Množice zemljoradnikov, ki iz vseh krajev dežele hi tč proti kolodvorom, jim1 vsepovsod pripravljajo navdušene in svečane sprejeme.
—	Tako se venomer vrti kolo časa: včeraj še zločinec, danes proslavljen junak dneva.
V	\Viener-Neustadtu so priredili socialisti veliko protestno zborovanje proti enostranski hišni preiskavi v Delavskem domu. Na Glavnem trgu je bila zbrana večtisočglava množica, ki pa se je po končanem zborovanju mirno razšla, tako da žandarmeriji in vojaštvui, ki sta za-
sedli stranske ulice, ni bilo treba nikjer posredovati. V Linzu so pa priredili protestno zborovanje komunist?, pri katerem je pa prišlo do manjših prask s policijo in je bilo 16 oseb aretiranih.
Razširjenje državnega jamstva v trgovini z Rusijo. Avstrijska vlada bo v kratkem predložila zbornici noV zakonski načrt, ki predvideva znatno razširjenje in zboljšanje državnega jamstva pri trgovanju s sovjetsko Rusijo. Trgovina z Rusijo potem vendarle ni tako malopomembna in ri-skantna kakor se to skuša včasih prikazati
V	Berlinu je policija zaplenila v
neki tajni tiskarni 120.000 komadov (16 centov) neke prepovedane komunistične brošure.
Dovoljenje za gradnjo podmornic namerava zahtevati Nemčija na prihodnji konferenci Društva narodov. Angleška, se tej zahtevi ne bo upirala, ker je	1921. stavila za-
htevo, naj se podmornice sploh odpravijo. Medtem pa je zgradila Francija 90, Italija 50, Japonska 60, a vzhodnoevropske države za 33.000 ton novih podmornic, češ. da so absolutno potrebne za zaščito obal. Iz tega razloga se tudi nemška zahteva ne bo mogla odkloniti, če ji je bila priznana enakopravnost.
Socialisti ne bodo delali Daladie-ru preveč težkoč. Vodja socialistične frakcije, Leon Blumi, je izjavil, da socialisti ne bodo vložili svojega načrta za saniranje financ, temveč bodo stavili samo nekatere izpremi-njevalne predloge k vladinemu načrtu. S tem bi bilia vlada Daladiera za nekaj časa izven nevarnosti.
Zakaj Društvo narodov ne more rešiti spora med Japonsko in Kitajsko. »Daily Herald« v Londonu poroča iz Ženeve, da je Japonska ponudila Angliji posebno odškodnino, ker jo angleška vlada podpira v Ženevi glede mandžurskega vprašanja. Japonska pristane za to uslugo Angliji, da sme ustanoviti neodvisen Tibet pod angleškim! vplivom. Anglija bo zaradi tega priznala Mandžurijo.
— Ta kupčija je pa izzvala zopet bojkot angleškega blaga na Kitajskem'. — Tako delajo velike države
— pravzaprav kapitalisti — mir in sporazum, med narodi.
Komunistična revolta v nizozemski Indiji. Radi napovedane redukcije plač so se uprli mornarji na križarki »De Zeven Provincien« v Ba-taviji; razorožili so svoje poveljnike in odšli s križarko na odtprto morje. Oblasti so poslale za njimi drugo ladjo, ki pa se jim ni upala približati, ker so uporniki zagrozili a ognjem' iz topov. Vlada namerava sedaj za uporniki poslati celo vojno flotilo in jih, če ne bo šlo drugače, tudi torpedirati. Na Nizozemskem so radi te vstaja v velikih skrbeh,, ker vlada v celi mornarici revolucionaren duh.
13
Mihail Zoščenko — /v. Vuk:
Humorisiiino-satirične
zgodbe.
»Škornji,« so vsi navdušeno vzkliknili!
Pred očmi začudenih gledalcev so se pojavili štirje pari čevljev. Čevlji so biji novi, vsak par je blestel s posebnim bleskom. Zatečeni obraz je rekel poln spoštovanja: »Oho!« In Domna Pav-lovna je bila tako zadovoljna, da si je milostno niela roke. Celo učeni agronom je zamežikal z učenimi očmi in pognal otroke, da bi llaže občudoval zaklade.
»Knjige,« je v zadregi oznanil Zabježkin in izvlekel tri zaprašene knjige.
»Knjige?«
Učeni agronom je stopil na dvorišče. »V zadovoljstvo je človeku seznaniti se z inteligentnim človekom,« je rekel in z zanimanjem ogledava! čevlje. »In te čevlje,« je nadaljeval, »ste dobili v oddajališču za znanstvenike, ki so zaposleni pri znanstvenih Študijah?«
»Ne,« je odgovoril zmedeno Zabježkin. »To sem si do gotove stopnje pridobi! na privatni način in so takorekoč premičnine. Drugi rajši svoje premoženje nalagajo v briljantih... Ah, prosim, kaj je že to, briljant? Samo blešči se in brezsmiselno spreminja barve ...«
»Hm...,« je rekel agronomi s sožaljemi v glasu. »Tudi jaz sem se čudil... kaj je to? — V oddajališču za znanstvenike takih niso dajali... Blesk tistih je čisto drugačen.«
»Blesk?« je vzkliknil zamaknjeni Zabježkin.
»Seveda je blesk drugačen  Ker takšen biks
se ne najdie tako lahko!«
»Katjuška,« je zaklical agronom, zatekli ženski. »Prinesi mli čevlje. Draga, tiste, ki sem jih dobil v oddajališču za znanstvenike.«
Agronomova boljša polovica je prinesla par rjastobarvanih čevljev, čudovite, naravnost pravljične velikosti. In z njo so se pojavili na dvorišču vsi ostali najemniki. Celo neka posebno priletna starka se je pojavila, ki je v svoji duševni preprostosti mislila, da se na dvorišču zastonj dele čevlji. Celo brzojavnik je prišel, grizoč med zobmi vžigalico.
»Poglejte,« je rekel agronomi z vlažnim glasom in pljuni! Zabježkinu bogat Curek slin v oči. »prosim, prosim', poglejte si vendar to.«
Agronomi je potrkal: s prstmi na podplate, jih preizkusil z zobmi, vrgel čevlje kvišku, zabobnal z njimi ob tla — in bili so kot llesena klada.
»Nenavadni čevlji,« je. rekel z glasom, da sc je že zdelo, kakor da ga pelje Zabježkin k ustrelitvi in da se brani z vsemi silami. »Prosim1 Vas, poglejte si jih vendar! Prosim lepo! Udarite z njimi ob tla, udarite! — Na mbjo odgovornost.«
»Da,« je odgovoril Zabježkin. »Resnično, nenavadni čevlji. Ali če jih boste metali ob tla, naj-brže ne bodo vzdržali...«
»Ne bodo vzdržali? Ti čevlji ne bodo vzdržali? Kaj ne čutite, kakšno neumnost brbrate.1' Ali veste, da me naravnost žalite?« se je grenko smehljal agronom1 in z očmi prodiral v Zabježkina.
»Na trotoarju gotovo vzdrže,« se je skromno oglasil brzojavnik in se preril v ospredje. »Ali kar se tiče... če jih daste na primer pod voz... In če gre voz preko njih ... tega Pa lla noben način
ne vzdrže.«
»Naprej!« je vzkliknil agronom in vrgel čevlje pred voz. Porinite voz čez čevlje, da vidimo!«
Zabježkin je porinil voz. čevlje je kolo zmečkalo in je usnje na o^avni počilo.
»Počili so,« je vzkliknil brzojavnik. Vrgel je kapo na tla in’jo jel od sreče teptati.
»Dovolite,« ip rekel agronom Zabježkinu, »ali to je netaktično in nelepo. Gospod, spodoben človek bi zavozil voz naravnost, vi pa ste ga porinili od strani. To je netaktično in blazno, gospod!«
»Odgovoren je,« se je oglasila boljša polovica agronomova. »Porinil je voz in zdaj naj odgovarja. če bi vsak z vozom vozil preko čevljev, bi noben človek ne imel dovolj čevljev.«
»Da, da,« je odgovoril agronom1. »Prosim, vi ste odgovorni.«
»Dobro,« je rekel Zabježkin in poškilil zvedavo na brzojavnika.
»Vzemite mioje ...«
Brzojavnik je izpljunil vžigalico, se sklonil k čevljem in se hihital s tenkimi, kašljajočim smehom, kakor da bi ga kdo ščegetal pod pazduho.
»Takšen človek,« je turobno pomislil Zabježkin. » Vrat mu je, kako« se spodobi. Ima normalen nos in zabavati zna ...«
Tako se je Zabježkin preselil.
(Dalje prihodnjič.)
Grčar Viktor:
Pravljica o Velikem Mariboru.
(Nadaljevanje.)
Predvojne mestne uprave za napravo zdravstvenih’ naprav, kakor, so to kanali, niso imeli smisla. Zato je vse, kar je v temi pogledu narejeno, po večini povojno delo. Dobro se še spominjam, kako so se potegovali n. pr. prebivalci Smetanove ulice, da se jim napravi kanal, ki ga prej niso imeli. Ne zaradi kanalščine, ki jo sedaj, ko ga imajo, morajo plačati, ampak radi sitnosti in, stroškov, ki so jih imeli z večnim čiščenjem in prelaganjem ponikovalnih jam. In naši ljubi sosedje v Krčevini?
Zapadni del Krčevine, severno Vinarske ulice, je danes priključen na mestno kanalsko omrežje. Zakaj neki? Samo zato, da morejo prizadeti Krčevinci plačati mestu svoj prispevek? Vsekakor, ker jim to prinaša velike koristi in ker je postalo poprejšnje stanje nevzdržno. Samo da tega nevzdržnega stanja ni poskušala odpraviti lastna občina, ampak je to mirno prepustila mestu.
Isto je z vodovodno naklado. Vodo, ki jo meščani plačajo, oni dejansko tudi dobijo. In sicier v toliki množini, da je ob normalni uporabi posameznik dnevno ne mlore porabiti. A zato zdrave, zajamčeno in kontrolirano čiste studenčne vode. Koliko epidemij si tako prihranijo meščani.
Edina davščina, ki je okolica nima in ki bi se dala pregodrnjati, je gostaščina. Ta iznaša v mestu 13% od kosmatega donosa hiš. Ta davščina gotovo ni simpatična, ker za ves iznos podražuje najemnine. S tem pa je že povedano, kdo jo plača — stanovanjski najemniki namreč. Hišni gospodar fungira v tem slučaju samo kot neprostovoljni izterjevalec davščine za občino, kakor to mora delati delodajalec pri pobiranju uslužbenskega davka za državo, ali zneskov za bolniško in nezgodno zavarovanje pri OUZD. Stanovanjski najemnik je torej tisti, ki bi smel godrnjati. Pa tudi neupravičeno, kajti mesto mu to v obilni mieri da nazaj na druigi strani. Ono mu pometa in čisti ceste in ulice, da mu ni treba gaziti po nesnagi, kadar hodi domov; mu nasaja in vzdržuje parke in drevorede, da ima kje prostorček za odpočitek po storjenem delu, ono miu razsvetli ulice in trge, da more po varnem domov. Ako bi te davščine ne bilo, bi vsekakor morala občina izdati isto vsoto, samo bi jo morala kriti iz drugih vi-
rov. Te pa ne bi zadele samo hišnih najemnikov, ampak tudi druge. V okoliških občinah bi morali te izdatke kriti s povečanimi dokladama na direktne davke, kar bi iz osnove spremenilo vse proračune in okoličani, ki plačujejo sedaj povprečno 100% doklade, bi tudi z 200% ne opravili.
Pri tena pa je potreba pribiti posebno dejstvo. Tudi okoličani so zidali stanovanjske zgradbe, kamor hodijo stanovat oni meščani, ki v mestu več ne dobe stanovanj. V okolici gostaščine ni. Vendar pa se takoj, kakor hitro postane v mestu kako stanovanje prosto, naseli vanj eden od meščanov, ki je dosedaj stanoval v okolici. On ve, da bo v mestu moral plačevati gostaščino. ki je zunaj ni. Iz okolice ga tudi ni gonil nihče. In vendar se odloči za mesto. Zakaj vendar? Bržkone, ker ima v mestu kljub tej dajatvi ugodnosti, ki jih zunaj nima in ki bogato odtehtajo to, za kar ga bo bivanje v mestu več stalo.
Sicer pa se gostaščina ravna po višini najemnin. Jasno je, da najemnine gospodarju nikdar ne bodo toliko nesle, ako ima hišo na periferiji mesta, ali celo vi okolici, kakor pa v »city«, v sredini mesta, kjer so poslovni lokali in pisarne. S temi pa je glavni bavbav odstranjen. Prispevek za gostaščino se avtomatično znižuje od centra mesta na ven in mlora na skrajni meji, kjer hiša že izgubi značaj najemno-stanovanjske zgradbe, pasti na nič.
Mestna občina pa bi bila gotovo pripravljena gostaščino tudi popolnoma opustiti, ako bi ji kdo povedal za odpadel dohodek nadomestile. Ker pa tega nihče storiti noče, mora ostati pri starem. In tako ni samo v Mariboru, ampak tudi v Ljubljani in Zagrebu in vsepovsod, kjler je kako mesto in so v temi mestu najemne zgradbe.
Pred leti je bila gostaščina dejanski že ogrožena. Veliki finančni reformatorji. ki se od časa do časa najdejo po naših ministrstvih, so ji že zapisali smrt. Le malo je manjkalo, pa bi danes ne imeli prilike raz-govarjati o tem. Samo, d!a bi okoličani bržkone s takimi stanjem ne bili kaj zadovoljni. Kajti gostaščino bi bržkone morala zamenjati trošarin-ska linija, zadevica, ki si jo okoličani že od davna tako srčno želijo.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubljana.
V. (XVII.) DELAVSKI PROSVETNI VEČER priredita »Svoboda« in »Zarja« v sredo, 15. iebruarja 1933, ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
Na sporedu je predavanje dr. H. Tume, recitacije, godba »Zarja«, so-lospevi altistke S. Čampa in baritonista Žagarja, violina-solo Z. Zajca in saksofon solo M. Zicherla.
Večer bo lep, zato se ga udeležite. Vstopnice so po 3, 2 in 1 Din.
O. Župančičevega »Cicibana« je igral otroški oder »Svobode« v ljubljanskem dramskem gledališču že dvakrat z velikim uspehom. Tretjič ga bo igral v nedeljo, 12. februarja t. 1. ob 11. uri dopoldne v ljubljanskem dramskem gledališču, da ga bodo lahko videli tudi tisti, ki dosedaj niso imeli prilike. Vstopnice so zopet znižane in se dobe že sedaj v blagajni opere po Din 15« 14' 4?'	8, 6<
in 4, stojišča pa po Di? in ~ Ci‘
tatelji »Delavske Politike« v Ljubljani in okolici, ne zamudite te predstave, pridite in tudi svoje otroke pripeljite!
XV. dražba kožuhovine se vrši dne 20. t. m. v prostorih Ljubljanskega velesejma. Kuipci, zlasti inozemski. se letos močno zanimajo za lisice, kune zlatice in divje zajce, povpraševanje pa je tudi po drugih vrstah krzna. Blago naj se pošilja do 18. t. m, na naslov »Divja koža«, Ljubljana, velesejem.
Celje.
Občni zbor podružnice Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije. Dne
3- februarja se je vršil občni zbor podružnice ZPNJ ob veliki udeležbi članov. Navzoči predsednik oblastnega odbora s. Petejan je takoj v počet-ku podal kratek pregled o delu organizacije za izboljšanje položaja zasebnih nameščencev. Povdaril je zlasti tudi, da zasebni nameščenci ne odnehati poprej, dokler ne bodo izbojevali popolnega nedeljskega počitka in dosegli ugodno rešitev vprašanja o zapiranju in odpiranju trgovin. — Sledila so poročila funkcionarjev, ki so bila odobrena soglasno. Iz poročil je razvidno, da je celjska podružnica ena izmed najvzornejših. Centralo ZPNJ je na občnem zboru zastopal s. Fieischer (Zagreb), kateri je podal tudi precej izčrpen referat o položaju zasebnih nameščencev v celi državi. — V novi podružnični od-j So kili izvoljeni povečini sami do-fCm J* Zborniki. Sprejeta je bila tudi daljša resolucija, ki se nanaša na socialno politične zahteve nameščencev in kj objavljena v »Privatnem namješteniku«, glasilu Zveze.
2 Planji iz delovnega prava v Celju. V izobraževalneml tečaju celjske »Svobode« ^ b,osta VTŠijj to Soboto, dne 11. februarja t. l„ ob 20. uri v »Delavski zbornici« 2 zanimivi Predavanji o najvažnejših zakonitih določilih iz delovnega prava, ki zanimajo vsakega delavca in nameščenca. Govorila bosta odvetnik dr. Avg. Reisman in odvetniški kandidat Gojmir Jelenc iz Maribora. Predavanji bosta poljudni, za vsakega Preprostega delavca razumljivo mi je za to vstop vsakomur prost, kheda-vanji bosta temeljili na praktičnih primerih iz službovanja in bo zlasti tudi razloženo vprašanje plačevanja nadulrnega dela.
Produkcija brez delavcev. Kam
vodi industrijska racionalizacija, se
zelo nazorno vidi v mnogih tehniško dovršenih obratih. Tako je v Karpatih v obratu neka velika tovarna za kis. ki noč in dan proizvaja stotine hektolitrov kisa brez sodelovanja delavcev. Samo en strojnik nadzoruje stroje. Tovarna je vedno zaprta. Na Češkem pa gradijo neko novo automatično tkalnico, ki bo obratovala popolnoma brez delavcev, ki bodo kmalu Postali povsod odvišni. Torej ni izgloda, da bi se brezposelne armade zmanjšale.
AH sl 2e poravnal naroi-nino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolinostl
Trbovlje.
Na javnem zborovanju rudarjev,
katerega je sklicala Zveza rudarjev Jugoslavije v Trbovljah, dne 28. novembra lanskega leta, se je oglasil k besedi tudi g. J. Štruc ter izjavil, da je prejel obvestilo, da je g. minister Kramer izposloval večjo kvoto dobave premoga drž. železnicam od strani Trboveljske prem. družbe. Od tega časa je preteklo že nad dva meseca, a teh dobav še od nikoder ni. Ravno nasprotno, dobave TPD so mesec za mesecem manjše in rudarji delajo še samo 2 do 3 šihte tedensko. Ob priliki, ko se je zadnjič mudila deputa-cija rudarjev v zadevi teh naročil v Beogradu, je pa izjavil minister za rude in šume g. P. Matica članu te deputacije, da ima ravno on namen odvzeti še več naročil privatnim rudnikom na korist državnim.
Tolstojevo »Vstajenje« na delavskem odru. Dramski odsek »Svobode« je vprizoril na Svečnico, dne 2. t. m. Tolstojevo dramo »Vstajenje«. Igra je uspela nad vse pričakovanje! Vloge so bile dobro odigrane. Posebna pohvala pa gre Katjuški in njenemu partnerju Dimitriju, ki sta se v svoje vloge resnično poglobila in s tem pritegnila gledalce. Najbolje uspela prizora sta bila: obisk kneza Dimitrija v ječi pri Katjuši in ob koncu Katjušino vstajenje. — Kakor je bilo opaziti, je k dramskemu odseku pristopilo precej novih moči. Nekatere so nastopile več ali manj prvič, a vendar je med njimi opaziti precej talentiranih sil za dramatiko. Želeti bi bilo, da se stvari resno oprimejo in da postanejo kader bodočnosti v dramatiki in v »Svobodi«.
Hrastnik.
Občni zbor društva »Prijatelj prirode«
se je vršil v nedeljo, dne 29. jan. 1933 v dvorani Konzumnega društva rudarjev. Otvoril ga je predsednik pripravljalnega odbora, ki je uvodoma pozdravil navzoče, zlasti še ss. iz Trbovelj in s. Lojana kot zastopnika zagrebške podružnice. Zatem se je prešlo takoj na dnevni red, in sicer či-tanje društvenih pravil. Nato se je razvila živahna debata, zlasti še o mladinski akciji, pri čemer nam je dal prav koristne nasvete s. Lojan iz Zagreba. Volitve novega odbora so se izvršile tako-le: za predsednika je bil soglasno izvoljen s. Anton Lipu-šek, ostali odborniki so vsi agilni in zavedni sodrugi. — Pri raznoterostih se je oglasil k besedi s. L. Majdič iz Trbovelj, ki ie v lepem bodrilnem govoru pozival vse članstvo k vztrajnosti in vzajemnemu delu: nato je s. Lojan iz ZagTeba z nad pol ure trajajočim- govorom objasnil pomen in namen turizma za delavstvo. H koncu se je oglasil k besedi še s. Kosmos, ki je ravnotako pozival članstvo, da se zaveda celotnega kulturnega vprašanja in pri tem ne pozablja na dolžnosti ostalih kulturnih panog v »Svobodi«, kakor ostalih delavskih organizacij, naglašajoč, da treba, da zavlada najlepša harmonija in iskrenost za skupno delovanje za procvit naše delavske kulture. Po izčrpanju dnevnega reda se je s. predsednik zahvalil za udeležbo in pozival odbor in članstvo k vztrajnemu in solidarnemu delu ter je zaključil lepo uspeli občni zbor. Poprej pa je še zapel pevski odsek »Vzbujenje duhov« in »V hribih se dela dan...«
Dobrunje.
Petletnica »Svobode« v Dobrunjah. Delavstvo se vodno bolje udejstvuje v kulturnem življenju in se zbira v svoji kulturni zvezi »Svobodii«, ki ima razpredene podružnice po vsej Sloveniji. Dobrunjska podružnica, nekako 'pred pragom Ljubljane je izredno agilna in aktivna. V nedeljo, 29. januarja 1933 je praznovala svojo 5-letnico. Priredila je takorekoč pregled svojega delovanja; prosvetni večeT, na katerem so nastopili vsi odseki diobrunjske »Svobode«. Navzoče, ki jih je bila polna dvorana — katero je g. Ja-nha idal zgraditi takorekoč za prireditve »Svoibode« _ je pozdravil predsednik z jedrnatimi, toplini,i besedami. Tako, kakor je on poz-aravil, govori pa£ »svoj ■človek k svojim«. Za njim je govoril zastopnik centrale. Po teh govorih je nastopila godba na pihala. Sami kmečki in delavski lanitje. Igrali -so izborno in sem z veseljem konštatiral, da je to mogoče le tam, kjer je ljubezen do pokreta z delom in idejo tesno združena. Deklamacija s. Smrekarja je bila močna in je žela iburno odobravanje. Otroci so recitirali' »Naša želja« prav prisrčno in videti je, da svobodaši povsod gojijo tudi naraščaj in miu dajejo prilike za udejstvovanje. To je ne samo hvalevredno, ampak tudi velikega pomena. Dramski odsek je izvajal odlomek lepe slike »V rdeči zarji«, ki 'bi delala čast tudi vsakemu drugemu odru. Najbolj zanimivo pa je to, da so vse te recitacije, .odlomki igre spisani v dobrunjski »Svobodi«. Torej vse 'pristno, svobodaško, kar je pač ena iz velikih zaslug njega predsednika, ki je tudi pisatelj drame »Rdeče rože«. Pevski odsek dobrunj-ske »Svobode« je zapel več pesmi, lepih delavskih in narodnih. Godba je igrala, tako, da je bil celi večer naravnost domač in prisrčen. Naj vam bo v ponos, dobrunjski svobodaši vaše delo in delovanje!	—g.—
Maribor.
Vsem delavskim pevskim društvom v Mariboru. Skupna vaja za bližnji nastop se vrši v soboto, dne 11. t. m., točno ob pol 8. (20.) uri zvečer v prostorih društva »Froh-sinn«, Maribor, Frankopanova ulica 29 (gostilna pri Lokomotivi). Ker je udeležba obvezna, se pozivajo odbori posameznih društev, da skrbe za udeležbo svojih pevcev.
Odbor.
SK »Svoboda«. V nedeljo, dne 12. t. m., bosta odigrani dve training tekmi med I. moštvoma »Svoboda« : »Železničar« in ju-niorji imenovanih klubov. Tekmi se vršita na igrišču »Železničarja«,, in sicer predigra ob pol 9. uri, glavna tekma pa ob 10. uri. Postave so objavljene na oglasni deski SK »Svobode«.
Občni zbor SK »Svobode« Maribor se vrši v soboto, dne 11. t. m., ob 20. uri v dvorani »Delavske zbornice« z običajnim dnevnim redom. Glasovalno pravico imajo le oni člani, ki so poravnali članarino vsaj do 31. decembra 1932. Udeležba za člane strogo obvezna. — Odbor.
Januarski uspeh akcije PTL v Mariboru. Protituberkulozna liga v Mariboru sporoča, da je v mesecu januarju t. 1. nabrala 13.155 Din za zgradbo azila PTL in se zahvaljuje vsem darovalcem.
Nega lepote — zmerne cene »Kosmetikum«, Maribor. Gosposka ul. 15. Salon Mareš.
Delavci in nameščenci jedo aamo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu
št. 6.
M st, koc caUU <za fUsacnt, Uu-pujtt v tc£wUti jCjudsUt tiskarne d. d., SfattšUov 6
Delavstvo in industrijska kriza.
Industrijska kriza obstoja prav za prav v temi, da velika industrija pa tudi mdnjša reducira plače in odpušča delavce, ker ima premalo dela in hoče imeti večji dobiček. Z mianj-šim številom1 osobja ob moderni opremi obratov doseza večje dobičke kakor pred' leti.
Kako lahko je danes odpuščati delavce in jimi zniževati plače. Tire-ba se je samo opravičiti s krizo, pa bo javnost imela več sočutja z ubogim', morda jako bogatimi podjetnikom kakor z nezaposlenimi delavci, ki so brez kruha in brez upanja, da ga v doglednem času dobe.
Kriza je torej dobrodošla pomoč mnogim podjetnikom', ki pogostoma oplazi delavstvo čisto po nedolžnem.
To dejstvo mora imeti vse delavstvo v sedanjem neprijetnem položaju pred očmi. Ne sme se dati izzivali, ne sme zaupati le samo sebi ter držati to, kar ima. Boj je dlanes težak, toda delavstvo ima vso moralno pravico, da se odločno postavi v bran za svoje obstoječe pravice. Ni pa sedanja doba ugodna za pozitivne borbe, v kolikor niso vi to podani posebni ali specijalni pogoji.
, Delavstvo v! sedanji dobi mlnogo bolje stori, če gradi svojo organizacijo in jo utrdi, ker mora priti v vsakem oziru boljša doba, ko bo glas delavca več veljal, posebno glas dobre, solidarne organizacije zavednih delavcev. Boje more in sme voditi samo dobra organizacija!
Obsodba Ludvika Tomažiia oz. Tomaniia.
Okrajno sodišče v Mariboru je izreklo sledečo sodbo:
U Vil 247/29-36
V	imenu Njegovega Veličanstva Kralja!
Obd. Ludvik Tomažič je kriv
1.	da je koncem leta 1927 v Mariboru pod zvito pretvezo, da nabira naročila za časopis »Volksstimme«, spravil spodaj navedene osebe v zmoto in izvabil:
a) Antonu Glas
b) Francetu Verzel
c) Ivanu Bah
d) Antonu Emeršič
e) Francetu Greif Jakobu Zager Francetu Filipčič Francetu Žnider mi kliše
Din 70.—, Din 35.—, Din 75.—, Din 45.—, Din 35.—, Din 30.—, Din 35.—, Din 180.—, Din 150.—
Skupaj Din 690.— vsled česar naj bi in so res gori navedene osebe trpele na svojem premoženju Din 1000.— ne presegajočo škodo;
2.	da je dne 3. sept. 1928 v Mariboru si pridržal in prilastil zneska Din 500.—, katerega mu je zaupala Ivana Ogrizek, da bi ga izročil Mirkotu Pivcu.
S tem je obd. zagrešil ad 1. prestopke goljufije, po §§ 461 (197) k. z., ad 2. prest, poneverbe po § 461 (183) k. z. in se obsoja po §§ 460, 267 k. z. na
dva meseca zapora,
poostrenega z enim postom na teden, po § 389 k. p. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja, po čl. 82 taks. zakona v plačilo razsodnine Din 20.— ter po § 369 k. p. r. v plačilo sledečih zneskov zas. udeležencem
h) Francetu Žnider Din 330.—,
i) Ivani Ogrizek Din 500.—.
Razlogi:
Obdolženec, ki je bil do 3. oktobra 1926 uslužben pri upravi lista »Volksstimme« prizma vsa inkriminirana dejanja ‘v skladu z izpovedbami oškodovancev in ostalim dokazovanjem.
Krivdorek je torej utemeljen.
Olajšilno: priznanje.
Obtežilno: predkazen radi delikta zoper varnost tujega imetja, sistematično izvrševanje ad 1., stik dveh prestopkov.
Ostale odločbe se opirajo na dotične določbe zakona.
Maribor, dne 2. 3. 1929.
Kramer I. r.
Rubež proti Tomažiču pri Mestni občini
brezuspešen. — Inkasant za kuluk.
Ker vsi opomini uprave »Volksstimme« na g. Tomažiča, da plača z gornjim kazenskim postopanjem povzročene stroške, niso nič zalegli, je uvedla uprava »Volksstimme« proti Tomažiču, ki se piše dejansko Ludvik Tomanič, pod E IX 5316/32 pretekli mesec izvršbo na njegove prejemke, ker je bil medtem nameščen kot inkasant za pobiranje kuluka pri Mestni občini v Mariboru. Toda izvršba je bila že prepozna, ker je bil medtem g. Tomanič pri Mestni občini svoje službe inkasanta za kuluk že razrešen. Uprava »Volksstimme« ima torej še vedno tir jati od g. Tomaniča, svojega bivšega akviziterja, nad 600 Din.
G. Ludvik Tomanič nastopa sedaj na zborih in sestankih Narodne strokovne zveze in torej ni več niti pri občini niti pri »Volksstimma«.
Šoferji, organizirajmo se!
Skrbi in težave šoferjev.
Zadnje čase se opaža med šoferji v Dravski banovini precej živahno gibanje. Njihove življenjske razmere niso najboljše, in morda ni pretirano, ako trdimo, da so ena najslabše plačanih delavskih kategorij. Ne samo, da je njihova služba odgovorna in naporna, tudi njihovo delovno razmerje ni regulirano. Za šoferje, ki so v službi pri podjetjih, veljajo sicer določbe o zaščiti delavcev, za vse druge pa, ki so nameščeni pri privatnikih, je merodajen le poselski red. Najlepše pa je to, da morajo šoferji plačevati še poseben davek, kakršnega ne plačuje noben drug delavec. Ta davek se pobira v obliki banovinske takse — in kar je najbolj zanimivo, samo v dravski banovini — ter znaša letno Din 100.—. Tozadevno se je pred kratkim zglasila posebna depu-tacija pri upravi dravske banovine in je tamkaj predložila posebno spomenico, v kateri se banska uprava naproša, da ta davek oz. takso odpravi. Uspeh te intervencije pa je bil popolnoma negativen.
Delegaciji je bilo sporočeno, da je taksa namenjena za vzdrževanje cest, katere vsak šofer uporablja in da je zato ne bo mogoče črtati. Ako se že pobira taksa za obrabo cest, potem bi bilo vsekakor pravičnejše to takso naložiti lastnikom vozil ne
pa šoferjem, ki so pri lastnikih samo v službi in vozila samo upravljajo. Ako bi obveljalo to načelo na splošno, potem bi morali tudi industrijski delavci soprispevati pri davkih, katere plačujejo njihovi delodajalci. To se pa doslej še ni nikjer zgodilo in je zato tudi nepravično, ako se dela pri šoferjih izjema. Seveda, tarnanje ne pomaga mnogo. Tu je treba močne organizacije, ki se bo znala za pravice šoferjev boriti. Šoferji ne rabijo kakšne paradne organizacije z žolto firmo, kakor jo propagirajo nekateri nepoučeni in nevedni v šoferskih vrstah. S tako organizacijo ne bodo šoferji nikoli ničesar dosegli, ampak si bodo svoj položaj samo poslabšali. Čas hiti in če nočemo, da bodo šoferji zadnji med delavci, potem bo treba iti nemudoma na delo. Urediti bo treba delovni čas, regulirati plače in preprečiti ogromen dotok največkrat nekvalificiranega naraščaja, ki odvzema izvežbanim močem kruh in zaslužek. Zlasti bo treba skrbeti za to, da se prepreči izobrazbo šoferjev v takozvanih »šnelsiderkursih«. Del šoferjev je že organiziran kot posebna sekcija v okvirju Splošne delavske zveze, ostali naj razmišljajo, kako bi čimprej tudi oni prišli v razredno bo-jevno organizacijo. Zgledi ostalega delavstva naj uče tudi šoferje, da bodo čimprej prišli do spoznanja in se zavedli, kje je njihovo mesto.
Šofer.
Esperantsko gibanje.
Nekal statistike o Esperantu. Švedska delavska prosvetna zveza je obelodanila pred kratkim letno poročilo za prosvetno periodo 1931-32. To poročilo posebno po-vdarja, da je število tečajev za učenje jezikov zelo naraslo. Iz njega vidimo, da je Esperanto prvič zavzel prvo mesto. Omenjene številke so sledeče: Za esperantski jezik je bilo v letu 1930-31 299 tečajev; v letu 1931-32 pa 432. Za angleški jezik v letu 1930-31 303 tečaji; v 1. 1931-32 pa 344 tečajev. Za nemški jezik v I. 1930-31 89 tečajev; v 1. 1931-32 pa 115 tečajev. Za francoski jezik v 1. 1930-31 4 tečaji; v 1. 1931-32 9 tečajev. Za ruski jezik v 1. 1930-31 1 tečaj;
v I. 1931-32 tudi 1 tečaj. — Celokupno število obiskovalcev vseh esperantskih tečajev, organiziranih samo od Švedske delavske prosvetne zveze, je okoli 6500.__________________
Človek brez želodca. V Miin-chenu je umrl te dini vrtnarski pomočnik Hans Neubauer, kateremu je leta 1921. prof. Lobenhioffer, primarij bamiberške bolnice, operativnim potom odstranil želodec. Neubauer je pa še enajst let živel brez želodca. Vživati je mogel le tekočo hrano. Dandanes bi bilo marsikomu prav, če ne bi imel želodca.
JeseniSki delavski zadrugarji zborujejo
Občni zbor Splošne gospodarske in konzumne zadruge za Gorenjsko, r. z. z o. z.
na Jesenicah.
Kakor smo kratko že poročali, so se vršila v prvi polovici jan; t. 1. izredna članska zborovanja Splošne gospodarske in konzumne zadruge za Gorenjsko, r. z. z o. z., ki je danes osrednja delavska gospodarska zadruga v kovinarskem revirju Jesenic in krajih, ki tja težijo. Krajevna zborovanja v Mojstrani, na Borovljah-Slov. Javorniku, Jesenicah, v Radovljici, na Savi, v Sp. Gorjah in na Koroški Beli so potekla v najlepšem redu in so navzoči zadrugarji pokazali popolno razumevanje za potrebe delavskega gospodarskega gibanja v današnji dobi. Vodstvo zadruge so zastopali na teh zborovanjih ss. Anton Zugwitz, Cvetko Kristan in Jurij Jeram, ki so navzočim razložili delovanje v preteklem letu; zlasti izvršeno osame jitev gorenjskega delavskega zadružništva in s tem koncentracijo štirih jeseniških zadrug v eno veliko. Člani so sprejeli poročila vodstva na znanje in podali vodstvu celo vrsto razumnih in iskrenih priporočil, na temelju katerih naj bi zadruga uspevala tako kakor je to potrebno. Na teh krajevnih zborovanjih so bili izvoljeni tudi krajevni odbori za posamezna zadružna od-dajališča in pa delegati za občni zbor. Ta občni zbor se je vršil dne 22. jan. t. 1. in bil izredno dobro obiskan. Od 48 delegatov je manjkal samo eden in poleg tega sta bila odsotna še dva' člana starega nadzorstva. Skupno je bilo na njem 56 upravičenih zborovalcev. Ta občni zbor je potekel v najlepšem razpoloženju, (lasi je trajal nepretrgoma od pol 10. ure do pol 4. ure popoldne. Občni zbor je otvoril načelnik zadrug s. Jeram Jurij, ki je pozdravil navzoče in jim razložil pomen tega izrednega občnega zbora. Na njegov poziv je občni zbor izvolil za predsednika zbor^ s. Martina Jakopiča iz Sp. Gorij, ki je prevzel vodstvo in podal besedo s. Cvetku Kristanu, ki je poročal o delu in uspehih v pret. letu. Za njim je poročal s. Anton Zugwitz o Zgodovini delavskega in zadružnega gibanja v jeseniškem revirju ter o raznih podrobnostih lanskega leta. Kot tretji je v daljšem govoru še s. Jurij Jeram pojasnil in razložil razna pereča vprašanja, ki so zanimala naše jeseniške zadruge v minulem letu. K temu se
je razvila daljša debata, katere se je udeležilo mnogo delegatov. Zatem so bila soglasno sprejeta vsa poročila na znanje, odobreno je bilo delo v minulem letu in soglasno odobren predlog predsednika občnega zbora, da se staremu načelstvu in nadzorstvu izreče za vse izvršeno delo zahvala. Zatem je komisija, ki je bila sestavljena za sestavo kandidatne liste, predlagala novo načelstvo in nadzorstvo zadruge, v katero so bili nato soglasno izvoljeni ss.: Ivan Celesnik, Anton Zugwitz, Joža Sušnik, Fr. Mohorič, Karl Ažman (vsi Sava), Val. Malej (Slov. Javornik) in Franc Hlade (Jesenice). V nadzorstvo so bili pa izvoljeni zz.: Ivan Malenšek, Ivan Mulej, Mici Ropretova (Sava), Franc Dolinar, Anton Tušar (Slov. Javornik-Kor. Bela), Jakob Rainer (Borovlje), Franc Jeraša (Jesenice), Anton Rekelj (BI. Dobrava) in Martin Jakopič (Sp. Gorje). Na skupni seji so bili izvoljeni za predsednika načelstva z. Ivan Celesnik, za podpredsednika z. Joža Sušnik; za predsednika nadzorstva pa z. Ivah Malenšek, za podpredsednika pa z. Ivan Mulej. Vsi omenjeni člani načelstva in nadzorstva so vplivni in vodilni delavci v zadružnem in strokovnem gibanju delavstva v jeseniškem revirju. Pri predlogih je rešil občni zbor še nekaj lepih nasvetov posameznih oddajališč in jih izročil v izvršitev novemu načelstvu. — Pričakovati je, da bodo novi možje v zadružnem vodstvu izvršili dano jim nalogo in bodo enako dosedanjemu vodstvu vršili uspešno in koristno delo v prid procvitu gospodarske osamosvojitve in utrditve jeseniškega delavstva. Naj jih spremlja pri tem delu mnogo uspehov!
Napačno ga je razumel. Na cesti sta se srečala dva prijatelja, ki sta se oba pred pol letom na isti dan poročila. »Ah,« je zahrepenel prvi, »veš, moja žena je angel!« Nato drugi: »Potem si pa res srečen, moja pa še živi!«
Tiuar obleke
Dober zimski plašč
za malo denarja
lahko kupite v najboljši kvaliteti po izredno nizki ceni za
Din 390-—, Din 440-—
Obiščite naše prodajalne:
„	Aleksandrova 7
Maribor, G|awB| tr9 2
Celje, Kralja Petra c. 29 Ptuj, Slomikova ulica 3
in Vi se boste lahko sami prepričali o resničnosti zgornje trditve.
Prost ogled brez obveznosti!
Pazite oa oa!o zaKitno znamko In tovaroiiki unei
Pazite pred ponaredbamil
L. No.
Din
Prodajna
Prodajna
cena
Pazite na zgoraj označeno cenol
Hnlmenlte male prihranke
v Stalerskl hranilnici In posolllnkl v Mariboru, SlomSkov trg Stev. 6.
Ploje oDmtmemo pa 5V/I.
proti trimesečni odpovedi.
Tiska:	Ljud.ka	tbkarna,	d.	d.	t	Mariboru,	predstavitelj	Josip	Ošlak	v	Maribor«.	—	Za	konzorcij	izdaja	in	urejuje	Viktor	Erfen
Mariboru.