582/1986
COBISS o
Celje - skladišče D-Per
1119861586,97
MMBH
ra*
IZ VSEBINE:
—	Delovna skupina CK ZKS pri nas
—	Za večjo prometno varnost otrok
—	Ko majhen mož na prste stopi
—	Izid javnega razpisa stanovanjske skupnosti
Odprla so se šolska vrata
Prvi september — začetek novega šolskega leta, vrvež živahnih, nasmejanih, še počitniško razpoloženih osnovnošolcev in prvošolcev v rumenih ruticah, ki se še plaho, skupaj s starši, zbirajo pred bodočim »hramom učenosti«, v katerem se bodo 8 let organizirano vključevali v vzgojno izobraževalni proces, si pridobivali znanje, oblikovali interese za nadaljnje izobraževanje in življenje. Ob tem razmišljanju se zamislimo o zastavljenih smotrih osnovne šole, opredeljenih v Ustavi, Zakonu o osnovni šoli. Smernicah o življenju in delu OŠ, ki poudarjajo širšo družbeno vlogo vzgoje in izobraževanja, »da je vzgoja in izobraževanje bistveni dejavnik razvoja socialistične družbe, večje produktivnosti dela, razvoja ustvarjalnih sil ljudi in vsestranskega razvoja osebnosti, humanizacije socialističnih samoupravnih odnosov in splošnega napredka družbe ...«. Res lepe besede, visoko zastavljeni smotri. Toda naša družbena vsakdanjost, gospodarska kriza, stabilizacijska prizadevanja, nepredvideni ukrepi na področju družbenih dejavnosti, pa nam izvajalcem
vzgojno izobraževalnih programov ožijo možnosti. Odvisnost od razvojnih možnosti naše družbenopolitične skupnosti, solidarnostnih »injekcij«, ki težijo po usihanju, na drugi strani pa široko zastavljene vsebine zagotovljenega in dela razširjenega programa življenja in dela osnovnih šol, opredeljenih z letnimi načrti in dogovorjeni v Temeljih plana Izobraževalne skupnosti, postavljajo nas, pedagoške delavce, pred vprašanje, kako preseči sedanjo zmedo o zagotavljanju ustavnih pravic mladih v vseh družbenopolitičnih skupnostih SRS.
Danes imamo v Sloveniji racionalno naravnano -osnovno šolo z enotnim. zagotovljenim in razširjenim programom življenja in dela osnovne šole, ki naj teoretično omogoča enaka izhodišča slovenskemu otroku in na drugi strani množico različnih »občinskih osnovnih šol«, ki se otepajo s problematiko pokrivanja vzgojno izobraževalnih programov, različnim nagrajevanjem delavcev v vzgoji in izobraževanju glede na enkonomske možnosti posamezne družbeno politične skupnosti, prostorsko problematiko ... Ali se pred prosvetne delavce postavlja vprašanje različnih razvojnih možnosti vzgoje in izobraževanja napram enotno opredeljenemu zagotovljenemu programu vsakega slovenskega osnovnošolca?
Splošne družbene potrebe zahtevajo razširitev programov vzgoje in izobraževanja, kvaliteto izvajanja vzgojno izobraževalnih programov, ki bo osnova za uspešno in ustvarjalno delo poznejših učencev v usmerjenem izobraževanju ali poklicni dejavnosti v združenem delu. Nekajletno spremljanje naših učencev v programih usmerjenega izobraževanja kažejo ugodne rezultate, celo nekaj nad regijskim poprečjem.
V centralnih osnovnih šolah s podružničnimi šolami v občini Šentjur, integriranih v DO VIZ Šentjur, se vzgaja in izobražuje v šolskem letu 1986/87 2457 učencev in sicer v 93. rednih oddelkih, v 9. oddelkih COŠ, v 3. oddelkih podaljšanega bivanja in na novo ustanovljenem oddelku 1. razreda osnovne šole s prilagojenim programom, ki je začel z delom v tem šolskem letu in vključuje 8 učencev. Tako bomo s prilagojenim vzgojno-izobraževalnim programom in s tem bolj humanim pristopom glede na razvojne možnosti učencev omogočili njihovo aktivno vključevanje v vzgojno-izobraževalni proces.
Kljub prostorskim pridobitvam s prizidkom k OŠ Franja Vrunča Slivnica in večletni intenzivni skrbi za pridobivanje šolskih prostorov in vzdrževanjem obstoječih objektov ter posodabljanjem šolske opreme in učne tehnologije, je še precej odprtih prostorskih in organizacijskih pro-
blemov: podružnična osnovna šola Dobje, telovadnica v COŠ Loka, prostorska stiska na OŠ Franja Malgaja Šentjur, sanacija Glasbene šole, sanacija stare šole Franja Malgaja Šentjur... Tako obiskuje od celotnega števila šoloobveznih otrok v občini Šentjur 396 učencev v 15. oddelkih pouk v 2. izmeni, kar je procentualno kar precej nad regijskim poprečjem. Vsakoletni najvišji trend rasti števila učencev beleži OŠ Franja Malgaja Šentjur, kjer je že tretje šolsko leto vpisanih v 1. razred po 5 oddelkov šolskih novincev.
Nekatere prednostne naloge s področja realizacije vzgojno izobraževalnih programov poleg realizacije predpisanega predmetnika in učnih načrtov, ki jim bomo v šolskem letu 1986/87 dali večji poudarek so: uvajanje prenovljenega predmetnika in učnih načrtov v oddelkih 7. razreda, evalvacija prenovljenega predmetnika in učnih načrtov od 1. do 6. razreda, razvijanje delovne vzgoje, družbeno koristnega dela in proizvodnega dela, razvijanje interesnih dejavnosti, okrepljeno sodelovanje s starši preko roditeljskih sestankov, govorilnih ur ip sveta staršev, sodelovanje z institucijami okolja, ki so pomemben element podružbljanja osnovne šole, razvijanje samouprave učencev v okviru šolskih in oddelčnih skupnosti, permanentno strokovno izobraževanje pedagoških delavcev, kadrovska okrepitev svetovalne službe. To je le nekaj detajlov programa življenja in dela osnovne šole. Zaželjeno bi bilo, kar je tudi zakonska obveza, da se v mesecu septembru in oktobru aktivno vključijo v letno planiranje vzgojno izobraževalnega dela vsi dejavniki v posameznih šolskih okoliših predvsem preko Krajevnih skupnosti in sveta staršev. Prav bi bilo, da letni delovni načrt šole, ki je temeljni dokument organizacije in izvajanja življenja in dela osnovne šole, pozna vsak krajan v svojem šolskem okolišu.
Kljub nekaterim organizacijskim težavam: reorganizacija DSSS, izpeljava sistema svobodne menjave dela na osnovi realizacije vzgojno -izobraževalnih programov izvajalcev, šolski okoliši in s tem v zvezi optimalno izkoriščenje prostorskih pogojev posameznih osnovnih šol, problematike šolskih prevozov in podobno, bomo izvajalci vzgojno-izob-raževalnih programov tudi v tem šolskem letu realizirali smotre in program življenja in dela osnovne šole, ki ga pred nas postavlja družba. Prav tako pa tudi predpisane programe življenja in dela osnovnih šol v občini Šentjur, da bo naš prvošolec, skupno ob sodelovanju pedagoških delavcev, staršev in krajanov, pozneje postal uspešen učenec v usmerjenem izobraževanju in ustvarjalen samoupravljalec v združenem delu in krajevni skupnosti.
K.	F.
100 let šolstva
IZ ZGODOVINE ŠOLSTVA NA BLAGOVNI
Šola je bila ustanovljena z dekretom leta 1884, vendar se je pouk začel šele leta 1886, verjetno zaradi pomanjkanja šolskih prostorov. Sprva se je pouk začel v graščini na Blagovni, pozneje pa je bil v zasebni hiši na Proseni-škem (verjetno salonu pri Simončič). Leta 1902 so za takratne razmere zgradili sodobno šolsko poslopje. Šola je bila dvorazredna in sicer 1-4 in 5-8, obiskovalo pa jo je 100 otrok letno.
Med okupacijo je bil pouk v nemškem jeziku. Šolsko poslopje so 17. januarja 1945 zažgali, da bi se okupatorska vojska ne mogla nastaniti v njej. Zgorela je streha ter večina stropov in podov ter pohištvo in učila. Takrat je verjetno zgorela tudi šolska kronika in veliko arhiva, saj teh knjig sedaj ni mogoče najti.
Jeseni 1945 so šolo usposobili tako, da se je ponovno lahko začel nemoteno odvijati pouk. Takrat je šolo obiskovalo 80 otrok.
1949 šola ni bila več kot dvo-razrednica, ampak je imela le štiri razrede in sicer 1-4.
. 1951 so šolo obnovili in od 1951 -53 je šola imela šest razredov. Od leta 1953 naprej pa vseskozi do 1986 pa ima šola štiri razrede in sicer 1-4 kot kombinirani pouk. 1954 se je spremenil šolski okoliš tako, da je število učencev padlo na cca 50 otrok. V letu 1962 deluje šola samostojno, z 21. 12. 1962 pa je priključena kot podružnična šola centralni šoli Šentjur. Učenci iz osnovne šole Blagovna so nadaljevali šolanje v petem razredu na več šolah in sicer v Osnovni šoli Štore, Ljubečna, Hudinja, Šentjur in Dramlje, saj področje Blagovne gravitira na več koncev. Takrat še prevozi v šolo niso bili urejeni in peš je pač vsak poiskal najbližnjo varianto. Leta 1969 je bila v šoli napeljana voda, leta 1970 pa delno adaptirana, saj so bile urejene sanitarije, posoda in drvarnica. Od leta 1978-1984 je bilo šoli iz amortizacijskih sredstev in s pomočjo krajevne skupnosti in TTKS urejeno centralno ogrevanje, elektro instalacije, asfaltno igrišče in obnovljena streha.
Od tru in tam
BLAGOVNA
•	Ob praznovanju praznika krajevne skupnosti, 13. septembra, je bilo tradicionalno'srečanje borcev in mladine pri bolnici Zima. Naslednji dan je potekala osrednja proslava ob 100-letnici šolstva ter srečanje učencev in učiteljev.
DOBJE
•	V kulturnem domu je v nedeljo, 21. septembra gledališka skupina KUD »Zarja« Trnovlje — Celje uprizorila Gogoljevo komedijo »Ženitev« v režiji Štefana Žvižeja.
ŠENTJUR
•	11. septembra so v razstavnih prostorih Knjižnice odprli razstavo Jožeta Ipavca. Razstavljal je akvarele s svojega zadnjega slikarskega ciklusa. Razstavo je omogočila delovna organizacija Kmetijski kombinat Šentjur. Uvodno besedo o slikarju je podal likovni kritik prof. dr. Mirko Jutršek.
•	Na vseh prometnih vpadnicah v Šentjur so postavljene obvestilne table, ki obiskovalce Šentjurja opozarjajo na najpomembnejšo zgodovinsko znamenitost kraja — rifniške izkopanine. Poteza, za katero bi si Kulturna skupnost zaslužila občinski turistični nageljček. Za bodečo nežo pa je več kandidatov.
•	22. avgusta je bila v Šentjurju »Kozjanska noč«. Prireditev je organiziral Motel Merx, sodelovali pa so: ansambel Slovenija, moški pevski zbor iz Šentjurja, folklorna skupina iz Dobja in Jaka Šraufciger. Tudi Šentjur je tako dobil svojo noč. -Nekatere obiskovalce je motila visoka vstopnina (1.000 din), druge pa zvezda večera — Jaka. Na srečo je bilo tudi nekaj takih, ki so bili zadovoljni. Če je bila med njimi tudi »šefica« Motela, pa ne vemo.
•	TVD Partizan Ponikva je v soboto 30. avgusta organiziral tretje tradicionalne vaške igre. Krajani vaških skupnosti Ponikva so se pomerili v različnih šaljivih igrah, kot so: spretnostna vožnja natakarjev na kolesu, veslanje na suhem pa hoja s hoduljami itd. Zmagala je vaška skupnost Ponikva, ki je prejela prehodni pokal, v posebni igri vlečenja vrvi pa so že drugič zmagali vaščani Hotunj. Zlobneži prvijo, da sta za to zmago dva vzroka:
1.	nadpovprečna kilaža nekaterih Hotunjčanov in
2.	boljši živci, ker zjutraj ne čakajo pred železniškimi zapornicami.	>
•	V Delu smo lahko prebrali, da v Beogradu na SZDL ne izplačujejo več dnevnic in potnih stroškov svojim funkcionarjem. Šentjurska SZDL pa je ukinila odgovornemu uredniku Utripa dodatek za — britje. Vse za" stabilizacijo!
JUBILEJ ŠENTJURSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA
Skupina planinskih navdušencev v Šentjurju je leta 1951 ustanovila planinsko društvo; to društvo je pred dnevi praznovalo 35-letni jubilej. Ustanovitelji so si zadali nalogo zgraditi na Resevni brunarico in razgledni stolp, kar so v toku enega leta uresničili. Zanimivo je, da je vsak poedini član društva takrat žrtvoval 1.000 din, kar je bilo za takrat veliko denarja — s tem denarjem so kupili zemljišče na vrhu Resevne. Vsa dela pri gradnji brunarice in stolpa sta izvedla žal že pokojna dipl. ing. gozdarstva Vojko Oset in Ivan Voga s članstvom. Po tem uspehu je vznikla misel o gradnji planinskega doma na Resevni. Ta zamisel se je ujemala s 20-letnico ustanovitve I. celjske čete leta 1941. Skupne težnje planinskega društva in borčevske organizacije so se uskladile in s skupnimi močmi so postavili lep planinski dom. Podčrtati velja, da je bila gradnja doma nekaka vseobčinska udarniška akcija h kateri je prispeval svoj delež takorekoč sleherni prebivalec Šentjurja.
Ti vidni uspehi društva, ki ga je takrat vodil nadvse požrtvovalni predsednik sedaj častni predsednik Jože Gaberšek so privabljali v društvo, vse več članov — tako jih je sedaj že preko 300. Gaberška lahko smatramo za pionirja planinstva v Šentjurju. Poleg gradnje in vzdrževanja doma je vse svoje sile usmeril v planinsko vzgojo mladine. Učil in naučil je mladino spoštovati in ljubiti planinski svet z vsemi svojimi lepotami. Ob njegovi 80-letnici ga je Planinska zveza Slovenije odlikovala z zlatim planinskim znakom.
Ves ta bogati historiat je na prisrčni proslavi pred planinskim domom na Resevni predočil članstvu in gostom sedanji agilni predsednik Ivan Jager.
Ob tem prazniku je Planinska zveza Slovenije odlikovala s srebrnim znakom zveze Franca Gradišnika in Franca Seta, z bronastim odličjem pa dr. Franca Zabukovška, Ivana Stra-žeta, Aca Pepevnika, Perc Vero.
Ernest Rečnik
Šentjurski portret
lovnem mestu opravlja vestno in najde čas, da se skupaj s sodelavci ukvarja z inovacijsko dejavnostjo.
Ko govorimo o njem moramo omeniti njegov nastop na TV srečanju leta 1980, saj je bil mentor najmanjšega kolesa v Sloveniji.
Ima zlate roke. Doma šiva za vso družino, naredil si je pohištvo, za lažje delo na kmetiji pa je izdelal v celoti dva terenska motorna vozila po vzoru ameriškega Wilisa.
Marjan svoj čas vedno racionalno in uporabno izkorišča. Živi v Dolgi gori pri Ponikvi. Je dolgoletni poveljnik in duhovni vodja gasilske enote v kraju in sodeluje v delu krajevne skupnosti.
V delovni organizaciji je bil predsednik delavskega sveta, sedaj pa opravlja delo predsednika osnovne organizacije sindikata.
G. K.
OBVESTILO
Občinski odbor ZZB NOV Šentjur pri Celju organizira 30. oktobra 1986 obisk grobov in spomenika žrtev fašističnega terorja v Gradcu.
Obisk bomo organizirali v okviru komemorativnega praznovanja dneva mrtvih in je namenjen predvsem svojcem padlih in pokopanih v Gradcu, ki jih je fašistični teror uničil med drugo svetovno vojno, pa tudi ostalim občanom, ki bi se želeli pokloniti spominu žrtev, ki so padli za našo svobodo.
Svojci padlih in pokopanih žrtev v Gradcu ter ostali zainteresirani občani, se lahko prijavijo za udeležbo v krajevni organizaciji ZB v svoji krajevni skupnosti do 5. oktobra 1986.
Prispevek za potovanje v Gradec je po osebi 3.000,00 din.
Vse ostale informacije o potovanju lahko dobite na občinskem odboru ZZB NOV v Šentjurju (tel. 741-161 ali 741-286).
Marjan DOBNIK je znan in priljubljen v svoji delovni organizaciji. Že deset let vzdržuje proizvodne stroje v Elegantu. Marjan je zanimiv in spreten delavec. Loteva se vsega. Svoje delo na de-
Razvoj vrtcev v naši občini
Prve dni septembra pred 20. leti je pred stavbo v Kvedrovi ulici, kjer je sedaj glasbena šola stala gruča 22 predšolskih otrok s svojimi mamicami, zastopniki občine, ravnatelj šole, vzgojiteljica, ki je bila učiteljica, kuharica in varuška, ki je bila tudi snažilka. In kaj se je dogajalo? Otvarjali smo prvi otroški vrtec v Šentjurju in v občini nasploh.
Vsi navzoči smo bili v nekem napetem pričakovanju, morda tudi nekoliko zaskrbljeni, saj smo pričeli orati docela nedotaknjeno ledino predšolske vzgoje. Nihče od osebja, ki je prevzelo vzgojno varstveno delo v vrtcu namreč še ni delal v predšolski ustanovi. No tiste prve začetne težave smo z združenimi močmi v razmeroma kratkem času premagali in vrtec se je v zadovoljstvo otrok in staršev kar lepo razvijal.
Kako potrebna je bila ta ustanova so pokazala naslednja leta, ko so se oddelki vrtca v samem Šentjurju in ostalih večjih krajih v občini nenehno širili. Že leta 1967 se je vrtec razširil na dva oddelka v naslednjem letu pa na tri; stavba je postala pretesna, zato je leta 1972 v soseski Center bil zgrajen montažni vrtec s 4 klasičnimi igralnicami in dvema igralnicama za jaslice. Kljub temu pa nismo mogli sprejeti vseh otrok.
Prvih osem let je bil vrtec pod upravo osnovne šole, ko pa je leta 1974 bila ustanovljena interesna skupnost otroškega varstva se
je vrtec osamosvojil; prva ravnateljica je bila prof. Milena Janova. Leta 1975 je pričel z delom vrtec na Ponikvi, leto pozneje pa še v Slivnici in Loki pri Žusmu. Leta 1978 je bilo rojstvo vrtca na Planini pri Sevnici in leta 1980 še v Dramljah. Vsi zunanji oddelki so se strokovno in upravno vezali na matično ustanovo v Šentjurju.
Od skromnega začetka pred 20. leti se je predšolska vzgoja razširila na 7 enot s štiri samostojnimi stavbami ter 3 v šolah. Na voljo je 31 igralnic v katerih se vzgaja celotna predšolska populacija od 3. leta dalje in to v oddelkih dnevnega varstva, male šole. Cicibanovih ur, potujočih vrtcih itd. Za dobrobit naših otrok v vrtcih skrbi 65 zaposlenih.
Ernest Rečnik
Delovna skupina CK ZKS pri nas
Delovna skupina Centralnega komiteja ZKS je 11. septembra obiskala našo občino. Janez Zahrast-nik, član predsedstva CK ZKJ, Milan Bratec, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS in Zvezdana Grži-na, član CK ZKS, so se pogovarjali s komunisti Toprovih temeljnih organizacij, Elegant in Moda, z vodilnimi delavci celotne delovne organizacije in občine.
Tako kot celotna DO Toper, se Elegant in Moda otepata z velikimi problemi. Ob polletju so ugotovili, da je v celem Topru nastala izguba od 270 miljonov. Njihovo poslovanje temelji na kratkoročnih kreditih, brez obratnih sredstev.
lavcev v občini in da Toper do sedaj ni skoraj, nič oziroma premalo vlagal v razvoj teh TOZD-ov. Elegant in Moda svoja proizvodna programa realizirata z opremo, ki sta jo imela pred združitvijo. Obljube o gradnji novih proizvodnih prostorov so odšle po vodi.
Toper mora nujno spremeniti obračun celotnega prihodka ter smatrajo, da je sedanji način nestimulativen in to vodi v povprečnost, v tem primeru v povprečnost slabega.
Beseda je tekla tudi o prelivanju kapitala med TOZD-i, toda le-ta mora imeti realno vrednost, ker si sicer ne ceni in ne dovolj smotrno
Da bi rešili te probleme, so izdelali sanacijski program in se sprašujejo kako ga realizirati.
Na pogovoru je bilo velikokrat poudarjena kadrovska zasedba, ki bi lahko pripomogla k reševanju težav. Bilo je rečeno tudi to, da bi Topru pomagale druge delovne organizacije, ki imajo strokovnjake na tem področju.
Na tem delovnem pogovoru so odgovorni delavci naše občine poudarili, da jim ni vseeno kaj se dogaja v Topru, saj je v obeh TOZD-ih zaposlenih 10 °/o vseh de-
obrača. To isto velja tudi za devizna sredstva.
Ta stališča naših odgovornih delavcev Toper ni pripravljen sprejeti, verjetno iz razloga, ki ga pozna samo vodstvo delovne organizacije.
Novo vodstvo Topra ima težko nalogo. Najprej mora izboljšati učinkovitost skupnih služb, ki so verjetno preobsežne in ustvariti vzdušje med delavci, da z večjo prizadevnostjo dajo svoj prispevek k lažjemu odpravljanju sedanjih težav.
G. K.
PRAZNIK KS BLAGOVNA
Krajevna skupnost Blagovna je letošnji krajevni praznik posvetila 100-letnici šolstva na Blagovni. Poleg temeljitih priprav na izvrševanje referendumskega programa in izvrševanju letnega plana krajevne skupnosti, glavno skrb v krajevni skupnosti posvečajo delovanju vaških skupnosti in razpravam v zvezi z načrtovano izgradnjo odlagališča sadre Cinkarne Celje na področju krajevne skupnosti.
Ob praznovanju krajevnega praznika na Blagovni, ki ga vsako leto (letos že šestič) praznujejo v začetku septembra, je bilo poudarjeno, da šola s svojo 100-letno tradicijo, poleg gasilskega društva Lokarje, ki ima 86-letno tradicijo, v krajevni skupnosti predstavlja tisto oporno točko, ki je ne gre zanemarjati. V žolčne razprave, ki so pred leti bile o ukinitvi šole, so in bodo naletele na odločen ne pri krajanih, saj bi to pomenilo popolno izoliranost in pasivnost
krajevne skupnosti. Situacija je sedaj takšna, da število učencev in prebivalcev v krajevni skupnosti narašča in, da se kaže velika potreba v kraju po vrtcu in pridobitvi osnovne šole na Blagovni. Iz referendumskega programa je razvidno, da bo krajevna skupnost velik del sredstev namenila za reševanje teh problemov.
Ob krajevnem prazniku so učenci pripravili kulturni program in razstavo na šoli, srečalo pa se je veliko bivših učencev in učiteljev.
M. M.
Za večjo prometno varnost otrok
Nevarno prečkanje ceste
Nekoč so morile otroke različne nalezljive bolezni, danes pa umirajo otroci v veliki meri kot žrtve prometa. Razen tega pa utrpi veliko otrok poškodbe, ki so praviloma težke in imajo lahko celo trajne posledice.
Da bi takih prometnih nesreč bilo čim manj, je v veliki meri odvisno tudi od nas voznikov. Če bomo povsod tam, kjer lahko pričakujemo otroke na cesti ali ob njej, zlasti še v bližini šol, igrišč, v stanovanjskih soseskah itd., vozili še bolj pazljivo, bomo lahko preprečili marsikatero nezgodo, pa čeprav po črki zakona morda zanjo niti ne bili odgovorni.
kretizirajmo isto, na kar so jih v šoli opozorili. Opozorimo jih, kje naj se gibljejo in katerih predelov in cest naj ^e izogibajo, ne dovolimo jim vožnje s kolesi brez nadzorstva in tam, kjer je zaradi gostejšega prometa nevarnost večja. Sploh pa ne, če nimajo izpravne-ga kolesa in če v šoli niso opravili ustreznega kolesarskega izpita, ki ga zahteva tudi zakonski predpis za otroke od 7. — 14. leta.
Najučinkovitejše vzgojno sredstvo pa je nedvomno vzgled staršev. Kaj pomagajo vsi dobri navki o pravilnem prečkanju ceste, če takrat, ko hodimo z otrokom, prečkamo cesto kjerkoli, kakorkoli in
Varno — čez prehod za pešce
Vedno se moramo zavedati, da otrok, predvsem mlajši, še ni sposoben objektivno ocenjevati nevarnosti. Ko je zatopljen v igro, na previdnost pogosto tudi čisto pozabi. Prav zato pa na previdnost ne sme pozabiti odrasel in zrel voznik.
Dejstvo, da so otroke v šoli pred začetkom šolskega leta v posebni šolski uri opozorili na primerno vedenje v prometu, nas ne sme ustavljati v prepričanju, da je bilo s tem za varnost otroka v prometu narejeno vse, kar je mogoče. Nikoli ne smemo pozabiti na svojo odgovornost za varnost svojih in drugih otrok.
Zato poskrbimo, da bodo mlajši otroci nenehno primerno nadzorovani, starejšim otrokom pa kon-
kadarkoli. Pri tem pa niti ne upoštevamo, da se vozilo na motorni pogon ne more ustaviti na mestu, ampak je zato potrebna daljša ali krajša zavorna pot, kar sicer kot vozniki zelo dobro vemo, ko pa se prelevimo v pešca, pa vse to pogosto pozabimo.
Ob slabih vzgledih bo otrok ravnal tako ali pa še bolj nepravilno in nespametno tudi takrat, ko ne bo pod nadzorstvom odraslih.
In komu bomo tedaj očitali krivdo, če se bo otrok zaradi takega ravnanja, kakršnega smo ga sami naučili s svojim slabim vzgledom, zapletel v prometno nesrečo, ki mu bo lahko zapustila trajne posledice ali ga bo stala celo življenje?
S PV
Samoupravna stanovanjska skupnost
Na podlagi sklepa seje Odbora za gradnje pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Šentjur z dne 28. 8. 1986 objavljamo
IZID JAVNEGA RAZPISA
1.	Za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti in sicer za nakup, zazidavo in adaptacijo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti so dodeljeni krediti naslednjim občanom:
1.	MIHEVC Ervin, Gorica pri Slivnici 46, Gorica	675	435.375.-
2.	VEBER Srečko, Loka pri Žusmu	675	435.375.-
3.	OBREZ Magdalena, Javorje 4, Gorica pri Slivnici	625	403.125.-
4.	ROMIH Robert, Turno 5, Gorica pri Slivnici	625	403.125,-
5.	KOŽELJ Ivan, Podvine 8, Planina	625	403.125.-
6.	ROMIH Ida, Kalobje 21 a, Kalobje	585	377.325.-
7.	GOBEC Bogdan, Šibenik 7, Šentjur	580	374.100.-
8.	ROMIH Anton, Trg svobode 30, Sevnica	580	374.100.-
9.	DROFENIK Janez, Predenca 34, Šmarje	575	370.875.-
10.	ŠTEBLAJ Janez, Kristan vrh 39, Podplat	575	370.875.-
11.	RAJH Urška, Planina 75, Planina	565	364.425.-
12.	VOJSK Branko, Košnica 29, Prevorje	565	364.425,-
13.	MOŠKOTEVC Erika, Bukovje 28, Gorica pri Slivnici 565	364.425.-
14.	ZAPUŠEK Dušan, Vrbno 20 a, Šentjur	560	361.200,-
15.	RAJH Brigita, Lažišče 58, Planina	555	357.975,-
16.	ROBIČ Franc, T: Čečene 12, Šentjur	545	351.525,-
17.	GOLEŽ Zdravko, Laze 23, Dramlje	540	348.300.-
18.	Tepeš Dušan, Zg. Tinsko 15, Loka pri Žusmu	540	348.300.-
19.	Čoki Franc, Bezenškova 29, Celje	540	348.300,-
20.	Arzenšek Mihaela, Kalobje 18, Kalobje	365	345.075.-
21.	Golež Franc, Pletovarje 1, Dramlje	535	345.075.-
22.	Maržek Romana, Proseniško 82, Šentjur	525	338.625.-
23.	Marčič Margareta, Razbor 20, Dramlje	525	338.625.-
24.	Dobovišek Branko, Črnolica 32 b, Šentjur	515	332.175.-
25.	Kovač Alenka, F. Malgaja 19, Šentjur	490	316.050.-
26.	Zidar Zdravko, Sotensko 6, Šentjur	490	316.050.-
27.	Kocman Marta, Planina 45, Planina	485	312.825,-
28.	Vrečko Marjan, C. pod Ritnikom 12, Šentjur	480	309.600,-
29.	Jošt Franci, Šmarje 16, Šmarje	480	309.600.-
30.	Brilej Pavla, Delavska 7, Šentjur	470	303.150.-
31.	Plevnik Olga, Celjska c. 63, Rogaška Slatina	465	299.925,-
32.	Fidler Feliks, Trnovec 26 b, Dramlje	460	296.700.-
33.	Trnovšek Vida, Šedina 8, Dramlje	450	290.250,-
34.	Jančar Franc, Heroja Vrunča 2, Slovenj Gradec	440	283.800.-
35.	Jazbec Anton, M. Zidanška 8 b, Šentjur	440	283.800,-
36.	Rečnik Marica, C. na brdo 17, Šentjur	440	283.800.-
37.	Planko Marija, Pod vrbco 19, Šentjur	440	283.800,-
38.	Majcen Mirko, Vrtna 8, Šentjur	420	270.900.-
39.	Jazbinšek Dragica, Ponikva 48 a, Ponikva	420	270.900,-
40.	Gajšek Darja, Gorica 22, Slivnica	420	270.900.-
41.	Kresnik Tatjana, Na Lipico 3, Šentjur	420	270.900,-
42.	Kasenburger Marija, Dušana Kvedra 38, Šentjur	4240	270.900.-
43.	Stropnik Cvetko, Ipavčeva 17, Šentjur	400	258.000.-
44.	Centrih Peter, Na zelenici 9, Celje	400	258.000.-
45.	Koštomaj Angela, Na Lipico 3, Šentjur	395	254.775.-
46.	Benkič Viljem, Šmarje 172, Šmarje	390	251.550,-
47.	Oprešnik Štefka, D. Kvedra 24, Šentjur	390	251.550.-
48.	Potočnik Marjana, D. Kvedra 38, Šentjur	390	251.550.-
49.	Gračner Milko, D. Kvedra 38, Šentjur	390	251.550.-
50.	Gaber Franc, Gajstova pot 6, Šentjur	390	251.550,-
51.	Čater Jože, Na Lipico 4, Šentjur	380	245.100,-
52.	Smrečnik Dragica, D. Kvedra 24, Šentjur	380	245.100.-
53.	Nuč Marjana, Na Lipico 3, Šentjur	380	245.100,-
54.	Tanšek Slavko, D. Kvedra 24, Šentjur	380	245.100.-
55.	Zupanc Marjana, Gajstova pot 34, Šentjur	380	245.100.-
56.	Mikola Milena, Završe 6, Grobelno	385	248.325.-
57.	Anzeljc Ida, Gorica 50, Gorica pri Slivnici	'	385	248.325,-
58.	Bebar Dragica, D. Kvedra 41, Šentjur	370	238.650.-
59.	Ulaga Kristina, Vrhe 34 b, Teharje	370	238.650.-
60.	Jereb Jožica, Ul. talcev 2, Šentjur	370	238.650,-
61.	Leskovšek Cvetka, D. Kvedra 35, Šentjur	370	238.650.-
62.	Ogrizek Karolina, D. Kvedra 33, Šentjur	370	238.650.-
63.	Zupanc Lidija, Dramlje 9 b, Dramlje	370	238.650,-
64.	Mavrič Darko, V. Orožna 8 d, Šentjur .	370	238.650.-
65.	Arzenšek Stanko, M. Zidanška 8 a, Šentjur	360	232.200,-
66.	Peperko Edi, Na Lipico 11, Šentjur	360	232.200.-
67.	Knez Peter, Na Lipico 3, Šentjur	350	225.750.-
68.	Lesjak Silva, D. Kvedra 35, Šentjur	350	225.750.-
69.	Kroflič Milena, D. Kvedra 24, Šentjur	350	225.750.-
70.	Trbovc Ivo, Ponikva 48, Ponikva	350	225.750.-
71.	Krampi Franc, Na Lipico 3, Šentjur	350	225.750.-
72.	Hrovat Zlatka, D. Kvedra 38, Šentjur	345	222.525,-
73.	Mastnak Marjana, M. Zidanška 21, Šentjur	340	219.300.-
74.	Gubenšek Milena, Vodice 3, Šentjur	340	219.300.-
75.	Arzenšek Vlado, Stopče 42, Grobelno	340	219.300,-
2.	Na podlagi zbranih vlog za dodelitev posojil iz sredstev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja so bili dodeljeni krediti naslednjim upokojencem in invalidom:
1.	Voga Marija, Krajnčiča 3, Šentjur	100.000.-
2.	Drame Frančiška, Loka 5, Loka pri Žusmu	100.000,-
3.	Krč Frančiška, Ul. sklad. Ipavcev 37, Šentjur	100.000.-
4.	Zupanc Stanko, Pod Resevno 2, Šentjur	100.000.-
5.	Robič Franc, Paridol 30, Gorica pri Slivnici	100.000.-
6.	Križnik Marija, Zg. Selce 22, Ponikva	100.000.-
7.	Ribič Jože, Luterje 23, Ponikva	100.000.-
8.	Bukovšek Fanika, Rifnik 10, Šentjur	100.000.-
9.	Novak Alfonz, Dramlje 2 a, Dramlje
10.	Brečko Marija, Pod Vrbco 28, Šentjur
11.	Pinter Marija, Jakob 12, Šentjur
12.	Pevec Anton, Okrog 12, Ponikva
13.	Oprešnik Alojz, Brezje 3, Dobje
14.	Skale Jakob, Bukovje 8, Gorica pri Slivnici
15.	Urleb Franc, Krajnčiča 19, Šentjur
16.	Vodeb Marija, Ul. I. celjske čete 27, Šentjur
3.
100.000,-
100.000,-
100.000,-
100.000.-
100.000,-
100.000,-
100.000.-
100.000.-
Na podlagi vlog za dodelitev posojil iz sredstev borcev NOV za obnovo ali prenovo stanovanjskih hiš so bili dodeljeni krediti naslednjim prosilcem:
1.	Tanšek Andrej, Košnica 35, Gorica pri Slivnici	100.000,-
2.	Senica Anton, Hrušovje 12, Planina	100.000.-
3.	Čadej Franc, Završe 2, Dobje	100.000.-
4.	Gračner Albina, Dobje, 11, Dobje	100.000,-
Koprivc Emilija, Loke 33, Planina	100.000.-
5.
6.	Selič Marija, Brezje 2, Dobje
100.000,-
Vloge, ki so jih poslale organizacije združenega dela na razpis za nakup družbenih stanovanj, bo Odbor za gradnje obravnaval na naslednji seji. Izidi bodo objavljeni v občinskem glasilu Utrip.
Predsednik Odbora za gradnje Franc BEVC
Predsednik Komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in borcev NOV Stane KOZJAN
Na podlagi 13. člena Samoupravnega sporazuma o pogojih in merilih za dodelitev solidarnostnih stanovanj je Odbor za družbeno pomoč pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Šentjur na svoji seji dne
19.	8. 1986 obravnaval vloge prispele na razpis za solidarnostna stanovanja v občini Šentjur in sprejel naslednji osnutek prednostnega vrstnega reda upravičencev za dodelitev stanovanj :
točk
1.	GOLEŽ BRANKO, Primož 12, Šentjur	570
2.	SAMEC BOGOMIR, Primož 18, Šentjur	550
3.	ZEMLJAK MELITA, Planina 6, Planina	545
4.	GABER ANTONIJA, F. Malgaja 54, Šentjur	530
5.	ZORIČ BERNARDA, Dramlje, 38 a, Dramlje	530
6.	KOLAR SILVA, Ostrožno 18, Ponikve	■	530
7.	ŠTUKLEK ZVONKO, Primož 7, Šentjur	525
8.	MLAKAR BRIGITA, Šibenik 12, Šentjur	515
9.	TANŠEK ZVONKA, Gorica 27, Gorica pri Slivnici	495
10.	VOVK NADA, Planina 52, Planina	485
11.	RECKO MILENA, Bukovje 18 a, Gorica pri Slivnici	475
12.	ŠUSTER RAJKO, Podgrad 14, Šentjur	475
13.	VODEB MARJETA, Črnolica 30, Šentjur	475
14.	LAMUT MILAN, Dramlje 44, Dramlje ‘	470
15.	ŽEKAR JELENA, Ponikva 6, Ponikva	470
16.	CMOK TATJANA, Ljubljanska 6, Šentjur	445
17.	TRČEK ZORICA, Lokarje 2 a, Šentjur	445
18.	DOBRŠEK MILENA, Turno 22, Gorica pri Slivnici	440
19.	ARZENŠEK MOJCA, ul. XIV. divizije 31, Šentjur	435
20.	ČERNOŠA MARTINA, c. na grad 9, Šentjur'	430
21.	PINTER IVANKA, Sotensko 1, Šentjur	430
22.	DROBNE MARJAN, Na Lipico 1, Šentjur	425
23.	REBERNIK ANDREJA, Dobrina 27, Loka	415
24.	KOVAČIČ STANKA, Loka 55, Loka pri Žusmu	405
25.	KLAVČIČ CVETKA, Vinski vrh 18, Loka	405
26.	NIKOLIČ MOMIR, D. Kvedra 35, Šentjur	400
27.	ZIDANŠEK BORIS, Dramlje 45, Dramlje	400
28.	JUG MARIJA, Na Lipico 3, Šentjur	380
29.	ZMRZLIKAR GRETA, Planina 36, Planina	375
30.	PETER ANICA, D. Kvedra 34, Šentjur	370
31.	VODEB JERICA, Paridol 28, Gorica pri Slivnici	370
32.	BORŠIČ ŠTEFKA, Grobelno 116, Grobelno	365
33.	GOBEC ALEKSANDRA, Gorica 29, Gorica pri	Slivnici	360
34.	ŽVEGLIČ SLAVICA, Proseniško 23, Šentjur	360
35.	LEŠNIK SLAVICA, c. na kmet. šolo 9, Šentjur	355
36.	BOLKO MIRAN, Laze 1, Dramlje	350
37.	HORVAT ZOFIJA, Krajnčiča 15, Šentjur	350
38.	KAVKA VERA, I. celjske čete 22, Šentjur	350
39.	ZDOLŠEK IRENA, Svetelka 10, Dramlje	340
40.	HROVAT MILENA, c. kozjanskega odreda 14,	Šentjur 330
41.	KALČIČ IGOR, Planina 37, Planina	330	/
42.	GROBIN FRANCI, Gorica 30, Gorica pri Slivnici	32Q'
43.	VODEB ANTON, Dramlje 9 b, Dramlje	305
44.	GORIŠEK MARIJA, Gorica 30, Gorica pri Slivnici	300
45.	VODEB MARTINA, D. Kvedra 38, Šentjur	285
46.	FON BRIGITA, Ponikva 74 a, Ponikva	250
47.	ŠKERLJ MARINKA, M. Zidanška 9, Šentjur	235
48.	LEBENIČNIK JOŽE, M. Zidanška 9 a, Šentjur	230
49.	GRAČNER JELKA, M. Zidanška 9, Šentjur	220
50.	FREISTEINER PAVLOVIČ MILENA, M. Zidanška 8b	220
51.	HVALEC BOŽA, Ipavčeva 30, Šentjur	205
52.	NOVAK NADA, Svetelka 3 b, Dramlje	195
53.	ANTLEJ SILVO, D. Kvedra 38, Šentjur	195
54.	VODEB TEREZIJA, D. Kvedra 38, Šentjur	195
Javna razprava o osnutku traja 30 dni. Vse pripombe in pritožbe prispele v tem roku bo Odbor za družbeno pomoč obravnaval ter oblikoval predlog vrstnega reda ter posredoval Zboru uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Šentjur.
Predsednik odbora Cveto ERJAVEC
Uspešno praznovanje občinskega praznika
Otvoritev prizidka na osnovni šoli Gorica pri Slivnici
/z zgodovine lovske družine
Po propadu graščin je pričela oblast upravljati z lovišči. Pričel se je zakupni sistem. Že bivša Avstro-Ogrska je hotela ponemčiti naše kraje in je zato dajala privilegije svojim ljudem, kjerkoli je bilo potrebno. Zakupnina je bila postavljena tako visoko, da je ni zmogel slovenski lovec, ki je bil navezan bodisi na plačo ali dohodke iz drobne obrti. Lovišča so sama prehajala v nemške in nemškutarske roke. Zaradi bližnje meje je bilo Celje privilegirano v dotoku denarja, saj je celjski Jag-dverein nudil svojim članom vsestransko pomoč, da so lahko na dražbah onemogočili finančno slabše slovenske ponudnike. Tako stanje je trajalo vse do novejše dobe.
Okrog 1. 1870 je bil v Šentjurju izvoljen za župana zdravnik dr. Gustav Ipavec, po poreklu trški rojak. Lovišče mu je bilo dano v has-novanje za ves čas njegovega županovanja do leta 1910. Njegovo ime je častno zapisano tudi v vrsti slovenskih skladateljev, saj so njegove skladbe znane širom naše domovine. Njegovi sodobniki pripovedujejo, da je vsak prosti čas zahajal v bližnji trški gozd, kjer je naslonjen na drevo poslušal ubrano ptičje petje. Izredno dobro je poznal ptice in če je zaslišal še neznano ptičje žvrgolenje, mu je ves zamaknjen sledil s svojim skladateljskim posluhom. Ko je ptiček utihnil pa se je dr. Ipavec podal v svojo sobo, kjer je imel klavir in toliko časa poskušal, dokler ni zadel slišane melodije. Zato so vse njegove skladbe tako mehko zveneče.
Na love je vabil le zavedne slovenske lovce. Večinoma pa je lovil le s svojimi kmečkimi lovci, od katerih sta najdlje živela Alojz Ratej, ki je upravljal svoje posestvo v Šentjurju in Benjamin Ratej, ki se je pozneje priženil v Petrovče. Od umrlih pa navajam le nekatere, in sicer so bili to :
Franc Slomšek, iz Podgorja 20; Gradič p. d. Zdeniški, kovač in Franc Škoberne p. d. Ferjane iz Krajnč, Livko, ki je imel današnje Laščakovo posestvo, iz Podgorja, Miha Brečko iz Nove vasi, Jakob Jager, Ivan Ferlež, Jakob Mikola iz Stopč in Leber iz Pešnice.
Lovski paznik je bil neki Georg, ki je stanoval na današnjem An-derburškem posestvu.
Dr. Ipavec je imel vedno dobre lovske pse, pa tudi vsak njegovih lovcev je imel najmanj po dva psa. S svojimi lovci je imel dogovor, da je pripadal strelcu vsak peti zajec. Odlovilo se ni mnogo, ker je bilo malo lovcev in je bilo lovišče zaradi tega bogato na divjadi. V tem času tudi ni bilo divjih lovcev, ker so uživali tedanji lovci pri vsem prebivalstvu velik ugled.
Vodnika brakad sta bila brata Ulčarja, od katerih je bil Joža vodnik pasje trope, ki jo je imel toliko v roki, da mu je bilo treba samo zatrobiti in so se takoj zbrali okrog njega vsi psi iz bližnje okolice.
Leta 1910 se je šentjurska občina razdelila na dve občini v Šent-jur-trg in Šentjur-okolica. Meje lovišča Šentjur-trg so bile : Sv. Ahac — Zalar, Strmošek, Goršek — pod Botričnico, Zebič, Pešnica, Voglajna, Dolec. Kakor je bila razdeljena občina, je bilo razdeljeno tudi lovišče. Lovišče Šentjur-trg je imelo vsega 64 ha gozda. Od 1. 1910-1914 je imel ta predel v zakupu Herman Kind, tedanji lastnik na današnjem Boštevče-vem. Od 1. 1914-1917 je lovišče združil Alojz Plauštajner, ki je imel posestvo, katerega je pozneje kupil na sodni dražbi Šporer, danes živi na njem Jože Zdolšek. Od 1. 1917-1928 je lovišče imel Robert Diehl iz Celja, ki je pričel z intenzivnejšim lovom. Na lovih Rozalija in Trg je padlo tudi do 100 zajcev. V tem času pa so se začeli pojavljati tudi divji lovci, katerim maloštevilni čuvaji niso bili kos ter so pričeli predvsem obrobni predeli propadati.
Stanje se je z vsakim letom slabšalo in zato je Diehl 1. 1928 lovišče opustil, katerega je nato prevzela 1. 1924 ustanovljena celjska lovska družba, ki je štela 12 članov. V kroniko šentjurskega lovišča bodo vpisani lovci; Franc Mravljak, Cilenšek, Kraupner, Pajk, Grajzl, Vah, Deti-ček, Vagner, Žagar, Zdolšek, Šošter, Confidenti in sicer z zlatimi črkami, saj je lovišče pod njihovo upravo postalo eno izmed najboljših sloven-, skih lovišč.
Ti možje so se postavili po robu močnemu nemškemu Jagdvereinu in duhu nemškutarstva. S svojimi skromnimi dohodki so dajali velike žrtve v prid šentjurskega lovišča. Koliko breme je predstavljalo lovišče, si bomo lahko predstavili šele, če pomislimo, da ni bilo med njimi nobenega industrialca ali večjega obrtnika, namreč so krili visoko zakupnino, odškodnine in strelnine iz svojih skromnih uradniških plač. Njihovo pravilno gledanje na lov in občutek, da so slovenski lovci, sta kmalu obrodila sadove, saj je pričel stalež zoper rasti, kar so dokazali lovi. Letno se je uplenilo okrog 300 zajcev, do 30 lisic in 5-6 srnjadi, katera je bila povsem zaščitena 8 let in to od 1928-1936. Na lov so bili vabljeni navadno le trdni Slovenci in je tako bila družba močan činitelj v dviganju slovenske zavesti. Prav tako je celjska lovska družba v dobrem spominu vsem domačim kmetskim lovcem, ki so bili na lovih enakopravni in nesebično postavljeni na stojišča. Od obrobnih predelov pa si nista mogla opomoči Šahta in Resevna, ker so prihajali divji lovci izza revirne meje in po strelu zopet čim hitreje pobegnili nazaj. Od perutnine je omeniti divjega petelina, ki je imel stalno rastišče na Resevni in sta bila letno odstreljena 2 petelina. Vneta jerebarja sta bila Zdolšek in Cilenšek. Med imena teh lovcev moramo uvrstiti tudi Jurija Vrečarja, ki že od mladih nog uživa sloves dobrega lovca in kinologa. Ko se je vračal z Resevne, kjer je zasliševal velikega petelina, se je vedno ustavil tudi pri svojem prijatelju Francu Slomšku, s katerim je prekramljal marsikatero prijetno uro o lovu.
Od lovov je omeniti vsakoletni lov pri Sv. Rozaliji, ki je navadno dal 30-40 zajcev, 4-5 lisic in po 2 kosa srnjadi. Za osrednji pogon je
vsako leto pripeljal na še danes običajno mesto kmet in lovec Martin Gajšek sod jabolčnika, kuhar pa je bil neki urar iz Celja. Po končanem lovu so se zbrali lovci še pri Martinu Gajšku na domu v Vrbnem. Zadnji pogon pa je bil v sloveči gostilni »Pri cestnem Jožeku« v Vrbnem. Lovci so se radi udeleževali lova v Brdah, kjer je imel svoj vinograd Franc Slomšek, ki je bil dolgoletni lovec že za časa dr. Ipavca. Znan je bil tudi lov na Rifniku, odkoder je krasen pogled in v Jazbečevi gostilni dobro vino ter prijazna postrežba.
Celjska lovska družba je strogo sledila načelu, da se vsako leto oblovi vsak predel samo enkrat, ne glede na plen. Gibalo v pogovorih sta bila Maks Detiček in Fric Confidenti. Posebno Confidenti je bil iz vrsten, prijeten družabnik, z izredno sposobnostjo duhovite odrezavosti.
Plodno delovanje celjske lovske družbe je prikinil nemški vojaški valjar, ki je potegnil Evropo v kri in razdejanje. Lovišča so prešla v tuje roke. Šentjursko lovišče je dobil v upravo neki Heine iz Dunaja. Za časa njegovega upravljanja se lovišče ni mnogo izkoriščalo, ker je bila tudi neposredna okolica proglašena s strani nemških oblasti kot partizansko področje. Tako je dosegel stalež divjadi zavidljivo višino ter se je posebno srnjad pojavila v predelih, kjer je prej že desetletja ni bilo.
Po zlomu Nemčije 1. 1945 se je ljudska oblast lotila tudi rešitve organizacije lova. Lov je bil proglašen za gospodarsko panogo, divjad pa za ljudsko imovino. Z začasnim lovskim zakonom iz 1. 1945 je bil ukinjen zakupni sistem ter so se proti plačilu majhne državne takse izdajali orožni listi in lovske karte. S temi dokumenti je njihov lastnik lahko lovil kjer koli v mejah države. Jasno je, da taka rešitev tega vprašanja ni mogla ugodno vplivati na stalež divjadi, ker lovec ni čutil odgovornosti napram revirja, kjer je trenutno izvajal lov. Da se očuva šentjursko, lovišče pred takimi lovskimi potniki, so pod mojim vodstvom lovci; Franc Gajšek, Vrbno, Franc Plauštajner, Šibenik, Franc Kovačič, Jože Trobec, Stanko Knez, Valentin Povalej; Martin Fidler, Franc Fidler in Mihael Fidler, osnovali lovsko organizacijo kot Lovsko zadrugo, ki je obsegala celotni teritorij šentjurske občine. Za predsednika te organizacije je bil izvoljen Ivan Suša, ki je bil v tem času načelnik za okrožje Celje. V tem času je prevladovalo mnenje, da je možna smotrna gojitev le v velikih strnjenih loviščih. Temu nazoru sledeč se je šentjursko lovišče združilo z loviščem Kalobje in Dramlje. Vodstvo teh združenih lovišč je bilo poverjeno odboru LD Šentjur. Izvajanje lova je bilo strogo v duhu lovskih zakonov, saj je imela družina v OLZ Celje vedno dobrega svetovalca in vodnika. Čas skupnega upravljanja vseh treh lovišč je še danes v spominu kot doba mnogih lovskih užitkov in dobrega lovskega tovarištva. Vkljub požrtvovalnosti odbora kontrola obsežnega lovišča ni bila možna in se je zato 1. 1948 pristopilo k ustanovitvi 3 samostojnih družin: Šentjur, Kalobje, Dramlje. Meje so bile določene sporazumno v skladu z bivšimi občinskimi mejami, ker so te predstavljale lovsko zaokrožene enote. Manjše korekture teh mej niso pomenile bistvenih sprememb, razen razmejitev napram Štoram, ki se kaže kot globoko v lovišče segajoč žep.
Lovišče Šentjur ima bogato tradicijo in svetle like lovcev. Naša želja bodi, da bomo tudi mi zapustili svojim zanamcem toliko lovske zgodovine in bogastvo na divjadi, kot so nam ga oni zapustili.
Lojze Kocmur
Zlata selekcija v Dramljah
TVD Partizan Dramlje je v krajšem času svojega delovanja postal eno najaktivnejših društev v svoji KS, saj je uspel v najrazličnejše oblike svoje dejavnosti vključiti večje število občanov. Najaktivnejša je sekcija za mali nogomet, k^ je v občini, pa tudi v celjski regiji dosegla pomembne rezultate.
V mesecu oktobru pa se nam bo izpolnila večletna želja, saj bo na igrišču v Dramljah gostovala »Zlata selekcija«. To bo prav gotovo izjemen dogodek za kraj, kot tudi za celotno družbenopolitično skupnost, saj bomo lahko pozdravili v vrstah zlate selekcije športnike, ki jih ne pozna samo Jugoslavija, ampak je njihovim uspehom ploskal celoten športni svet. Spomnimo se samo imen, kot so: Daneu, Oblak, Ameršek, Bečejac, Norčič, Papič, Klemenc, Strel, Tof in ostali. Poleg športnega užitka pa je pomebna tudi humanost te akcije, saj je celoten izkupiček tekme namenjen Zvezi paraplegikov Slovenije. Posebno je potrebno pohvaliti zgoraj omenjene športnike, ki nastopajo za Zlato selekcijo brezplačno in na lastne potne stroške.
TVD Partizan Dramlje vas zato vabi, da si v čim večjem številu ogledate omenjeno prireditev, ter s tem prispevate pomemben delež v sklad paraplegikov, torej za ljudi, ki jih je kruta usoda življenja prikrajšala za mnoga doživetja, ki se zdijo nam normalna, vsakodnevna. Torej pomagajmo jim po svojih močeh.
Tekma med Zlato selekcijo in ekipo TVD Partizan Dramlje bo v PETEK, 3. OKTOBRA 1986 OB 16.30 URI NA IGRIŠČU V DRAMLJAH, v vsakem vremenu. V polčasu bo nastopila plesna skupina Krik in Rifle.
Vstopnice so po 300.— din in so v predprodaji v Merx - Market Dramlje in na uredništvu Utripa.
Torej nasvidenje v Dramljah!
TVD Partizan Dramlje
Ko majhen mož na prste stopi...
1.	september je bil za številne cicibane datum zgodovinskega pomena. Prvič so prišli v čisto »ta pravo« šolo in dobili čisto pravo tovarišico. Ampak strah je bil odveč. Leskove šibe ni bilo na katedru, tovarišica je bila bolj podobna Sneguljčici, kot pa zmaju s sedmimi glavami, skratka, še mame je nehalo biti strah.
Ko so otroci že nekaj dni preživeli v šoli, smo jih obiskali in z nekaterimi naredili »intervju«.
JASNA DREŠČEK, 1. C: »V šoli je boljše kot v vrtcu. Najlepše je, ko rišemo. Tovarišico že poznam od prej, saj je učila že mojega bratca Marka. Znam že pisati in brati velike črke, naučiti pa se moram še pisane. Sedim skupaj z Barbaro in dobro se razumeva.«
DAVID KOŽELJ, 1. A: »Najbolj mi je v šoli všeč matematika, ampak v vrtcu je bilo bolje, ker smo se več igrali. Citati še ne znam, ampak se bom že naučil. Malica je dobra, sošolci so še kar, sedim pa z Goranom, s katerim sva se poznala že prej. Doma sem pri Železniški postaji in hodim v šolo čisto sam.«
GASPER TANŠEK IN MATJAŽ ZUPANC, 1. B: »Sva prijatelja in sediva skupaj. V šoli je vse v najboljšem redu. Znava že napisati nekaj besed in imava najraje matematiko. Sošolci so v redu, eden se kar naprej smeji.«
Gašperju in Matjažu smo obljubili, da ne bomo napisali, da sta, po besedah tovarišice, najživahnej-ši par v razredu. Ampak, lepo vas prosim, kaj pa je narobe, če si takole malo bolj živahen? ...
Intervju vodila: Anita Koleša
Foto: Goce Kalajdžiski
Delo in naloge občinske knjižnice
Od 1. 1. — 31. 8. 1986 je občinsko knjižnico Šentjur obiskalo 8806 obiskovalcev, ki so si izposodili 18.621 knjig. Nabavili smo 1082 novih izvodov knjig, do konca leta pa bi jih morali še najmanj 900. Iz navedenih podatkov je razvidno, da zanimanje za knjigo narašča, da pa ne moremo zaradi visokih cen, nabavljati zadostno število knjig.
V letošnjem letu smo odprli novo izposojevališče na Ponikvi (6. 6. 1986). Izposojevališče ima svoj prostor v prostorih poleg Krajevne skupnosti, kjer imamo okoli soo izvodov knjig. Knjige izposoja dijakinja Aleksandra Drame, odprto pa je vsak petek od 16. do 19. ure. Izposoja je zelo zadovoljiva. Prav tako dobro delujeta tudi izposojevališči na Kalobju in na Dobju, odprta pa sta vsako nedeljo dopoldne. V letošnjem letu smo nameravali odpreti še manjše izposojevališče v Dramljah, sicer se pa pripravljamo na večja adaptacijska dela v matični knjižnici. Zamenjujemo vhodna vrata v stavbo, drugo leto pa bomo pričeli z adap-
tacijo zgornih prostorov, kamor bomo prestavili mladinski oddelek ter glasbeno sobo. Spodnji prostori pa bodo preurejeni za odrasle izposojevalce.
Prav tako ne smemo pozabiti na ostale krajevne skupnosti v katerih še nimamo izposojevališč. Vendar moram povdariti, da nam bodo same krajevne skupnosti morale malo pomagati, da bomo lahko dobili prostor v katerem bomo imeli knjige.
Poleg naštetih del pa je pomembna naloga naše knjižnice, da neprestano spremlja knjižni trg, literaturo o knjižnih novostih, revijalni' tisk, informacije o novostih preko centralne katalogizacije in da ugotavljamo potrebe na svojem območju.
Nabava mora biti kar se da tekoča, sistematična in ustrezna zahtevam našega tipa knjižnic. Naš tip knjižnice zbira, obdeluje in izposoja temeljno knjižno zalogo (strokovno in poljudno za mladino in odrasle). Nabavljati bi morali vedno več strokovne literature ker vse bolj preraščamo v nekakšen informacijski center. Ne samo naš tip knjižnice, večino splošnoizobraževalnih knjižnic postaja vse bolj kraj kjer se mora posredovati vse več informacij, ki jih zahtevajo občani, poljudni romani pa morajo biti nabavljeni tako, da se med njimi ne pojavlja »šund«, ki ga je vse več na trgu.
Izposoja je ena izmed najpomembnejših nalog knjižnice. Knjižničar mora biti svetovalec, informator in administrator. Knjižničar v veliki večini tudi išče knjige za obiskovalce le v manjši meri si jo le-ta izbere sam. Knjižnica mora zadovoljevati kulturno potrebo občana. V naši knjižnici se trudimo organizirati razne večere poezije, likovne razstave (v letošnjem letu že 6 likovnih razstav in literarni večer), ter razno dejavnost z mladimi bralci.
Morda še par besed o matičnosti. Naša knjižnica namreč do sedaj ni izpolnjevala pogojev za matično knjižnico v občini, kljub temu, da smo edina knjižnica v občini. Po standardih ne izpolnujemo predpisanih pogojev, tako prostorskih kot knjižnega fonda. Zato smo v naše plane vnesli razširitev prostora ter povečali nakup. Če bomo izpolnili vsaj ta dva pogoja potem bomo lahko postali pogojna matična knjižnica. Na koncu naj še navedem kakšni so pogoji in naloge matične knjižnice, kakor jih predpisuje zakon o knjižničarstvu:
Matična knjižnica:
—	razvija strokovnost in organiziranost knjižničarske dejavnosti
—	povezuje knjižnice v enoten informacijski sistem
—	vodi razvid knjižnic
—	vodi centralno katalogizacijo
—	posreduje medknjižnično izposojo
—	usklajuje politiko nabavljanja knjižnega gradiva
—	usmerja knjižnično gradivo, ki ga knjižnice izločajo
—	skrbi za strokovno izpopolnjevanje delavcev v knjižnici in za usposabljanje drugih delavcev, ki zunaj knjižnice urejajo in posredujejo knjižnično gradivo
T. C.
DO VIZ ŠENTJUR PRI CELJU OBJAVLJA
VPIS OTROK V 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 1987/88
Vpisali bomo otroke, ki bodo do začetka šolskega leta 1987/88 dopolnili šest let in pol (otroci rojeni 1980 in januar, februar 1981).
Na željo staršev bomo vpisali tudi otroke, ki bodo do začetka šolskega leta dopolnili šest let. Zanje bomo ugotavljali zrelost za vstop v osnovno šolo.
Vpisovanje otrok bo:
OSNOVNA ŠOLA MILOŠ ZIDANŠEK DRAMLJE v sredo, 1. 10. 1986 od 8. do 11. ure in v četrtek, 2. 10. 1986 od 14.15 do 15.15 ure.
OSNOVNA ŠOLA BLAŽA KOCENA PONIKVA v torek, 30. 9. 1986 od 8. do 15.30 ure.
OSNOVNA ŠOLA KOZJANSKI ODRED PLANINA v petek, 3. 10. 1986 od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure.
OSNOVNA ŠOLA DOBJE v torek, 30. 9. 1986 od 8. do 12.
ure.
OSNOVNA ŠOLA FRANJA VRUNČA SLIVNICA IN OŠ PREVORJE v sredo, 1. 10. 1986 od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure.
OSNOVNA ŠOLA LOKA v četrtek, 2. 10. 1986 od 8. do 12.
ure.
OSNOVNA ŠOLA FRANJA MALGAJA ŠENTJUR PRI CELJU (tudi za otroke, ki bodo hodili v OŠ BLAGOVNA in OŠ KALOBJE)
v torek, 30. 9. 1986 od 8. do 11. ure v sredo, 1. 10. 1986 od 8. do 11. ure
v četrtek, 2. 10. 1986 od 8. do 11. ure in od 14. do 18. ure.
K vpisu prinesite otrokov rojstni list in njegovo matično številko občana.
Slika meseca
IZGUBLJENI DVOBOJ Z MALIGANI
DRUGI »TEK PRIJATELJSTVA — 18. AVGUST«
REZULTATI TEKA IN KRITIČNA RAZMIŠLJANJA O PRIREDITVI.
Vzdržljivostni tek je nepogrešljiv del telesne vzgoje!
Tek je edina znanstveno zanesljiva metoda, ki pomaga, da se človek počuti mlajšega, kakor je zapisano v rojstnem listu!
Športni zdravniki
Letošnja rekreativna tekaška prireditev »Tek prijateljstva — 18. avgust« je tretja zapovrstna prireditev s ciljem poživiti množično športno aktivnost naših občanov in jim dati tudi možnost, da preverijo svoje zmogljivosti. Začeli smo leta 1981 s »Tekom po poti spominov NOB« in nadaljevali lansko leto na pobudo obč. skupščine in KS Šentjur s »Tekom prijateljstva — 18. avgust«, ki naj bi bil tradicionalna vsakoletna prireditev ob občinskem prazniku. To naj bi zagotavljal tudi prehodni pokal obč. skupščine, ki ga prejme KS z najštevilnejšo udeležbo (% od štev. preb.).
Povprečna udeležba po 100 tekačev na vseh treh dosedanjih prireditvah in že pojav tekmovanja med KS za pokal 18. avgust, ter udeleženci iz večih občin in krajev Slovenije in Jugoslavije daje prireditvi smiselnost in praktično vrednost.
Letošnja prireditev je bila zaradi vsebinsko in organizacijsko nedorečenih osnov organizirana še v časovni stiski in je zaradi tega bilo še nekaj pomanjkljivosti in tudi udeležba ni bila takšna kot bi lahko bila, če bi bili vsi pristojni in odgovorni za telesno kulturo v občini pravočasno informirani in vključeni v prireditev. To je treba v bodoče popraviti in se pravočasno pogovoriti o prireditvah in organizaciji prireditev. Vsaka taka prireditev mora biti organizirana poleg športnega fair playa in tekmovalnega duha, ki je samoumeven tudi v kulturnem in estetskem pogledu zadovoljiva.
»Tek prijateljstva — 18. avgust« je manifestacija množičnega športa in afirmacija občine Šentjur. Kaj to pomeni? Pod prvo to pomeni, da lahko na taki prireditvi sodelujejo poleg aktivnih športnikov tudi rekreativci in začetniki, ki se želijo spoznati z tovrstno aktivnostjo. Povdarek pri prireditvah množičnega športa ni na rezultatih prvih treh, ampak je tu vsak, ki opravi (premaga) predvideno progo zmagovalec; to pomeni da je enake pozornosti kot prvi deležen tudi zadnji. Korist od športne prireditve je tekmovanje, toda ne v duhu kdo bo koga, ampak v duhu kako hitro zmorem premagati zadano nalogo, to je v duhu tekmuj sam s seboj. To pomeni prisluhniti svojemu organizmu, s ciljem doseči boljše počutje; to je moto športnih zdravnikov in tudi smisel letošnjega gesla svetovne zdravstvene organizacije »Kdor zdravo živi — pridobi«. Taka pridobitev ima poleg tekme in družabnosti namen osvežiti ljudi, da je telesna aktivnost koristna za vse kategorije prebivalstva in za vsa obdobja življenja. To ni potreba samo mladih, ki to koristijo samoumevni, ampak še zlasti starejših ljudi, ki si na ta način zagotavljajo prijetno starost in dobro počutje. Zaradi tega pri teh prireditvah nagrajujemo najstarejše in najmlajše- kmete, katerim je kljub stalnemu delu v naravi prav tako potrebna športna aktivnost. Telesna kultura je neobvezna in materialno nepridobitna aktivnost, zato človeka sprošča, tudi tistega ki dela fizično, ga razvedri in na ta način mu zboljšuje delovanje srca in ožilja, pljuč in možganov kar omogoča prijetno počutje.
Poleg tega množično športnega pomena ima tek prijateljstva —
18.	avgust pod drugo pomen tudi v družabnem in informativnem oziroma turističnem smislu. Glas šentjurske občine gre na ta način v republiški
in celo državni prostor, saj se teka udeležujejo tekači iz različnih krajev Slovenije in Jugoslavije. Zaradi tega mora biti prireditev še posebej dobro pripravljena in mora odgovornost za prijetno počutje udeležencev nositi celotna družbenopolitična skupnost in seveda vse prebivalstvo. Na ta način se izkažemo v športnem, kulturnem in gostoljubnem duhu, kar je duh akcije »Slovenija moja dežela« in tek prijateljstva naš prispevek tej aktivnosti. Šentjurčani, oziroma občani Šentjurja imamo biti na kaj ponosni in jep rav, da to na lep način pokažemo in nosimo srcu (Ipavci, Kocen, Slomšek, Kveder, Malgaj, Rifnik, Resevna) tudi ob športnih manifestacijah.
Vse to je zajeto v pridobitev »Tek Prijateljstva — 18. avgust« in je zaradi tega potrebno, da je to prireditev posebnega pomena in mora imeti prednost pred ostalimi športnimi manifestacijami, ki potekajo regularno skozi vse leto v ligaških in podobnih tekmovanjih.
Zaradi vsega tega želimo v bodoče več sodelovanja pri organizacije te prireditve in pravočasno začeto aktivnost, da bo prireditev res množična in brez pomanjkljivosti.
Za dosedanje prireditve so pokazale mnogo razumetanja skoraj vse delovne organizacije v občini z prispevkom lepih nagrad za udeležence in okrepčila. Vsem, ki so na ta način popestrili in olepšali prireditev iskrena hvala!.
Rezultati letošnjega teka so:
Vseh udeležencev na prireditvi je bilo 92, od tega jih je teklo na trim progi 5 km 59 udel., na teku prijateljstva 10 km pa 33 udeležencev. Moških udel. je bilo77, ženskih 15. Šentjurskih občanov je bilo 67, iz drugih krajev 25. KS so bile zastopane takole: Šentjur — center 36, Šentjur — okolica 4, Blagovna ŠD Trnovec 23, Slivnica 1, Ponikva 3.
V tekmovanju za pokal — 8. avgust so se odločno vmešali člani ŠD Trnovec iz KS Blagovna, ki so na ta način prejeli prvič pokal obč. skupščine in ga odvzeli KS Šentjur center. To je pohvalno in v bodoče želimo več tekmovanja med KSzavečjo udeležbo!
dr. ZABUKOŠEK FRANC

REZULTATI 2. TEKA »PRIJATELJSTVA« TRIM TEK NA 5 km
Pionirji do 14 let:
1.	Tajnšek Damjan — Šmarje (25,39)
2.	Švegler Robi — ŠD Trnovec (28,11)
3.	Gračner Hinko — ŠD Trnovec (28,41)
Pionirke do 14 let:
1.	Planko Simona — Šentjur (36,02)
2.	Sever Andreja — Šentjur (36,48)
3.	Lajh Laura — Šentjur (42,16)
TEK NA 10 km Mladinci do 18 let:
1.	Podgoršek Andrej — Trnovec (33,30)
2.	Jug Ivan — ŠD Trnovec (41,18
3.	Drobne Pavle — Sevnica
Člani do 40 let:
1.	Cmok Samo — Šentjur (33,24)
2.	Turšič Franc — Žalec (36,25)
3.	Fidler Zdravko — Šentjur (36,55)
Članice do 40 let:
1.	Škopin Ksenja — Celje (51,39)
2.	Govedič Marta — Trnovec (58,40)
2.	Knez Jožica — Štore (58,40)
3.	Kušec Slavica — Glinško (59,29)
Člani nad 40 let:
1.	Gobec Janez — Rog. Slatina (40,27)
2.	Perc Anton — Celje (40,39)
3.	Škopin Rudi — Celje (43,18)
Članice nad 40 let:
1. Škopin Marta — Celje (55,19)
* ni bilo več udeleženk
TRI MTEK NA 5 km Ostali :
1.	Ravnak Beno (22.29)
2.	Hus Rok (23.02)
3.	Hofman Zlatko (23.44)
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.500 izvodov.
Uredniški odbor: glavni urednik Dušan VODEB, odgovorni urednik Goce KALAJDŽISKI, Drago MACKOŠEK, Jože MASTNAK, Miran KOREN, Anita KOLEŠA, Mirko ČANDER, Darinka ŽEKAR.
Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD Papir-konfekcija Krško. Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978, Fotografij in rokopisov ne vračamo.