GLASILO OBČINE DOMZAL ?1. januar ?nnf)-lntnikX!!V št. 1. »Ihanski biatlonci gredo naprej«, bi lahko na kratko komentirali uspehe člcinov Smučarskega kluba /han, med katerimi je potrebno omenili kar vse po vrsti: Klemna Bauerja. Petra Dokla, A leta Gregohča ter Anieta Gre-goriča in najmlujšega Aleša Gregorina. Kot piše naš dopisnik Matjai Pavovec pa brez trener/a Uroša Velepca, trener ja sole teka in strcljanja Roberta Sitarja ter kluh-skega trener/a Janeza Gregorina uspehov ne bi bilo. Čepravje leto 2004 te odšlo v zgodovino, smo mu v prvi številki Slamnika : letnico 2005 vseeno še nameni-li nekoj prostora, da ne bipozahili na dogodke v okviru Veselega decembra, ki jih v občini ni manjkalo. Žal. kot je videti, ni nihče fotografira! velikega silvestrovanja na prostem. na katerem sta Radio H1T in Županja Cveta /.alokar Oraiem ob velikem ognjemetu številnim priso-tnim zatekla VSE DOBRO V LETU 2005! Na osrednji občinski slovesnosti ob dnevu samostojnosti in tradicionalnem prazničnem koncertu Godbe Domžale Obćina Domžale Kulturni dom Franca Bernika Domžale vabita na slavnostno akademijo ob slovenskem kulturnom prazniku v ponedeljek 7. februarja 2005. ob 20.00 v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. V kulturnem programu sodelujejo: gledališka igralca Silva Ćušin in Aleš Valič ter ženska pevska skupina Katice Slavnostna govornica Tadeja Capuder Brezplačne vstopnice lahko dobite v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale od 3. februarja 2005 dalje. Pri Kozjekovih v Studi Prav vsakogar bi pogrešala Ko je Župnijska Karitas kot eden od predlagateljcv (prcdloge so poslali šc Območno /.druženje Rdcčega križa Domžale, Center za socialno delo Domžale ter Medobčinsko društvo invalidov ŠTAMPILJKE in VIZITKE www.s-oraf.si 01721-91-70 ^ liHo@8-gr»f.»l Domžale) družin, ki naj bi jih Županja oz. podžupani obiskali v zadnjih dneh novega leta, predlagala družino Kozjek s Studljan-ske 9, so napisali, da je to številč-na družina, v kateri sta oba starsa zelo dejavna v župniji, otroci pa se vsi po vrsti glasbcno izobra-žujejo, igrajo v godbi in drugih glasbcnih skupinah, ob tem pa družina pridno gradi hiso. Nadallevanje na strani 5 Podžupan Toni Dragar na oblsku pri Kozjekovih. SREDNJA SOLA DOMŽALE Cesta talcev 12,1230 Domžale Tel.:01 72 40 630 Faks: 01 7240 650 Spoštovani osmošolci, devetošolci in starši! Letos bodo INFORMATIVNI DNEVI 11. in 12. februarja 2005. Draga števllka SLAMNIKA Izlde 11. februarja 2005 ^n VPIS V JEZIKOVNE TEČAJE E ZA OTROKE IN ODRASLE conlor zo Tuje jezike »razni kova 15 123O Oomžala 9 01/721 69 13,729 24X6 \v\vw.cliulc.si „TECAJITUJIHJEZIKOV ES PRIPRAVA NA MATURO DOMZALE, ljubljanska cesta 110, tel.: 01/724-30-89, faks: 01/721-91-67, gsm: 041/616-001, www poligM-si Pustna sekcija STRIČEK vabi na 15. TRADICIONALNI 1PUSTNI KARNEVAL VIR 2005 v nedeljo, 6. februarja 2005, s pričetkom točno ob 14. uri in 15 sekund. Povorka se bo začela pred gostiščem Kovač na Količevem ter se napotila po ozvočeni Bukovčevi f'^4 cesti, mimo častne tribune z gosti in komisijo, ki bo f \ Vi izbirala najboljše, najizvirnejše, najmnožičnejše in \ dru8e naJ. naj ... otroške in odrasle skupinske maske, ' kl 'lh čaka-i° bogate nagrade naših sponzorjev. Podelitev nagrad bo ob 16. uri pri častni tribuni. rf Dobrodošli v deželi pusta! Stran msa Tiuii h'tns j v Županja (vela Za/oka/ Onttcm povahilu m'krfanji1 predsfltnh,- \kut>\< m m i::vršnth svetm' rnt traiUvumttlnu ' vedno radi ndele~ ži/<> lff>w>w» i . n/ihfnrrn rnncn/u za Ohruio Ihtm- illlr tj\nr\n,i l'i.h, , ih 1, 11 ',.• / ' I—a,^^^^^^^^^^^^^^—^^^^^^! Nova dopisnica s strani Ohmočnegu tđruten/a Rde-evytt kiiia Donižali'. Maja f'i'tdr v \vf>/rf> < prispcvliif pisf o tiktivnt'slih HK kotirc l/iti'i ter prvih dnvh Ictošnjcga hkrati pa ■. pridružile ter \tidcln/etc v iikcijuh Hih Stran BLT™1™1! Vseh 12 predsednikirv in ena predseflnicu krajevnih skupnii\ti so se v /uruiar/u ud,-l, govora - vod\t\uni ohrinc ter mi >"< "> '' problematiku jinsunicriiegii obi" je bilo riiimeiijenih kominu ili >> tuđi predlagati, dn bi ubi nanienila za n/ihnvo de/ir. /. .. , Stran HPva^^^Hai Novoletni koncert Mmr —ir Ena izmed stalnic pi tuđi tradicionalni, letu- ..< >'/ kmu 111 Sun! orkestra /.tnmžale Kuinrnk. ki je Imli lii', vr//7 \tcvilnc />o\lii\u/<{' in /">siu\alke i'mi \od\t\ tim novela diriyenta ter petfu \oh\tke \i> na\ilu\iU prav t'.vt'. ( estitumo' Stran Pteberiti', koleri reŠevaJci st> inu-'fi r/n i ' > " pri žrehanju novr/icinr nagradne hižanf je nagrade ftrispevala HONDA AMHRO/ f»■■'-m-h pa lahko ludi hi r/ay,r nu~ gradepndr/ft v LI.KAKNO VIH Oh/avl/a/tt" <„n od nayi ajcndi vasčtl DOMZALE stran Dragi bralci, spoštovane bralke Življenje je lepo Za nami so praznični dnevi prehoda iz leta 2004 v novo leto 2005. Dnevi, ko scm vedno znova lahko ugotavljala, da je življenje lepo. Lepo /aradi iskrenih želja, številnih voščil ter toplih stiskov rok, ki sem jih bila deležna. Presenetita so me /lasti številna "nekiasična'Voščila, za katera ste se številni bralci in bralke prav potrudili, da bi me razveselili. Na-mesto srečno in zdravo ter zadovoljno novo leto sem lahko brala o utrinkih. ki mi bodo prinesli srećo, o toplih objemih, o sončnih žarkih, ki mi bodo ogreli srce, o plesočih snežinkah, ki prinašajo zadovoljstvo in še marsikaj bi se našlo. Hvala vam za voščila ter dobre želje, ki jih ni nikoli dovolj, zato tuđi vani še enkrat nekaj dobrih besed, ki sem si jih izposodi-la iz ene od prijaznih voščil: Koliko vsega je za nas vse na tem svetu. Ce le imamo oči, da to opazimo, in srce, da to vzljubimo, In roko, da to stisnemo k sebi. Morda bo kdo ob tem uvodnem branju rekel, pa saj življenje nišo le pra/niki. ni le novo leto. Res je, da so praznični dnevi nekaj posebnega in res je tuđi, da ob njih nikoli ne pozabim, da življenje ni le praznik, ampak tuđi delovni dan. Pa vendar sem vesela, da pravkar končano leto kot odgovorna urednica Slamnika lahko ocenim pozitivno, da lahko rečem, da smo bili v Uredništvu zelo delovni, da smo dobro so-delovali z našim izdajateljem Kulturnim domom Franea Berni-ka Domžale in da smo kljub ne-katerim slabostim (zanesljivo ste jih opazili) zadovoljni s tiskamo. Uspelo nam je izdati kar 16 šte-vilk časopisa, od katerih je imela večina več kot 24 strani. Skušali smo objaviti vse prispele članke, se trudili, da bi v časopisu prebrali veliko vaših mnenj, sporočil, tuđi kritik in pohval ter se veselili vsake izdane številke. Upam, da ste bili z našim deiom zadovoljni. V nasprotnem primeai pišite, sporočite nam vaše želje, vaše pobude in predloge, morda tuđi predloge ljudi, za katere menite, da bi jih lahko predstavili na naših straneh. Današnja stevilka je morda po mnenju nekaterih kar malce pre-več zgodovinska, saj boste v njej našli kar tri da I j še prispevke iz zgodovine naše občine. Posebej bi vas radi opozorili na prispevek dr. Miroslava Stiplovška o dogajanjih pred 81) leti, ko so bile Domžale slovesno razglašene za trg in so novico o tem ter porocila o številnih slovesnostih takratni slovenski časopisi prinašali na prvih straneh ter vsi po vrsti poudarjali, kako uspešna pot je pred Domžalami. Potrudili se borno, da boste o tej obletnici v letošnjem letu zvedeli Čimprej. hkrati pa borno v našem časopisu sproti objavljali tuđi po-vabila na številne slovesnosti, saj je letos za našo zgodovino še kar nekaj pomembnih obletnic. Seveda tuđi naše glasilo mi moglo mimo številnih aktivnosti za po-moč ponesrečenim zaradi potresov in popotresnih valov v Aziji. Pridružite se jim, in ne pozabite. da prijatelja spoznaš v nesreči. Prijeten prvi mesec leta 2005 ter lep pozdrav Odgovorna urednica Da ne boste pozabili! Druga stevilka SLAMNIKA iziđe U. februarja 2005, zato vaše prispevke pričakujemo do 31. januarja 2005. Pričakujemo jih na disketah v uredništvu, lahko pa jih posredujete tuđi po elektronski pošti info(S),kd-domzale.si ali vera.vojska@domzale.si. Osrednja občinska slovesnost ob dnevu samostojnosti in praznični koncert Godbe Domžale V zgodovini so mejniki, zapisani z zlatimi čr kami. Tuđi leto 2004 je tako. Z evropsko Odo radosti in slove-sko himno Zdravljica je Godba Domžale v jubilejnem 120. letu začela tokratno osrednjo ob-činsko slovesnost ob dnevu samostojnosti, ki je bila združena s tradicionalnim prazničnim koncertom godbenikov. Skoraj polna obnovljena hala Komu-nalnega centra Domžale je nato prisluhnila povezovalcu Niku Robavsu, ki je najavil Domžal-sko koračnico. To je avtor, dr. Josip Čerin, napisa! ob zlatem jubileju Godbe Domžale, nato pa smo skupaj prisluhnili podžupanu Toniju Dragarju. Po pozdravu Županje Cvete Zalo-kar Oražem in podžupana Vinka Juharta je nastopil častni občan dr. Miroslav Stiplovšek, ki je na kratko predstavit dogajanja pred 14-imi leti, koje tedanja slovenska skupščina razglasila uradni izid plebiscita in je 26. december po- Tonl Dragar stal dan samostojnosti. Rekel je: »Začela se je pot, za katero smo sklenili, da vodi le naprej, da na njej ni obstanka. Cilj je bil morda sprva daleč, za nekatere ćelo utopično daleč, za večino pa pravi in edini, cilj, za katerega se je veljajo potruditi. In smo se po- trudili in se še trudimo, s skupnimi močmi, predvsem pa s pogumom in trdnim prepričanjem, da skupaj zmoremo vse. Dosegli in dokazali smo: Slovenija je demokratična, evropska država, vama in stabilna, pripravljena na nove izzive z znanjem in vsestranskim potencialom, strpna in zmožna dialoga, odprta navzven, na vseh področjih usmer-jena v delovanje za dobrobit vseh državljanov. Vse te ugotovitve smo prenašali tuđi na nižje ravni, v lokalne skupnosti, ki letos praz-nujejo že desetletnico uspešnega dela. Tuđi naša občina jo praznuje in z njo 10 let uspešnega župano-vanja naše Županje, Cvete Zalokar Oražem. Veselimo se torej tuđi na-predka Občine Domžale. Cas, ki je za nami, je zgodovinski čas, v katerem bo leto 2004 zapisano z zlatimi črkami. Postali smo namreč člani evroatlantske zveze Nato, Evropa je postala naš dom in mi vsi skupaj del evropske družine, v kateri posebno skrb name-njamo ohranitvi naše nacionalne samobitnosti, krepitvi nacionalne zavesti, lastne ustvarjalnosti, pa tuđi spoštovanja preteklosti ter izročila in ohranjanju našega ponosa. Le tako borno ohranili svoje bistvo, svojo drugaćnost, ki nam jo nekateri zavidajo, in uresničili tisto, česar se nocoj spominjamo in na kar bi morali vedno znova biti ponosni. Dobri smo toliko, kolikor se ceni-mo in spoštujemo sami. Veliki pa toliko, kolikor smo sposobni lastne napake priznati in jih popraviti, sem prebral in ob tem spoznal, da to vclja tuđi za nas. Zato se borno morali vsi skupaj potruditi, da se bomo bolj zavedali, kdo smo in od kod prihajamo, zavedati se moramo odgovornosti, predvsem pa, da je od nas. odvisno, kako se bomo odzivali in kako bomo sprejemali nove izzive, ki nam bodo omo-gočili, da bomo lahko brezskrbno zrli v prihodnje rodove Slovenk in Slovencev, ponosnih in samoza-vestnih državljanov, ki jih bo svet sprejemal in spoštoval.« Po kratki predstavitvi življenja in dela Občine Domžale v letu 2004 ter čestitki (iodbi Domžale ter dirigentu prof. Gregorju Vidmar-ju ob 120-letnici ter novem letu, je svoj slavnostni govor sklenil z naslednjimi besedami: »Preden v večeru, ki je namenjen nam vsem in naši domovini Sloveniji, zasliši- mo prve zvoke, dovolite, da vsem skupaj iskreno čestitam v imenu Občine Domžale ter Županje Cvete Zalokar Oražem ob dnevu samostojnosti. Naši domovini želim veliko miru, enotnosti ter srečnih državljanov in državljank; nam vsem pa veselo in uspešno, zdravo in prijazno, zadovoljno in srečno novo leto 2005 ter veliko prijetnih prazničnih dni.« Slcdil je tradicionalni praznični koncert Godbe Domžale, v katerem smo slišali vrsto prijetnih melodij. Navdušila pa ni le dom-žalska godba temveč s svojim izvrstnim petjem tuđi združena otroška pevska zbora Glasbene sole Domžale »Domžalčki« ter Mengeški »Črički«, ki sta ju za nastop pripravili zborovodkinji Jožica Vidic in Andreja Polanec Kolenc, svoje pa je k prijetnemu večeru pri spe val tuđi recitator Jurij Souček. Čeprav slovesnosti navadno nima-jo dodatkov, jih je tokratna imela in kot vse točke, smo številni obiskovalci in obiskovalke, nad-vse zadovoljni s slovesnostjo in koncertom, ludi te pospremili z gromkim aplavzom. V. Vojska Tudi letos seje Županja Cveta Zalokar Oražem srečala z nekdanjimi predsedniki Srečanje, ki razveseljuje in bogati »Zelo razgibano in pestro ter investicijsko dobro leto je bilo to,« je v začetku predstavitve življenja in dela Občine Domžale v letu 2004 dejala Županja Cveta Zalokar Oražem na srečanju z nekdanjimi predsedniki občin oz. skupščin občin (Franc Habjan, Jožef Pogačnik) ter predsedniki izvršnih svetov (Viljem Držanič, Kdvard Peternel, Milan Marolt, Anton Preskar, Herman Breznik, mag. Tomaž Štebe), ki so bili po-vabila na srečanje, za katerega se je opravičil g. Peter Primožič, nekdanji predsednik Skupščine občine Domžale, zelo veseli. Nekdanji predsedniki so z velikim zanimanjem prisluhnili Županji ter ob posameznih dogajanjih predstavljali tudi svoja mnenja, ki so bila v večini pohvalna, včasih tudi kritična. Najbolj so se razgovorili o projektu desetletja, kot je pli-nifikacijo naše občine imenovala Županja, ter pri tem pripovedovali svoje izkušnje na tem področju, saj so nekateri z velikim zadovoljstvom povedali, da že imajo plin. Da zelo pozorno spremljajo dogajanja v občini, je pokazala tudi predstavi-tev drugih investicij, saj so si jih nekateri že ogledali (obnovljena tribuna in hala Komunalnega centra Domžale, obnovljene ulice in mostovi, križišča, kolesarske steže ipd.) in so z njimi zelo zadovoljni. Ob tem jih je Županja posebej opo-zorila na problematiko pridobivanja različnih dovoljenj za gradnje in prav vsi so se strinjali z njo, da je bilo včasih precej lažje, danes pa je pridobivanje dovoljenj včasih že prava znanost. Pozorno so prisluhnili tudi, kako občina rešuje probleme plačevanja zemljišč, ki so jih posamezniki odstopili za različne komunalne objekte - morda tudi v času njihovega »vladanja«, pa nišo bili povsem speljani postopki, zato je včasih občina v precejšnji zadre-gi, ko posamezniki zahtevajo, da se najprej poplačajo že odstopljena zemljišča, potem pa se »bomo po-govarjali naprej«. Med vprašanji, ki so jih postavlja- li, je bilo tudi vprašanje gradnje klinike, za katero je že podpisana urbanistična pogodba, ki bo osnova za ureditev ćele vrste komunalnih objektov na tem področju. O vse-bini dela klinike pa več na enem od prihodnjih srečanj, je to temo sklenila Županja. Skupaj z mag. Tomažem Štebetom, poslancem v Državnem zboru RS, sicer pa seda-njim županom Občine Mengeš, sta predstavila tudi pobudo po skup-nem sodelovanju vseh poslancev z območja nekdanje velike občine Domžale, na posameznih področjih, zlasti pa pri reševanju prometne problematike (obvoznica Mengeš ter obvoznica Želodnik - Vodice), skupno »lobiranje« za državna sredstva za gradnjo telovadnice pri Srednji soli Domžale, mag. Štebe pa je govoril tudi o skupnih projektili v okviru Podjetne regije; zbiranju vseh odpadnih voda s porečja Pšate v Centralno čistilno napravo, precej zanimivpaje bil tudi pogovor opro-blematiki usklajenega vodovodnega sistema. Ob tem je večina prisotnih obujala prijetne spomine na ogled Javnega komunalnega podjetja Pro-dnik ter Centralne čistilne naprave, za katero so ugotovili, da je zgledno urejena. Hkrati so poudarili, da zaradi različnih interesov ne bi smelo prihajati do negativnih sprememb. Napredek je tudi v letu 2004 očiten, so soglašali nekdanji predsedniki, ki so med predlogi posebej poudarjali potrebo po kolesarskih stezah, ureditvi centra Domžal ter prometnoga režima ter zelenić, ne nazadnje pa je bila zanimiva tudi ugotovitev, da najožji center ne pre-more niti ene same gostilne, kjer bi Ijudje po opravljenih formalnostih lahko pojedli tradicionalni golaž ali vampe. Ob tem so razmišljali tudi o možnostih, da bi uradne ustanove (sodišče, tožilstvo, zemljiška knjiga ipd.) združili na enem mestu, kjer bi bilo dovolj prostora tudi za parkiranje. Zavzeli so se tudi za gradnjo športne dvorane. Prijctno druženje se je nadaljevalo v obujanju spominov na obdobja, v katerih so bili nosilci pomembnih funkcij. Zanimivo je bilo prisluhniti anekdotam in spominom na čaše, ko so bile Domžale drugaćne in vedno korak pred drugimi, kar so po mnenju prisotnih tudi danes. Ob koncu so se na povabilo mag. Tomaža Štebeta dogovorili, da se dobijo v Mengšu, povabljeni pa so bili tudi na vse prireditve v okviru 80-letnice razglasitve Domžal za trg. Vera Vojska Slamnik je glasilo Občine Domžale inje nadaljevalec tradicije časopisa Domžalcc, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 Stevilka), 1935 (1 stevilka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 Stevilka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poroćevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno Stevilko 355. Odgovorna urednica VLRA VOJSKA Ic 1.: 72-20-HK) (041) 634 505. Pomoćnik odgovorne urednice ŽIGA ČAMKR- N1K, člani uredništva: SASA KOS, JANLZ ST1BRIĆ', BOGDAN OSOI.IN, DAR.IA ANDRKIKA, URBAN ŽNIDAR- SIĆ, MLTKAZUPANHK in ROK RAVNIKAR. Lektorica: 1RLNASTAR1Č Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo liRNA ŽABJEK - KOČAR, 722-50-50, fax: 722-50-55, c-mail: infofajkd-domzale.si URADNH URE: od ponedehka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katerc se obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava za tisk: IR imaged.o.o., Podgorje 61 b, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevškac. 52, 1260 Ljubljana-Polje. SLAMNIK -januar 200S stran 3 DOMŽALE Tradicionalni pogovor s Cveto Zalokar Oražem, Županjo Občine Domžale Županov anje ostaj a prioriteta mojega dela Že kar tradicija je, da v eni prvih številk Slamnika v posameznem letu objavljamo daljši pogovor / Županjo Občine Domžale, (Veto Zalokar Oražem. Pogovarjali sva se o pravkar končanem letu, predvsem pa, kaj lahko pričakujemo od leta 2005, katerega prvi dnevi so žc /,a nami. Tuđi po tradiciji sva torej le-tošnji pogovor začeli z vprašan jem, ali in kako je Županja zadovoljna z letom 2004. Županja: »Kar dobro leto je bilo,« bi lahko ponovila besede častnega občana Jožeta Pogačnika, ki jih je izrekel ob prednovoletnem obisku, še posebej zadovoljen z obnovljeno Prešernovo ulico, kjer živi, in z novim priklopom na plinsko ogre-vanje. Osebno menim, da je bilo v letu 2004 narejenih veliko stvari — v dobro občanov in občank z vseh območij naše občine, predvsem pa bi rada še enkrat ponovila, da je bilo glede na realizacijo investicij to naj-uspešnejše leto v mojem dosedanjem desetletnem županovanju. Gradili in obnavljali smo na vseh področjih - komunalnem, področju vzgojc in izobraževanja, kulture, športa, postavljali pa smo tuđi temelje za neka-tere pomembne zadeve v prihodnjih letih. Predvsem pa sem vesela, da v občini v letu 2004 ni bilo večjih nesreč, da smo zgledno sodelovali z občinskim svetom in vsemi politič-nimi strankami, brez večjih prepirov, trenj ali afer, kot smo ob koncu leta ocenili tuđi na srečanju z vodji vseh svetniških skupin. Bi morda kateri od investicij v letu 2004 dala prednost? Težko, saj je vsaka zase prinesla nekaj dobrega občini, občanom in občan-kam, pa vendar sem posebej vesela, da smo začeli z urejanjem vstopnih čest v mesto. Celovito obnovljen most čez Kamniško Bistrico, z novo ograjo in javno razsvetljavo, novo križišče ob Mercatorjevem centru, povsem obnovljena Kopališka cesta so tišti dosežki, ki so prispevali, da je vstop v naše mesto s te vzhodne strani lepši. V povezavi s tem bi omenila še začetek urejanja STOBA, enega naj-starejših delov našega mesta. Zaradi dotrajanosti nekaterih objektov bodo nujne rušitve in prva med njimi za-nesljivo pomeni, da bo kmalu lepši tuđi ta del našega mesta, za katerega se občina trudi, da bi ga uredila. Zaradi ogrozanja prometne varnosti pešcev pa smo za sodelovanje in ukrepanje zaprosili tuđi gradbenega inšpcktorja. Prostorski akti so sprejeti in upam, da bodo lastniki stavb v tem delu Domžal pospešeno začeli obnavljati ta del našega mesta, ki bo tako postili prijaznejši do svojih prebivalcev, pa tuđi do vseh drugih, ki se vozijo po tej vpadnici v mesto. Ko že govoriva o mestu, morda na kratko še o nadaljevanju reševanja prometnih zagat, za katere je videti, da jim ni konca? Občina se že vrsto let trudi, da bi tuđi to področje ustrezno resili. Velik uspeh je pomenila štiripasovnica od Depale vaši do Ljubljane, del prometa je od-peljala avtocesta, problem parkiranja smo delno resili z novim parkiriščem ob SPB ter manjšim ob Kolodvorski, izvedenih pa je bila tuđi vrsta manjših investicij. Sama sem prepričana, da bo to področje v večji meri urejeno, ko bo zgrajena nova povezovalka med Želodnikom in Vodicami (kar pa še ne bo tako kmalu) in borno realizirali že usklajene projekte ureditve deteljice - to je Kamniške ceste in križišča z Ljubljansko cesto, saj naj bi ob tem bistveno zmanjšali število prometa skozi center. Intenzivno borno začeli tuđi z zahtevami po realizaciji drugega uvoza na avtoccsto v Študi, rešitev dela prometnih zagat bo pomenila izgradnja »jezička« pri Tosami, ki moč-no zaostaja, načrtovana pa je tuđi vrsta manjših posegov, ki naj bi zagotovili celovito urejenost tega področja, na primer ureditev križišča v Radomljah. Kdaj lahko pričakiijcmo začetek gradnje jezička ob Tosami? O tem »jezičku«, na katerega je bilo velikokrat opozorjeno tuđi na sejah Občinskega sveta v povezavi s ne- varnim križiščem Količevo......Šarano- vičeva cesta, se veliko pogovarjamo in njegovo gradnjo, ki je del dogovora, podpisanega ob gradnji avtocestc, stalno zahtevamo od Darsa. Ta nas o svojih prizadevanjih sproti seznanja ter opozarja, da je največji problem prido-bitev potrebnih zemljišč. Ovire so v nedokončanih dednih postopkih in v nedokončanih dogovorili z lastniki zemljišč. Naredili borno vse, kar je v naših močeh, da bi do realizacije tega prišlo čim prej, zahtevali pospešitev postopkov na vseh nivojih (razlasti-tev), saj vemo, kako velik problem je promet v tem delu Vira. Nismo veliko pisali o desetletnici lokalne samouprave, ki je prinesla vrsto novosti tuđi naši občini. Katc-rc so po tvojem mnenju poglavitne prednosti nove organiziranosti občin? Za samo domžalsko občino kaj veliko prednosti in novosti nova organiziranost ni prinesla. Vedno smo znali sami skrbeti za svoj razvoj, bili prodorni in polni idej, kjer so še posebej prednjačili moji predhodniki. Morda je bilo to pomembnejše za manjše nove občine, ki so pridobile več finančnih sredstev in večjo samostojnost. Si zadovoljna z izkupičkom odpro-daje delnic LB? Čeprav je bilo kar nekaj pomislekov ob začetku zelo zapletenih postopkov za odprodajo delnic Ljubljanske banke Domžale, ki so nas zaposlovali kar dobršen del leta 2004, lahko rečem, da sem z izkupičkom zelo zadovoljna, saj je kar precej presegel naša pričakovanja. Čeprav bralci in bralke Slamnika že vedo, ne bo odveć, če še enkrat povem, da smo večji del od skupaj 350 miljonov tolarjev izkupič-ka namenili poplačilu celovite obnove hale Komunalnega centra Domžale, del sredstev smo vložili v sklad za gradnjo Osnovne sole Dragomelj, ki v teh dneh že dobiva svojo prvo podobo, del za nakup prostorov nove Knjižnice Domžale, 50 milijonov pa za nakup motorne gasilske lestve. S podžupanom Tonijem Dragarjem sta konec leta 2004 začela intenzivne aktivnosti za zagotovitev finančnih sredstev za nakup omenjene lestve. Lahko o rezultatih akcije zvemo kaj več? Ustanovljenje poseben odbor, ki skrbi za strokovna ter finančno-pravna vpra-šanja, sodelujemo s sosednjimi obči-nami, ki naj bi tuđi prispevale sredstva - interes so pokazale vse, ražen Občine Mengeš, veliko napora je bilo vložene-ga tuđi v dogovore z večjimi podjetji in družbami, kjer je odziv izjemno dober. Čeprav vse aktivnosti še nišo zaključene, lahko zanesljivo povem, da dobro kaže in da pričakujem, da bo lestev v prvi polovici leta 2005 zanesljivo kupljena. Cena pa je kar visoka, tam okoli 130 milijonov tolarjev. Veliko beremo 0 premoženju po-same/nih občin. Je na tem področju naša občina revna ali bogata? Prej revna kot bogata, saj premoženja v obliki zemljišč, stanovanj in morda še drugih premičnin skoraj nima. Več-ina zemljišč, predvsem pa vsa kmetij-ska, so bila občinam odvzeta leta 1992 in prenesena na Sklad kmetijskih zemljišč. Glede na visoko tekoče investiranje na vseh področjih pa tuđi ni mož-nosti, da bi sedanje vodstvo kupovalo zemljišča in drugo premoženje, ražen tistih, ki jih potrebujemo za investicije in gradnje. Se pa lahko pohvalimo, da smo v lanskem letu z dogovorom uredili probleme okoli zemljišča, kjer so bila nekoč teniska igrišča SPIN in kjer naj bi v prihodnosti zrasla nova športna dvorana. V prvi obravnavi proračuna za leto 2005 bi po razpravah svetnikov in svetnic lahko sklepali, da so z njim zadovoljni, saj bistvenih pripomb nanj ni bilo, večina je namreč opo-zarjala le na problematiku financiranja krajevnih skupnost, posebej Cveto Zalokar Oražem pa je bila večkrat ispostavljena KS Dob zaradi prepotrebne dograditve OŠ Dob. Bo na tem področju do priprave predloga proračuna za leto 2005 kaj sprememb? Ker v tem času poteka še javna raz-prava, v okviru katere bodo sklicani sestanki, težko že dokončno rečem, koliko in kje se bo predlagani proračun spremenil. Občinska uprava bo skuša-la prisluhniti predlogom in pripombam iz javne razprave, ugodili pa borno že-Ijam le, če bodo sredstva. V zvezi s šte-vilnimi pripombami o nujnosti gradnje prizidka k OŠ Dob lahko povem, da so že zagotovljena sredstva in naročena projektna dokumentacija in preučili borno vse možnosti, da bi z deli morda začeli že letos. Ob tem pa bi rada po-vedala, da na področju šolstva v tem trenutku že teče gradnja Osnovne sole Dragomelj ter treh oddelkov vrtca v njenem okviru, za kar bo potrebnih skoraj milijarda tolarjev proračunskih sredstev, ob koncu leta pa bo do tretje gradbene faze zgrajen tuđi vrtec v novi stanovanjski soseski Bistra. Tuđi Knjižnica Domžale je velik zalogaj, ki bo še kar nekaj časa bre-menil občinski proračun. Bo ostalo še kaj denarja za katero drugo investicijo? Iskreno upam, da bo vse teklo po načrtih in borno letos jeseni ob sto-letnem jubileju knjižničarstva na Domžalskem odprli novo knjižnico v nadstropju Mercatorjevega centra. Ob tem pa borno skušali pripraviti vse potrebne projekte, ki bi nam omogočili nadaljevanje nekaterih že sprejetih usmeritev in načrtov. Pri tem mislim zlasti na nadaljevanje urejanja šport-nega parka (dokončanje atletske steže in gradnjo nove športno-prireditvene dvorane), telovadnice ob Srednji soli Domžale, kjer so po skoraj desetletnih težavah lani uspeli pridobiti potrebna zemljišča, nekaj finančnih sredslev bo najbrž potrebno zagotoviti tuđi za nadaljevanje urejanja Letnega gledališča na Studencu, da o drugih manjših in-vesticijah, kot so obnove posameznih objektov, ne govorim posebej. Veliko zanimanje vlada za bodočo Kliniko Domžale. Lahko v letu 2005 pričakujemo začetek njene gradnje? Seveda točne in zanesljive odgovore ve le investitor. Lahko pa potrdim, da smo ob koncu leta podpisali z investi-torjem urbanistično pogodbo, ki ureja vse obveznosti v zvezi s komunalno Županja na prazničnem obisku Srečno, častna občana ter vsi ostali »Kar dobro leto je bilo,« je oh obisku lupanje Cvete Zalokar Oražem dejal lastni občan naše občine, Jole Pogačnik in s preudarno besedo opozoril na nekalere investicije v občini, zlasti celovito prenovo PreSernove ceste, na kateri Živi. Z veseljem je pokazal umetniško sliko znanega slikarja Božiđarja Jakca. na kateri je za zgodovi-no ohranil rojstno hi'so Pogačnikovih na Dobravi. G. Pogačmkki radpove, daje eden najboljznanih slovenskih umetnikov portreti ral tuđi njegovo mamo, se rad spominju svojega otroštva in mladosti, ob tem pa pove, daje tuđi življenje v Domžalah zelo prijet-no. Letos je bilo posebno doživetje zanj obisk prve košarkarske tekme v prenovljeni hali Komunalnega centra Domžale. »Enkrat pa moram tuđi na nogometno tekmo,« je obljubi I častni občan, ki z velikim zanimanjem spremlja vse, kar se dogaja v občini, in se veseli prav vsake pridobitve., Županja mu je za-želela predvsem zdravja. Obisk pri drugem častnem občanu, dr. Miroslavu Stiplovšku, je bil sprva povezan z občudovanjem umetniških del, ki jih v prijazni hiši Stiplovškovih ne manjka. Tako dr. Miroslavu kot njegovi ženi umetniška dela veliko pomenijo in znala o njihpove-dati marsikaj zanimivega. Z Županjo so precej besed namenili delu posebnega odbora za organizacijo slovesnosti ob 80-letnici razglasitve Domžal za trg. v okviru katerega ima dr. Stiplovšek kot zgodovinar posebne zadolžitve. ki jih rad opravlja. Se posebej zanimivje bil klepet o spoznavanju svela napotova-njih. častni občan pa je pohvalit tuđi opravi/eno delo na področju plinifikacije. kije v letu 2004 prišla tuđi v ulico, kjer živi. Ob slovesu smo si zaželeli prijetno v letu 2005. Vere Vojska infrastrukturo, da je vloženo gradbe-no dovoljenje in da smo začeli tuđi z dokončnimi pogovori o odkupu ob-činskih zemljišč. Vse kaže, da gradnja bo, našemu prostoru bo prinesla veliko pozitivnega - med drugim okoli 150 novih delovnih mest. Kaj pa občinsko odlagališče komunalnih odpadkov na Močilniku. Kot je znano, so se v KS v začetku leta 2004 odločili, da se odlagališče zapre, kakšne so usmeritve občine na tem področju? S problematiko se bo v kratkem soočil občinski svet. V letu 2004 so potekale številne aktivnosti na dveh nivojih: dogovarjali smo se z lastniki zemljišč tako obstoječe deponije kot razširjene, vložili smo dokumentacijo za oko-Ijevarstveno soglasje (ob koncu leta ga je prejela obstoječa deponija) ter tako pripravili vse potrebno za širitev deponije. Po drugi strani pa smo iskali tuđi možnosti za odvoz odpadkov na druge deponije, v kolikor širitve ne bo. Ponudbe, ki smo jih prejeli, kažejo, da je druga rešitev kar nekajkrat dražja od rešitve z lastno deponijo, končno odločitev pa bo sprejei občinski svet. Upam, da bodo pri tem prevladali zdrav razum, ekonomika pa tuđi vede-nje, da so se čaši močno spremenili in deponija ni več tako okoljevarstveno sporna kot v preteklosti, saj so standardi za gradnjo evropski. Kaj za tvoje županovanje pomeni izvolitev na eno od podpredsedni-ških funkcij LDS? Neposredne zveze med izrazito politično funkcijo v stranki in zelo operativnim in konkretnim delom na občini ni. Res pa je, da sem v pogovoru s predsednikom stranke Antonom Ropom pred pristankom na kandidaturo povedala, da svojega lo-kalističnega predznaka, ki ga imam, ne bom opustila, skratka, da bom skužala tuđi na najvišji ravni izražati predvsem interese baze in tisto, kar kot problem zlasti vidimo na lokalnih ravneh, tu pa smo tuđi najbližje ljudem in njihovim problemom. Ob tem bi rada ponovno poudarila, da ob delu v Državnem zboru Republike Slovenije, kar je moje trenutno delo, neprofesionalno županovanje ostaja še naprej moja prva prioriteta. To je tuđi delo, ki mi vzame ogromno časa, a prinaša tuđi največje zadovoljstvo in veselje. Prizadevala si bom, da do konca mandata v letu 2006 opravimo načrtovane naloge, hkrati pa med najožjimi sodelavci v vodstvu občine poiščemo tuđi naslednike in tište, ki bodo nadaljevali delo. Županovanje je zelo specifično in zahtevno delo, zahteva velike izkušnje in prav je, da bi naslednik prišel iz vrst tistih, ki ne bi vsega začenjal popolnoma na novo. Pri tem čutim tuđi veliko odgovornost do naše občine in prihodnosti. Morda na kratko o temah, ki jim bo v prvi polovici leta pozornost namenjal Občinski svet Občine Domžale? Čim prej je potrebno sprejeti proračun, med drugimi nalogami pa borno največ časa namenili nakupu požarne lestve, dokončanju knjižnice, pri-pravam prostorskega akta za Obrtno cono Želodnik, pritiskom za izgradnjo jezička pri Tosami, pripravam za izgradnjo telovadnice pri Srednji soli Domžale, pogovorom z Agencijo za železniški promet v zvezi z zahtevo po izgradnji prehodov v Depali vaši, koordinaciji dela pri nadaljevanju gradnje plinifikacije iz programa za leto 2005, pogovorom s Telekomom o telekomuOnikacijski infrastrukturi v občini, prenovi SPB in še bi lahko naštevala - odprtih tem in problemov je preko 100 - torej nam dela ne bo manjkajo. V letu 2005 praznujemo 80-letnico razglasitve Domžal za trg. Kaj pomeni ta obletnica in kako jo borno obeležili? Domžale so bile 31. marca 1925 razglašene za trg ter deležne velike pozornosti tedanje države. Ker je omenjeni dogodek pomemben del naše zgodovine, načrtujemo številne prireditve, s katerimi se borno spomni-li korenin našega mesta, hkrati pa tuđi drugih pomembnejših obletnic (Knjiž-nica,TVD Partizan, PGD Domžale - mesto, Gasilska zveza Domžale). Imenovan je Pripravljalni odbor, ki ga vodi podžupan Ioni Dragar, program slovesnosti pa borno predstavili v eni od naslednjih številk Slamnika. Že sedaj vabim vse občane in občanke, da se nam pridružijo. Kateri dogodek iz leta 2004 ostaja najbolj nepozaben? Iz družbenega in političnega življenja so to prav gotovo volitve v državni zbor ter ponovna izvolitev za poslan-ko, med investicijami začetek gradnje osnovne sole v Dragomlju in nakup prostorov za novo knjižnico. Med osebnimi dogodki pa je to nepozabno potepanje in zlasti fotografiranje pre-čudovite pokrajine na lslandiji. Znana si kot strastna bralka knjig? Katero bi v branje priporočila našim bralcem in zakaj? Ja, knjige so moja največja ljubezen, ni dneva brez knjige in še vedno prebe-rem vsaj eno na teden. Trenutno zaradi ogleda prekrasne gledališke predstave Iskanja izgubljenega časa v ljubljanski Drami ponovno berem Prousta, med malo lažjim čtivom pa bi bralcem priporočila roman Gostači Nenada Veličkovića o življenju v obleganem Sarajevu med zadnjo vojno. Zadnji vikend pa je bil namenjen zanimivi protiglobalizacijski in protikorporacij-ski knjigi Naomi Klein NO IjOGO. Se napišeš kakšno pesem? Ja, še, samo malo krajše so. Za letos imam na tem področju kar nekaj /1a-črtov, a o tem takrat, ko bo narejenega kaj več. Bralkam in bralcem Slamnika pa poklanjam pesmico, ki sem jo napisala tam okoli novega leta in ima naslov Sledi Vsepovsodin vsak trenutek puičamo sledi.. Je beseda, smeh, dejanje inje misel, ludi greh... Je odtis vpesku čas, kipočasi le bledi. Sled najghhlja pa je lista, ki solze spusti v oči Čas za dobre želje je vedno pravi Kaj želiš sebi v letu, katerega prvi dnevi so že za nami? Saj je bilo že skoraj vse povedano, pa vendar, vsem nam želim več notranje-ga miru in umirjenosti. Manj hitenja, nestrpnosti in več časa za sebe, družino in prijatelje. Zase si pa želim čim več lepih planinskih tur in tuđi letos kakšno zanimivo potovanje. Hvala. Odgovorna urednica SREDNJA ŠOLA DOMŽALE Cesta talcev 12,1230 Domžale Tel.: 01 72 40 630 Faks: 01 7240 650 Spoštovani osmošolci, devetošolci in starši! Letos bodo INFORMATIVNI DNEVI 11. in 12. februarja. Na SREDNJI SOLI DOMŽALE vam borno predstavili: • PROGRAM SPLOŠNE GIMNAZIJE • PROGRAM EKONOMSKI TEHNIK (pti) • PROGRAM STROJNI TEHNIK (pti) • MODEL SKUPNEGA IZVAJANJA PROGRAMOV V STROJN1-ŠTVU • Avtomehanik • Strojni mehanik • Instalater strojnih instalacij • Program prodajalec Predstavitve programov bodo v petek, 11.2.2005 ob 9.00 in ob 15.00 in vsoboto, 12.2.2005 ob 9.00! VLJUDNOVABLJENI ! Vabimo tuđi vse, ki bi se želeli vključiti v oddelke IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH. Odrasli se lahko vključijo v vse zgoraj naštete programe in tuđi nekatere druge, ki jih izvajamo samo za odrasle. SLAMNIK -januar 2005 POMAGAJMO stran 4 SD POMOĆ ŽRTVAM CUNAMIJA NA ŠRI LANKI Humanitarna akcija Mladinskega sveta Domžale Društva bodo pod okriljem Mladinskega sveta Domžale pred veleblagovnico Vele in na parkirišču Mercator Centra Domžale zbirala humanitarno pomoč za prizadete v c u na miju na Šri Lanki 22.1.2005, sobota od 9. do 12. ure, 23.1.2005, nedelja od 9. do 12. ure, 24.1.2005, ponedeljek od 16. do 19. ure Trenutne največje potrebe so po: šolske potrebščine (zvezki, pisala, ravnila...) * ustvarjalni pripomočki za otroke (kolaž papir, das masa, barvice, pobarvanke...) * pisamiški material (papir, lepilo, selotejp, škarje...) * kratke majice, kratke hlače, nogavice * bombažno spodnje perilo * otroške obleke * anoraki, pelerine, dežniki * gumijasti škornji (otroški, odrasli) * brisače, odeje, rjuhe * plenice * pripomočki /a osobno higieno * gumijasti Skornji (otroški, odrasli) * delovne rokavice * japonke * armafiexi * vse vrste čistil * oprema za čišćenje posocle (vilcda krpe...) * vrv zaobešanje perila oz. česarkoli * ščipalke za obešanje perila (uporabne za marsikaj, ne samo za perilo) * I'VC vrečke (za shranjevanje hrane, zdravil,...: 3 1, 10 I) * baterijske svetilke in baterije * šivalni pribor * orodje vseh vrst * posoda za kuhanje * vžigalniki, vžigalice * šotori. Na zbirališčih bo mladina darovana sredstva tuđi sortirala in pripravila za odprumo! Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo! Kontaktna oseba: Urban 031 -335-813, dodatne informacije tuđi na www.msdomzale.si in www.pomocsrilanka.si. Sodelujoči: Nogometni klub Domžale, Košarkarški klub Helios, Luka Lenič, Vrhovci, Gamsi, Maršali in Mladinski kulturni center Domžale. Sponzorji: Radio Hit, Ibis d.o.o. Praznični obiski ••• Zdrav|e za vse Dvanajstletni Gašper je najstarejši od štirih brat-cev, ki skupaj z mamico in očetom živijo v prostorni niši sredi našega mesta. Mlajša Luka in Jan sta živahna fantiča, k i sta ob obisku podžupana Vinka Juharta pokazala vso svojo radoživost in veselje ob prazničnih dneh, ko sta lahko doma Vsem fantom in očetu želimo predvsem veliko zdravja, mami pa službo. Prlmernelše stanovanje Mlada Mirsada s svojo družino - možem in hčerkico Samantho ter sinom Davidom živi na Viru, v ne preveč pri-jaznem stanovanju, brez primerne kopalnice in stranišča, ki je ćelo izven stanovanja. Doslej je delala preko javnih del v vrtcu, kjer je bila zelo zadovoljna, sedaj pa je pred njo nova naloga - kljub srednji izobrazbi se bo skušala prekvalificirati in tako lažje priti do službe. Praznični dnevi bodo letos lepši, saj je mož dobil službo, če pa bo v letu 2005 še kakšna priložnost za boljše stanovanje, potem se bo mladi družinici uresničila njihova največja želja. To Domžale - mesto prilazno Invalidom Podžupan Toni Dragar in v.d. predsednica Medobčinskega društva invalidov Domžale, Vida, sta obiskala Franja Čadjavčanina, ki z ženo in dvema sinovoma že 17 let živi v stanovanjsko poslovnem bloku na Ljubljanski cesti 84. Z ženo še ništa pozabila zadnjega požara, v katerem so ga reševalci na varno spravili z balkona. Zaradi možganske kapi je že 10 let na invalidskem vozičku. Z dvigalom se rad odpelje v pritličje in nato po mestnih ulicah do prijateljev, kjer v prijaznem pogovoru čas hitreje mine. Po njegovem mne-nju so Domžale mesto, prijazno invalidom, čeprav bi se tu in tam lahko kakšno arhitektonsko oviro še odstranilo, predvsem pa si z ženo želita, da bi bil blok čim prej še bolj varen pred požari. Srečno, Čadjavčanini! Gospe, kl se vesellta oblskov Obiskali smo tuđi gospo Marijo Udo-vič, ki trenutno zaradi bolezni prebiva pri družini hčerke Marjane na Ulici Matije Tomca. Gospa, ki smo jo že predstavili v Slamniku, je še vedno polna optimizma inje podžupanu To-niju Dragarju zagotovila, da bo zelo vesela, če se bo pri njej oglasil tuđi ob prehodu v leto 2006. Prepričana je, da bo tedaj ponovno živela v svojem stanovanju. Kratek postanek na poti od občana do občana je podžupan Vinko Juhart naredil tuđi na Krakovski 10a ter zaželel gospe Mariji Završnik, ki smo jo našim bralcem tuđi že predstavili v letu 2004, veliko zdravja ter ji izročil občinski koledar. v.v. jim je ob obisku zaželel tuđi podžupan Vinko Juhart. Pravilna odločttev za življenje Monika je dijakinja tretjega letni-ka Gimnazije Domžale, kamor se vsakodnevno vozi z avtobusom. Njen uspeh je prav dober, posebej rada ima angleščino. Mami in stara mama, s katerima živi, sta jo zelo pohvalili, mi pa ji želimo, da bi bila tuđi v prihodnje tako uspešna dijakinja in da bi se pravilno odločila, katera fakulteta ji bo najbolj ustre-zala. Srečno, Monika, ji je zaželel podžupan Toni Dragar. KRAJEVNASKUPNOST TOMA BREJCA VIR VABILO V zvezi z nevzdržnimi prometnimi razmerami v južnem delu naše krajevne skupnosti vas na predlog prebivalcev Aljaževe ulice na Viru vabim na delni ZBOR KRAJANOV v četrtek, 27. januarja 2005, ob 18. uri v Dclavskcm domu na Viru. Predsednik Sveta KS Mag. Milan P1RMAN, l.r. Dobrodelna akcija 6. navtični veleslalom Tuđi letos se nam na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, v Kranjski Gori obeta navtični spektakel na snegu - govorimo seveda o šestem Navtičnem ve-leslalomu v organizaciji Vacht Cluba Domžale. Prireditev bo tako kot doslej potekala v samem centru Kranjske Gore, pred hotelom Larix. Poleg tekmovalnega dela, v katerem se bodo pomerili vsi ljubitelji morja in navtike, bo za dobro vzdušje v ciljni areni več kot dobro poskrbl jeno - celotno dogajanje bodo po vezo val i priljubljeni voditelji z Ra'dia HIT, hotel Larix s svojo gostoljub-nostjo obljublja odlično hrano in pijaco, zabavali in zavrteli pa se boste lahko tuđi ob zvo-kih znane slovenske skupine. ■^HT-C<"- OOMŽAV-t Štartnino, ki znaša 2.500 SIT, borno tuđi tokrat podarili v dobrodelne namene ter v sklad Iskrica Nedeljskega prispevali 400.000 SIT. Sklepni del prire-ditve bo potekal na centralnem prostoru med hotelom in ciljem z razglasitvijo rezultatov ter žrebanjem bogatih nagrad. Medijsko bodo prireditev podprl Radio Hit ter vse večje časo-pisne hiše. Navtični veleslalom bo veljal tuđi za kombinacijo z jadralsko regato v organizaciji Jadralnega kluba Funnavtic, ki bo 2. aprila. Za več informacij ter elektronsko prijavo na šesti Navtični veleslalom pa obiščite spletno stran www.navticni-ve-leslalom.com. Prijave sprejema YCD do 5. februarja do 12. ure. Na snidenje v Kranjski Gori! Dejavnosti OZ Rdečega križa Domžale ob koncu leta 2004 Decembra je Območno združen je Rdečega križa Domžale pripravilo že tradicionalni obisk in ob-darovanje starostnikov, bolnih in invalidov po njihovih domovih in dveh domovih za ostarele. Prosto-voljci so po krajevnih organizaci-jah tedaj obiskali 1537 oseb. Še posebej veseli pa so bili otroci s posebnimi potrebami.Zanjihje bila pripravljena prav posebna obdaritev na sedežu OZRK Domžale. Prišli so otroci iz občin Moravče, Mengeš, Trzin, Lukovica in Domžale. Vsak otrok je prejel dvajset tisoč tolarjev, na obdaritvi pa so se posladkali s torto. Daje sladica še bolj teknila in da je bilo razpoloženje še bolj veselo, pa sta poskrbela Borut Pajk in Tomaž Kovač, ki sta zaigrala po-skočne pesmi na harmoniko. V okviru sredstev PIHO (Kundacija invalidskih in humanitarnih orga-nizacij) in sredstev Rdečega križa Domžale smo v decembru nudili šestdnevno bivanje v Mladinskem zdravilišču in okrevališču na Debe-lem rtiču trem socialno ogroženim slarostnikom iz Mengša, Domžal in Blagovice. Proti koncu lanskega leta je družino Shlaimer z Vira prizadel požar. Na pomoč so se odzvale krajevne organizacije Rdečega križa i/. Mengša, darovali so 50.000 SIT, i/. Doba 20.000 SIT, iz Peč 10.000 SIT, iz Ihana 20.000 SIT in z Vira 50.000 SIT. V Območnem Združenju Rdečega križa Domžale pa so darovali 100.000 VSIT. »Potres Azija« Do današnjega dne (17. 1. 2005) je zbranih 65.870.300,00 tolarjev (od tega 17.077.000,00 SIT preko SMS sporočil družb Mobitel in Si.mobil). Rdeči križ Slovenije je Mednarodni federaciji društev Rdečega križa in Rdečega polmcseca v Ženevo že nakazal skupno 25.000.000 tolarjev (5.000.000 tolarjev takoj po nesreči iz Sklada solidarnosti in 20.000.000 tolarjev, ki so bili do sedaj zbrani v akciji na trans-akcijskem računu), v ponedeljek pa bo nakazal dodatnih 10.000.000 tolarjev. Solidarnost v akciji zbira-nja pomoči ob tej katastrofi izjem-nih razsežnosti je že pokazalo več kot 40.000 darovalcev. Svojemu prihodku sta se odrekli tuđi družbi Mobitel in Si.mobil. Še vedno pa lahko darujete na: TRR NLB 02922-0019831742, sklic: 4014, s pripisom »Potres JV Azija«. Darujete lahko tuđi preko mobilnih telefonov (Mobitel): darovani znesek enkratnega sporočila je 230 tolarjev! Ključna beseda: CUNAMI -pošljitena 1919! Več informacij lahko najdete na www.rks.si. Pridružite se številnim darovalcem. Nikoli ne vemo, kdaj tuđi nas lahko doleti katastrofa. Vsem darovalcem pa, hvala! Maja Cerar Pozdrav iz Sviće Slovensko društvo Slovenija Ruti v letu 2005 Naši prijatelji iz Slovenskega druStva Slovenija iz Kutija v Švici so nas tuđi tokrat seznanili z aktivnostmi, ki jih načrtujejo v letu 2005. Leto 2004 so zaključili z 28. občnim zborom, na katerem so ugotovili, da so uresničili vse zacrtane naloge, obsežen pa je tuđi program za leto 2005, v katerem je poseben poudarek dan zlasti naslednjim aktivnostim: • člani društva so vključeni v keg-Ijaško ekipo, tekmujejo v švicarski ligi v kantonu Zurich; • na področju kulture izpostavljajo zlasti pouk slovenskega jezika, ki ga poučuje prof. Tatjana Vučajnk. Učenci te sole sodelujejo na vseh kulturnih prireditvah SD Slovenija; • Slovensko katoliško misijo vodi mag. David Taljat, župnik; masa je vsako drugo soboto v mesecu v cerkvi Sv. Trojice Ruti Tann ob 18. uri, po maši pa v cerkvenih prostorih pripravijo družabna srečanja. Poleg teh aktivnosti društvo pripravlja tuđi druge, o katerih .lože Lasič, predsednik društva pravi: »V marcu borno kot navadno pripravili tradicionalno prireditev ob mate-rinskem dnevu, v maju bo na vrsti pohod v hribe; v juniju se borno z maso za domovino spomnili dneva državnosti, v počastitev katerega borno pripravili tuđi društveni piknik s pikado turnirjem; juli ja je na vrsti naše sodelovanje, pripravili borno stojnico, ob praznovanju občine, v kateri imamo sedež; oktobra gremo na izlet na Oktoberfest v Stuttgart, novembra se borno pomerili na društvenem kegljaškem tekmovanju, leto 2005 pa zaključili z 29. rednim občnim zborom ter miklavžcvanjem. Vsem v domovini želim prijetno leto 2005.« Kot ste lahko razbrali iz številke pred občnim zborom se bliža 30. obletnica uspešnega dela društva, ki bo tuđi 25-letnica sodelovanja z Ob-čino Domžale, ki je letos slovenski dopolnilni soli poslala nekaj slovenskih knjig. Pričakujemo, da se borno ob obletnici spet srečali na prijetni prirCditvi v Švici. Do tedaj pa našim prijateljem v Švici srečno in uspešno na vseh področjih. V. Vojska SLAMNIK-januar 2OO5 stran 5 KAJ JE NOVEGA Posvet vodstva Občine Domžale s predsedniki svetov krajevnih skupnosti Nujno je sodelovanje občine in KS pri posameznih projektili Vsak začetek leta zaznamuje tuđi srečanje vodstva Obiinc Domžale s predsedniki svetov krajevnih skupnosti, ki je hil letos namenjen pregledu oprav-Ijenega dela v letu 2004, precej več zanimanja pa je bila med 13 predsedniki, kar pomeni, da so se srefanja udeležili prav vsi predsedniki svetov KS, deležna tema o proračunu za leto 2005, predvsem pa aktivnosti po posameznih krajevnih skupnostih. Županja Cveta Zalokar Oražem, ob njej sta na posvetu sodelo-vala Se podžupana Toni Dragar in Vinko .luhart, je po pozdravu in zahvali za števiine čestitke iz KS na kratko predstavila življenje in delo v Občini Domžale v letu 2004. Pri tem je največ pozornosti namenila investicijam v posameznih krajevnih skupnostih ter poudarila, da se vodstvo občine trudi, da bi bil razvoj posameznih območij enako-praven ter enakovreden. Opozorila pa je tuđi na že sprejete dogovore o financiranju večjih investicij (OŠ Dragomelj, Knjižnica Domžale) v letu 2005. Posebej seje zaustavila pri nadaljevanju plinifikacijc ter nujnosti oblikovanja gradbenih odborov v posameznih krajevnih skupnostih. Njihova naloga je usklajeno sodelovanje z vsemi izvajalci, opravljanje nadzora pri delu, predvsem pa informiranje krajanov in krajank o poteku gradnje plinifikacije ter ostalih v gradnji posameznih vodov. Posebej je govorila o prometnih za-gatah, za katere se ocenjuje, da jih je potrebno urgentno reševati (kri-žišče pri občini, ureditev deteljice ipd.), pri čemer bo občina skušala čim prej pridobiti vso potrebno dokumentacijo, ki bo omogočila realizacijo posameznih investicij. V zvezi s proračunom za leto 2005 je predstavila nekatere predloge in pobude iz dosedanje obravnave, posebej pa poudarila, da veliko manevrskega prostora za pove-čevanje posameznih postavk oz. vključevanje posameznih večjih investicij v proračunu za leto 2005, saj je treba upoStevati že sprejete zadolžitve. Po njenem mnenju je bila dosedanja razprava zelo konstruktivna, ne politično obarvana, temveč predvsem konkretna. Pred koncem uvoda je na kratko predstavila tuđi prizadevanja občine, da ne pridc do uvedbe cestninske postaje v Krtini, problem priključka na avtocesto v Študi ter proble-matiki v zvezi z urejanjem križišča /" X STEKLARSTVO ' * IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/72? 89 97, 01/7?? 89 98 . ALU in PVC okna in vrata . fcdelava lermopon stekla . brušenje stekla in ogledal . idelova izbečenih stekel - peskonje stekel - fuzije - vitra*' uokvirjanje*. v Radomljah ter zagotovitvijo prostorov za delo v KS. V razpravi je vse prisotne predsed-nike in predsednico zanimal na-daljnji obstoj krajevnih skupnosti, kjer so dobili zagotovilo, da kra-jevne skupnosti v Občini Domžale ostajajo, hkrati pa je bila njihova skupna zahteva, da se za delovanje KS zagotovi večja finančna sredstva, podžupan Toni Dragar pa je tuđi povedal, da se pripravlja od-lok, ki pa predvidoma ne prinaša bistvenih novosti v zvezi z njihovo organiziranostjo in delom. Skupna razprava se je dotaknila tuđi problematike v zvezi s plinifikaeijo, sicer pa so posamezni predsedniki predstavljali in opozarjali na posamezne probleme, od katerih navajam le nekatere: Roberta Hrovata, predsednika Sveta KS Dob, je zanimal potek urejanja Poslovno podjetniške cone na Želodniku, mag. Milan Pirman, predsednik Sveta KS Toma Brejca Vir, je opozoril na vrsto problemov v zvezi s pro-metnimi obremenitvami omenjene KS (Koliška in Bukovčeva cesta), zastoje pri uvozu na AC, čistočo ob Kamniški Bistrici, problem najemnin v stavbi v Sportnem parku Vir, predviđene novogradnje, ponovno pa je opozoril tuđi na potrebo po sanaciji poškodb na ce-stah v KS, ki so nastale pri gradnji AC; o neurejeni vpadnici iz Trzina ter možnostih drugih vhodov iz te smeri v Domžale je tuđi v imenu mag. Jožice Polanc, predsednice Sveta KS Slavka Šlandra, ter Pet- ra Pavlija, predsednika Sveta KS Venclja Perka, razpravljal Janez Ulčar, predsednik Sveta KS Venclja Perka. Zanimalo ga je tuđi, kdaj se bodo nekatere trgovine z gradbenim in drugim materialom, ki ne spadajo v center mesta, iz tega umaknile, sploh pa vsi trije predsedniki KS z območja Dom-žal pričakujejo čimprejšnjo razre-šitev prometnih zagat ter primerno ureditev najožjega dela centra; Janez Repnik, predsednik Sveta KS Homec-Nožice, je govoril o pripravah na gradnjo plinovoda v njihovi KS v letu 2005; o vzdrže-vanju nekdanje OŠ katere prostore uporabljajo tuđi društva; pa tuđi o možnostih gradnje avtobusne postaje v Nožicah za smer Kamnik; o problematiki prostorov nekdanje OS je govoril tuđi Milan Šinko-vec, predsednik Sveta KS Rova, ki je opozoril tuđi na problem prerhajhnih prostorov za delovanje KS, željo po sportnem igrišču ter predlagal, da se v proračun za leto 2005 uvrsti rekonstrukcija vsaj katere od krajših čest oz. JR v tej KS; Janez Hribar, predsednik Sveta KS Preserje, je opozoril na problematiko plinifikacije - posebej, kaj bo s posameznimi do-mačijami, ki so precej oddaljene od osnovne trase; problematiko Igriške ceste, ki povezuje novo obrtno industrijsko cesto, na potrebo po uskladitvi katastra občinskih zemljišč (zelenić) ter zagotovitev finančnih sredstev za njihovo vzdrževanje, ni bil pa tuđi zadovoljen z okrasitvijo njihove KS. Stojan Ložar, predsednik Sveta KS Ihan, je imel največ pripomb na plinifikaeijo, postavil je vprašanje v zvezi z lastništvom doma, možnostmi obrtnih con v tej KS, predvsem pa ga je zanimala možnost začetka širitve OŠ Ihan ter gradnje telovadnice ob njej; Janez Mivšek, predsednik Sveta KS Dragomelj-Pšata, je opozoril na problematiko lokacije reaktorja v Podgorici in problemov umestitve odlagališča radioaktivnih odpad-kov; Metod Marčun, predsednik Sveta KS Radomlje, je razpravljal zlasti o ureditvi osrednjega križiš-ča v Radomljah, omenil pa tuđi nekalere druge težave, na predlog Janeza Pirnata, predsednika Sveta KS Krtina, ki je opozoril tuđi na nedoslednosti pri sanaciji v zvezi z AC, bo na temo problematike komunalnih investicij v kratkem sestanek v tej KS, problematiko KS JarSe Rodica pa je predstavil predsednik Sveta te KS Anton Košenina. Sledili so odgovori na vprašanja, predlogov in pobude, ki so jih posredovali vsi trije predstavniki vodstva Občine Domžale. Posvet se je zaključit z ugotovitvijo, da je Občina Domžale zainteresirana za sedanjo organiziranost krajevnih skupnosti, predvsem pa računa na njihovo sodelovanje in pomoč pri posameznih projektih. Sprejet je bil tuđi dogovor, da bodo tuđi v prihodnje posamezne probleme KS reševale na usklajenih pogo-vorih med njimi ter Županjo oz. podžupani. V. Vojska Praznični obiski - drugič Naj bo srečno in zdravo za vse! Gospo Francko Pezdir, roj. v letu 1912, velika većina Domžalčanov pozna kot neumorno aktivistko na različnih humanitarnih po-dročjih, posebej pa se je vtisnilo v spomin njeno delo na področju društva prijateljev mladine ter skrbi za ostarele. »Ljudi sem vedno rada obiskovala,« pravi prijetna gospa, ki jo je na predlog skupine za samopomof Veseli Ijudje v zadnjih dneh starega leta obiskala Županja Cveta Zalokar Oražem. Srečanje v prijetni sta-rejši vili v Stobu, kjer živi gospa Francka že sedem desetletij, je bilo polno spominov na njeno mladost, pa tuđi otrošrvo Županje, ki jo gospa Francka že dolgo pozna. Ob obisku pa sva se z Županjo znova prepričali, da prav vse, kar so napisali predlagatelji za gospo Pezdirjevo, še vedno velja: »Kljub svoji prečastitljivi starosti je še vedno veselega in zdravega duha in nam vsem dober zgled.« In od kod dobra volja in želja, da še vedno kaj naredi? »Kaj pa vem,« pravi, »vedno sem bila dobre volje ter sem še danes in če je le mogoče, se vsak dan odpravim na sprehod po Domžalah. Nikoli ne manjkam tuđi na različnih prireditvah v Domu upokojencev Domžale, pripove-duje. Se spomnite, kako lepo so uredili zadnjo razstavo ročnih del,« se spomni, jaz pa se spomnim, da so jo pozdravili kot posebno dobrotni-co. Zahval in pohval nima posebej rada, zame je bilo to v redu izpe-Ijana prireditev, pravi in obujamo spomine na njeno delo v Društvu prijateljev mladine Domžale, kjer je precej časa sodeloval tuđi pokojni prof. Habe. »Dekleta, saj boste vse uredila, ali ne,« je največkrat rekel in bil vesel ter jih je vedno pohvalil, če je prireditev uspela. »In kako z veseljem smo delale,« oživijo njeni spomini na uspešne in dobro obis-kane prireditve v hali Komunalnega centra Domžale. Kljub letom, starost je do nje prijazna, je gospa Francka še vedno aktivna. Je redna gostja in kljub temu, da je skoraj najstarejša med članicami skupine za samopomoč, še vedno gonilna sila; veselega in Pri Kozjekovih v Študi Prav vsakogar bi pogrešala (nadaljevanje s prve strani) Prijazna starša Ksenija in Janez sta nama s podžupanom Toni jem Dragarjem najprej predstavila družino. Mihael, petnajstletni dijak Srednje glasbene sole v Ljubljani, rogist v Godbi Domžale ter Simfoničnem orkestru Domžale Kamnik je prvi od sedmih otrok. Sledi mu Dominik, učenec osmega razreda, tuđi glasbenik, ki se bo najbrž pridružil bratu na glasbeni soli; nato je Anže, učenec sedmega razreda. O tem, da je glasbenik, ne bom posebej pisala, saj se z glasbo ukvarjajo tuđi vsi ostali, hčeri Katarina in Kristina in Martin, medtem ko bo za Blaža, ki je prav pred koncem leta 2004 dopolnil leto dni, to najbrž mogoče zapisati čez nekaj let. Glasba spremlja vso družino, tuđi očeta in mamo, ki sta se spoznala na enem od orgelskih tečajev. Vsi skupaj so pripravili čudovite jaslice, katerih pomemben del je tuđi cerkev iz župnije Podbrezje na Gorenjskem, od koder je doma gospod Janez. Za-sedajo kar precejšen del velikega dnevnega prostora, kjer človek opazi tuđi pianino in veliko jelko. »Lepo se imamo,« poudarjajo vsi po vrsti, in »prav vsakogar bi pogrešala,« pravita starša, ki sta si želela veliko družino in sta ponosna na vseh sedem fantov in deklet, ki ju razveseljujejo tako v Osnovni soli Venclja Perka, ki jo je lani obiskovalo kar pet otrok iz družine, kot tuđi v Glasbeni soli Domžale, ki jo vsi obiskujejo in igrajo različne instrumente. »Najtežje je uskladiti vse prevoze se smejijo,« ob tem pa opozarjajo tuđi na probleme varnih šolskih poti, ki je včasih polna pasjih izrebkov. »Ljudje bi morali poskrbeti za svoje pasje Ijubljence,« pravijo. In kako se organizirati, da tri fante pravočasno odpelješ ali pa sami peš odidejo na vaje v Godbo Domžale, ali v Simfonični orkester Domžale - Kamnik, igrajo pa tuđi v šol-skem orkestru in drugih glasbenih skupinah? Z dobro volje gre vse, zatrju-jejo. In kako je, ko vseh šest vadi vsak svoj instrument doma? »Prijetno,« se smejijo in so srečni ter zadovoljni, da jih je toliko in so vsi zdravi in pridni. In kako je bilo, ko so bili majhni. »Turnusala sva se,« pravita starša ter ob tem izrekata besede zahvale tuđi staršem gospe Ksenije ter dvema zlatima gospema: gospe Angelci Kovač ter gospe Branki Kos. »Brez njiju bi bilo mnogo težje,« so enotni in se jima za vse dobro še enkrat zahvaljujejo. Čeprav živijo skromno, so podžupanu Toniju Dragarju, ki jim je voščil vse najboljše v letu 2005, povedali, da gredo tuđi smučat na Krvavec, počitnice preživijo na morju ter se s kombijem odpeljejo na izlete. Mami in oči sta zelo dejavna v domači župniji, otroci uspešni tuđi na drugih področjih. In kaj si želijo? Samo zdravje, če je zdravje, potem tuđi ni težav, so prepričani in zato veliko zdravja v letu 2005 vsem Kozjekovim v Domžalah, na Štud-Ijanski 9, ki skozi življenje ne hodijo, ampak igrajo in to zelo, zelo ubrano! V. Vojska zdravega duha, ki ji obeta, da še ni rekla zadnje besede. Družbo sta nama delala njena hči in zet, ki nas je vsake toliko časa razveselil s prijazno šalo, tuđi avto-biografsko, oba pa sta pomagala mami obujati spomine na njeno delo v Domžalah, ki se ga nekateri še dobro spominjamo. Obisk gospoda Staneta Opaškarja z Vira, člana več društev, med njimi tuđi društva invalidov, izgnancev ter civilnih invalidov vojne, društva upokojencev, pa najbrž bi se še kaj našlo, je Županja izkoristila za pogovor o ovirah, ki spremljajo invalide vozičkarje na njihovih vsakdanjih poteh. Gospod Stane, ki ima števiine prijatelje in znance, saj je kljub invalidnosti še vedno zgovoren in vesel človek, je v pogovoru povedal, s katerimi ovirami vse se vozičkarji srečujejo, hkrati pa je posebej izpostavil tuđi problem drugih pripomočkov. Med njimi je posebej omenil ovire. ki jih je ugotavljal v lastni hiši, ko je moral povsem preurediti kopalnico, caka pa ga še gradnja dvigala, ki bi mu omogočilo. da bi iz hiše sam odhajal do bližnjih sosedov. O ceni ureditve dvigala, ki je zelo ra/Jična, pa nobena manjša od nekaj več kot milijona, nismo izgubljali besed, smo se pa pogovarjali predvsem o arhitektonskih ovirah, ki jih ne manjka tuđi v bližnjih bifejih, se je smejal sogovornik in čisto zares povedal, da pravzaprav ne more ni-kamor, ker je večina vrat preozkih, da bi skoznja prišel z invalidskim vozičkom, pa tuđi sicer je kar precej arhitektonskih ovir. Se pa stvari spreminjajo, se strinja gospod Stane. Speljane so kolesarske in pešpo-ti, nekatere javne ustanove imajo ustrezne dostope, pa ne vse. Tako je opozoril na problem stranišč - tuđi v kliničnem centru, ki niti slučajno nišo prilagojena invalidom na vozičkih. Županja mu je zaželela, da bi tuđi na invalidskem vozićku ostal tako dobrovoljen, da bi čim prej uredil dvigalo, ob koncu pa se je pridružila njegovi zahvali vsem domačim, pa tuđi drugim, ki mu pomagajo, da ponovno zaživi. O problematiki arhitektonskih ovir marsikaj ve povedati tuđi Dušan Lamberšek, ki se je poškodoval pri skoku v morje. Z ženo o preurejanju hiše za potrebe invalidskega vozič-ka vesta veliko povedati, iz pogovora z njima pa je Županja lahko ugotovila, da sta kljub nesreči, ki je povsem spremenila njuno življenje, še danes polna energije in pripravljena vzeti življenje takšno, kakšno je. Gospod Dušan se rad spominja svoje uspešne nogometne kariere in še danes rad odide na stadion pogledat katero od tekem. »Dobri so tile domžalski nogometaši,« je ves navdušen pripovedoval domžalski Županji in z zanimanjem prisluhnil novostim, ki se obetajo tuđi na področju športa v občini Domžale. Posebej zanimivo si je bilo ogledati njegove umetniške slike, ki jih slika z usti. Lahko se pohvali, da jih je že razstavljal. »Za dušo so, ko mora človek, ko postane nebogljen kot otrok, znova odrasti.« je povedal g. Dušan, ki mu, tako kot vsem ostalim, želimo veliko prijetnih trenutkov v novem letu. Vara Vojska SLAMNIK-januar 2008 IZ NAŠIH VRTCEV IN ŠOL stran 6 Visoki evropski obisk v Glasbeni soli Domžale Evropska zveza glasbenih šol (EMU) s sedezem v nizozemskem Ultrechtu je bila ustanovljena že 1973. leta in združuje tri-indvajset (23) nacionalnih zvez glasbenih sol evropskih držav. Ta pomembna glasbena zveza se v svojem programu zavzema za promocijo glasbenega vzgojno-izobraževalnega dela in glasbene prakse, za izmenjavo informacij glasbenih šol v Evropi, za izmenjavo studentov, učiteljev, orkestrov in ansamblov, za kreiranje političnega interesa in javnosti do glasbene vzgoje, za promocijo glasbenega studija in amaterske glasbe, za razvijanje stikov z internacionalnimi organizacijami kot so združenje nacionalnih izobraževanj UNE, UNESCOM, itd. EMU sodeluje z Evropskim parlamentom in Svetom Evrope, z Internacionalnim glasbenim svetom - IMC, z Evropsko asociacijo za glasbene konzervatorije in visoke iole - ACE, z Internacionalnim svetom za glasbeno izobraževanj e - ISME, z Evropsko zvezo glasbenih tekmovanj za mlade - EMCY, z Internacionalno glasbeno mladino -1M1, z Evropsko zvezo za mladinske orkestre - EAYO, itd. Predsedstvo Evropske zveze glasbenih šol (EMU), s predsednikom g. Janom van Muilekomom, je v soboto, 11. decembra 2004 obiska-lo Glasbeno solo Domžale. V soli so jih sprejeli, ravnatelj g. Anton Savnik, podžupan Občine Domžale, g. Vinko Juhart ter učenci in učitelji, ki so jim pripravili kratek koncert. V pozdravnem uvodu je g. ravnatelj gostom opisal strukturo, program in dejavnost Glasbene sole Domžale. Omenil je, da je bila šola ustanovljena že leta 1950 ter daje globoko vpeta v svoje okolje, ki zajema pet občin. Povedal je, da je v solo vključenih 441 učencev individualnega pouka klasičnih instrumentov in petja, poleg tega pa še 113 učencev predšolske glasbene vzgoje, pet in šest let starih otrok. Domžalska glasbena šola deluje na območju bivše Občine Domžale s približno 45.000 prebivalci na šestih lokacijah. V Domžalah in Mengšu ima glasbena šola lastne prostore, v Radomljah, Dobu, na Brdu in v Moravčah pa se pouk odvija v osnovnih šolah. V nadaljevanju se je ravnatelj pohvalil z dvema orkestroma, pihalnim in godalnim ter s tremi pevskimi zbori Domžalčki, Črički iz Mengša in Brdis iz Lukovice. V soli je dobro razvito tuđi komorno muziciranje, saj deluje veliko komornih skupin in ansamblov. Posebno znani so tolkalci, ki so zelo »uporabni« na različnih prireditvah tuđi izven sole, poleg tega še godalne skupine in skupine pihal in trobil. Ravnatelj je poudaril pomen Glasbene sole Domžale pri izobraževa-nju in izpopolnjevanju učiteljev, učencev, dijakov in studentov v slovenskem in širšem prostoru, ki ga šola uresničuje preko dveh projektov. To sta dva tridnevna mednarodna seminarja za flavto in klarinet, ki jih šola organizira že šesto leto zapored. Flavtiste, priso-stvovalo je blizu petdeset učiteljev iz Slovenije, Hrvaške in Italije skupaj s preko dvajset aktivnih udeležencev - učencev, dijakov in studentov, je vodil parižan Benoit Fromanger, flavtist, solist z dese-tletnim stažem pariške opere in glasbeni pedagog. Seminar za klarinet je vodil prof. R. Riseling iz Kanade, po rodu American, ki po upokojitvi vsako leto več mesecev sodeluje na glasbenih delavnicah in seminarjih po celem svetu. Visoki predstavniki evropskega glasbenega šolstva so z g. podžupanom in g. ravnateljem izmenjali izkušnje o organiziranosti glasbenega izobraževanja, sistemskih vpra-šanjih, kurikulumu, financiranju, prostorskih pogojih, normativih, pedagoški praksi in razvoju glasbenega šolstva pri nas in v Evropi. Zanimala jih je tuđi organiziranost lokalne uprave, občin, delovanje glasbene sole v teh razmerah in splošni družbeno politični sistem. Ob koncu koncerta učencev glasbene sole se je predsednik g. Van Muilekom zahvalil za sprejem in izrazil navdušenje nad nadarje-nostjo, prikupnostjo in samostoj-nostjo mladih glasbenikov. Po koncertu so si gostje ogledali še šolske prostore in bili prijetno presenečeni nad urejenostjo in toplino, ki jih le-ti izžarevajo. A.S. Projekt »Punčka iz cunj« v vrtcu Mlinček V vrtcu Mlinček že vrsto let izvajamo projekte v sodelovanju z Inieefom. Dejavnosti, ki jih izvajamo v okviru projekta, so zanimive, poučne, ustvarjalne, predvsem pa dobronamerne. Tuđi letos smo se z veseljem vključili v projekt Punčka iz cunj. Izdelali smo dve punčki in jih po-imenovali Zala in Miša. Žalo smo poslali na Unicef in s tem podprli Svetovno kampanjo za cepljenje otrok zoper davico, ospice, oslovski kašelj, otroško paralizo, tuberkulozo in tetanus. Vrednost ene punčke je enaka vrednosti cepljenja enega otroka. V tem času smo se tuđi veliko po-govarjali o pomenu medsebojne in tuđi mednarodne pomoči. Druga punčka Miša, pa bo ostala v vrtcu in bo postala novi član naše skupine. Ko se bo z otroki spopri-jateljila, bo pri vsakem otroku tuđi nekaj časa bivala. Punčka Miša bo imela pri sebi tuđi dnevnik, v kate-rega bodo otroci in starši zapisali, narisali ali opremili s fotografija-mi, kako se je punčka imela, kaj vse je doživela. V prvih dneh letošnjega leta pa smo v vrtec prejeli prijazno ob-vestilo iz Unicefa, daje naša Zala - punčka iz cunj - že v rokah nove lastnice, ki je, tako kot tuđi mi, zelo ponosna, da je en otrok več dobil pomoč preko nas. Na koncu naj dodam le še to: vsak dan je nova priložnost za veselje, ljubezen in dobra dela. Iz vrtca Mlinček Vllma Hrovat Uspešni mladi nogometaši Decembra je v Športnem parku Domžale potekal turnir za otroke letnik 95 in mlajši - U-9. Turnirja se je udeležilo 8 ekip (Domžale A in B, Kamnik, Factor, Anet Dol, Črnuče, Mengeš in Dob). Na turnirju so se odlično odrezali otroci NK Domžale A in B. Ekipa Domžale A je zmagala. Od destih te-kem nišo izgubili niti ene. Dali so 27 golov, prejeli le enega, za kar gre velika zahvala vsem branilcem (Lovro, Timi in Mina), ki nasprotnika skoraj nišo pasti I i do svoje mreže, ter odlič-nemu vratarju Juretu, ki je prejel tuđi pokal za najboljšega golmana turnirja. Za veliko število danih golov pa gre zahvala odličnim igralcem v napadu in na ostalih ključnih položajih (Klemen, Jon in Andraž), Blaž pa je bil nagrajen kot najboljši strelec turnirja. Najbolj pohvalno pri vsem tem je, da so otroci ponovno pokazali izjemen ekipni duh, borbenost, delovali so vsi za enega, eden za vse, kot so že večkrat dokazali. Še tako naprej! Pohvala tuđi ekipi Domžale B, saj so bili odlični četrti. Za uspeh pa je verjetno »kriv« tuđi trener Darko Oražem, ki je otroke odlično pripravi 1 na tekme. M.G. Osnovan šola Dob Obvestilo! VPIS V 1. RAZRED 9 - LETNE OSNOVNE SOLE ZA ŠOLSKO LETO 2005/2006 Starše obveščamo, da bo Osnovna šola Dob iz svojega šolskega okoliša vpisovala v 1. razred 9-letne OŠ šolske novince za šolsko leto 2005/2006. V skladu z Zakonom o osnovni soli morate starši: • obvezno vpisati vse otroke, rojene od 1. 1. 1999 do 31. 12. 1999. Otroke borno vpisovali v OSNOVNI SOLI DOB, Šolska ulica 7, v pisarni Šolske svetovalnc službe v: četrtek, 3. 2. 2005, od 8. do 14. ure ali petek, 4. 2. 2005, od 10. do 16. ure. S seboj prinesite identifikacijski dokument starša (osebna izkaznica, potni list). Če nimate slovenskega državljanstva, s seboj prinesite potrdilo o statusu oziroma delovno vizo. Otroka pripeljite s seboj. Prosimo vas, da hkrati razmislite, če bo vaš otrok potreboval jutranje varstvo ali varstvo po pouku, saj moramo glede števila oddelkov pridobiti odobritev Ministrstva za šolstvo. Lep pozdrav! Vrtec Domžale Hip-hop v vrtcu Mlinček V vrtcu Mlinček v Radomljah imamo vsak petek gibalne urice HIP-HOP. Potekajo v dopol-danskem času za vse otroke, vključene v vrtec Mlinček, in so brezplačne. Za sodelovanje pri gibanju se otroci odločijo sami, midve pa upoštevava interese otrok, njihove želje, potre- be, zmožnosti in počutje. Sodeluje približno 15 do 20 otrok iz vseh starostnih skupin. Pri izvajanju različnih dejavnostih otroke spod-bujava, opogumljava, jim pomagava ter z njimi sodelujeva pri igri. Spo-znavamo vse vrste športnih orodij in pripomočkov, spoznavamo elementarne igre, pri katerih se seznanjamo z nalogami in pravili. Ob lepem vremenu pa odidemo na igrišče, kjer se otroci z veseljem poigrajo z raz-ličnimi otroškimi orodji. Pri gibanju otrokom nudiva ustrezne izzive in jim omogočiva, da se gibalnih dejavnosti udeležujejo sproščeno, brez strahu pred neuspehom ali zavrnitvijo, saj gibanje nudi otrokom užitek, sprosti-tcv, potrditcv in druženje z vrstniki. Priprava na smučanje V vrtcu Cicidom na Količcvem vzgojiteljice v delo vkljućujemo tuđi vsakodnevno gibanje mal-čkov. Otroci skupine Mućke so naj-starejši otroci tega vrtca in se že preizkušajo pri bolj zahtevnih spretnostih, ki jih vodim kot vzgojiteljica - pomoćnica, vadi-teljica rekreativnega programa na raznovrstnih področjih športa. Ker je zima že tu in je za enkrat še brez snega , »smucamo« kar v telovadnici. Priprava na smučanje poteka zelo zabavno. Sprva smo uporabili krpe filca, na katerih smo upogibali ko-lena, se odrivali z eno in z obema nogama, se vlekli s palicami, se igrali raznovrstne igre, pri katerih smo uporabljali drsečo podlago. Ko so otroci osvojili občutek za pravilno smučarsko gibanje, so sami na lepenko obrisali smuči, jih poljubno porisali in že smo se preizkusili v smučanju z obema nogama na drseči podlagi. Najbolj zabavno je, ko smucamo med ovirami do določenega cilja in se igramo igrice, ki nas navdu- šujejo. Poznamo tuđi pravo smučarsko opremo ter se pogovarjamo o varnosti na smučišču. Dan za dnem se oziramo proti nebu in pričakujemo, da nam snež-na vila nasuje snega. Vrtec Domžale: Enota Clcldom, Mo|ca Grojzdek Bozicek na obisku V čarobnem decembrskem večeru so se otroci iz vrtca Urša skupaj s starši in vzgojitelji zbrali na igrišču pred vrtcem in nestrpno pričakovali prihod Božifka. Ko seje le ta pojavil, so se zaiskri-le otroške oči in napela ušesa, usta pa so se razlezla v širok nasmeh. Veselo je zadonela praznična pe- sem in Božičck je vse prisotne toplo pozdravil. Po sprejemu in programu na prostem smo se preselili v igralnice, kjer smo poklcpetali ob čajanki, otroci pa so zadovoljno odpirali darila ter se čudili radodarnosti dobrega moža. V zahvalo smo Božičku poklonili naslednjo pesmico: SREČNO BOŽIČKU ŽELIMO OTROCI IZ VRTCA IJRŠA, Kl JE NAŠ DRUGI DOM. SREČNO, SREČNO BOŽIČKU IN VSEM, KI Z NAM! STE PRAZNOVALI. UVALA BOŽIČEK, KER SI NAS OBISKAL IN LEI'A DARILA NAM DAL. OBLJUBIMO DA SE HOMO ŠE NAl'REI TRUDILI, SE PR1DNO IGRALI, SMEJALI IN UČILI. DA OB LETU - KO BO ČAS, Z VESELJEM PRIŠEL BOŠ SPET TI MED NAS Marta Vrtec Urša. Domžale Uredimo si kotiček Na prvem roditeljskom se-stanku v mesecu septembru sva se s starši dogovorili, da borno skupaj uredili našo igralnico. Poudarek smo dali domačnosti, in sicer na predmetih, ki bodo spominjali na dom. Starši naj bi skupaj z otrokom od doma prinesli čisto in prazno embalažo (iz otoku nenevarnih in neškodljivih materialov), oblačila in pokrivala, ki jih ne potrebu-jejo več. Tako smo meseca novembra pričeli z našim projektom, ki smo ga skupaj poimenovali "Uredimo svojemu otroku njegov kotiček v vrteu". Starši so se projektu odzvali v velikem številu, saj smo bili z rezultatom zelo zadovoljni. Zbrali smo veliko kozmetične embalaže, tuđi čisto pravih navijalk ni manjkalo, nekaj klobukov, kap, cekarjev, torbic, jopic, rutk ... Nato sva s Tejo kupili PVC košarice in stvari sortirali in poiskali prostor. Projekt je izpolnil vsanajina pričakovanja. Otroke je igra s stvarmi, ki so jih prinesli od doma zelo razveselila in pritegnila. V igralnici je še bolj zavladalo sproščeno in domaće vzdušje. Prav prijetno je opazovati "bodoče frizerke, očke, mamice". Staršem se zahvaljujeva, saj so svojim in našim otrokom popestrili življenje v vrtcu in prispevali k še bolj spro-ščeni in ustvarjalni igri. Ta pa je prabit vsega, najbolj pa ustreznega razvoja otroka. Marjanca, Vrtec Urša SlAMNIK - Januar 2005 stran 7 IZ NAŠIH DRUSTEV IN ORGANIZACIJ Rudnik 2005 Odgovornost za skupno prihodnost V spomin na tragični dogodek 6. januarja 1945 je bila ob spomeniku 30-im padlim borcem, med katcrimi so tuđi padli politični delavci kamniškega okrožja, v Rudniku pri Radomljah slovesnost, ki jo je letos pripravilo Območno /druženje Zvezc združenj borcev in udcleženccv NOV Domžalc. Prijazno sončno sobotno dopoldne je na slovesnost privabilo številne borce ter druge, med njimi tuđi Antona Smolnikarja, župana Občine Kamnik, ter Tonija Dragarja, podžupana Občine Domžale, ki je bil slavnostni govornik. Potem ko so predstavniki borčevskih in drugih organizacij položili vence in prižgali svece, so se žrtvam poklonili tuđi praporji, slavnostni govornik pa je po pozdravu ter kratkem orisu dogodka med drugim dejal: »Za opisom dogodkov se skriva vrsta člo-veških usod, skrivajo se življenja mladih ljudi, ki so polni optimizma zrli v prihodnost, ki: , većino od_njih končala 6. januarja 1945. Zaradi njih, zaradi njihovega trdnega prepričanja, da priđe čas, ko bo njihova domovina osvobojena, zaradi njihove želje, da pri tem darujejo tuđi svoja življenja, če bo potrebno, smo danes tukaj. Stojimo ob spominskem obeležju, obujamo spomine in smo ponosni na dneve druge svetovne vojne, ko smo tuđi Slovenci prispevali k zmagi nad fašizmom. Zato na te dneve ne smemo nikoli po-zabiti. Vsem žrtvam v boju za osvoboditev smo dolžni vse spoštovanje. Nanje ostajajo hvaležni spomini, iz katerih črpajmo moč za prihodnost. Ko smo si v teli dneh bolj kot kdajkoli v letu iskreno želei i zdravja, zadovoljstva, prijetnih trenutkov ter veselja, je bila v mislih vedrio tuđi uru, želja po strpnosti, po skupnem življenju - v Sloveniji in Evropi. Zato bi tuđi vam danes zaželel, da bi bili vsi najprej res dobri Ijud-je, strpni drug do drugega, kljub različnim pogledom na svet in življenje predvsem prijatelji, ki se veselijo skupnega življenja, si želijo, da se ne bi nikdar vrnili čaši vojne, pa tuđi to, da bi v naši domovini ohranili svojo identiteta, bili ponosni na svojo zgodovino, hkrati pa nikoli ne pozabili na odgovornost za skupno prihodnost.« Vsem je zaželel sreče in zdravja v letu 2005 ter se zahvalil izvajalcem kulturnega programa. V kulturnem programu so s partizanskimi pes-mimi nastopili Moški pevski zbor Radomlje ter recitator Janez Hafher. M. Občni zbor Društva izgnancev Domžale Zbrali več kot 200 tisoč za obnovo nekdanjih hlevov v Brestanici Občnega zbora Društva izgnancev Slovenije — Krajevne organizacije Domžale se je tuđi letos udelcžilo blizu 200 nekdanjih izgnancev in beguncev, ki so ob tej priložnosti zbirali tuđi linančna sredstva za obnovo nekdanjih hlevov v okviru zbirnega taboriŠča - Rajhcnburške-ga (Brestaniškega) gradu. Prav iz teh hlevov in bližnjih barak so vozili s transporti izscljencc v Ncmčijo. Ker bi želeli omenjene stavbe obnoviti in v njih urediti spominske zbirke dokumentov nekdanjih izgnancev, se je Društvo izgnancev Slovenije odlo-čilo zbrati prostovoljne prispevke za obnovo omenjenih hlevov. Krajevna organizacija Domžale, v katero so včlanjeni tako nekdanji izgnanci, begunci in druge žrtve vojne izobčin Lukovica, Mengeš, Moravče in Tr-zin ter Domžale so ob tej priložnosti zbrali več kot 200 tisoč SIT, poravnali pa so tuđi stroške za članarino ter Vestnik 2005. Občni zbor, ki je bil združen s tradicionalnim novoletnim srečanjem, je bil priložnost za pregled v letu 2004 opravljenega dela, izgnanci so spre- jeli realizacijo finančnega nacrta ter finančni nacrt za leto 2005, pa tuđi bogat program dela v letu 2005, ki bo namenjen obeležitvi 60-letnice vrnit-ve slovenskih izgnancev iz tujine v domovino. V kulturnem programu je nastopila pevska skupina Izgnanci iz Dol pri Litiji, predstavnik vodstva Društva izgnancev Slovenije, g. Naroglav, pa je Jožefu Kvcdru, Silvi Kosec, Mojci Avbelj Ocepek in Veri Vojska za več kot 10-letno aktivno delo na področju žrtev vojne podelil posebna priznanja. Vabimo vse člane in članice, da čimprej poravnajo članarino in na-ročnino za Vestnik, hkrati pa v okviru možnosti prispevajo tuđi za obnovo hlevov - nekdanjega zbirnega centra v Brestanici. Vse omenjeno lahko poravnate ob petkih od 13. do 14. ure, prosimo le, da predhodno pokličete znane Stevilke. Vsem želimo veliko prijetnih trenutkov v okviru Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije - Domžale v letu 2005 - morda tuđi z nami. Omrežna zabava na Srednji soli Domžale Čeprav bi nič hudega sluteći sle-hernik mogoče mislil, da so za konce tedna vse sole zaprte, licenci in učitelji pa po hudo napornem delovnem tednu zasluženo poči-vajo, to na Srednji soli Domžale ni vedno res - druga decembrska sobota lanskega leta pa je bila se posebej živahna, saj je na soli potekala prva šolska omrežna zabava (LAN-Parry). Korenine omrežnih zabav segajo dolga leta nazaj, ko je bil to eden od načinov, da navdušenci nad ra-čurmlniškimi igrami prepričajo okolico o lem, da nišo prav popolnoma nedružabni, hkrati pa v času pred hitrimi medmrežnimi povezavami ludi edina pot do neposredne med-sebojne primerjave svojih igričar-skih veščin. Do dandanes so postale precej razširjen in udomaćen način zabave sicer še vedno dokaj ozkega kroga tako mlajših kot tuđi starejših igričarjev, tako daje bilo le vpraša-nje časa, kdaj se bo to zgodilo tuđi na domžalski soli. Javne omrežne zabave potrebujejo ZNOT 2005 V noči iz 4. na 5. december smo taborniki iz Rodu skalnih taborov organizirali tradicionalno osmo zimsko noćno orientacijsko tekmovanje — ZNOT. Čeprav je tovrstno tekmovanje eno izmed najzahtevnejših, je tuđi eno na j bolj priljubljenih, saj je letos na njem v petčlanskih ckipah sodclovalo več kot 300 tekmoval-cev iz celotne Slovenije. S svojim sodelovanjem sta nas razveselili tuđi ekipi planin-cev in orientacistov. Po začetnem zboru, žrebanju Startnih številk in zboru vodij ekip seje začelo zares. Prva ekipa se je v mračne in temačne gozdove v okolici Komendc podala nekaj minut pred šesto, še prej pa so morali resiti topoteste ter s tem pokazati svoje znanje topografije. Noćna orientaci-jaje ponujala najrazličnejše preizkušnje, od kontrolne točke presenečenja do spretnostnega tekmovanja itd. Med drugim je ZNOT prepoznavan ludi zaradi netipičnih kontrolnih točk. ZNOT je naporna in resna stvar, kar dokazuje tuđi to, da so zadnje ekipe na cilj prišle sele po drugi uri ponoći. Po naporni noči smo popadali v spalke. Zjutraj po razglasitvi rezultatov in podelitvi nagrad pa smo si obljubili, da se vidimo tuđi naslednje leto. Na koncu bi se radi še zahvalili sponzorjem, brez katerih bi bila izvedba tekmovanja zelo otežena, in sicer Avtoakustiki, Slovenski vojski, Študentskemu klubu, Študentskemu servisu, Gostinskemu podjetju Trojane, Avtopralnici Parks, Slaščičarni Lenček, Papirnici Rudolf, Tiskarni Ravnikar, Gostilni Rcpovž, Kozmetičnemu salonu Metropolis, Krizerstvu Kosec, Založbi Sidarta, Občini Domžale in MSD-ju. Tlna & An|a, RST prostor in tega je za konec tedna v većini šol na pretek, je pa seveda žalostno dejstvo, na katerega bi pisec tehle vrstic tuđi rad opozoril, da se tovrstne zabave največkrat od-vijajo v šolskih telovadnicah, ki pa je domžalska srednja šola še vedno nima, in vse kaže, da tako učeneem kot učiteljem še nekaj let preostane le bolj ali manj potrpežljivo čakanje nanjo. Pomanjkanje primernega ve-likega prostora je bil torej poglavit-ni razlog, zakaj se je omrežna zabava na Srednji soli Domžale dogajala le v omejenem obsegu, vendar pa ni sodelujočega na prireditvi, ki je ne bi proglasil za uspešno. Postavitev take prireditve zahteva kar nekaj priprav tako s strani ude-ležencev kot s strani organizatorjev, a se je že za prvič vse lepo izteklo in vsi, ražen enega sodelujočega so se lahko uspešno priklopili na za ta namen postavljeno računalniško omrežje. Ne glede na to, da je šola računalniško res solidno opremljena, so na tem mestu morali vsko-čiti tuđi pravi profesionalci - del omrežne opreme, s katero se je povezalo za slab razred navdušencev, je namreč prispevalo domžalsko podjetje DAR-Computers, brez katerega bi bilo zabavo precej težje organizirati. Slabih dvanajst ur sicer zelo hladne decembrske sobote je torej kakšnih pelindvajset fantov in eno dekle preživelo v skupinskem igranju računalniških iger ter se pri tem izjemno zabavalo - za vse tište, ki bi jih utegnilo zanimati, kaj seje igralo, pa še tale informacija: Counter Strike Source, Call of Duty, Enemy Territorv, Need for Speed Undergro-und 2, Halo in FIFA. Vsi sodelujoči upajo, da bodo take zabave postale tradicionalne (o tem več spomladi), tako organizatorji kot vodstvo sole pa tuđi, da naslednje omrežne zabave na Srednji soli Domžale ne bodo več namenjene le dijakom te sole, ampak vsem Domžalčanom, ki bi j ih taka prireditev zanimala. Volodja Šlškovlč Moravče - Gorjuša - Zalog pod Sv. Trojico Zadnji izlet v letu 2004 Sekcija za izletniStvo Društva upo-kojencev Moravfe je v letu 2004 organizirala 20 izletov, zadnji v decembru je 38 elanov iz društva ter sosednjih društev, tuđi domžal-skega, odpeljal v neznano. Izlet je organizirala in vodila gospa Šonja Sever. lzletniki smo se odpravili na Gorjušo, kjer smo si ogledali Železno jamo, jaslice ter številne muzejske zbirke v Jamar-skem domu na Gorjuši. Vodič Aleš Stražar nas je popeljal po vseh za-nimivostih. Vsi smo bili zadovoljni z obiskom in smo rekli na svidenje. Zaključek izleta je bil v veliki dvorani gostilne Soklić v Zalogu pod Sveto Trojico, kjer smo ob glasbi Prjatlov pre-živeli resnično prijeten večer, deležni pa smo bili tuđi skromnih daril s strani gospe Šonje Sever, ki seje zahvalila za izkazano zaupanje pri vođenju izletov ter vsem zaželela zdravo, uspešno in zadovoljstva polno leto 2005. Jožs Novak Srečanje upokojencev - izletinlkov Občni zbor združen ja Sever V prvi polovici meseca decembra 2004 smo se Ćlani domžalskega ob-močnega /druženja Sever zbrali na letnem občnem zboru, tokrat v Lukovici, saj je kar nekaj članov združenja iz teh krajev. Predsedujoči, g. Maks Karba je v uvodnih besedah pozdravil vse priso-tne, z minuto molka smo počastili spomin na lani umrlega generalnega sekretar ja združenja Sever, g. Staneta Ploha. Vse navzoče je predsedujoći seznanil z delovanjem in delom članov ter izrazil željo po većji aktivnosti vseh, saj si le tako lahko zagotovimo boljše pogoje delovanja. Podari I je, da bi bilo lepo, če bi se določenih prireditev in proslav udeleževali še v večjem številu ter izrazil potrebo po enotnih oblaćilih, s cimer so se stri-njali tuđi navzoči. Prav tako je bil sprejet predlog, da se lansko odpadlo srečanje članov organizira letošnjo pomlad. Ob zaključku seje predsedujoči prisotnim zahvalil za udeležbo. gostilni-čarju Stanetu Jemcu (tuđi članu združenja) za gostoljubje ter vsem zaželel zdravo in srečno 2005. Ob zakuski in klepetu je sledilo prijetno večerno druženje. T. Habjanlč Gorniški obisk iz Sarajeva Konec novembra se je v Sloveniji Stiri dni mudila desetnija dijakov in dijakinj Pete gimnazije iz Sarajeva. Na povabilo Planinskega društva Domžale, ki z njimi sodeluje že tri leta, sta jih ročno pripeljala profesorja Vedran Oručević in Elvir Kazazović. Člani mladinskega odseka so jim pripravili gorniško obarvan obisk: povz- peli so se na KamniŠki vrh, si ogledali tekmo v drajtulanju (zatikanju) v Češnjici in se po ledeniški dolini Kamniške Bistrice šli planinsko orien-tacijo. Nekaj časa jim je ostalo tuđi za prednovoletno potrošniško potepanje. Nastanjeni so bili v Domu v KamniŠki Bistrici, kjer smo jim priredili tuđi slavnostni sprejem z večerjo. Obćina Domžale je ob tej priložnosti naše goste obdarila s pravcatimi slamniki in promocijskim gradivom. Utrjevanje (gorniških) vezi sodi med najprije-tnejša društvena opravila, v navezi še s kom (na primer z Gimnazijo Domžale), pa bi te vezi lahko prerasle vtrdenoprimek. Borut Peršolja Udeležencl Izmenjave na Kamniškem vrhu (JerneJ Južna). SLAMNIK -januar 2OO5 IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran 8 LDSDomžale Pridružite se nam Vodstvo LDS Domžale se je ob koncu leta 2004 sestalo in ocenilo leto 2004, posebna skrb pa je bila namenjena prihodnosti LDS - po kongresu na Bledu. Ob tem smo ugotovili, da naša stranka ne govo-riči o tretji poti, ki je danes modna govorica v evropski in tuđi domač i socialdemokraciji, temveč LDS po njej že dolgo hodi. Naša stranka namreč že od leta 1992 odločilno zaznamuje razvoj slovenske družbe kot njena največja in vo-dilna stranka. Ves ta čas se je morala spopadati s številnimi in zapletenimi vprašanji in problemi, izgrajevala je institucije nove države in gospodarski sistem, razvijala učinkovito so-cialno politiko, reformirala davčni, pokojninski in izobraževalni sistem, utrjevala mednarodni položaj Slovenije in reševala številne mednarodne politične probleme. Pod njenim vodstvom se je Slovenija uspela pri- LDS irtt.N* I.U'.MOKRAĆI|A SLOUf'IMIjfe lagoditi težavnim gospodarskim raz-meram po razpadu nekdanje skupne države in se razmeroma naglo pre-usmeriti na razvite evropske trge. V okoliščinah, kakršne so v nekaterih drugih podobnih zgodovinskih pri-merih vodile v dolgoletne rušilne gospodarske krize, smo v Sloveniji postavili temelje za solidno gospodarsko rast, monetarno stabilnost in finančno trdnost ter za prestrukturiranje gospodarstva za potrebe razvojnih izzivov novega tisočletja. Po mnogih kazalcih družbene raz-vitosti in kakovosti življenja se Slovenija danes lahko postavlja ob bok ne le revnejših, temveč ćelo nekaterih bogatejših članic Evropske unije. LDS je bila vsa ta leta tuđi najbolj proevropska stranka v državi inje odločilno prispevala k temu, da smo se kljub začetnim zapletom in potrebi po iskanju kompromisnih re-šitev še pravočasno in enakopravno vključili v integracijske procese Evropske unije. LDS je zmagovala tuđi zato, ker je v očeh volilk in volilcev vedno zastopala zmerno sredinsko razsodnost proti ideološkim za-ostritvam in pretresom. Državljani in državljanke Slovenije so si po desetletju burnega zgodovinskega dogajanja vsekakor zaslužili miren vsakdan in LDS je bila tista, ki jim ga je nedvomno najbolj odločilno zagotavljala. S pomočjo strankarsko in ideološko raznorodnih vladnih koalicij, ki jih je sestavila in vodila LDS, se je Slovenija kot ena redkih držav v tranziciji uspela izogniti skrajni politični polarizaciji. Po svoji politični stabilnosti je Slovenija - tuđi ali predvsem zaradi LDS, po-zitiven primer ne le za tranzicijske države, temveč tuđi za marsikatero evropsko državo z dolgo demokratično tradicijo. Opredeljuje se do pozitivnih pro-gramov strank in na podlagi lastnih izkušenj vrednoti praktična dejanja strank in njihovih voditeljev, pri čemer izhaja iz potreb sedanjosti ter iz svojih ciljev in bojazni glede prihodnosti. Na tradicionalnem zadnjem srečanju LDS Domžale v letu 2004 je bilo ugotovljeno, da tuđi domžalska LDS in Cveta Zalokar Oražem, Županja iz naših vrst, uspešno sodelujemo pri pospešenem razvoju Občine Domžale, ki našo občino uvršča med najuspešnejše občine v naši državi. Prepričani smo, da bo, ob skupnem sodelovanju tuđi drugih strank v naši občini, prihodnost naše občine še uspešnejša. Ker borno skupaj zmogli več, vas vabimo, da se nam pridružite! Vse informacije na www.lds.si. LOS Domžala Marjan Podobnih novi predsednik Slovenske narodne zveze pri SLS Občni zbor zveze je sprejel tuđi pet glavnih ciljev Na občnem zboru Slovenske narodne zveze pri Slovenski ljudski stranki (SNZ pri SLS) so 14. decembra 2004 na pobudo dose-danjega predsednika Joška Jorasa za novega predsednika soglasno iz-volili Marjana Podobnika. V času odsotnosti ga bosta nadomešfala .Joško Joras in Zvone Škof. Jošku Jorasu so se flani zahvalili za dolgoletno prizadevno delo pri vođenju zveze. Marjan Podobnik je po izvolitvi izpo-stavil pet glavnih ciljev, ki jih je potrdil tuđi občni zbor SNZ pri SLS: 1. Slovenska narodna zveza pri SLS bo vztrajala na celovitosti Pi-ranskega zaliva in ohranitvi prostega dostopa Slovenije na odprto morje ter pri pravični rešitvi drugih odprtih vprašanj s sosednjo Hrvaško. 2. Slovenska narodna zveza pri SLS si bo prizadevala, da se glavni del najkvalitetnejšega in strateško pomembnega državnega premože-nja, še posebej v slovenskih bankah, zavarovalnicah, telekomunikacijah in energetiki, privatizira tako, da postane lastništvo prvega - obveznega - pokojninskega stebra. S tem bi poleg ohranitve dela najkvalitetnejšega pre-moženja v slovenskih rokah hkrati postavili dober temelj za graditev sta-bilnega pokojninskega sistema, kar je nujno za razbremenitev gospodarstva in zmanjšanje javnega dolga. SLS tfcmniK« UiHtaM ttnnfca Taka stališča glede privatizacije državnega premoženja je SLS, žal neuspešno, zastopala v koalicijskih pogajanjih pred oblikovanjem nove vlade. Slovenska narodna zveza pri SLS pričakuje, da bo vodstvo SLS argumentirano zastopalo ta stališča v morebitnih nadaljnjih koalicijskih dogovarjanjih. Zaradi velikega pomena in vpliva te odločitve na Marjan Podobnik v pogovoru z mag. Mltlem Delslngerjem. poznavalcem problematike slovenske meje s Hrvaško. prihodnost Slovenije in slovenstva Slovenska narodna zveza pri SLS tuđi predlaga, da se pred dokončno odločitvijo o prodaji več kot 1000 milijard sit vrednega državnega premoženja opravi kakovostna javna razprava z vključitvijo najuglednej-ših strokovnjakov in analizo različ-nih tujih izkušenj. 3. Slovenska narodna zveza pri SLS si bo prizadevala za celovito decentralizacijo Slovenije s poudar-kom na izboljšanju statusa občin in na prenosu nekaterih ministrstev, drugih državnih ustanov in sedežev nekaterih državnih podjetij iz Ljubljane v druga slovenska mesta. 4. Slovenska narodna zveza pri SLS bo vztrajala na stališču, da v prihodnjo evroregijo lahko Slovenija le kot celota in si prizadevala, da bi bila Ljubljana sedež te evroregije. 5. S lovenska Narodna Zveza pri SLS bo ob polni podpori delovanju vodstva SLS in polni podpori novi slovenski vladi s posebno pozornostjo sprem-ljala in opozarjala na nujnost zaščite slovenskega jezika, nujnost ustrezne družinske in demografske politike ter pozitivnega odnosa do slovenskega podeželja. Podpirala bo tuđi druge ukrepe, ki neposredno ali posredno pozitivno vplivajo na obstoj in razvoj slovenstva v matični domovini, v za-mejstvu, izseljenstvu in zdomstvu. Rok Ravnlkar Volilni občni zbor Krajevnega odbora Nove Slovenije Dob Novi predsednik KO N.Si Vinko Pogačar V prostorih KS Dob je bil tik pred koncem sta-rega leta (30. 12. 2004) volilni občni zbor KO N.Si kršiansko ljudsko stranke Dob. Po pozdravnem nagovoru dr. Marije Starbek, do-sedanje predsednice KO N.Si, vsem navzočim članom in članicam krajevnega odbora in bese-dah o namenu volilnega tf*i»i«*»« občnega zbora, letošnje leto je namreč »volilno leto« Nove Slovenije, je verifikacijska komisija, v sestavi ga. Olge Stegnar in ga. Francke Pivk ugotovila sklepčnost zbora. Za predsednika delovnega predsednika je bil izvoljen g. Pere-grin Stegnar, ki je vodil občni zbor po predlaganem dnevnem redu. Poročilo o delu krajevnega odbora stranke je predstavila predsednica in nanizala nekatere aktivnosti v zadnjem obdobju, in sicer v času volitev v KS Dob, kjer so bili v novo vodstvo izvoljeni v večini člani des-nosredinske usmeritve, in dejavnost KO volitev v evropski parlament ter poslancev v državni zbor v letu 2004. Izpostavila je tuđi uspešnost dela članov krajevnega odbora v OO N.Si Domžale. Po poročilu blagajnika, ki gaje zaradi njegove odsotnosti N.Si prebrala tuđi predsednica in nadzornega odbora, h kateremu sta ga. Katarina Milanović in ga. Olga Bergant dali pozitivno mnenje, se je k razpravi na poroci la prijavi I g. Marko Starbek, Član KO N.Si in predsednik OO N.Si, ki je pohvalil delo odbora in napovedal volilno konferenco ob-činskega odbora v febru-arju naslednjega leta in kongres stranke. Po razpravah še nekaterih članov o predstavljenih poročilih so sledile volitve novega KO Nove Slovenije. Za novega predsednika je bil soglasno izvoljen g. Vinko Pogačar, za organi-zacijskega podpredsednika g. Dane Anžlin in za administrativnega podpredsednika ga. Marija Starbek., tajnik je postal g. Peregrin Stegnar, blagajni-čarka ga. Vilma Anžlin in članici nadzornega odbora pa ga. Francka Pivk in ponovno ga. Katarina Milanović. Novoizvoljeni predsednik g. Vinko Pogačar se je zahvalil vsem za izkazano zaupanje in na kratko predstavil nacrt dela v prihajajočem letu, nato pa je po točki razno še povabil na druženje, kjer smo vsi udeleženci zbora nazdravili novemu letu 2005... Bogdan Osolln Ko u gas n ej o luči Za nami so naporna decembrska praznovanja. Nekateri se nostalgično spominjajo veselega meseca, drugi so si oddahnili, prav vsi pa smo ga verjetno občutili v svojih denarnicah. Bil je čas za zabave, obiskovanje in obdarovanje najbližjih, čas romantičnih sprehodov v novoletnem vzdušju. Veseli december je bil kot se šika. Bleščeč. Novoletne luči, okrašene stavbe, utripajoče svece in še bi lahko naštevali. Pa je vse to res tako nujno potrebno? Mar veseli december ne bi bil veseli december, če ne bi sijalo tisoče luči? Vse prevečkrat se obnašamo, kot da je elektrika res v tišti vtičnici v zidu. V isti sapi pa se borimo z referendumi proti hidroelektrarnam, jedrski energiji, termoelektrarnam in nasprotujemo »mlinom na veter«. Zdi se, da v času praznovanj ni časa za skrb za okolje, ta priđe na vrsto po novem letu, v mrtvi sezoni. Pa če za hip pozabimo na okolje. Res vemo, koliko nas to tuđi stane? Stara zgod-ba se iz leta v leto ponavlja ravno v tem času na sejah občinskega sveta, ko se sprejema proračun. Nikoli ni dovolj denarja za realizacijo vseh ciljev in želja, ki pa so po večini bolj potrebne za razvoj občine in korist-nejše občanom, kot pa je potratno okraševanje in osvetljevanje mesta v predbožičnem in novoletnem času. Se borno še spomnili novoletnih okraskov in luči, ko ne bo potrebnih sredstev za sanacijo ceste, po kateri se vozimo vsak dan v službo ali za vrtec, v katerega vozimo otroka? Januar je mesec, ki je nadvse prime-ren za nov začetek, za pospravljanje okostnjakov iz omar ali odpadkov iz garaž. Bliža se pomlad, vremensko še toliko bolj kot meteorološko, zato storimo vsak zase nekaj za okolje, na račun novoletnih luči. Začnimo ločeno zbirati odpadke, v kolikor jih še ne in udeležimo se akcije zbiranja nevarnih odpadkov, ki bo organizirana spomla-di. Postavimo sistem ločenega zbiranja vseh odpadkov v našem domu. t Itltul Stovesujt Za konec pa vas vabimo na našo spletno stran www.zelenidomz-al.com, kjer vas caka vrsto zanimi-vih okoljskih tematik, z veseljem pa pričakujemo vaša vpra.šanja, predloge ali želje. Opozorite nas na vaše probleme. Jure Flerln 00 Zeleni Domžal Delovno predsedstvo je pozorno prlsluhnllo članom med njihovo razpravo (foto: Janez Stlbrlč) Aleksander KabaJ (foto: Janez Stlbrlč) Redna letna konferenca SDS Domžale Konec decembra je potekala redna letna konferenca SDS Domžale. Na njej so se člani SDS Domžale seznanili z delom v letu 2004 ter planom dela za leto 2005. Na letni konferenci so bili tuđi pri-sotni dr. Miha Brejc, podpredsednik SDS ter poslanec v Evropskem parlamentu, dr. Romana Jordan Cizelj, poslanka v Evropskem parlamentu, mag. Lovro Lončar, generalni sekretar Državnega zbora Republike Slovenije ter mag Tomaž Štebe, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije. SDS Letno konferenco je odprl predsednik SDS Domžale, Aleksander Kabaj, ter predlagal delovno predsedstvo in vse ostale organe, potrebne za nemoteno delo. Po njihovi izvolitvi je vođenje konference prevzel Roman Kurman-šek, pomagala pa sta mu še Lucija Živec in Kori Narobe. V nadaljevanju je dr. Miha Brejc kot podpredsednik SDS predstavil delo in uspehe Slovenske demokratske stranke na državnem nivoju. Med drugim je poudaril, da so za uspeh SDS na volitvah, tako v Evropski parlament kot tuđi v Državni zbor Republike Slovenije zaslužni naši številni člani in simpatizerji, zato seje vsem, ki so sodelovali in pomagali pri volitvah, v imenu vodstva SDS iskreno zahvalil. Poročilo o delu Izvršilnega odbora SDS Domžale je podal predsednik SDS Domžale Aleksander Kabaj. Sledila so še ostala poročila - o delu svetniške skupine SDS v domžal-skem Občinskem svetu, o delu SDM Domžale (Slovenska demokratska mladina), o delu krajevnih odborov v okviru SDS Domžale ter poročilo Nadzorne komisije. Po sprejemu poročil je sledila razprava o aktualnih političnih problematikah, tako na državni kot tuđi občinski ravni. Letna konferenca se je zaključila z družabnim srečanjem, še pred urad-nim zaključkom pa je Aleksander Kabaj vsem zaželel veliko sreče in zdravja v letu 2005. Janez Stlbrlč Poslanska skupina SDS O poslanski imuniteti Poštansko imuniteto danes na splošno opredeljujemo kot pravno neodgovornost in pravno nedo-takljivost članov za-konodajnega telesa. Na ta način se članom predstavniškega telesa, poslancem Državnega zbora RS in članom Državnega sveta RS, zagotovi pogoje za neodvisno in svobodno opravljanje njihovih funkcij ter s tem zagotovi pogoje za nemoteno delovanje parlamenta. Imuniteta je tako v interesu predstavniškega telesa in ne v osebnem interesu poslanca kot rizične osebe. Po drugi strani pa imu- niteta hkrati pomeni določeno jamstvo tako pravne varnosti kot tuđi neodvisnosti poslanca pri opravljanju njegove funkcije pred neutemeljenimi posegi izvršilne in sodne veje oblasti. Sedanja ustavna ure-ditev tega vprašanja, zaradi preveč široko zastavljene pravne prakse podeljevanja poslanske imunitete, ni več povsem ustrez-na, saj prihaja do ne-sistemskih odločitev in v posameznih primerih tuđi do očitnih zlorab tega instituta. S pred-lagano spremembo želimo preprečiti na-daljnje zlorabe, hkrati pa poslansko imuniteto urediti tako, da Ker je v glasilu HRAST, ki ga izdaja KS DOB, pomotoma izpadel prispevek o delu Krajevnega odbora SLS Dob, ga objavljamo v glasilu Slamnik ter se ob tem opravičujemo SLS Dob za nastalo neljubo napako. Vodstvo KS Dob ter Uredništvo glasila HRAST Krajevni odbor SLS v letu 2004 Jakob Presečnlk In Jakob Rado Smolnlkar na Jamarskem domu Aktivnosti krajevnega odbora Slovenske ljudske stranke iz Doba, kjer nas v svetu KS predstavljajo Jakob Rado Smolni-kar z Gorjuše, Janez Gaberšek iz Češenika in Polonca Ravnikar s Svete Trojice, so bile večino časa povezane z domačo problematiko. Tako lokalno podpiramo in smo tuđi pobudniki projekta daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Dobu, podpiramo rekonstrukcijo »Smoletovega« mostu na cesti Dob - Laže - Sv. Trojica, ki ostaja kritična točka, rekonstrukcijo klanca na Gorjušo. V okviru obravnave občinskega proračuna za leto 2005 opozarjamo na problematiko osnovne sole, smetišča in čest, predvsem pa kritično sprem ljamo predviđene posege v naš prostor pri bodoči PIC Želodnik. V primeru nespre-jemljivega ravnanja ob aferi z vožnjo gradbenih odpadkov v Žeje in uničenju ceste ob tem vztrajno odpiramo to vprašanje tuđi preko občinskega odbora in svetnika SLS na organih Občine Domžale. Spomladi smo na v Jamarskem domu organizirali okroglo mizo o cestni pro-blematiki v Občini Domžale in širši okolici, kjer nas je obis-kal član izvršilnega odbora SLS in takrat-ni minister za promet Jakob Presečnik. Se posebej številni so bili predstavniki SLS iz Doba na 13. taboru SLS v Sevnici, kjer smo po nekaj letnem premoru zopet mno-žično obudili to staro slovensko tradicijo. V predvolilnem času pa smo se udeležili pohoda k sv. Ani v Tunjice pri Kamniku, kjer je potekalo sre-čanje dr. Marte Ciraj in kamniške SLS z volivci. Jeseni smo se skupaj s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice in ćebelarji udeležili vseslovcn-skega shoda kmetov na Ponikvi pri Celju, kjer je bil blaženi Anton Martin Slomšek razglašen za zavetnika kmetov, slovenskega kmetijstva in kme-tijskega slovstva. S pogostitvijo smo pre-senetili članice dru-štev podeželskih žena iz Domžal, Kamnika, Komende, Tuhinjske doline in Lukovice na skupnem srečanju pri koči na Kekcu pod Kozjakom. Vsem članom, simpa-tizerjem in krajankam in krajanom KS Dob želimo kar največ do-živetij in notranjega miru v pričakovanju božičnih praznikov, v letu 2005, ki prihaja, pa zdravja in zdravega razuma, da bo tako za vsakega zagotovo tuđi dosti sreče! Rok Ravnlkar bo bolj primerljiva z ustavnimi ureditvami v drugih evropskih državah z dolgo demokratično tradicijo. Na podlagi navede-nega smo v poslanski skupini SDS mnenja, da bi bilo smiselno v ustavi urediti imuniteto poslanca tako, da bi bil zaščiten pred odškodninsko odgo--vornostjo za mnenje ali glas, ki gaje izrekel pri upravljanju svoje funkcije. Imuniteta bo s predlaganimi spre-membami omejena iz-ključno na opravljanje poslanske funkcije, za vsako kaznivo dejanje (ali prekršek) pa bo poslej odgovarjal kot vsak drug državljan. Razlika bo le v tem, da kakršenkoli uradni postopek (kazenski, predkazenski, upravni, ...) ne bo smel vplivati na delo Državnega zbora, kar v praksi pomeni, da se bo moralo, na primer sodišče, vnaprej informirati o tem, ali na določen dan Državni zbor ali delovna telesa, kate-rih član je posamezen poslanec, zasedajo ali ne in temu prilagoditi sklic obravnave. Predlagano besedilo torej prinaša ustrezno zaščito zakonodajne veje oblasti pred neutemeljenimi posegi drugih vej oblasti, hkrati pa odpravlja možne zlorabe instituta imunitete. Poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije Robert Hrovat SLAMNIK-januar 2OOS stran 9 Dr. Miha Brejc O Ustavni pogodbi Poslanec Evropskoga parlamenta dr. Miha Brejc (SDS/EPP-ED) je v govoru na januarskom zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu, na katerem so poslanci obravnavali poročilo o evropski ustavni pogodbi, poudaril, da Ijudje prepogosto vidijo bruseljske institucije kot /cio oddaljene centre moči, na katerih odločitve nimajo nobenega vpliva. "Ustavna pogodba sicer ni čudežno /dravilo za vse težave EU, vcndar pa predstavlja priložnost za zmanjsanje dc-mokratičnega deficita v EU in za njen hitrcjši razvoj," je dejal dr. Brejc. Med glavnimi razlogi za to je i/.postavil dejstva, da ustavna pogodba nadomešča številne pogodbe in amandmaje ter s tem zmanjSuje nepreglednost ključnih do-kumentov HV, da so v enem samem dokumentu zhrani ključni ustavno pravni temelji in politike HIJ, da predstavlja podlago za učinkovitejše delovanjc liU institucij, da bo prispevala k uresničevanju I Jzbonskc strategije in da odpravlja ovire, ki bi nastale ob nadaljnji uporabi sedanjih pogodb. Ustavna pogodba, pri nastanku katere je tuđi sam sodeloval v okviru Konvencije o prihodnosti Hvrope, je po njegovih besedah kompromis, s katerim nihče ni povsem zadovoljen, a kljub vsemu predstavlja največ, kar so člani Konvencije lahko naredili. Pri tem je poudaril, da ustavno pogodbo potrebujemo, sicer ni mogoče pričakovati učinkovitih rcl'orm niti učinkovitoga delovanja razsirjene Hvrope. Kot "shadovv rapportcur" je dr. Breje, navkljub kritikam, ki jih je pogosto deležno poglavje o politikah, izrazil zadovoljstvo, da so na področju socialne politike in zapo-slovanja določene zelo konkretne obveznosti Komisije, vlad držav članic, predviđena pa je tuđi ustanovitev odbora za socialno zaščito in Kvropskega socialnega sklada. Dr. Brejc je Se dodal, da daje Kvropski parlament s sprejetjem poročila o ustavni pogodbi evropski javnosti jasen signal, da je prisel čas za pregledno in celovilo ureditev ustavno - pravnih tcmcljcv in s tem tuđi zagotovilo, da Kvropa postane celina miru, blaginje, so lidarnosti in varnosti. Na koncu je Se poudaril, da bo slovenski parlament med prvimi ratifleiral ustavno pogodbo in izrazil prepričanje, da bo to storil z veliko večino. dr. Romana Jordan Cizelj O podnebnih spremembah 10. januarja se je začelo prvo plenarno zasedanje Evropskega parlamenta v letu 2005. Poslanci so ob njegovem začetku raspravljali o /aključkih Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je v mesecu decembru preteklega leta potekala v Bucnos Airesu. V razpravi je sodelovala tuđi slovenska poslanka iz SDS (in naša občanka) dr. Romana Jordan Cizelj (v Hvropskem parlamentu članica najvecje poslanskc skupine - Evropske ljudske stranke - Bvropskih demokratov), ki je v svojem govoru povedala naslednjc: "Podnebne spremembe so dancs zagotovo največji in najresnejSi globalni izziv. So izziv, ki presega državne meje, ki so jih v preteklosli zacrtali narodi in politiki. Ko danes skusamo p^ »rodaj« *al«9 RtNAULTCUO 1.416V, DVNAMiOUE, RENAUIT CUO 1416V, KUAB0N6. RfiNAULT CUO 1«16V, DYNAMIQUE, RtNAULT CUO U16V, OTREME, RENAULTOIO LMCSO, OTREME. RENAIAT 0101,5*380, EJCTCEME. R-OJOTCHNOL216V, KUOU MENAULT NKGANE DYNAM!QUI: IUX£ 15 dG 100, RBNAUIT mQfi.ni EJCTESSiON CONfOKT 15 dO 80 KM, •^»tATMES^EMNCDVNAMlOIlilMtJdai, REMAULTMBJMilESafflCDiPRKSON 15*3106, RW^ 1,5 dd65 AVANTURA, !«XmE$S 19 D FURGON, SUZUK!SW!FT, IETMC2002, iTsaoooar IHM20(B, 1910X100 str lfmiK2Ml, 189&0005ff LfTTJiH 2SM, Okm iMiooosrr UTOK20W,0km 2490.000 SIT LFTNJK 2004. Otcm lflN»(2001, i,2mooosrr ihmoto, lisdooosnr uetoik smota 4.065X100 ST UETM20H 3290.000 SIT mm »»s/li, Ammsn LETNIK20H, »tCTOI.Okm 2.»M005rr IFTNIK 2000, HTNIK2O01, L£TNi< 2004. immm RKMADI.T1 vama naložba, zajamčena kakovost! AVTO SETa^,. l)raROmnl| 2(j, IZM) Domssalc OELOVNt ČAS: SALON od 8 rio 18 uri«. 5FRVI5: Od 8 do 17. ure, SOBOTA: od 8 do 11. UM Prodaja vozil: 01/56 }1 111, 041/648 166 S«rvii: 01/56 2/ »i. 031/M8 166 Nadomcstnl doli: 01/56 27 22} E-mail: infoOavto^ct.&i Internet: www.avto$f?t.si Renault pomoC: 080 1 080 delo in kako iz nič razviti industrijo in obrt tam, kjer poljedelstvo ne more naprej. Kar je Domžalec bistrovidno zapazil že pred polstoletjem, to bodo sedaj uvideli še drugi trgi in kraji Slovenije, daje treba delo in dohodek naše zemlje izpopolniti in razširiti z delom in dohodki" industrije, obrti in trgovine. Slamnikarska industrija je le ena od številnih panog, ki lahko najdejo svoj trg in ob skrbi za njihov razvoj nudijo možnost za zaslužek stotinam prebivalcev, s tem ciljem pa so Domžale razvile tuđi "vzorno" obrt in "spretno" trgovino. V takšnih gospodarsko-socialnih prizadevanj ih "tiči vzgledna splošno-narodna zasluga, ki si jo je pridobil trg Domžale za vso Slovenijo!" Slovenski narod je po osvetlitvi na-čelnega pomena razvoja Domžal kot "vzora stoterim slovenskim občinam" v posebnem članku podrobno pred-stavil značilnosti njihovega gospo-darskega vzpona in kako je z njim "domžalsko prebivalstvo vzporedno tuđi kulturno napredovalo inje tu društveno življenje v vseh strujali modno razvito." Ob tem je ugotovil, da je Domžalam nudil ugodno možnost za dober zaslužek tuđi njihov geografski položaj ob pomembni cestni povezavi med Štajersko in Gorenjsko, zlasti velika prelomnica za njihov nadaljnji razvoj pa je bila zgraditev železnice leta 1890. Ob lemeljnem pomenu slamnikarske industrije za njihovo evropsko prepoznavnost pa je Slovenski narod posebej poudaril, da se je razvila na temelju stoletje starejše domaće obrti in da so za njen razmah poleg tirolskih tovarnarjev zaslužni tuđi manjši, toda številni slovenski podjetniki. Jutro je v celostranskem članku podalo "krajevno skico Domžal" njihovo "zgodovino, razvoj in pomen." Tuđi ta liberalni dnevnik je poudaril "prevažno" vlogo takšnih podeželskih središč kot so Domžale "v funkciji našega gospodarskega in narodnega organizma", kajti preko njih se "vzdržuje ves promet in kontakt" med podeželjem in mesti ter izvaja trgovanje s kmetijski-mi proizvodi in industrijskimi izdelki, mimo tega pa "v organizatoričnem in društvenem delu vežejo naše široko okolico." Za vse, ki vedo, da v Domžalah "domuje slovita veleobrt slamnikov", se zdi čudno, da so postale trg sele sedaj in da nišo to "že oddavnaj". Poudarilo je, "da se Domžale nahajajo na zgodovinskih tleh", kar je utemeljilo z dejstvom, daje že rimska cesta "tekla tod." Poleg velikih nemških slamnikarskih podjetij je poudarilo pomen obratovanja "široko renomiranih" slovenskih "tvornic" ter domaće oziroma hišne obrti, ki sejez zadnjih obdobjih osredotočila zlasti na AKCIJA B-LINE d oo AKCIJA Z. ZAMETNE HLAČE TRENIRKE PULIJI JEANS HLAČE IN JAKNE 1.5OO SIT aooo sit 1.540 SIT od 3.200 SIT POPOLNA RAZPRODAJA TEKSTILNIH IZDELKOV Domžale, OB TRŽNICI, tel.: 01/7211 358 Tržnica Koseze, Ljubljana, tel.: 01/5199 020 pletenje kit. Posebej je omenilo, da so imele Domžale po prihodu Tirolcev, ki so v drugi polovici šestdesetih let 19. stoletja začeli z moderno industrijsko proizvodnjo slamnikov, "oster borbeni opravek z germanizacijo in šopirjenjem tujstva". Nemško-sloven-ski izgredi leta 1905 (pred kratkim jih je v Slamniku opisal Matjaž Brojan), od katerih mineva letos sto let, sodijo "v historiat slovenske narodne borbe pod Avstrijo". V njih so Domžale "z vsem strastnim nacionalnim elanom odbile naskok nemštva - za vekomaj." Poleg slamnikarstva je v novem trgu "še lepo število drugih večjih podjetij: kovinska in lesna industrija (Bistra), parne žage, valjčni mlini, elektrarna" ter "domala vse stroke obrtništva". Zlasti zato, ker je zaposlitev v slamnikarskih tovarnah le sezonska, od jeseni do spomladi, pa je ostalo "v polni časti" tuđi pt>ljedelstvo. Jutro je pohvalilo Domžale, da so tuđi v društvenih dejavnostih "izredno moćne" ter da imajo dobro razvito osnovno in obrtno šolstvo, za župnika Franca Bernika pa je posebej navedlo, daje pisec obsežne knjige Zgodovina fare Domžale. Naštelo je predvsem nekaj društev liberalne usmeritve, najbolj pa pohvalilo uspešno delovanje telesnovzgojne organizacije Sokol. Tuđi o stoletnem jubileju ustanovil-ve tega društva je bil pred kratkim objavljen članek M Brojana v Slamniku. Posebej je omenilo tuđi pomen najstarejših društev, godbe ter domžalskega in stobljanskega gasilskega društva. Jutro je z zadovoljstvom ugotovilo, da je "občin-sko gospodarstvo" v rokah liberalne Samostojne demokratske stranke, ki ima većino v občinskem odboru, v njem sta imeli svoje odbornike tuđi katoliška Slovenska ljudska stranka in obrtna gospodarska skupina, in da je tuđi župan liberalec Anton Skok. Tej stranki in posebej ministru dr. Gregorju Zerjavu je pripisalo pogla-vitne zasluge, da je prizadevanje ob-činskega odbora za povišanje kraja v trg podprla vlada, na potrditev kralja Aleksandra pa naj bi vplival tuđi nje- gov "sijajen" sprejem v Domžalah ob obisku leta 1920. Slovenec je poudaril, da so se Dom-žalčani ob zadovoljstvu zaradi po-višanja kraja v trg strnili "vsi brez razločka! Ob tej pri lik i so izginila vsa nasprotja, vsi se čutijo ena celota, vse druži ljubezen" do Domžal. Tuđi katoliški dnevnik je ugotovil, da so se tujci, ki so prišli v Domžale, čudili, "da so navadna vas" ob tem, da je "ćela vrsta stavb" v njih takšnih, da bi bile "vsakemu mestu v kras". Zasluge za smotrno gradnjo, ki se uspešno nadaljuje tuđi v kriznih razmerah, ima občinski odbor, ki je sprejel prvi "regulacijskj" oziroma urbanistićni nacrt. Na gospodarskem podro#ju je Slovenec poudaril zlasti pomen slamnikarske "veleindustrije sveto-vnega pomena in slovesa." Enajsi tovarn "preživlja na stotine delavstva in razpošilja na stotisoče slamnikov, tuđi najfinejših, na vse strani." Zaradi vodne moći Kamniške Bistrice oziroma Mlinšćice pa se razvija tuđi druga industrija in već kot petdeset obrti. Železnica pa "je naredila Domžale za prometno središče celega brdske-ga sodnega okraja", torej območja nekdanje velike domžalske občine. Slovenec je Domžalčane pohvalil tuđi za njihova požrtvovalna priza-devanja za ustanovitev fare (1908) in obnovo cerkve, za njihovo odločnost pri obrambi slovenskega značaja kraja ter vnetost "za izobrazbo, napredek," domžalskih skoraj 400 izseljencev, ki so bili zaposleni zlasti v slamnikarskih tovarnah v ZDA, pa za privrženost rodnemu kraju. Iz obsežnega pisanja slovenskih osrednjih časnikov, ki ga kratko povzemamo, se vidi, da so Domžale ob razglasitvi za trg doživele izjemno promocijo ter velika priznanja za razmah gospodarskih in kulturnih dejavnosti, ki si jih je domžalska ob-čina prizadevala še nadalje razvijati in prilagajati novim potrebam tako v času do druge svetovne vojne kot tuđi po njej, do današnjega časa. Dr. Miroslav Stiplovšek SLAMNIK -januar 200S PREDSTAVLJAMO stran 12 Pogovor z nekdanjim članom uredništva Slamnik Urban Žnidarič: »Od haj a ni iz političnih razlogov!« V zadnji lanskoletni številki Slamni-ka ste bralci na strani 20 lahko pod fotografijo, na kateri se odgovorna urednica zahvaljuje v svojem imenu in imenu uredništva Urbanu Žni-daršiču za uspešno delo, ki je moral predčasno končati in sodelovanje v njem. Kot člana uredniškega odbora Slamnika sva bila zelo dobra kolega, zato sem se odločiL da ga na kratko v obKki intervjuja predstavim tuđi bralcem našega lokalnega časopisa. Bi se, Urban, na začetku najinega pogovora v neka j besedah predstavil? Rodil sem se v mesecu maju (26.5.1976), mesecu ljubezni, po horoskopu sem dvojček. lzšolal sem se za veterinarskega tehnika, drugače pa sem po končanem srednjem šolanju odšel na Biotehniško fakulteta smer agronomija, kjer sem še danes, saj ob delu studiram na visoki soli - poudarek na poljedelstvu in ži-vinoreji. Zaposlen sem na Veterinarski fakulteti kot laborant, opravljam pa delo v sprejemnici krvnih vzorcev. V Slamniku se je tvoje časnikarsko pero največkrat razpisalo o športnih dogodkih, največ o košarkarskih in nogometnih tekmah na Domžal-skem. Kdaj si se prvikrat srečal z njim? Stik s športom v domžalski občini sem doživel že kot otrok v osnovni soli - ob-iskoval sem OŠ Venclja Perka, v vrtcu pa sem bil v takratnem WZ Stanka Varšek Lija - sedaj Urša, kjer sem se ukvarjal z marsikaterim športom - več-inoma so bili to kolektivni moštveni športi - nogomet, košarka, odbojka in rokomet. Aktivno sem se v 6. razredu posvetil košarki, ki sem jo začel trenirati tuđi v KK Domžale, končal pa v 4. let-niku srednje sole zaradi hude poškodbe kolena. Košarka tako ostaja šport štl v mojem življenju, rekreativno pa se ukvarjam še z malim nogometom - kot vratar. Kaj pa rad počneš v prostem času? V prostem času se ukvarjam s športom, predvsem s košarko, kjer sem aktiven kot sodnik in trener ženske pionirske ekipe Ilirije iz Ljubljane. Drugače pa rad pogledam TV - predvsem dnevno informativne oddaje in športne do-godke, rad pogledam tuđi kakšno humoristično oddajo in celovečemi film. Prebiram pa tuđi dnevne časopise in rumeni tisk. Zelo rad sem na tekočem, kajti zelo me zanima, kaj se godi doma in po svetu. Rad se sprehajam ali tečem v naravi, to mi omogoča sedaj novo začasno bivališče v vaši Topolje pri Selcah v Selski dolini - večji kraj tam so Železniki, ki so središče te doline. Zanima te tuđi politika, ki te je nekako »pripeljala« tuđi v uredništvo Slamnika. Kdaj si se začel ukvarjati znjo? V politiko sem vstopil leta 1998, in sicer sem bil vedno na strani okoljske politike - taka stranka je bila takrat edino Zeleni Slovenije, ki se je takrat znašla v krutem položaju - danes je ta položaj malo boljši. K moji včlanitvi v stranko Zelenih me je nagovoril g.Franc Černagoj, sedanji predsednik občinske-ga odbora Domžale. Kaj pa meniš o »zelenem okolju« v naši občini? V občini Domžale je zelo veliko okolj-skih problemov, ki smojih hoteli Zeleni resiti, vendar pa nam tega ni omogočala takratna garnitura oblasti, ki je na občin-ski ravni še sedaj. Najbolj bi izpostavil gradnjo avtoceste, deponije v Dobu, različne »nezelene« infrastrukture, problem lastnikov psov in »nekulturnega »odlaganja« pasjih iztrebkov... Iz uredništva Slamnika odhajaš dve leti prezgodaj, kajti mandat bi se ti moral končati sele naslednje leto po lokalnih volitvah. Zakaj odhajaš? V Uredniški odbor Slamnika sem bil imenovan leta 1999, po razrešitvi sta-rega Uredniškega odbora in sem bil v njem vse do letošnjega leta, ko so me te funkcije razrešili - v odbor je bil namesto mene imenovan Jure Flerin. Ođhajam pred koncem mandata, in sicer predvsem iz »nizkih« političnih razlogov in ne osebnih, kot je bilo to navedeno v gradivu za tisto sejo ob-činskega sveta in organa Kviaz, ki me razrešil na predlog vodstva Zelenih naše občine. Urban, in kaj bi rad sporočil bralcem na koncu najinega pogovora? Morda še kaj o tvojih načrtih? Še vedno bom ostal zvest Domžalam, saj so le te mesto, kjer sem preživel več-ino lepih trenutkov svojega življenja, vendar pa je usoda in življenje tako, da sedaj nisem več tu. Zelo rad bi se zahvali I vsem , še najbolj pa očetu Antonu, bratu Sebastijanu in ostalim članom moje družine, ki so mi stali ob strani v slabem in lepem delu življenja. Moji nacrti so ostati še na-prej zaposlen na Veterinarski fakulteti, dokončati studij, ki traja že predolgo, in živeti mirno in lepo družinsko življenje z ženo Branko. Hvala za pogovor, Urban. In še piši za naš Slamnik! Pa hvala za vse pre-vožene kilometre... Bogdan Osolln Dober dan, študentka FAMU v Pragi, Bojana Tomše Posebna lekcija je življenje v Pragi Ena izmed letošnjih štipendistk Občine Domžale je rudi Bojana Tomše iz Radomelj, ki je že uspešno zaključila prvi Icfnik angleškega programa studija fotografije na akademiji FAMU v Pragi na Češkem. Najino dopisova-nje je potekak) po elektronski pošti, kratko srečanje v Domžalah pa me je ponovno prepričalo, da mlada štiidcntka točko ve, kaj hoće in bo cilj tuđi dosegla. Kakšna je pot od gradbenega tehnika do diplomirane inženirke graiične tehnike, ki visoko solo zaključi z odlično ocenjenim diplomskim delom o črno-beli portretni fotografiji? Na Srednjo gradbeno solo se nisem vpisala zaradi zanimanja, veselja do pokliča, želela sem obiskovati Srednjo oblikovno solo, pa me tam nišo spre-jeli v šolski program. Ena od preostalih Sol je bila gradbena. Na soli nisem bila ena od vzomih učencev, končala sem jo zaradi sistema, ker neko srednjo solo pač moraš imeti. Visokošolski studij je bil drugačen. Na Grafično tehniko sem se vpisala zaradi navdušenja nad grafičnim oblikovanjem. V drugem letniku smo imeli predavanja o fotografiji in repro-fotografiji, bila so zanimiva, polna novih informacij. Najbrž so mi ostala v tako dobrem spominu zaradi profesorja, bil je eden tistih posebnih, redkih učiteljev, ki povlečejo najboljše iz učenca. Za ta predmet smo morali studenti oddati praktično nalogo, serijo fbtografij. To je bilo moje prvo spoznavanje 35mm kamere. Profesorjevo navdušenje je bilo močna motivacija za nadaljevanje. Po predavanj ih sem dneve ostajala v šolski temnici, iskala literaturo, kasneje sem delala v fotografskem studiu in podjetju za grafično oblikovanje, bila asistent. Pridružila sem se Fotografškemu klubu Mavrica v Radomljah, kjer sem razstav-ljala na skupinskih razstavah. Klub je lepa izkušnja, spoznala sem nove ljudi, s katerimi sem lahko delila navdušenje. Od kod ideja, da se vpišeš na svetovno znano umetniško akademijo? V Sloveniji univer/itetni studij fotografije ni obstajal, zato sem iskala alternative. FAMU (Akademija za film in televizijo) je imela dober ugled, vedela sem za dela nekaterih Slovencev, ki so studirali tam. Kako je videri priprava na sprejemni i/pit na FAMU, ki ga opravlja več kot 300 kandidatov, od katerih jih je spre-jetih šest, med njimi tuđi Bojana kot edina Slovenka? Za sprejemne izpite sem porabila skoraj eno leto. Visokošolski program sem med tem končala FAMU vsako leto objavi razpis za sprejemne izpite (vsem, ki se zanimajo: www.famu.cz). Za prvi krog izpitov sem poslala na akademijo serije fotografij. Le-te so bile dovolj dobre, da so me povabili na drugi krog, na ustni zagovor v Prago. Običajno se na sprejemne izpite prijavi nekaj sto ljudi, na zagovor so nas povabili 12. Pisali smo test o zgo-dovini fotografije, o tehnično-kemijskih ŠPORTO DRUŠTVO SONČEK SMUČARSKI TEČAJ NA KRVAVCU V času zimskih počitnic, od torka 01.02. do petka 04.02.05, borno na Krvavcu organizirali začetniški oziroma nadaljevalni tečaj smučanja za otroke stare od 7 do 12 let. Program bo vseboval • učenje smučanja na novih (oblikovanih) smučeh • prešolanje s starih na nove smuči • učenje smučanja po robnikih • preverjanje naučenega z zaključno tekmo v veleslalomu Urnik tečaja • 7.20 odhod izpred OŠ Domžale, 7.30 OŠ Mengeš, 7.40 OŠ Moste • 8.00 začetek smučanja na Krvavcu • 11.00 odmor in malica (malico otroci prinesejo s seboj) • smučanje do 13h in odhod domov • 14.00 prihod pred OŠ Domžale Za otroke do 12. leta starosti je obvezna uporaba smučarske čelade! Z otroki borno delali izkušeni učitelji smučanja. Cena tečaja, ki zajema 4-dnev- no smučarsko vozovnico, pre- voz in učenje smučanja znaša 23.000 SIT. Prijave zbiramo do petka, 18. 02. 05 na tel.št: 031-385-120. Športno društvo SONČEK PRIJAVNICA Svojega otroka, prijavljam ! na smučarski tečaj na Krvavcu od 01. 02. do 04. 02. 05 otrokovo fotografijo za smučarsko vozovnico. 1 Otrokov naslov: in prilagam j Telefon: Datum rojstva: E mail: Datum: Podpis staršev: postopkih, o splošni razgledanosti. Po pisnih izpitih so nam na akademiji dali prazen 35mm film in uro časa, da ga po-slikamo. Naslednji dan je sledil zagovor pred 13 profesorji. Sprejemni izpiti so iz-redno intenzivni, hitri, podrobni, z veliko mero psihičnega pritiska Morda na kratko o studiju na od-delku za fotografijo. Koliko let traja, je povezano s praktičnim delom (raz-stavami)? Dodiplomski studijski program na oddclku za fotografijo traja 3 leta. Prcdmetnik je razdeljcn na praktične predmete, na dokumentarno, studijsko, krajinsko in kreativno fotografijo, ter na teoretične predmete, kot so zgodo-vina fotografije, eksponometrija, teorija kritike...V razredu smo 4 studenti, kar pomeni, da je kontakt s profesorjem močan, sodelovanje med predavanj i je nujno. Pomemben del učenja so t.i. konzultacije, s profesorjem pregledujetn svoje delo v nastajanju. Veliko se lahko naučim od svojih kolegov, sošolcev. Na koncu letnega semestra moram vse svoje praktično delo predstaviti in zagovarjati pred učiteljskim zborom. Sledi skupinska razstava vseh letnikov, tradicija ob uspešnem zaključku študij-skega leta. Kakšno je življenje študentke v Pragi? Posebna lekcija je življenje v Pragi, mesto s svojo raznolikostjo in ritmom stopnjuje izziv za fotografijo. Zagoto-vo lahko trdim, da FAMU ne bi bila FAMU, če ne bi bila zasnovana tukaj. Izkoristim priložnost, da obiskujem vse vrste razstav, mesto ponuja kvalitetne klube z jaz/, in klasično glasbo, alternativne kinoteke, zadnje mesece odkrivam polno novih knjigam. Biti tukaj ni neka posebna veselica, kot si razlagajo znanci, tukaj sem zaradi studija. Po klišeju bi morala hoditi na pivo in noreti v diskotekah, to me ne zanima. Drago-ceni prosti čas izkoristim za dušo, videti hočem zanimive stvari, poizkusiti dobro hrano, vse kar me "drži odprte glave". Za fotografijo, moje delo, rabim veliko šamote. Ure v temnici so neizogibni del življenja. Kje se vidiš po končanem studiju? V letu in pol kar sem tukaj, so se mi nabrale skupaj različne serije fotografij, ki si jih želim razstaviti na samostojnih razstavah. Upam, da mi bo kakšno uspelo realizirati konce leta. V času studija nameravam proizvesti optimalno kvaliteto in število fotografij in jih uspešno postaviti na ogled publiki. Ce se mi bo ponudila finančna rešitev, bi rada vpisala magistrski Studij, čeprav šolanja ne po-veličujem pred delom. Želim si dela če bi bilo možno bi delala zdaj, občasno, za oglaševalske agencije, tiskane medije ... Šolanje da i/kušnjo, samozavest, določeno znanje, hkrati pa lahko poleni človeka. Nočem biti en tistih primerov, ki po vseh diplomah ne znajo preživeti na svojih nogah. Hvala, Bojana, in srečno! Vara Vojska 9- Radko Praznični obiski - drugič Dober dan, Katarina in Loti Katarina Podlipnik, ki jo je v ve-čjem stanovanjskem naselju na Krakovski cesti 10a ohiskal podžupan Vinko Juhart, je zelo pridno dekle. Že pred vhodom v prijetno stanovanje lahko uganeš, da so živali njena velika Ijubezen, saj te na to opozorijo slikice živali, nalep-Ijene na vhodna vrata. Katarina je dijakinja tretjega letnika Gimnazije Domžale, za katero ima same dobre besede, tuđi z učitelji, prav vsemi po vrsti, je zelo zadovoljna. Je odlična dijakinja, prejemnica Zoisove stipendije ter lastnica psičke Loti, s katero dosega zelo lepe tekmovalne uspehe, pa naj bo to v agilitvju ali v drugih disciplinah. Tako sva si s podžupanom Vinkom Juhartom lahko ogledale številna priznanja in pokale, ki jih je prejela v Italiji, kjer sta si za zmago prislužili največji pokal, lepe spomine pa ima tuđi na tekmovanja na Hrvaškem in v Belgiji, ne manjka pa ji niti priznanj s tekmovanj v Sloveniji. Je članica Ki-nološkcga društva Ilirija v Ljubljani, kjer redno trenira. Navadno se na trening pelje kar /. avtobusom, saj je Loti majhna psička, ki ljubi vožnjo z avto-mobili, včasih jo na trening odpelje prijateljica ali pa oči. Povedala je, da bo tuđi v prihodnje tekmovanje s psič-ko najpomembnejši del prostega časa, ki ji ostane ob pripravah na pouk. Ob Loti ima Katarina, ki je trdno odločena, da se po končani gimnaziji vpiše na Medicinsko fakulteta in morda nekoč najde zaposlitev v bodoči domžalski kliniki v neposredni blizini njenega doma, še drugo Ijubezen. To so konji in jahanje, s cimer se je veliko ukvarjala kot deklica. Možnost za jahanje si je pred leti zagotavljala z opravljanjem dela v hlevih, danes pa izkoristi vsako priložnost, ki se ji ponudi. Pred kratkim sta z Loti nastopali tuđi v oddaji Štiri tačke in Katarina upa, da to ni bil njun zadnji nastop in da bodo še priložnosti za tekmovalne uspehe z blizu dve leti staro prijazno psičko, ki se tuđi ob našem obisku ni mogla ločiti od mlade lastnice. Z življenjem v našem mestu je zadovoljna, posebej, ker je njen dom v mirnem delu Domžal, v neposredni blizini Kamniške Bistrice in zelenih površin, ki jih ima zelo rada. Center mesta pa tako ni daleč. Silvcstrovala je najbrž doma, morda je ob polnoči prišla pogledat svoje vrstnike, s katerimi se rada druži, tuđi na silvestrovanje na prostem ali pa so z Loti in mami, s katero živi, ostale kar v prijetnem stanovanju, v družbi s številnimi pri-znanji in diplomami. Srečno, Katarina, in veliko uspeha tako v Gimnaziji Domžale kot na poligonu s psičko Loti! V. Vojska Anketa: O Domžalah Tokrat nas je zanimalo, kaj krajani menijo o Domžalah. Se jim zdijo lepe, jim dovolj nudijo, ali kaj pogrešajo... Irena: "Jaz menim, da v IrMH Domžalah vsekakor manjka prostor, kjer bi se lahko zadrževali mladi. Žurali, skratka. Po zabavo moramo tako v Ljubljano, največji problem pa je potem prevoz. Upam, da se bo na tem področju kaj spremenilo, sicer pa se mi zdijo Domžale same po sebi lepe." Tina: "Jaz mislim, da Domžale imajo prav vse, kar takšen kraj potrebuje. Predvidevam pa, da se bodo še na-prej pospešeno razvijale. To sklepam po rasti trgovskih centrov in ugodnih cestnih povezav. Meni so prav tako všeč. Je pa ena stvar, ki bi jo malce spremenila, in sicer je to SPB. Celo-ten izgled namreč kar nekako kvari videz. Pa tišti golobji iztrebki, ki jih je na kupe... Polcg tega je mnogo loka-lov v SPB-ju praznih, torej kapacitete bi lahko bile bolj zasedene, kot so." g. Radko: "Jaz sem iz Moravč, vendar pa me pogosto pot zanese v Dom- Tlna žale, sploh, ko moram po opravkih. Vse se da urediti v Domžalah, tako da mi je zelo všeć, ker nam ni treba za to hoditi v Ljubljano. Pa tuđi drugače, kar se tiče trgovin, se mi zdi, daje po-nudba zelo dobra." g. Franci: "Domžale so preprosto rečeno enkratne. Tu se vse dobi in vse se da urediti. No, le glede parkirišča zadaj za Vele - upam, da ne bodo tam česa gradili, saj bo tako čisto premalo parkirnih prostorov." Ga. Helena: "Mesto kot mesto. Lahko bi kvečjemu uredili parkirišče za trgovino Vele, saj to nudi ogromno prostora, je pa še vedno makedam-sko. Pogrešam pa tuđi kakšno bolj fino restavracijo. Saj so picerije in podobno, a lepo bi bilo, čc bi imel človek kakšno večjo izbiro, ko se mu zahoče na večerjo... " Alenka Žumbar . Franci ga. Helena SLAMNIK-Januar 2OO3 \ ^^^^^^^^^^^jL^^K-, I ^^■-1 B|^ 11 ■■ H~~~~~" - ff*n^ Bernika soBotna otrpšKa matineja sobota, 5. februar 10.00-za IZVEN Jože Zajec: KAM PA KAM KOZLIČEK Lutke Zajec, lutkovna predstava Igriva zgodba o kozličku govori o odnosih med otroci in odraslimi. Kozliček hoče biti velik, se kar naprej igrati in uveljavljati svojo voljo, sem ter tja pa kot vsak mali kozliček še kakšno ušpiči. Otroci Si se v porednem kozličku prepoznajo in so jim njegove vragolije všeč, vendar pa dobro vedo, kdaj kozliček ravna pravilno in kdaj ne. Predstava traja 35 minut inje primema za otroke od 3. leta dalje. sobota, 19, februar 10.00-za IZVEN A.H. Benjamin: JABOLKO Lutke FRU-FRU, lutkovna predstava Mala miška najde veliko rdeče jabolko. Vsa vesela ga začne kotaliti proti domu, da bi ga lahko tam v miru pojedla. A jabolko "štrbunkne" v ribnik in žaba ji ponudi pomoč. Ko je jabolko na suhem, miška srečna nadaljuje svojo pot ne ozirajoč se na žabo, kateri jabolko tuđi na vso moč diši. Njena pot pa se kmalu konca v bodikavem grmu, kamor se jabolko zakotali. In kdo ji bo zdaj j pomagal..? Predstava traja 35 minut inje phmerna za otroke od 3. leta dalje. ^ soBOtna matineja d petek, 28. januar ob 20.00 - za abonma ZELENI in IZVEN sobota, 29. Januar ob 20.00 - za abonma ORANŽN! in IZVEN Ben Jonson: VOLPONE ali LISJAK SNG Nova Gorica, komedija , tdM režija: Vito Taufer; igrajo: Radoš Bolčina, VojW Belšak k.g., Iztok Mlakar, Ivo Barišič, Pnmož Pimat, Alida Bevk, Mina Nemec, Milan Vodopivec, Stane Leban, Gorazd Jakomini, Anja Robida ... Beneški plemić Volpone (kar lahko prevedemo kot Lisjak) se s pomočjo služabnika Mosce že tri leta pretvarja, da je na smrt bolan in vsakemu posebej obljublja, da bo edini dedić njegovega premoženja V pričakovanju njegove smrti »krokarji« kar tekmujejo v prilizovanju in mu prinašajo dragocena darila, ki Lisjakovo bogastvo le še povečujejo. Potem pa na njegova vrata potrka Ijubezen in spletke se začnejo ... Volpone je v svojem početju pravi umetnik, a vendarle je užitek prevare večji, če prevaraš prevaranta. Volpone, eno od najbolj mojstrskih del Shakespearovega sodobnika Bena Jonsona, je komedija o pohlepu kot vodilnemu človeškem impulzu, ki ga iz renesanse zlahka prenesemo v današnji čas. ponedeljek, 7. februar 20.00 - za IZVEN SLAVNOSTNA AKADEMUA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Slovenski kulturni praznik je priložnost, ki jo Slovenci lahko izrabimo za potrditev svoje kulturne osveščenosti. Ne samo z obiski koncertov, giedaliških, opernih, filmskih ali plesnih predstav, ogledi razstav ali prebranimi knjigami ampak tuđi s spominom, da se nam je ta ali oni kulturni dogodek vtisnii v spomin. In ta spomin je tuđi 0P°rc»in. Osrednjo občinsko prireditev pripravlja Kulturni dom Franca Bernika Domžale, v režiji Milana Mariniča. V kulturnom programu se bosta v celota zlila slovenska ljudska Ijubezenska pesem iz grl ženske vokalne skupine Katice z bogastvom umetniške besede v interpretaciji igralcev Silve Čušin in Aleša ValiČa; slavnostne misli pa bo prispevala Tadeja Capuder, predsednica Zveze kulturnih društev občine Domžale. Brezplačne vstopnice bodo na voljo od 3. februarja naprej v Kulturnem domu Franca Benika Domžale. 10. februar - 25. februar 2005 i 10.00 -12.00 in 15.00 -19.00, VSTOP PROST TODORČE ATANASOV slikarska razstava | Rojen leta 1953 v St. Nikoli v Makedoniji. Dipiomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 77 konca! slikarsko speciatko pri prof, Janezu Berniku in leta '82 še graftčno pri prof. Bogdanu Borčiću, Ustvarja kot samostojni umetnik v Ljubljani." "Todorče Atanasov gradi svoj likovni svet s čtoveškc ^—^ figuro. Postavlja jo na po/a, ki vodijo v grafični medij jg^m '*» » in so ga pnpeljala v sam vrh evropskega dogajanja . , m au m m Uprizarja pa jo tuđi na slikarskih platnih najrazličnefših A iJ/đjK! ^|L~j| ■ M dimenzij. S svojim likovnim nagovorom stopa iz intime ^lUSk ^™* malih, komornih slikovnih ekranov tuđi na velike. tHHP , galerijske formate." iz zapisa Anamarije Stibilj Šajn '^^^^ petek, 11. februar 20.00 - za IZVEN > šanson PIAF EDITH PIAF, Vesna Pernarčič Žunić Kabaret Piaf Edith Piaf je glasbeno gledališki projekt igralke in pevke Vesne Pernarčič Žunić. Piaf Edith Piaf je njena prva »solistična« predstava. S pesmimi v slovenščini in francoščini ter pod taktirko mlade režiserke Tijane Zinajić v tradicionalnem kabaretu, ki se močno spogleduje z gledališkimi prvinami, predstavljata življenje in glasbo legendarne francoske pevke Edith Piaf, od njenih konfliktov z moškimi, pijaco in mamili, pa do njenega nepozabnega pevskega in umetniškega talenta, ki jo je naredi! za najvidnejše ime francoskega šansona, ki ne bo nikoli izbrisano iz spomina. sreda, 16. februar 20.00 - za IZVEN Milan Grgić: JUHICA Moj teater, komedija Arhitekt Šaško se je pravkar poročil z veliko mlajšo Vesno in odpravljata se na poročno potovanje. Ampak njega zgrabi v hrbtu in neizkušena Vesna, ki mu ne zna niti junice skuhati, na pomoč pokliče njegovo bivšo ženo. Ta pa bi si ga rada še malce privoščila ... in zapleti se začnejo. petek, 18. februar 20.00 - za IZVEN Milan Grgić: LJUBO DOMA, KDOR GA IMA Moj teater, komedija Dandanašnji nas tarejo takšni in drugačni življenjski problemi, skoraj vsem pa ste skupna dva: generacijski in stanovanjski. Ko se visoko noseća Lidija po poroki s svojim možem Markom odseli k svojemu novo pečenemu tastu (vdovcu s prostornim meščanskim stanovanjem ter mlado ženo), si njena starša kljub zapleteni družinski situaciji malce oddahneta. Vendar mlada dva se že po nekaj dneh vrneta. Tastovo stanovanje je res veliko, odnosi pa nevzdržni. četrtek, 23. februar 20.00 - za abonma MODRI in IZVEN MEDNARODNA KOMORNA ZASEDBA Sergei Galaktionov violina, Mojca Menoni violina, Nimrod Guez viola, Igor Mitrovič čelo, Zoran Markovič kontrabas, Mate Bekavac klarinet, Boštjan Lipovšek mg in Paolo Calligaris fagot Pokrovitelj Kulturnega doma Franca Bernika banka domžale Banka za vat mm brošura: Urekulture internet: www.kd-domzale.si e-mail: info@kd-domzale.si telefon: 01 / 722 50 50 Kulturni dom Franca Bernika Domžale Vstopnice so v prodaji vsak dan: od 10:00 do 12:00 (v upravi, Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča), 16:00 do 18:00 (blagajna, glavni vhod z Ljubljanske) in uro pred predstavo. KULTURA stran 14 Članice Lipe se predstavljajo s tremi novimi pesniškimi zbirkami Tri članice Lipe so svoje pesmi zbrale v novih zbirkah. Decembra je v domžalski knjižnici Silva Mizerit predstavila svojo tretjo zbirko Odme-vi trenutkov, januarja pa sta v knjigarni Beseda poslušalce razveselili s svojima prvima zbirkama Iva Rejc z Otožnimi polji in Helena Ogorelec z Utripanjem. Če je pesnik odkrit in neizumetničen, piše iz sebe, to, kar čuti. Zato so pesmi lahko vesele, vriskajo in pojejo, ali pa so otožne, melanho-lične. Ni pomembno, kakšno čustvo pesnik izrazi, važno je, kako to naredi, koliko sebe da v pesem, kako se pesem dotakne poslušalca. Tuđi te tri pesnice govo- Sllva Mlzertt Prijaznost v besedah ustvarja /aupanje. Prijaznost v mislili ustvarja globino. Prijaznost v dejanju ustvarja ljubezen. (Lao-Ce) NAJ BO LETO 2005 PRAVO LETO ZA VAS! Vsem svojim bralcem, poslovnim partnerjem in prijateljem želimo v novem letu vse najboljše. Sredstva za nakup novoletnih voščilnic smo namenili Pediatrični kliniki v Ljubljani. Knjižnica Domžale rijo o različnih stvareh, na različne načine. Vsaka je v pesmih pustila del sebe, vsaka je slikala s svojimi izvirnimi primerjavami, na čisto svoj način. Silva Mizerit je svoja občutja izrazila v dveh IVJ RejC pesniških oblikah: najprej v trivrstičnih haikujih, ki izvirajo iz stare japonske tradicije in imajo osnovo v zenovski filozofiji. Ta pravi, da smo vsi del ene narave, v kateri pozoren opazovalec vsak trenutek najde nekaj lepega in hkrati presenetljivega. Isto občutje je nato avtorica izrazila še v pesmi. Piše o trenutkih, koje žalostna, kerjo bo-lezen omejuje, in o dneh, ko najde rešitev v sprejemanju svojega življenja, kakršno je, in odkriva svetle trenutke. Z leti je vedno močnejša tuđi misel na minevanje vsega in spoznanje da so spremembe del našega bivanja: »Sneži sprejetje./ Tihi kristali / legajo vame./ Vse je mehko / in svetio /in prav.« Tuđi Iva Rejc se večkrat z nostalgijo spominja svoje mladosti in prav kot večini od nas, ji je žal da je minila.Včasih jo je strah sveta in sebe, bodočnosti, ki se ji kaže crna in brezizhodna. Potem vendar pridejo svetlejši dnevi, zave se, da življenje prinaša tuđi sonce, da se vse obnavlja. Posku-siti je treba, najti v sebi moč in Helena Ogorelec človeka, ki nam bo stal ob strani. Njene pesmi so polne izredno le-pih metafor, in Čeprav so otožne, sežejo do srca. »Tiho sklanjam glavo / k tvojemu obrazu, / ko čez vrhove smrek, / samo za hip, / otožnost me pokliče./ Potem resničnost / spet me k tebi zvabi./ Mir na lice mi izriše.« Helena Ogorelec zna »utripanje narave, šamote, tišine, svetlobe in Ijubezni občuteno splesti v verze na zelo svojstven, izviren način.« (Zlatka Levstek v spremni besedi). Skozi življenje hodi z odprtimi očmi, zaznava svetlobo in sence, solze in nasmeh pri sebi in pri drugih Ijudeh. Oblika njenih pesmi je sodobna, brez velikih začetnic in ločil, vendar misel jasna in nas očara, »prebiram pesmi / na dnu posode / se pomeni razblinijo / ostane drobec v meni / nakodra mi gladino duše«. Bralec, ki mu poezija ni tuja, bo v vsa-ki od teh zbirk našel nekaj lepega in ne bo mu žal, dajih je vzel v roke. Metka Zupanek Otroški pevski zbor Mengeški Crički Glasbena šola Domžale - od-delek Mengeš, je v četrtek, 6. januarja 2005 ob 19.30 uri v Tomčevi dvorani predstavila Mengeške Čričkc. Otroški pevski zbor pod vodstvom zborovod-kinje Andreje Polanec Kolenc je nastopil z večerom božičnih pesmi in uspavank. Otroški zbor Mengeški črički je z ubranim petjem razveselil poslušalce v dvorani Kulturnoga doma Fran-ca Bernika. Zbor deluje že sedem let in šteje 40 otrok v starosti od 5 do 14 let. Posneli so že tri zgoščenke za Kulturno društvo Groblje vabi na odprtje 5. prodajne ra/stavc EXTEMPORE GROBLJE 2005 v sohoto, 29. januarja 2005, ob 16. uri v Kulturni dom Groblje Razstava bo odprta do vključno 6. februarja 2005, vsak dan od 16, do 19. ure. Dobrodošli! Miškin vrtiček v Knjižnici Domžale Knjižnica Domžale vabi k vpisu v Miškin vrtiček. Ta oblika ustvarjalnega druženja otrok poteka v naši knjižnici že petnajsto leto Vrtiček je namenjen otrokom od 3. leta dalje, poteka v osmih sfečanjih, in sicer enkrat tedensko, otrokom pa ponujamo mozaik različnih dejavnosti: - pripovedovanje pravljic - petje pesmic - različne igrarije igranje z lutkami ustvarjanje z različnimi materiali. Vrtiček se bo pričel v četrtek, 17.02.2005 ob 16.30 uri. Vpis poteka na mladinskem oddelku do zasedbe prostih mest. Miškin vrtiček bo organiziran, če bo dovolj prijavljenih otrok. Informacije po telefonu: 724 12 04. založbo Helidon, redno pa se udele-žujejo tuđi dobrodelnih prireditev, revije radijskih in televizijskih oddaj ter koncertov. Snemali so /. znanimi imeni slovenske popularne glasbe, kot so Marta Zore, Čuki, Hervin Jakončič. Tokrat pa so se predstavili na koncertu z najlepšimi božičnimi pesmimi in uspavankami, z Ijudskimi napevi in popularnimi pesmimi in klasićnimi kompozicijami. V instrumentalni sprcmljavi sta nastopila profesorica Martina Golob Bohte - klavir in Ilervin Jakončič kitara. V uvodnem delu programa je spre-govoril ravnatelj Glasbene sole Anton Savnik, program pa sta pove-zovali Marija Štebe in Katja llovar. IN JAZ VAM PRAVIM, DA JE ŽIVLJENJE RESNIČNO TEMA, RAŽEN TAM, KJER JE ZAGON IN VSA K ZA GON JE ŠLEP, RAŽEN TAM, KJER JE ZNANJE IN VSAKO ZNANJE JE PRAZNU, RAŽEN TAM KJER JE DELU IN VSAKU DELU JE JALU VU, RAŽEN TAM, KJER JE LJUBEZEN. KHALIL GI BRAN Saia Kos Recenziji filmov Grazijin otok Grazijin otok (Respiro) spominja na italijanske filme iz 70. let prejšnjega stoletja. Dogajanje je postavljeno v na videz idilično okolje nekega malega otočka, za katerega imamo obČutek, da ne obstaja (več). Glavna junakinja je čudovita mladenka Grazija, ljubeča žena in mati treh otrok, ki v svojem naselju izstopa tako po obnašanju kot po videzu, zaradi svoje ču-stvene nepredvidljivosti pa velja za »malo premaknjeno.« Mestece je zavezano tradiciji, obvladujejo ga ustaljeni običaji in norme, ki veljajo že stoletja. Trn v peti je le Grazia, ki s svojim »ekstravagantnim« obnašanjem kvari vzdušje monotonega vsakdana in kali mir drugače harmoničnega okolja. Kaj kmalu se vzpostavi vprašanje, kako določena družba reagira na posebnost in izjemnost nekega po-sameznika, ki izstopa iz povprečja. Obnašanje takega posameznika je- seveda »neprimerno« in po-tencialno nevarno za ostale. Želja po njegovi izločitvi in odstranitvi zato kaj kmalu preraste v potrebo, ki jo za tako prepoznajo ćelo njeni najbližji, s soprogom na čelu. Ob strani ji stoji le najstarejši sin, ki jo skrije nekje na otoku, medtem ko jo ostali mrzlično iščejo. Grazijina skrivnost po določenem »kritič-nem obdobju« preraste v njeno smrt, ko jo razglasijo za mrtvo. Domačini žalujejo; še več, imajo jo za svetnico, kar je dodaten argument, ki onemogoča njeno vrnitev. Iz zgodovine namreč vemo, da je posameznik resnično cenjen sele po smrti, ko namesto relevantnih dosežkov za časa svojega življenja, osrednjo vlogo odigra mitologija. O pokojnem vse najboljše, torej. Gre za potrditev špekulacije, da je življenje le iluzija ter da je sele smrt streznitev, na podlagi katere začnemo določenega posameznika spoštovati in (pre)ceniti. Grazija se intuitivno postavi proti zakoreninjenim navadam in običa- jem nekega okolja, kljub temu, da sele omenjene norme omogočajo življenjski potek neke družbe. Podobno kot se v družbi malo resničnih inovatorjev sprašuje, kaj uvesti namesto tega, kar je, zavedajoč se, da je obstoječe stanje preživeto. Postajamo sta-novalci Zemlje morda vsi taki inovatorji? Žiga Čamernlk | GB0ZI3IH OTff**- ,* ~ |Mp {nogrojenec festivola vCamtesu- f,W*g£Kz'' velika nagrada leđna kritikov, nogradb fBpnifva Nagrada pesnici Milenki T. Geiser Na VII. literarnem natefaju IMohorjeve družbe in Radia OgnjiSče za izbor pesmi - Stihi bolečine Pesnica Milenka T. Geiser piše pesmi tako prepričljivo, da vzhudijo pozornost. So impresije, misclni prebliski, ki jih dobiva ob soočenju / naravo. Narava jo znova in znova vabi k razmišljanju o življenjskih problemih. Izredno pretresljiva pesem je Vse je belo. Ćuliti je, da govori iz lastne izkušnje. Bela barva je barva smrti in beli golo- bi, torej smrti in svobode. ludi pesem. Spala bi je nenavadno lepa zaradi čistosti, nenabuhle govorice. Čakanje, Trojčice iz Bellevilla »Trojčice« so kanadski animirani film ustvarjalca Svlvaina Cho-meta, katerega glavna odlika je osredotočenost na detajle in ka-rakterizacijo likov, ki pred nami zaživijo kot osebe iz resničnega življenja, vključno z okorelim hišnim Ijubljenčkom: psom, ki ga muči travma iz otroštva. Nastavki za odlično risanko so naravnost fantastični: materinska skrb, ki preraste v obsesijo, okolje, ki ga neusmiljeno spreminja zob časa, »gladiatorstvo,« ki so mu v sodobnih časih izpostavljeni vrhunski športniki ter psihološki problem nekega psa. Nekoliko šepa le izvirnost same pripovedi zgodbe, ki v drugem delu mo-čno popusti. Dogajanje v mračnem Bellevileu zaznamujejo zakrknjeni in zapiti ter na trenutke dolgočasni mafijci, ki vrhunski šport fv našem primeru kolesarjenje) izkoriščajo zgolj za obnavljanje principa »petelinjih bojev.« Prvovrstno presenečenje pa so zato trojčice, ki sugerirajo na »porno,« izkaže pa se, da gre za »veteranske pevke,« ki obedujejo žabje krake na sto in en način, s pre-cej unikatno taktiko lova (dinamit). V čudašketn Bellevilleu se znajde tuđi naša mati, ki išče svojega sinka - smisel svojega življenja. Pri od-krivanju sledi ji pomaga kuža, ki je alergičen na vlake vseh vrst, saj je že v zarji svojega življenja poslušal njihov nadležni zvok, ko so se pelja-li mimo domače hiše. Skozi izvedbo zgodbe pa je najbolj fascinanten prav prikaz osebnosti posameznih likov in njihovih fizioloških last-nosti, v katerih včasih prepoznamo obnašanje določenih živali (denimo zajca ali bogomoljke). Njihova karakternost je zvizualizirana do te mere, da risanka poteka praktično brez besed, kar je prav gotovo dodatna odlika. Potrebno se je tuđi zavedati, da pri oceni animiranega filma ne moremo uporabljati identičnih metod in kri-terijev kot pri celovečercih. Pri ri-sanki gre za »apriorni« domišljijski svet, kjerje vsak približek realnosti »velika stvar.« Trojčice so tako za-gotovo izdelek, kjer prevladuje obi-lica elementov iz »resničnega sveta,« ki pa so zaradi neposrednosti samega sporočila včasih namenoma potencirani. Žiga Čamernlk DRUŠTVO NARODNIH NOŠ vabi ob kulturnem prazniku v IVIenačnikovo domačijo, Cankarjeva 9, Domžale razstavo akvarelov in skulptur Jožeta Tfiniga - akademskega slikarja, kiparja in restavratorja. Odprtje razstave bo 7. 2. 2005, ob 18. uri. Vljudno vabljeni! da bo minilo, sprijaziijcnosl. A spet prihaja prispodoba iz narave: spati v prazni strugi... nekje na samem...brez sončevih oči..., čisto skromno.... Pesem Nehvaležni..., teptamo poti istega časa..., skupaj borno prah no-vega letoštetja.... Pesnica uporablja izvirne metafore, polne pomenov. Izdelana poezija z dokaj skrbno oblikovano pesniško govorico. V zborniku Moj čopič je beseda bodo izbrana dela nagrajenih avtorjev. Pesnica piše tuđi haiku in je članica Haiku društva Slovenije. Na bolgarskcm natečaju, ki je bil spo-mladi 2004, je sodclovalo 25 držav iz vsega sveta. Iz Slovenije je bila izbrana Milenka T. (iciscr skupaj s šestimi slovenskimi haiku pesniki. Iz-šla je knjiga The Road vvarld haiku v angleškem in bolgarskem jeziku. Pesnica Milenka T. Geiser prejema vse več pohval, priznanj in nagrad. ludi njena tretja pesniška zbirka, (ki jo pripravlja) bo gotovo presenetila. Iskrene čestitke ob zavidljivcm literarnem uspehu in še veliko ustvarjalne moči. Čuđeina stvar so očiSčene misli, ko v polsnu pobegnejo na potivaliiče uma. Na podstreUju imajo iluzije rarpuičeno večno otroitvo. (Milenka T. Geiser) Darlnka Grum SLAMNIK-januar 2005 stran 15 34. novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik Nevidna nitka povezovala glasbenike z dirigentom KULTURA Dvorana se zatemni. Občinstvo obmolknc in v pričakovanju usmeri svoj pogled proti odru. V trenutku nastalo tišino prekinejo sele prvi koraki glasbenikov, ki se drug za drugim v pozdravnem aplavzu posedajo na svoja mesta na odru. Za sekundo zaslepljeni od močnih reflektorjev radovedno pogledujejo proti občinstvu, da bi prepoznali znane obraze. Zasliši se ton a in za njim bučno, a nujno potrebno oglaševanje orkestra. Potem pa končno na oder odločno, samozavestno, predvsem pa nasmejano stopi dirigent Simon Dvoršak. Globoko se prikloni občinstvu, ki novega dirigenta s pogledom premeri od glave do pete, hkrati pa ga spodbudi z aplavzom. Dvigne dirigentsko palico, glasbeni-ki se pripravijo, ga pogledajo in na znak zazveni Mozartova uvertura k operi Beg iz Seraja. Tako se je začel po 34. letih že tradicionalni novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, brez katerega si ne znamo več predstavljati vstopa v novo loto. Amaterski orkester Ijubi-teljev glasbe je mnoge s skladbami Mozarta, Mascagnija, Puccinija, Musorgskega, Suppeja, Eeharja in Straussa prepričal v svojo kvaliteto, ki se odraza z bogato zvočnostjo, dodelano interpretacijo skladb, predvsem pa s čustvenim nabojem, ki ga z igranjem izžarevajo glasbeniki. Orkester z dolgoletno tradicijo igranja na celovečemih koncertih simfo-nične in komorne glasbe, nastopih ob raznih proslavah in prireditvah ter na Mednarodnem poletnem festivalu v Grobljah Se vedno ostaja najbolj znan po svojih novoletnih koncertih. Z izborom lahkotnejše, a čudovite glasbe so tako tuđi letos do zadnjega sedeža napolnili dvorano Kulturnega doma v Kamniku in halo Komunal-nega centra v Domžalah. Lahko rečem, da je bil letošnji koncert nekaj posebnega. Prvič, ker za spremembo v programu nišo prevladovali Stra-ussovi valčki in polke, čeprav so mnogi to pričakovali in želeli slišati, se je orkester osredotočil na druge skladbe, ki zato nišo zvenele nič manj novoletno. DrugiČ, ker so se ponovno predstavili z novim dirigentom, Simonom Dvoršakom, ki je že s prvim priklonom očaral občinstvo in »sprejemni izpit« v njihovih očch za-gotovo naredil z odliko. Nenazadnje pa sem dobila občutek, da je orkester na odru kar zaživel, se predal čarom glasbe in zadihal skupaj z dirigentom. Združeno so tako širšo publiko popeljali od Leharjevega valčka Zlato in srebro, ki spominja na Straussa, Suppejeve uverture k opereti »Kmet in pesnik«, v kateri so se lahko dokazali pihalci in trobilci, Mascagni-jeve skladbe lntermezzo sinfonico iz opere »Cavalleria rusticana«, kjerje zgornja nežna polovica orkestra za-zvenela v vsej svoji barvitosti zvoka, do poskočnega ukrajinskega plesa Gopak iz opere »Soročinjski sejem« skladatelja Musorgskega. Še en čudovit novoletni koncert je uspel s trudom in zagnanostjo vseh, od prvega do zadnjega glasbenika, z dirigentom na čelu. Simon Dvoršak je bil tako po vsaki odigrani skladbi vse do konca vidno navduSen in zadovoljen. »Še nikoli se mi ni zgodilo, da bi nek orkester imel tako močno sposobnost koncentracije na koncertu in takrat res dal vse od sebe« zagotavlja mladi simpatični dirigent, ki poleg Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik vodi tuđi simfonični orkester Glasbene sole Žalec. Čeprav, kot sam pravi, prvič dela z orkestrom, v katerem bi bil tak starostni razpon, je čutiti obojestransko navdu-šenje, predvsem pa povezanost med njim in orkestrom. Tako je Bogdan Šmori, fagotist že od ustanovitve orkestra, poudaril, da »ima krasen odnos do vseh glasbenikov ter zelo nazorno, 1očno in brez občutka prisile pokaže, kaj želi sliSati pri določeni skladbi«. Zdi se, da je ravno s svojo mladostno Vrhunska upodobitev pevke francoskega šansona Edith Piaf Domžalski oder Kulturnega doma Franca Bernika je v sredo, 15. decembra 2004 prvic gostil predstavo o življenju Edith Piaf, ki jo je upodobila Vesna Pernarčic-Žu-«'ć in katere interpretacija ji je pnnesla nagrado na 39. Borštni-kovem srecanju. Predstava Edith Piaf Simonc Bertraud in Jožeta Pernarčiča v režiji Tijane Zinajie oživi ja najbolj slavno pevko francoskega šansona. Postaviti na oder delo, ki bi odsevalo življenje prve dame francoskega šansona je zagotovo izziv, saj je upodabljanje življenjskih zgodb holj domena filmske umetnosti, ki ji je zaradi forme ludi omogočena najširSa interpretacija. In če je ravno v tem dejstvu iskati razlog za klišej-sko razvrednotenje in posploševanje takšnih filmskih biografij, potem je edino pravilno, daje zgodba o Edith Piaf privzdignjena na gledaliSki oder, kjcr se ogne posploševanju in zagotovi nivo, kakršnega ni bila de-ležna za časa svojega življenja. Predstava je zasnovana na izsekih posameznih dogodkov iz življenja Edith Piaf, ki pa bi sami na sebi dajali osiromaSeno sliko, če ne bi bili podprti /. njenimi šansom zapeti ob klavirski sprcmljavi tako v francoSčini kot slo-venščini. Dramaturško (Andrcj Jaklič) je predstava oblikovana kot kolaž, ki v nizanju dogodkov (brez nekega do-ločenega kronološkega reda) ustvarja pred nami ozadje, ki se skriva za osebnostjo lidith Piaf. Kar predstavo najbolj odlikuje je zagotovo odlična interpretacija Vesne Perančič-Žunić kot Edith. Vlogo oblikuje v skrajni asketski drži; tako minimalistiČni premiki kot negibna drža med petjem dajejo poudarek predvsem mimiki njenega obraza, na katerem je občutiti strah pred samoto, željo po blizini in predvsem notranjo nujo po petju. Tako scenografija in kostimografija (Jasna Vastl) kot režija (Tijane Zinajić) daje prednost igralki v vsakem trenutku tišine in minimalnih premikov po odru, na katerem so ob klavirju in mikrofonu Se simbolične bovle na-polnjene z vodo in kosi citron. Ob spremljavi pianista (Joži Šalej) njeno negibnost nadgradi odlična interpretacija šansonov, kjer lahko začutimo esprit fort Edith Piaf. Težko bi katerakoli smer umetnosti prikazala celostno podobo osebe kakrSna je bila Edith Piaf, zagotovo pa je, da jo je Se kako moč začutiti na odru v predstavi Piaf Edith(Piaf. Na odru domžalskega lAilturnega doma jo bo moč v februarju Se enkratdoživeti. Matlaž Marlnlč Likovna razstava v Modri galeriji Metka Kos bomžalska Modra galerija je v januarju 2005 odprla razstavo likovnih del slikarke Metke Kos, ki se nam v svoji raznoliki paleti barv in slikarskih tehnik predstavlja z cnajstimi najnovcjSimi deli. Avtorica del je diplomirala na Visoki Soli slikanja v Ljubljani pri mentorju Darku Slavcu, trenutno pa studira še likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Predstavljeno likovno delo umetnice moramo gledati z vidika neke zaključene celote, predvsem v preizkušanju barvnega efekta posamezne slike, čeprav po besedah one lralnik njene slike s težavo spravimo pod skupni imenovalec, kajti grc za dela, ki so v vseh ozirih zelo raz-no"ka- Resnično se v akvarelnem upodabljanju narave nagiba bolj k barvnemu in poctičnemu realizmu, medtem ko v olju m akrilu upodablja na impresionistični način, torej na način različnega sestavljanja barvnih lis, ki se v primerni razdalji od očišča povezujejo v skladno celoto. Poetičnost barvnih efektov pa na trenutke zlije tuđi v ekspresijo, ko predmetnost prehaja v imaginacijo, slikovna površina pa pridobiva tuđi na rnasivnem reliefu. Njen kolorit je živahen, barvno skladje pa ustvarja atmosfere, ki so za gledalca posebno doživetje. Poleg dekorativnega plastenja barv slikam dodaja tuđi skulpturne elemente, kot lahko v sliki Morsko dno opazujemo Školjko, pri-trjeno na platno. Umetnico Metko Kos uvrščamo v krog tistih sodobnih likovnih umclnikov, pri katerih so čutni vtisi iz okolja še zmeraj dovolj močni, da pomembno vplivajo na oblikovanje njihovih predstavnih svetov, a jim z veseljem dodajajo ludi Sčepec abstraktnosti. Tokratna razstava slik diplomirane slikarke Mete Kos v Modri galeriji - Pevec s.p. je bila verjetno zadnja v obdobju Stiriletne razstavne dejavnosti družine Pevec. V teh letih se je v njihovih prostorih zvrstilo veliko Stevilo bolj ali manj priznanih slovenskih akademskih in Ijubiteljskih umetnikov, naj med njimi omenim Bojana Puklavca, Uršo Žajdela Hrovat, Bernardo Zajec, Mojco Vilar, Vero Jovičič-Terste-njak, Jurija Kravceva, Jožeta Toniga, Štefana Horvata, Iva KordiSa, Antonijo Baksa Srnel in mnoge druge umetnike iz ljubljanskih in domačih likovnih skupin. Nekajkrat so v galeriji potekale tuđi razstave na mednarodnem nivoju, kot leta 2001, ko sta nas obiskala Rigmur Kubiak Rasmussen iz Danske in Aviva Neeman iz Izraela ter dve leti pozneje trije ganski umetniki s svojimi tipičnimi afriškimi likovnimi deli in vzdušjem. Za svoje prizadevno in uspešno delo na kul-tumem področju in predvsem za delovanje Modre galerije, ki prispeva k bogatitvi kulturnega življenja v Domžalah, so Pevčcvi leta 2002 prejeli tuđi Priznanje Občine Domžale, ki je še dodaten pokazatelj uspeSnosti in dobrovoljnosti opravljanja kulturne dejavnosti te vrste. Zaradi vse večjega zanimanja umetnikov in obiskovalcev so pripravili likovne razstave vse do konca leta 2007, a jih bodo morali preklicati zaradi vse večjih stroškov, ki z živahno galerijsko aktivnost-jo nenehno naraščajo. Pravzaprav pa je Modra galerija ena izmed tistih prvih galeri j, ki je poleg akademskih umetnikov sprejela tuđi Ijubiteljske slikarje in kiparje iz Domžal in okolice ter tako prispevala k njihovi prepoznavnosti. Katarina Rus zagnanosljo, vnelostjo in polrpužlji-vostjo na vajah pripravil orkester, ki ga sestavljajo dijaki, Studentje, glasbeni pedagogi in drugi, ki jim glasbeno muziciranje in druženje pomenita sprosti-tev po naporni službi, do tako uspešne izvedbe koncerta. Vseeno Simon trdi, daje glasbeni uspeh plod skupinskega dela in zavzetosti, saj »so glasbeniki zagrizeni, se trudijo, radi hodijo na vaje in si vzamejo čas kljub ostalim obveznostim v njihovem življenju.« Posebno pa poudarja, da je »orkester skoraj na profesionalni ravni, kar se tiče izbire repertoarja«, saj je možno izbrati skladbe iz velike množice. Tako ni treba najprej misliti na znanje orkestra in na podlagi tega izbirati glasbena dela po primerni težavnosti. Poseben čar koncertu pa je zagotovo prinesel čisti glas sopranistke Andreje Zakonjšek, ki je od leta 1998 solistica mariborske Opere. Imela je skoraj glavno vlogo, saj je v glasbenem večeru odpela kar osem različnih arij. Prevladovale so arije nesrečno zaljubljenih deklet, od princese Pamine iz opere »Čarobna piščal«, sobarice Suzane iz opere »Figarova svatba« do Laurette iz opere »Gianni Schicchi«. Svoj glas je sprva razvijala na Pedagoški fakulteti, Studij pa nadaljevala in uspeSno zaključila na Visoki Soli za glasbo in izvajalsko umetnost v Gradcu. Občinstvo ni navdušila samo s svojim stasom, ki po besedah povezovalke Marte Starbek Potočan ni bil podoben stereotipom močne sopranistke, temveč predvsem s svojim prijetnim glasom in do potankosti promišljeno interpretacijo posamezne skladbe. Brez težav se je tako vživela v Hano iz operete »Vesela vdova«, Adelo iz operete »Netopir« in v veselja polno Musetto iz opere »La Boheme«. Orkester jo je ves čas nežno spremljal in ji dopuščal dovolj lastne svobode. Posebno čustvo pa sta v občinstvu zagotovo pustili Leharjeva Podžupan Vinko Juhart Je voščll pri sotnlm na novoletnem koncertu vse dobro v letu 2005. arija iz operete »Ciganska Ijubezen«, ki je z menjavanjem tipičnega ritma in liričnimi vložki pričarala posebno ozračje, in arija iz operete »Giuditta«, ki je zaradi svoje spevnosti mnogim ostala v ušesih in so si jo še na poti domov tiho mrmrali. Vendar vsega lepega je enkrat konec. Simfonični orkester Domžale-Kamnik je tako pod vodstvom Simona Dvoršaka in skupaj z »lovcem« GaSperjem koncert zaključil s Stra-ussovo polko Na lov. Nekateri so jo poslušali bolj ali ne prestrašeno, drugi pa nišo mogli verjeti svojim uSesom. Vsem pa je zagotovo po-gnala kri po žilah, da so z bučnim ploskanjem priklicali še tri, skoraj že obvezne dodatke in resnično zaključili Sele z vsem znano skladbo Radetskv Marsh. Verjamem, da letošnji novoletni koncert ne bo kmalu pozabljen, tako s strani občinstva, glasbenikov in predvsem dirigenta, ki je bil med dirigiranjem prepričan, da »ima v rokah nevidno nitko, s katero vodi orkester«. Celoten večer so bili povezani kot celota, saj je orkester sledil res vsakemu najmanj-Semu gibu dirigentove roke. Tako so kot že vsako leto do sedaj pričarali neponovljiv glasbeni večer. Naslednje leto pa sledi drugi. Anja Frliek Mavrica pred novimiizzivi Za nami je naporno leto 2004, ko smo se s Stevilnimi priredirvami in drugo dejavnostjo trudili obeležiti 35-letnico uspešnega delovanja našega kluba in ni- letnico zaćetkov Ijubiteljskih foto in filmskih dejavnosti na območju tedanje občine Domžale. Posebno smo veseli, da sta nam uspeli dve odmevni prireditvi: Festival filma in videa na slovenski ravni in mednarodna fotografska razstava po pokroviteljstvom FIAP (mednarodna zveza za umetniSko fotografijo), na kateri so s svojimi deli sodelovali avtorji z domala vseh celin oz. 131 avtorjev iz 22 držav. Posledice naporov so kar hude, zlasti na finančnem področju. Brez razu-mevanja in podpore številnih dona-torjev, sponzorjev in pokroviteljev, izvedba tako zahtevnih prireditev ne bi bila mogoča, zato se ob tej priliki vsem iskreno zahvaljujemo. Pred nami pa je novo leto, nova ustvar-jalna sezona in novi izzivi. Spet pripravljamo nekaj zanimivih razstav in filmskih prireditev. Tako borno že v kratkem v novi Galeriji DOM v kulturnem domu v Radomljah odprli zanimivo razstavo FOTOGRAFSKE M1NIATURE. Pred-vidoma jo borno odprli v ponedeljek. 24. jannarjaob IS uri Medtem pa naša filmska sekcija pripravlja filmsko prireditev - večer, s katerim se želimo pridružiti krajanom in kulturnim društvom ob praznovanju našega kulturnega praznika. V za-nimivem programu se borno Franceta Prešerna spomnili z video prispevkom PESNIK IN NJEGOV ČAS, v katerem borno prikazali podobe njegovih sodobnikov in prijateljev ter podobe krajev in mest njegovega časa. Filmski program bo zlasti zanimiv za krajane Radomelj in okolice. Ob številnih obletnicah, ki smo jih v Radomljah praznovali v preteklem letu (75 let gasilskega društva, 60 let tragične usode partizanske bolnišnice na Kolovcu in 30 let vrtca Kekec), borno prikazali nekaj zanimivih filmskih dokumentov. Predvsem menim, da bo za številne krajane zanimiv film iz leta 1969, ko so gasilci praznovali 40 - letnico delovanja. V njem »nastopa« najmanj 20 znanih Radomljanov, ki pa jih že davno ni več med nami. Filmski spored borno popestrili tuđi z nekaj kratkimi avtorskimi video filmi, ki so jih v zadnjem obdobju posneli naši član i. V pomladanski in še bolj v jesenski sezoni bo sledilo še več razstav in filmskih prireditev, ne samo v Radomljah, pač pa tuđi v številnih drugih krajih naše in sosednjih občin. Spoštovani občani, člani kluba MAVRICA borno veseli vašega obiska. Potrudili se borno, da vam bo vSeč. Janez Kosmač Govorica preprostih stvari Odkod prašiček sv. Antona? Sredi zime praznujemo god sv. Antona Pušfavnika (17. janu-arja) u 4. stoletja, /avetnika domaćih živali. Pri nas ga radi upodablja jo s prašićkom, z zvoncem in palico v obliki črke T (tako so v srednjem veku več-krat izdelovali križ). Svinja je zunaj judovskega in muslimanskega sveta zelo ce-njena domača žival: ni zahtev-na, ker požre vse, daje veliko mesa in maščobe in se odlikuje z veliko rodnostjo. Pri judih in muslimanih velja za nečisto žival verjetno zato, ker se s svinjskim mesom lahko prenasa na človeka trihinoza (bolezen, ki jo povzroćajo kot las tanke zaje-davke iz razreda glist). Sveto pismo enostransko opisuje prašiča kot nečisto, hudobno žival; kot takšna predstavlja brezbožneže, ljudi, ki kršijo božjo postavo. Pri evangelistu Mateju beremo Jezusovo naro-čilo: »Svojih biserov ne mečite svinjam, da jih ne pomendrajo z nogami in se nato obrnejo ter vas raztrgajo« (Mt 7,6). Biseri tu pomenijo duhovne resnice, ki jih ne gre brez premisleka razkrivati tištim, ki jih nišo ne vredni spre-jeti ne sposobni razumeti. Ko Jezus osvobodi nekega ob-sedenca, ki ima v sebi ćelo legijo demonov, jih posije v čredo ka-kih dva tisoč svinj, ki se je pasla na bregu jezera. Creda se je po-gnala v morje in utonila. Svinje, ki jih mora pasti izgubljeni sin v tuji deželi, so veljale v srednjem veku kot simbol sveta, njegovih grehov in napak. Svinja (prašič) je lon-j /k od začetka zaznamovan;i / ncgaliv-nimi predstavami in pojmovanji; skoraj povsod je simbol pogolt-nosti, požrešnosti, čutnosti. Sv. Klemen Aleksandrijski pravi, da »svinja uživa v blatu in gnoju«. To je duhovni razlog za prepoved svinine, npr. v islamu. Nekateri umetniki so jih naslikali kot jezdne živali: na njih jezdijo poosebljene največje pregrehe in napake (nečistost, požrešnost, nezmernost, nevednost, sebičnost). V nekaterih srednjeveških upodobitvah vidimo svinjo, na kateri jezdi žena, ki pooseblja judovstvo (»sinagoga« judov-stvo kot versko obćestvo). S tem so hoteli še posebej izraziti zaničevanje judov in sovraštvo do njih. Divji prašič ali merjasec je v srednjeveški umetnosti simbol hudiča; pri tem so imeli v mislih bodisi njegovo divjost in nasilnost ali pa Škodo, ki jo povzroča na poljih (simbol opuslošenja, ki ga v Cerkvi povzroća hudobni duh). Ponekod v Aziji je svinja pozi-tiven simbol: kaže na izobilje in dobro življenje. Svinja z mladici je podoba Stevilnega potomstva in plodnosti. Prašitek, ki vedno spremlju sv. Antona Puščavnika, nima s tem nič opraviti, ni simbol hudobije, ampak spominja na to, da je Anton priprošnjik za zdravje domaćih živali. Svinjska mast je veljala v preteklosti za uspešno zdravilo proti kožni bolezni pri živalih (šen z mehurji), ki je v 12. stnletju razsajala p<> Franciji in so jo imenovali »/ogenj sv. Antona«. Odkod pa zvonček okoli vratu Antonovih prašićknvV f-Jckoć so pobožne druži«.- liospitalitov, ki so vodili sv. Antonu posvećene zavode /a unisku bolne, po vaseh in mestih /birale milošOino za svoje zavode. Za znamcnic svojega stćinu so pri nabiranju darov nosili zvonec in palico v obliki križa ali črke T. Da so oskrbovali svoje bt)lnišnice, so redili prašiče. ki so prosto tekali naokoli, okoli vratu pa so imeli obesene zvonce. BOGDAN DOLENC SLAMNIK -januar 2OOS PISMA BRALCEV stran 16 JANilAR|pro^ine< 191 d I (^nršvžT^z ^ ' ^ I >U ^ dlan' WP KlOr 1 DVOJČKAK maštoba.olje CVIT ^fcSo f----------;r~------ T^^B 2.'••■--■ -4 v mm mmmmmmmMm^m^k Č \ .'■*• ' ■/ i? želodec. " O7l I— '^^U-^ jetra ■■ ■ lO I RAK ogljikovi hidrati LIST _______|--- f 'č^kSs G srce, ^^ 3C38T™™"11"™" ■ 'L*JffiHBW F krvni obtok, flPS »ICr ' -7«?H|S"/J arterije, ^fc^ fcwOf ' •* hrbct JA"* v ipw beljakovine ptoD l~* # /"* ^_________Uf_______________ 1^ ? ^"^x (hlaWO ili k Uf% A 0 / ., 'X c prebavila. ■■'*' \w im Wq "n \L Vv*^*l u vranića, ^V ' IfcV «6 0 \ff=^^|M trebiiSna W^ l^,^-^^,,,, t V'"<;":V v# I slinavka W L/^l^r\ TT *».■*. A soUorenma, lfc%JUU y DEVICA gomoy, koreninj^ U&H3fclT ^ .-\ - (sveže svetk) ^ BV - r]R kolki' W IO *■ ć, \ " / A letlvicc< ^^ C|t-— IeHTNICA mažčoba-01^ cvn RJ I IO /^Tt\ u ^QKRQ) ' Iao ^ /^^vii^'i ° spolm M |U£ or ^^Cjf a sečevod T iT53~^ ŠKORPIJON ^kovihidrati yST plOCe *——------------------- B4Pe Jr- *,'if _ © 11*1 C^Nj jO" V* ffffflFf beljakovine PLOD ^^^^? , - '^X Z HLADNO ||| ^HHoi',^\» koto, tit ^^uia £ . t v ; * * I [ kostl-koža V ]m\ g n f- 'i-i-k-^^A*i sol,korcnina. 1 ■ I f Pq 1^ KOZOROGA gomoiji korenika l9Sr ^ Xi^AR mažžoba'olie gy^ ImmmmJMS^m^mmmm „ ^.^. X y stopala, yWOKRO; UCe "'"' ':M Sna (|| 1 Pe ^ ^^MJiii °g'Jikovihidrati ust 0 R roke, HJ ii dlani 5 DVOJČKAK mašiobaolje CVIT inec 0 MOKRČ) V ^ 't; S prs«. •» želodec. A jetra t ogljikovi hidrati LIST LEV ClililLO' srce, krvni obtok, arterije, hrbet beljakovine • PLOD r prebavila. Fi vranića, "• trebiiSna L slinavka nruisiA sot'korenma' DEVICA g°m# K08EN1NA: R kolki, A ledvice, u mehur maščoba, olje O CVIT V Q spolni 0 organi, « sečevod ogljikovi hidrati ♦ UST e PLOD ^A E sklepi, - ^/ »"-^ f i ^ kolena, , V1' '"' * I L ^ost'' k°^a 'v-~.....^* i KOZOROGA gomoiji KOREM»JA 5 goleni, C"J A vene 1PP K IA D mašeoba. olje IAK CVIT u stopala, (liOKRd: A nart: i j* prsti na U nogah A RIBI ogljikovi hidrati f LIST |if"f^' DOMŽALI: «. KK/MM.l J.irsk.) i-i'St.i II m Jt'.vtsk.'i ri'M.i 121 12.50 D0M74LE X. 401)0 KRflNJ 01 72>.)-')000 *^ 04 ^«l) >)0l)0 LEP ZIMSKI POPUST ZA VOZILA LETNIKA 2004 ZIMA UGODNIH NAKUPOV TODAV TOMORROVV TOVOTA pisma bralcev Maske so padle Ob prispevku Janeza Stibriča »Spominski slovesnosti ob smrti talcev pod Šumberkom ob rob« (Slamnik štev. 15-3.12.2004) Za uvod Prispevek Janez Stibriča z navedenim naslovom v 15. številki Slam-nika sam po sebi postavlja številna vprašanja, verjetno ne samo meni, temveč tuđi drugim bralcem in ob-čanom naše občine. Nedvomno sodi ne samo v zvrst pamfleta (pamflet = sramotilni spis, Slovenski pravopis 2001, 1074. stran), temveč tuđi med kazniva dejanja obrekovanja in razpihovanja narodnostne ne-strpnosti in mržnje. Obrekovanje je po Kazenskem zakoniku dejanje, če nekdo o nekom trdi nekaj neres-ničnega, temu pa to lahko povzroči hude posledice: mu ogrozi dobro ime itd. Da gre za namerno laž in klevete, je v 16. številki Slamnika že odgovorila hčera enega od talcev pod Sumberkom, Venclja Perka, ga. Jela Perko Obradović, ki so jo skupaj z očetom avgusta 1944 aretirali domžalski domobranci inju oba od-peljali v Kamniške zapore. Izročili soju torej Gestapu. Zapisala je, da so njenega očeta ustrelili skupaj še z dvema zapornikoma: »To povorko belogardističnih morilcev s tremi talci so v zgodnjih jutranjih urah v septembru 1944 videle še danes živeče priče.« Zato si še enkrat oglejmo osnovne trditve Janeza Stibriča v omenje-nem prispevku. Zapisal je sledeče: - »če ne bi bilo nasilnega prevzema oblasti s strani Komunistične partije po drugi svetovni vojni (podčrtal FG) in če bi bila naša polpretekla zgodovina prikazana objektivno, potem bi se morali »komunistični zmagovalci« od sramu skriti pred marsikaterim spomenikom NOB, saj pravzaprav bremeni njih, vendar pa so oni iz tega naredili pravo slav-ie in poveličevanie - seveda lažno. Tako je bilo tuđi s tem spomenikom talcev pod Sumberkom« (podčrtal FG); - »kot neizpodbitno dejstvo se je iz-kazalo. da so te talce ustrelili Nemci in ne domobranci« (podčrtal FG). Ustreljeni so bili zaradi partizanov in njihovega delovanja. Torej imam pravo absurdno situacijo - partizani slaviio ta spomenik in tuđi žrtve, četudi soj ih povzroči I i sami. Čemu, zakaj. kako morejo biti tako izpri-jeni?« (podčrtal FG) - »že samo besedilo vabila (opomba FG - vabilo na proslavo ob 60-letnici streljanja talcev pod Sumberkom, ki sta ga organizirala Krajevna skupnost Slavka Slandra Domžale in Krajevna organizacija ZZB) na to prireditev je bilo prava demagogija in pravi šolski primer izkrivljanja resnice - še več, v vabilu je ćelo zaslediti elemente po naši ustavi kaznivega dejanja in bi bilo potrebno osebo, ki je sestavila to besedilo oz. tuđi tište, ki so se pod takšen tekst vabila podpisali, kazen-sko ovaditi.« Kot je značilno in pogosto opaženo pri Janezu Stibriču, je še pompozno napovedal, da »bo o samem bese-dilu vabila ter morebitni kazenski ovadbi beseda vsekakor tekla tuđi v domžalskem občinskem svetu«. Torej tuđi grožnje s kazenskimi sankcijami in politično obravnavo organizatorjev spominske slovesnosti. Po mojem mnenju in številnih drugih ocenah gre za skrajni primer nečlovečnosti in politične brezob-zirnosti človeka, ki sedi v uredništvu Slamnika in v občinskem svetu in ki očitno meni, da mu to daje posebno pravico blatiti nedolžne žrtve domaćih izdajalcev in nemškega okupatorja ter njihove sorodnike, široki javnosti pa »prodajati« svoje izmišljotine kot »nove zgodovinske resnice«. Doslej smo bili očitno sle-pi in zapeljani od lažne propagande, dokler nas ni sklenil (ne prvič!) raz-svetliti »pogumni« Janez Stibrič. Kaj pravijo zgodovinski viri? Ker sem ne prvić, vendar še nikoli tako brutalno in nesramno, bral v 15. številki Slamnika navedene lažne trditve Janeza Stibriča, sem zbral nekaj pisnih gradiv, ki neposredno opisujejo omenjeno zločin-sko dejanje streljanja treh talcev 20. septembra 1944 pod Sumberkom in ki poleg zgoraj navedene izjave gospe Jele Perko Obradović dovolj dokumentirano kažejo v pravi luči novokomponiranega zgodovinarja Janeza Stibriča. Poglejmo si neka-tere pisne vire! Že pokojni lokalni zgodovinar g. Stane Stražar je v knjigi »Kronika Doba« (1970) na 224. strani zapisal: »Prve zločine na našem območju so (op.FG: domobranci) povzročili 20.septembra 1944, ko so kot talce ustrelili na Viru tri aktiviste OF: Franca Chwatala, Venclja Perka in Ignacija Hribarja.« In še: »Da bi domobranci opravičili svojo službo okupatorju, so se izgovarjali, da so jim Angleži naklonjeni in da bodo po porazu Nemčije prevzeli oblast.« Isti pisec je v knjigi »Župnija Dob skozi stoletja« (Dob 1996) na 600. strani podrobneje opisal to streljanje talcev takole: »Dne 20. septembra 1944 zjutraj so domobranci iz domžalske postojanke ob cesti od Vira do Zaboršta ustrelili tri talce, aktiviste Osvobodilne fronte. Na Viru so ustrelili nekdanjega kr-tinskega učitelja Franca Chwatala, med okupacijo je bil uslužbenec Občine Dob, sicer pa funkcionar in aktivist Osvobodilne fronte. Domžalskega učitelja Venclja Perka so ustrelili pri kamnolomu na Šumberku, kjer je sedaj spomenik, Ignacija Hribarja, Markovega iz Preloga pa v Zaborštu pri križišču s Krumperško cesto. Vrstni red dogodkov kaže, da so padli iz maš-čevanja, ker so vedevejevci prejšnji dan, 19.septembra, ustrelili Franca Kokalja Čada iz Bišč.« V Zborniku Krajevne skupnosti »Tomo Brejc« Vir, ki je izšel pod uredništvom Marije Ivkovič 1985. leta, je omenjeni zločin v poglavju »Pričevanja« opisala priča Antonija Orehek pod naslovom »Zahrbtni streli«: »Vstala sem precej zgodaj, ker sem tega dne kuhala žganje. Pri vseh takih delih pa se dan zgodaj za-čne. Naša hiša je na vogalu glavne ceste in ker so bili takrat taki čaši, smo odprli obe očesi in tuđi ušesa, da smo lahko vse, kar smo videli in slišali, javljali naprej do javke. Partizanskim obveščevalcem je bil dragocen vsak podatek. Tako sem zasledila po cesti mimo naše hiše žalostep in počasen sprovod. Trije domobrane^ so vodili dva naša to-variša, Chvvatala in Perka. V koloni je šel najprej domobranec Miško, za njim je stopal Chwatal, potem pa spet domobranec iz Ihana, pa Perko. Chwatal je pozdravil: »Dobro jutro, mama!« Vprašala sem ga, kam gredo, pa ni smel odgovoriti. Skočila sem čez prag v hišo in poklicala moža. Slutila sem da bo hudo, gotovo bodo streljali. Ko sva z možem prišla iz hiše, je Chvvatal še stal pri ograji, za njim pa Perko in dva domobranca. Bden od teh dveh do-mobrancev se je začel oddaljevati. Koje prišel do »okrajne«, to je meja med njivami, je zavil v koruzo. Naš oče je tiho spraševal Chwatala, kaj se godi in ta je skozi zobe, in pri tem je gledal drugam, iztisnil, da jih vodijo na streljanje. Druga dva domobranca, ki sta ostala s talcetna, sta začela priganjati. Šli so po cesti proti Podrečju. Na polovici dolžine njiv med glavno cesto in Podrečjem so se spet ustavili. Videla sem, da je domobranec ponudil cigareto Chwatalu, potem pa z njim zavil po »okrajni« proti Bedenikovi hiši k mlinu. Na tem polju med njivami je Chwatal omahnil pod streli domobranca, ki je bil skrit v koruzi. Pustili so ga ležati kar tam, Perka pa so peljali naprej do Šumberka in ga tam ustrelili. Z druge strani Sumberka so pripeljali tretjega talca Hribarja. Pod vzpetino, kjer je stala hiša, ki soji rekli »Vila Satan«, so ga ustrelili. Vse tri so pustili ležati tam, kjer so jih ustrelili. Sorodniki ubitih talcev so jih prepeljali in pokopali.« In kaj sedaj? Stanetu Stražarju verjetno ni mo-žno očitati, da bi bil »komunistični zmagovalec« in »propagandist«, ki bi brez preverjanja naokoli trosil in pisal laži. V obdobju 26 let (1970-1996) je dvakrat pisal o omenjenem streljanju talcev. Kot sem ga poznal, je za vse dogodke, ki jih je opisoval, običajno črpal iz različnih virov, predvsem pa iz neposrednih pričevanj ljudi. Janez Stibrič piše: »šel sem po izsledkih dejstev, se pogovarjal z najrazlič-nejšimi Ijudmi, ki so bili takrat blizu tem dogodkom, pa vendarle na tišti strani, ki je morala biti v času, ko smo imeli pri nas komunistično diktaturo (se pravi od leta 1945 do 1990), tiho.« Sedaj pričakujem - pa verjetno zlasti sorodniki streljanih talcev in številni še živeči borci in domžalska javnost - da bo Janez Stibrič postregel z obljubljenimi dejstvi, imeni in dokumenti. Enako pričakujem, da bo kot samozvani naslednik in zagovornik omenjenih domaćih zločincev končno uresničil svojo zapisano grožnjo, to je kazen-sko ovadbo proti organizatorjem komemoracije ob 60-letnici poboja treh talcev. Glede na zgoraj navedene vire bo moral Janez Stibrič dodati še druge, lahko tuđi mene. Na ta način nam bo olajšal delo, ki bi ga morala zgodovinska stroka že zdavnaj opraviti: - Ugotoviti in poimensko objaviti, kdo so bili domžalski domobranci, ki so aretirali Venclja Perka in njegovo hčerko Jelo in ju izročili Gestapu v Kamniku. - Kdo so bili tišti ključni Ijudje v domžalski domobranski postojanki, ki so na skrivaj ohsodili na smrt, ne samo omenjene tri aktiviste, temveč tuđi številne druge domoljube, svoje sosede in sovaščane? - Kdo so bili pripadnik! tajnega sodišča, ki je delovalo v domžalski domobranski postojanki do konca vojne in ki so bili očitno tako zaslužni za Tretji Rajh in Hitlerjevo Nemčijo, da jim je Gestapo izročal za umazane eksekucije ljudi, ki so jih poprej sami aretirali injih izročili zakletemu sovražniku narodne-ga obstoja Slovencev? - Kdo so bili izvršitelji omenjenega umora treh talcev? Najpomembnejse vprašanje, ki bo slej ko prej ra/.iskano, je, kdo so bili glavni naročniki in sodniki - rablji tega in številnih drugih ubojev. Vse to sem moral napisati tuđi zato, ker to ni prvi poskus sramotenja in zanikanja nedolžnih žrtev talcev, umorjenih 20. septembra 1944, s strani Janeza Stibriča in njegovih naročnikov. Naj spomnim, da je tedanji svetnik v občinskem svetu, Franci Ilerle, ob podpori Janeza Stibriča in še nekaterih takratnih svet-nikov, pred nekaj leti v Občinskem svetu Občine Domžale predlagal preimenovanje sole Venclja Perka z obrazložitvijo, daje treba prenehati s prakso poimenovanja šol, ulic itd. po padlih borcih NOB in žrtvah fašističnega terorja. Takrat je kljub većini Demosovih svetnikov v občinskem svetu prevladal razum in občutek pietete do Venclja Perka in njegovih sodrugov, čeprav so Franci Herle, Janez Stibrič in še nekateri vztrajali do konca - na glasovanju o njegovem predlogu. S kolegom Pavletom Pevcem sva takrat v »Delu« objavila protest svetniške skupine ZLSD proti takemu po-četju. Izgleda, da je Janez Stibrič ocenil, da je sedaj ponovno prišel pravi čas zanj in njegove prišepeto-valce, da preizkusijo teren za novo ponarejanje zgodovine. K temu sodi tuđi njegov napad na »visoke bor-čevske pokojnine ter ostale bonitete (za njihove »zasluge« še iz države, ki je pravzaprav ni več)«. Kakšno cinično sprenevedanje in svetohlin-stvo je potem še njegovo zaključno pozivanje na »priznanje in obsodbo teh zablod in zločinov« in »skleni-tev novega prijateljstva. Po poti laži in zanikanja zgodovinskih dejstev se ne da priti do omenjenega cilja. In končno še pripomba k pojasni-lom odgovorne urednice v 15. in 16. številki Slamnika glede utemeljitve objave navedenega članka Janeza Stibriča. Sklicevanje urednice na pluralnost vsebinske zasnove časopisa »Slamnik« je prazno in pro-zorno. Vsak časopis in javni medij bi si moral prizadevati za iskanje in objavo prave resnice. Res pa je, da je na določen način objava pri-spevka Janeza Stibriča pravzaprav dobra in to zato, da vemo, kakšni Ijudje so med nami, kakšni Ijudje že leta sedijo v uredništvo Slamnika in v občinskem svetu. Če bi samo mlatili prazno slamo, bi še šio. Če pa pišejo težke zgodovinske ne-resnice in obtožbe ter sejejo novo nestrpnost in mržnjo med Ijudmi, nišo pa sposobni in pripravljeni, da bi se vsaj minimalno potrudili, da bi poiskali razpoložljive in nove zgodovinske vire in prišli do resnice, potem bi morala urednica pre-soditi, ali je to res »pluralnost«, ki ji je treba dati prostor v Slamniku. Zato je samohvala in samoocena urednice o objavi prispevka kot podobe demokratične naravna-nosti uredniške politike in dokaz pluralnosti časopisa, milo rečeno, neresna. Demokratičnost, ki temelji na potvarjanju zgodovinskih dejstev in lažeh ter sejanju novih zamer in novega trpljenja ljudi? - Ne, hvala za takšno demokracijo in uredniško politiko. Takšna »demokracija« in »uredniška politika« je puhla in gnila. »Demokratično« in »pluralno« je očitno tuđi, če nekdo trdi, da Kamniška Bistrica teče proti severu in ne proti jugu. Razumi, kdor more! Maske so -očitno-padle! Franci Gerbec svetnik ZLSD v Občinskem svetu Občine Domžsle Protestiram Z ogorčenjem sem prehral članek Janeza Stibriča v Slamniku z dne 03. 12. 2004, v katerem opravi-čuje belogardistifne zločince za zločin za Sumberkom. Krivi naj bi bili njihovi delodajal-ci Nemci. Temu neodgovomemu manipulatorju nobena laž ni tuja, s ciljem oblatiti udeležence NOV in zavedne državljane sodelavcev OF. Vse mu gre na živce: spominske proslave, /ahteval je rušenje spomenikov, postavljenih v spo-min na čaše neenakega boja in žrtve v času okupacije. Motijo ga partizanske pesmi, šc posebno pa pokojnine borcev. Vsi udeleženci spominskih komemoracij, vklju-čno s svojci žrtev, smo izprijeni. Že desetlctje grozi s tožbami, zdaj onemu, zdaj drugemu in vedno se pogovarja z »najrazličnejšimi« Ijudmi, ki mu servirajo, pripove-dujejo nedokazane podatke, on pa jih servira bralcem Slamnika, ko vsaj starejši desetkrat bolje poznamo resnico o drugi svetovni vojni in njenih grozotah. Zavaja in laže lahko Ic tištim, ki so mlajši in ne poznajo zgodovine tako dobro kot mi, ki smo vse to doživeli. Neizpodbitno (Stibričev izraz) je dejstvo, da so belogardisti po nekajtedenskem zasliševanju in pretepanju odgnali žrtve, ne z vlakom v Kamnik, kot toliko drugih v kremplje gestapa, temveč proti Viru in jih ob cesti proti Ihanu, drugega za drugim, uslrelili. Za-pornice, ki jih je bilo več kot deset, je zasliševal belogardist A. Š. kmet iz Podgore. Bil je še nekako človeški, ni jih pretepal, kot je to počel belogardist Hirschegger, ki je prihajal na motorju iz štaba Kranj, kamor je bil poslan skupaj z bivšim poslancem Bernikom z nalogo organizirati belo gardo na Gorenjskem. Štefanija Podbevšek ga v knjigi Sveti Urh opisuje kot enega od najokrutnej.ših zločincev v tej postojanki in v okolici Ljubljane. V skupini, ki je odgnala žrtve iz postojanke, je bil tuđi belogardist M. H. iz Podšumberka. Ko so se vračali s tega morilskega pohoda, je sosedi M. C. povedal, kaj so zagrešili, pri tem so mu tekle solze po licih. Bralci Slamnika naj sami presodijo Stibričeve laži in njegove hinavske pozive k spravi in odpuščanju. Meni bi bila zadnja misel, da se spravim s človekom na takem moralnem nivoju. Poznal sem več kot 10 preživelih domobrancev, nikoli se nismo sovražili, z nekaterimi smo bili dobri prijatelji., Ivan Ložar SLAMNIK -januar 2005 stran 17 UREDNIŠTVO Naj ne mine dan brez knjige V tem zimskem času, ko sini iskala darila za svoje prijatelje, sem nalete];) na i/jemne knjižne novosti Zalo/.be Mladinska knjiga. Prelistajte po knjigah še vi in vstopite v knjižnico. Cakajo vas izjemni bralni užitki. Knjižna zbirka Roman prinaSa izvrstno branje. Ore za vznemirljive knjige, ki jih ohljubljajo uspešnice sodobnih tu-jih avtorjev.OČARUIV SKUPINSKI SAMOMOR finskega avtorja Arta Paasilinna prinaša humor ob sicer nehu-morni temi. Si zamišljale avtobus poln samomorilcev, ki potuje od Nord Capa do Portugalske in vozi ljudi, ki zvsakim kilometrom pridobivajo več veselja do življenja? Knjiga obljublja smeh in po-globljeno razmišljanje. Zahvala za pomoč Ob požaru sem bila deležna veliko rn/umevanja in pomoći, zato bi se rada iskreno zahvalila vsem, ki so mi kakorkoli pomagali tako s finančno pomočjo kot z dobro beseclo. l'osebej se zahvaljujem krajanom Vira, krajevnim organizacijam Rde-čega križa Vir, Ihan, Mengeš, Dob, I'ečo in Dornžale; Občini Domžale, Osnovni soli Rodiea, Župni jski Karilas Domžale, Ilelios, Centru za socialno delo Domžale, Nunam chisnicam z Vira. Iskrena hvala tuđi vsem gasileem, ki so s hitrim posredovanjem preprceili še hujšo tragedijo. Se enkrut vsem iskrena hvala. Jožlca Shlalmer z družino Mark lladdon ponuja SKR1VNOST-Nl PRIMER ALI KDO JE UMOR1L PSA. Ore za izvrstno zgodbo o dečku, ki je drugačen, a vendar enak vsem, ki občutijo strah pred neznanim, osam-Ijenostjo, krivico, dolikanjem. Avtist Christophcr ljubi matematiko, točen čas in rdečo barvo, živi sam z očetom in verjamc, daje mama umrla. Nekega dne najde umorjenega psa in postane detektiv. Najbolj ranljivo bitje plast za plastjo odkriva skrivnost. Srbski pisatelj Ooran Pctrović je napisal roman TRGOVINICA »PRI SRliČNI ROKI« in v njem prikazal meščanski Beograd iz prejSnjega stoletja, kjer junaki prestopijo iz res-ničnega življenja v svet literature, ki jo berejo. Čudovito delo, ki je bilo že desetkrat prevedeno in nagrajeno. Roman PRI MOGOČNKM ANGELU poljskega pisatclja Jcrzvija Pilcha obeta zanimivo pripoved zagrizenoga pijanca, ki jo avtor ponuja v svoji trpko - humorni zgodbi, kjer je stcklenic vodke več kot je dni v letu. Žlahten pivski roman je prcjcl najugledncjSo poljsko nagrado Nike. PKTJli SVIi'l'A je roman, ki se dogaja v divjem, krutem svetu in hkrati v idilični naravi. Francoski avtor Jean Oiono, ki je kljub modcrnističnim vrenjem v literaturi, ostal tradicio-nalen, /„obljubljen Provansi in kme-čkemu življenju, nas navduSujc zaradi vznesenega poetičnoga jezika, ki gaje ohranil tuđi izvrsten slovenski prcvod (M. Poljancc). Zbirka Kapučino prinaša lahkolo branje. Italijanska avtorica Melissa P, komaj šestnajstletna avtorica, je napisala PRED ŠPAN.1EM SI STOKRAT SKRTAČIM LASE, kjer nadvsc odkrito govori o svojih intimnih src-čanjih z moškimi, čeprav si je njena sicilijanska družina prizadevala, da delo ne bi izšlo. Zbirka Kondor ponuja izbrana dela iz domače in svetovne književnosti in jo že vrsto let ureja Aleš Berger. O ČEM GOVORIMO je izbor dvanajslih reprezentativnih slovenskih avtorjev, ki s svojo raznolikostjo prinaša bogat prikaz živosti slovenske proze. EDDA je zbirka mitoloških in juna-ških pesmi, zapisanih v 2. polovici 13. stoletja in naslalih mnogo prej. Raznovrstna tematika je ubesedena v jedrnatem, metaforično bogatem jeziku in v strogih oblikah, ki sta jih prevajalca (B. Gjud in S. Košak) na-tančno upoštevala, kot smo slišali na predstavitvi dela. LJUBEZEN JE DUŠA SVETA je izbor iz bogate tradicije italijanskega re-nesančnega pesnika Torquata Tassa. PR1ČEVAN.IE je zbor iz dnevnikov in poezije pesnika, pisatelja, prevajalca, misleca, ideologa, urednika, esejista, družbenega in političnega delavca Edvarda Kocbeka. »Čudno ukročen sem obležal na svojem trdem pogradu. Če/. nekaj časa sem se premakni] in se obrnil proti leščerbi, ki tam brli. Odprl sem svoj dnevnik. Oči mi ne dovo-Ijujejo, da bi zdržema delal zapiske, zato si zapišem stavek in preneham, čez nekaj hipov pa si na mračen papir zapišem drugega. Časa imamo na pretek, zato se mi v pisanje krade lena igrivost,« pravi Kocbek. Zbirka Mojstri lirike je bogatejša za dvojezične izbore poezij velikih pes-niških imen: Williama Wordswortha, .laequesa Preverta, Pabla Nerudc, Anne Ahmatove in Heinricha Heine-ja. Prinaša torej angleške, franeoske, čilske, ruske in nemške bisere, ki so V čudovitih prevodili in bogatih spremnih besedah pesmi za dušo, studij, sanjarjenje in neskončno potovanje v svet najbogatejše besede. V zbirko Premiki se uvršča obširno delo UTOPIJA ALI SP0M1N NA PRIHODNOST avtoriee Yolčne Dilas - Rocherieux, predavateljice politične sociologije na Sorboni. Delo obravna-va ekstremne ideološke zablode od utopije Thomasa Moora do Lenino-vega komunizma, torej gre za kritično razčlenjanje večne človeške želje po boljšem in pravičnejšem svetu, sanjah o drugačni družbi. Pri Mladinski knjigi je lani izšel tuđi prvi leksikon o vinu: VELIKI VINSKI LEKSIKON, avtorja Primoža Plahute. Gre za obširno delo s področja vinarstva. Avtor je vključil tuđi znanja s področja vino-gradništva, mikrobiologije, vinske tehnologije, enološke kemije in strojništva. Leksikon prinaša 11 000 gesel na 500 straneh. Besedilo je dopolnjeno s fotografijami, zemlje-vidi, razpredelnicami in kemijskim/ formulami. Leksikon je strokovno neoporečen, hkrati pa dostopen naj-širšemu krogu bralcev. Med bralce pa je prišel tuđi drugi zvezek SLOVENSKI VELIKI LEKSIKON, ki je ogromen založniški projekt, saj združuje delo vrhunskih slovenskih strokovnjakov. Leksikon prinaša 18 000 gesel z vseh področij človeškega ustvarjanja od črke H do O. Je bogato ilustriran, prinaša fotografije, portrete, risbe, zemljevide, zgodovinske karte in preglednice. To je prvi izvirni splošni leksikon, ki razlaga in prikazuje temeljne pojme z vseh področij človeške civilizacije. Pomembno mesto v leksikonu so na-menjeni tuđi slovenski kulturi, zgo-dovini. umetnosti, znanosti in športu. V letošnjem letu pričakujemo še tretji zvezek. Tallana Kokalj Nagradna križanka Čestitamo! Nagrajenci novoletne križanke HONDA AMBROZ, objavljene v zadnji številki Slamnika, so: - brezplačen vikend najem vozila HONDA CIV1C Terezija Jeretina, Domžale, Sejmiška 32 - plastična ročka 4 1 olja CASTROLTXT Marija Novak, Domžale, S. .lenka 9 - plastična ročka 4 1 olja CASTROL GRX 3 Anže Jamnik, Nožice, Šeskova 4 - preventivni pregled vozla z meritvami Dušan Drobež, Črnuče, Ježa 13 Čestitamo! Za pravilno rešitev današnje križanke bo STUDENTSKA ZALOŽBA LITERA iz MARIBORA podelila 6 knjižnih nagrad. Pravilne rešitve pričakujemo do vključno 29. januarja 2005 na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale. Vsem reševalcem želimo veliko sreće pri žrebanju. Uredništvo LEKARNA VIR ("iilfurji'va 2#t IhmiŽtile t.'l. 01/724 45 82 ' M Pon - pet od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure Lekarna Vir nagrajuje Za najboljša voščila bodo nagrade LEK.ARNE VIR prejeli: Izdelke za povećanje odpornosti : Ljuba Sever, Depala vas 34, Trzin, Vitaminske dodatke za otroke: Družina Pire, Prešernova 23, Domžale. Novo energijo za energične: Vida KoSčak, Lahovče 16, 4207 Cerklje. Darila lahko osebno prevzamete v LEKARN1 VIR, ki je odprta vsak dan od 8. do \(). ure, ob sobolah pa od 8. do 12. ure. Čestitamo in objavi jamo eno od voščil. Staro teto se postavlja, novo pa mu ie nazdravlja. Mnogo sreće, zdravja in pa mir za vse poshrhi LEKARNA VIR. Ljuba Sever Vandali/em v našem mestu V Slamniku smo že večkrat opo-zarjali na vandali/em, ki povzro-ča tuđi v naši občini veliko škode, /.lasti ob koncu posame-znih ted-nov je potrebno zamenjati marsi-kateri prometni znak, ga ponovno postaviti, da o drugih poškodbah ne pišemo posebej. Najnovejšemu vandalizmu smo priča na novem mostu čez Kamniško Bistrico iz Domžal v Zaboršt, kjer so zaenkrat še neznani nepridipravi uprizorili pravo tekmovanje v za- devanju novih svetilk ter napravili še druge poškodbe na mostu in okolici, ki sta letos doživeli celovito obnovo. Le kratek čas smo se lahko hvalili, kako urejen je ta del našega mesta, kako veseli smo, ker vsaj iz ene smeri priđeš v Domžale po ure-jeni prometnici. Žal, zelo na kratko. Povzročena škoda je visoka, saj bo treba zamenjati vrsto svetilk, popraviti pa še marsikaj. »Zakaj?« se sprašujemo. Kaj res ni mogoče pustiti stvari, da ostanejo lepe, prijazne ocem vsem, ki tod vozijo ali hodijo. Hkrati pa ni zanemariti tuđi materialne škode, ki jo borno morali poravnati vsi - iz občinskega proračuna. Namesto, da bi se nove pridobitve veselili in težko ćakali še drugih, bo šel denar za popravilo. Komu na čast? Odgovorna urednica Kurjenje maščob - v dnevni sobi! Ste tuđi vi ena tistih nesrecnic, ki ima po zabavnih (in predvsem hudo "hranljKih") praznikih hude gla-vobole? Pa ne zaradi prekomerne zabave, pać pa zaradi dodatnih kilogramov. Naj vam postrežemo z nekaj vajami, z izvajanjem katerih boste po kaj hitrem postopku izgubili neželene "dodatke". Priporo£ene vaje boste najlaže izvajali v stanovanju, tako da se lahko izognete tuđi hladnemu zimskemu zraku. Ogrevanje: Ogrejte se s stresanjem rok in nog. Zatem dve minuti lahkotno tecite na mestu. I. Tek na mestu 20 sekund tecite na mr.m tako, da kolena potegnete čim bližje prsim. 2.Petegor! Ixihkotno teeite na mestu, tako da visoko dvigujete pete. Kot. da bi se poskušali s petami brcnrti v zadnjico Iako tecite 20 sekund. 3. Visoki skoki Z rokami ob bokih 20 sekund poskakujte na mestu (gorin dol). 4. Twist- skoki Skoćitc tako, da noge in boke otmete na desrK), roke pa na levo stran. Ponovite skok na drugi) sban. Ponavljajte 20 sekund. Vzemite si minuto odmora in se nato vmite na prvo vajo. C^elotno vadbo se enkral rxirK>vite. Kaztezanje: /ile na tla. Desno ■n prekrižajte 6ez icvo koleno. levo nogo pa polegnite čim bližje prsim. Zadržite jo med-tem, ko štejete do 10 in nato položaj izvedite še z drugo nogo. Vadbo poskusite izvajati vsak 2. dan. :----------Olenl« ŽumbBf ŠTUDENTSKAZALOŽBA ■■LITERA 4>U**U MIHC PRAVKAR I2ŠLO! Dušan Merc: PEGA V OČESU Mertov prehod od romanov h kratki prozi je logičen in konsistenten. Zdi se. da so se njegove epsKB osebe, ki so bile stepi potniki po razsežnlh proslorih in ftasih, ustalile na enem m«stu >1 i?9 8 so navznoter strukturirane kot pojemanje, začnejo se s koncem, z "junakom", ki je "irioe, ki je *aveslno izgubit vs«. Tako ja ie v prvi zgodbi konec povezan z začetki. Da bi se Konec lahko zgođil, je treba na začetek, da bi lahko bila izguba popolna, se je potrebno vrntti. Na prvi pogled se zdi, da je vrnitev v topli začetek, v maternico vsega, v tantazmatski prostor mladosti. Toda razgrnitev spominov na topli dom pokaže, da ni bil dom nikoli topel. da so bili že zacetki zaznamovani z izgubami, da je bila Je prva hiša ljudi, ki nimajo nič. In kakor se k zacememu niču. začetnim Izgubam zateće prva ossba, se k njim neprenehno vračajo tuđi nasieđnje osebe. Zgodbe Pege v očesu so katalog izgubljenega in izgubljanfa. Transparentno uDerejo tormo spominov, včasih ostanejo distanciran popis minulega. drugtč se protagonisti ob lem, kar se imajo ali bi morda lahko imeli, spomnijo na tislo. kar so nekoć izgubili, zgodovinska zavest tesnobno preći živost. studentska založba Litara Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor Tel.: 02/234-21-39 Fax.: 02/234-21-33 www.zalozba-litera.org e-mail: info@zalozba-litera.org P0M0Č: RADHA-ljubica hindujskega bosa KriSne, OTARU-pristaniSće na Hokaidu na Japonskem, SESTINA-lirska pesem Iz Jestih kitic po Šest vrstic, ASEPSA-brezkužnost, OBERTAS-poljski ljudski ples v 3/4 taktu, OBLOMOV-roman Ivana Gontarova SLAMNIK -Januar 2OOS P0IJ5KI «,„.» OELO »tMivi J1N5KI „..) NESATIVNO LIBSK« PESEM feO^BA ANJA »»EBIŠKA; „„ TtŽKO GUSKA UUIDSK ll*A*, VANJU H^c' iSS? TJJi*? NAR.EK- U ŠESTIM KITIC i1.',"-",* ,*,N„JJ, 1 ATLETOUAi „jKi., OELO, I0CINJA PUES K("0J OKBA- K"0Q (MMSIM0) TRENI0N PO ŠEST VHST1C \*^ "UPEL JSHES I11"™0" t»«AMjE NESREtE J/4 ~..... .................. ' ...... ..... F »EKA V........"...........~..... .....~.................. ......................... TAKTU. RUSIJI. S0R0DEN LEVI MAZURKI PRITOK ______________________________________._________V0LCE__________________________________________________________________ _ _ . _. HENltHI 1 P0ZVANEC SKUPINA, DEKA V ITALIJI. .,.,. VouiK 'TIC* MEDAUE NASELJE «0« UVI PRITOK (gjjj ?"?"£» "i"*' "MC™* VSOSKI (ZAITAi.) TliERE PRI RIMU "0LBE LET»LA M,|eNM __ ......____.........................._jM.nn ......................____..........____________________________________________________..............._r _....._______________......_____...................................... TRIOOLIN ^Jif, UJK0VA PESMITEV JMrujN ■ „Kn hM «58» »I"« __________ZOHTA_____________________________________K**WJ__________i_____________________________________________{»NAJ____________________________________ L ONANIRA ■ i I ROMAN ¥ I IVAN« T I ___ _ IGONČAROVA _ _____ _ li' ! : : """ **' i ' : 'uuosfvo k ! i ' i »LAOSU ¥ \ PARK NA F : ,____________________________________________________________________j_____________________________________________ _ DUNAJMU___________________________________ L.E.CEj!- K00R NOBELIJ K0LESAI1 "E»M "OĐIIIK "»""I IZOELUJE - "°ijr"- V OENARJU lfC£RKW »""-I KIPE RITINA „Jji. IZRAŽENA KOMUMSKO BDITANUC __ _ _ _ _ _......_.....»'"KE VRI0N8ST ____ ______ __ JttN. Ml........_ ________ _____________________.............................. APNENEC SREDISCE MUtlLO *££?£"? ANTON ZRNASTE PEUIIK SLOVENSKIH (ORIC » J"**"*, | "*"ut ».na?1- ' ■________________________--sA^RJi«— ________________»-H ^R" -------------------------------SNOP IZ I 0U*»« m« 6MSla«ene «"« mifk tav?ar --UJSU. JNAvojineA KJ°MX __VE_UKAM ________ I__________ __^_________________________________________________iNMLgV_______________________, StJ«N- PRITROIL- IZ NItTeH* ..!»<•.. MIC* ..... " M0KAI0U ""RIKA -^m JJJKO MAJAM«. ^f^_____________________________________________H0RVAT______________________________________________***"■_______________________________________________SKCM____________.__________,_______________■_ ______ _ H_SKA «MJ« ALPSKA • I«*K» SMUČARKA___________________________ "uoiiČA.....~............"'" ~~ LfTOvrKE 'i'i'Ji'i" TRAVNATA „ ZUA. »!<«* POVRSIHA «uKe kriSne_______________________________ _____________vlvici____________________________________ ZADNJI POGLED V LETO 2004 stran 18 Tudi angeli berejo, mar ne? V začetku leta je še dovoljeno premlevati in Sepetati o tem, kako smo prekrmarili skozi veseli december. Nato pa se misli že prav nevarno hitro ustavljajo pri morju in dolgem vročem poletju. Torej naj vam hitro zaupam, kako se je zadnje dni v letu 2004 zabavala druščina, ki je zastopala barve Knjižnice Dom-žale na tekmovanju v okraševanju smrek v Bohinju. V ekipi smo bili Jana Loboda, Boris Ravbar, Roman Kokalj in Kristina Galun, avtorica prispevka. Ker naj bi končna podoba novoletne smreke imela neko sporočilo, ki ga je bilo potrebno na tekmovanju ustrezno predstaviti, vsakršna dodatna animacija, kulturna točka ali katerikoli prispevek k popestritvi večera je bil nagrajen z dodatnimi točkami, smo nekaj dni pred samim tekmovanjem pričeli izdelovati okraske. Ce širimo bralno kulturo, potem se mora to odražati tudi na smrekici. Najprej smo v modele vlivali keramično maso in tako dobili okraske, ki so predstavljali angele, ki berejo. Nato pa smo se lotili zahtevnejšega dela. Kupili smo plastične prozorne balončke, ki se jih da prepoloviti in jih nato sestaviti zopet skupaj. Zakopali smo se v knjige in iskali vse kar je povezano z Bohinjem. Ljudske pesmi s tega področja, bohinjske pravljice, Krst pri Savici, dogodki med obema vojnama, znani Slovenci, rojeni v tem gorenjskem biseru in drugo. Kratke odlomke smo nato prilepili na notranjo stran balončkov, jih nato sestavili, njihovo zunanjost pa polepšali z barvami za steklo. Na samo dno smreke smo na gosto posejali modre okrasne balončke, prepletene z mrežo drobne žice iste barve, kar je predstavljalo Bo-hinjsko jezero. Seveda smo našo zamisel predstavili zbranim in vse skupaj popestrili z branjem od-lomkov iz nam ljubih knjig. Sama sem v bohinjskem narečju prebrala anekdoto iz teh krajev. Na tekmovanje se je prijavilo devet ekip iz različnih krajev Slovenije, ki so jih v Kulturnem doma .loža Ažman v Bohinjski Bistrici dodatno motivirale bogate nagrade. Že pri žrebanju vrstnega reda, seje tekmo-valnost že pomešala med prijetno ozračje. Knjižnica Domžale je dostojno predstavila svoje poslanstvo in na koncu dosegla drugo mesto. Če pa bi se ocenjevalo radostno veselje in sproščeno rajanje po tekmovanju, bi zagotovo zmagali. Uvrstitev na koncu vseh koncev res ni tako zelo pomembna. Zdi se mi pa prav, da se izkoristi vsaka pri-ložnost, kjer ti je dana beseda in svoboda, da predstaviš poslanstvo knjižnice kot kulturnega hrama naroda. Zdaj smo ponosni člani Evropske unije in težko priznam, a verjetno je tako res najbolje, čeprav je ta gospa s seboj prinesla mnogo skrb vzbujajoče prtljage. Prav zato pa je pomembno prisluhniti zvenu pristne slovenske besede in prebu-jati v Ijudeh zavest o pomembnosti širjenja bralne kulture, ne samo med šolarji, ki jih v to prisili šolski program, temveč tudi med vsemi ostalimi, ki nosimo odgovornost, da se naši zanamci ne bodo brezvestno prepuščali pritiskom velikih. Pa srečno! Kristina Galun Miklavževo Starši otrok iz skupine RIBICE smo se že na prvem roditeljskom sestanku dogovorili, da borno otroke za miklavževo presenetili in jim okrasili igralnico. V petek, 3. decembra, nas je vzgojit«ljica Majda pova-bila, da v okviru svojih zmožnosti pridemo popoldan in pomagamo pri okrasitvi igralnice in garderobnega prostora. Kar dvanajst staršev se nas je z veseljem odzvalo povabilu. Vzgojiteljici Majda in Marinka sta za dobrodošlico in vzpodbudo pripravili pecivo in pijaco ter ves dekorativni material. Ena od mamic je bila tako pridna, daje doma spekla mamljive piškote v obliki nogavičk. Privezali smo jih na vrvice in z njimi okrasili garderobo in drevesne vejice, ki smo jih prej odeli v belo barvo. Očki so poskrbeli, da so na več koncih svetile drobne lučke. Na veliki tabli pa je zaživelo skoraj pravo malo /asneženo mesto, obsijano z lučkami. Starši smo bili s svojim skromnim prispevkom zelo zadovoljni in smo komaj čakali, da smo v ponedeljek /jutraj pripeljali svoje otroke in opazovali njihovo reakcijo. Seveda so bili otroci presenećeni in navdušeni hkrati. Veseli smo, da smo bili tudi mi, starši, lahko del pravljice naših otrok! Nuša Tekavc Novoletni sejem Decembrski čas je čas veselja, sreče. Že sam pogled na bleščeča se mesta in ulice nas popelje v sanje... Vsako leto se domžalski gimnazij-ci pripravimo na novoletni sejem, ki poteka na naši soli. Že mesec prej se nestrpno pripravljamo na to prireditev. Mnogi izmed nas naredimo kar se da zanimive novoletno obarvane izdelke, od bleščečih se voščilnic, unikatnih okraskov, ki bodo krasili smrečice, do svečni-kov, venčkov in še veliko drobnih izdelkov. Sošolka se je lotila ćelo napovedovanja usode iz kart, ter požela veliko zanimanja. Dijaki si sodelovanje pri pripravi novole-tnega sejma prištejemo k služenju izbirnih vsebin. Letos smo se gimnazijci še posebej potrudili. Poleg vseh suvernirjev ni manjkalo dišečega prazničnega peciva, ob katerem so se vsem udeleženim cedile sline. Sošolke in prijateljice so si popoldneve zapol-nile s peko slastnih piškotov in po-tic. Zaslužijo si posebno pohvalo. V četrtek, 9. decembra, smo v avli naše sole pripravili sejem. Hrustljavo pečene piškotke smo zapakirali v škatlice, okraske pa smo razstavili po mizah. Večer smo si popestrili tudi z božičnimi pesmimi in tako pričakali starše in profesorje, ki so se na ta dan udeležili roditeljskega sestanka. Večina si je naš sejem ogledala in tudi kupila izdelke. Pohvalili so izdelke in tudi idejo, da si s prodajo sami prislužimo nekaj denarja za maturantski izlet. Stroške za nakup sestavin je pokrila šola, zato nam bo ostal celoten iztržek. Novoletni sejem postaja tradicionalen. Upam, da nam bo tudi s pomočjo profesorjev uspelo najti nove ideje, in da se borno s prodajo artiklov naučili tudi kaj koristnega, saj veste, če nimate drobiža, kupite še en izdelek. Bilo je zabavno, družabno, praznično. Sanjajmo, dokler smo mladi ... Renata Vlnčec, 2.e Gimnazija Domžale Veseli december v Radomljah Letos malo drugače. Kulturno društvo Mlin je v prvem tednu za najmlajse pripravilo miklavževanje. Že II. decembra so pevci Moškega pevskega zbora Radomlje poklonili svojemu kraju Novoletni koncert, na katerega so povabili tudi pevce iz Jagnjcnice pri Radečah. Večer je s svojo zametno besedo povezoval Igor Lipovšek. Koncert je izzvenel v toplem pred-božičnem vzdušju. Drugačna pa je bila sobota 18. decembra. Krajevna skupnost Radomlje in Turistično društvo sta krajane presenetila z razstavo grbov in Novo-letnim koncertom Godbe Domžale. Na otvoritvi razstave slovenskih grbov je v novi galeriji Dom v preddverju Kulturnega doma zadonela himna, peli so pevci MoPZ Radomlje, spregovorili so predsedniki KS, TD in Heraldica slovenica, igralec Tone Kuntner pa je vzdušje še popestril. Heraldica slovenica je heraldično, genealoško in veksiloloSko, grboslovno, rodoslovno in zastavoslovno društvo Slovenije. V Radomlje so na ogled obesili 29 grbov slovenskih občin, 13 grbov ljubljanskih škofov in 30 grbov plemiških rodbin. Grbi občin vsebujejo krajevne značilnosti in posebnosti, def teh je tudi na zastavah. Na škofovskih grbih se ponavljajo mitre, pastorali in dvoglavi orli, vsak pa ima svoj osebni del za razpoznavnost. Najbolj zanimi-vi so grbi plemiških rodbin, od grba oglejskega patriarha iz leta 1245, grba rodbine Moškon iz leta 1579 do grbov rodbin Ravbar in Windischgratz. Poučno in zanimivo. Okoliški gradovi: Krumperk, Tuštanj, Brdo, Kolovec in Jablje so bili predstavljeni posebej z grbi in s starimi fotografijami. Po ogledu razstave in kozarčku ali koš-čku potiče se je dan prevesil v večer, v Novoletni koncert Godbe Domžale. Skoraj polna velika dvorana kulturnega doma je donela od koračnic, narodnih in narodnozabavnih melodij do popevk. S pihalnim orkestrom, ki ga uspešno vodi profesor Gregor Vid-mar, je v Mossovi skladbi Noč pred Božičem prvič na radomeljskem odru nastopil tudi priznani igralec Jurij So-uček. Poslušalci so se ob znanih sklad-bah Sepeta, Privška, Štrucla in bratov Avsenik razvneli, uživali pa tudi ob simfoniji in koračnicah, najbolj seveda ob zaključnem maršu Radetskega. Ko se veseli december izteče, se prične novo leto kot nov list v knjigi časa, še ves bel in čist. Naj bo lep, prijazen in porisan s toplimi, sončnimi barvami so si v Kodrovi dvorani zaželeli nastopajoči in poslušalci, in da bi bilo še veliko tako zanimivih razstav in prireditev. Zlatka Levstek Pogled ni Jaslice, kl ]lh |e na kar neka) kvadratnih metrov balkona v praznlčnem času postavil Mllan Vidovlč z Bukovčeve ceste na Viru. »Večer za Vas« v Žejah Toplino in vzdusje prazničnih decembrskih dni je dopolnil letos že 8. tradicionalni Božično-novo-letni koncert pod naslovom 'Večer za Vas". V polno dvorano Doma krajanov so iz daljnih Haloz prišli in nas popeljali v svet ljudskih in božičnih pesmi Veseli Haložani. Veseli Haložani so ljudski pevci in delu-jejo v okviru kulturno-prosvetnega društva Stoperce iz Haloz. Ubrano petje seksteta je dopolnila Doroteja Dolšek s spremljavo na citrah. Vanja in Anže Osolnik sta pred "žejsko" publiko že nastopala in tudi tokrat očarala s harmoniko, kitaro in petjem. Najmlajši nasto- pajoči tega večera, Petri Cerar, je uspelo poslušalce z zvokom flavte popeljati v betlehemski hlevček. Svoje delo in dosežke so predstavile članice uspešne gasilske desetine PGD Žeje- Sv. Trojica, za katerimi je uspešno tekmovalno leto. Vzpod-budne besede desetini, mentorju Marjanu Smolnikarju in trenerju Damjanu Berdiku je namenil pred-sednik Gasilske zveze Domžale g. Marjan Slatnar, najlepše želje vsem prisotnim ob prihajajočem letu pa zaželel poslanec državnega zbora g. Robert Hrovat. Večer je bil prijetno doživetje, katerega tradicijo velja ohranjati še naprej. Barbara Plrnat „ www.tech.si info@tech.si RAČUNALNI Kl 839-46-17 Servis, nadgradnje,mrežejnternet potrošni material,kartuše.CD-mediji , TUDI NA TERENU k TECH d.o.o.,Ljubljanska 21e, Karnnik TPC Duplica RAČUNOVODSKI SERVIS Računovodske storitve za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO MIBOS d.o.o. 2kova 4 Kamnik, tel: 01/83 14 515, GSM: 031 305 451 Novoletno druženje društev v Grobljah Kako hitro je spet prisel december in spet smo Iclo starejši, bližje cilju in bližje koncu, l'ravzaprav sila nespodbudno, lahko pa tudi obratno. Da se namreč tega zave-damo in zato čim bol j i/koristimo vsako uro, vsak dan. In kaj nam bo prineslo novo leto? Verjetno veliko presenečenj, pa tudi kaj lepega, prijetnega, veseloga in dobroga. Koliko želja se oh tem času spleta med ljudini ures-ničljivih in neuresničljivili. llpunje mora bili, pa ljube/on in domišljija tudi. Želimo si, da bi si lahko vsak večer rekli, da je bil današnji dan takšen, kot smo si ga želeli. Kako skromna želja in vendar si želimo največ, kar lahko ćlovek doseže v življenju. Tak elan smo doživeli tudi na srečanju vseh članov vodstev društev v naši KS Jarše Rodica, saj smo bili s strani KS povabljeni v Kulturni dom v Groblje, l'rcd-sednik KS, g. Anton KoSenina, se je vsem društvom in župnijskemu pastoralnomu svetu zahvali) za celoletno dobro sodelovanje, saj mnogo prostovoljnega dela name-nimo za lepšo in holjšo prihodnost naše KS. Dober je občutek, če imaš ob sebi sodelavce, ki so prizadevni in svoj prosti čas izkoristijo za obo-gatitev življenja na vaši. Sledilo je družabno srečanje /. bogato pogostitvijo, vsak pa je prcjcl simbolično novoletno darilce. ludi naše TI) .larše Rodica se je ob 5. obletnici delovanja zahvalilo vsem društvom za dobro sodelovanje, saj so nam vsa ta lela pomagali pri uresničevanju /ostavljenih tiljev za popestritev družiibnega življenja na vaši in jim v zahvalo podarilo makete ko/olcev. Zadovoljni obrazi vseh udeležencev so /opet pokazali, da so lakšna sročanja pomenibna in 5c kako potrebna. Ob zaključku smo druženje popestrili tudi z lepo domačo pesmijo. V novom letu poskusimo najprej naš nolranji nemir slres spre-meniti v ravnovesje, olopelost v dejavnost. Bodimo /avestni so-ustvarjalci svojega življenja, kakor pač kdo /more. V decembru pa si pogosteje kol sicor prizadevamo, da bi svoje bližnje razveselili /. raz-ličnimi drobnimi po/.omostmi, da bi jim polepšali praznike. Skoda, da ni več praznikov, saj lakrat kljub hitrejšemu življonjskemu tempu več preinišljiijcino tudi o sebi. /,eli-mo, da bi začeli životi tudi za sebe, za svoje zadovoljstvo, kakršnokoli že je, saj čas tako hitro teče, da res nesmemoodlašati. Nevenka Narobe SLAMNIK-januar 2OOS stran 19 Z najboljšimi atleti in atletinjami iz AK VELE Domžale »Nov atletski stadion!« SPORT Nastija Capuder, Peter Kastelic, Suzana Mladenovič, Bernard Jare, Domen Župan in Kalja Kosmatin so najboljši atleti in atletinjc domžalskega atletskega kluba za leto 2004 v kategorijah članov, mladincev in pionirjev. Najboljšamed članicami je trosko-kašica, ki ji je letos uspelo zmagati na državnem prvenstvu za mlajše članice, sicer je njen osebni rekord po madžarskih tablicah vreden 882 točk. »Najljubši mije uspeh, kjer na tekmi dosežem osebni rekord, med njimi pa zagotovo ni skakalncga mitinga v Ljubljani, kjer sta veter in naliv onemogočila normalni potek tekmovanja,« je o tekmah pretekle sezone povedala Naslija. med mladinei Bernard si bo v letu 2005 prizadeval uvrstiti se v reprc-zentanco, saj bo to njegovo zadnje leto v mladinski kategoriji, tako kot verjetno še mnogi drugi, pa si bo iz pretekle sezone najbolj zapomnil ljubljanski maraton: »To je moj najljubši uspeh, kjer sem poleg odliČ-nega teka dosegel tuđi lepo uvrsti-tev.« Radomeljčanki Katji so blizu gorski teki, »saj imam rada naravno okolje, ki je prijazno in zanimivo, taka je tuđi družba,« zahvala pa gre zagotovo tuđi odličnim nastopom, ki so atletinji prinesli skupno drugo mesto v Pokalu Slovenije v gor-skem teku med pionirkami. Odličen gorski tekač je tuđi najuspešnejši pionir Domen, ki je bil najbolj zadovoljen s tekom n;i (irintovec, kjer S svojimi nastopi v sezoni 2004 je bil zadovoljen tuđi najuspešnejši član Peter: »V letošnjem letu nisem imel tako slabega nastopa, da bi ga želei kar pozabiti,« in z napovedjo o »lovljenju« norme za nastop na Univerzijadi napovedal, da gre nanj računati tuđi pri izbiranju naj atleta za naslednje leto. Najboljši mla-dinki Suzani je blizu tako atletska steza kot tuđi gorski tek: »Najljubsa tekma na stezi je bilo prvenstvo za starejše mladinke, kjer sem na-stopila na 3000 m, najljubši gorski lek pa zagotovo zmagovalni tek na svetovnem prvenstvu v gorskem teku v Souz d'()ulx.« Najboljši je bil najvzdržljivejši, visoke cilje pa ima tuđi za naslednjo sezono: »Rad bi postal zmagovalee Pokala v gorskem teku, osvojil tri medalje na državnih prvenstvih in se uvrstil med prve tri na krosu Dnevnika.« In kaj je skupnega najboljšim at-letom in atletinjam: »Pogrešamo tartansko atletsko stezo!« Vsem najboljšim in vsem ostalim atletom in ailetinjam čestitke za dosežene rezultate. Da jih borno kmalu luhko še izboljšali na novi tartanski stezi v Domžalah! Bojana Čestitamo Mada Domžalčanka obdržala naslov svetovne prvakinje Sredi decembra 2004 je v italjanskem Lidu di .lesolo pri Benetkah potekalo 2. svetovno karate prvenstvo za klube, ki se ga je udeležilo 2.150 karateistov s celega svela. Pod okriljem Karate kluba Olimpija in Karate sole Kimon iz Ljubljane se je tekmovanja udeležilo 10 tekmoval-cev, med njimi tuđi enajstletna Monika Brovč / Vira pri Domžalah, ki je že drugič osvojila laskavi naslov svetovne klubske prvakinje v karateju, stila Shotokan. Učenka OŠ Rodice je karate pričela trenirati kot prvošolka aprila leta 2001, postala je registrirana tekmovalka Karate Zveze Slovenije ter junija 2002 že dosegla svojo prvo zmago na poletnem karate tumirju v Bohinju, v letu 2003 pa že začela nabirati zmage, in sicer: na prvem mednarodnem tumirju v hrvaški Opatiji in Djurdjevcu ter itali-janskih Udinah, osvojila je pokal Postojnske jame, turnirje Funakoshi, v Sisku, Bihaću, Pokal Hypo v Sevnici, Sokol v Ilirski Bistrici, Superchampion v Martignaccu ter 31. mednarodni pokal Trbovlje, med slovenskimi tekmovanji je zmagala tuđi na 9. odprtem državnem prvenstvu OŠ SK1 zveze. Decembra 2003 je, stara komaj 10 let, v svoji kategoriji dosegla naziv svetovne prvakinje na prvem svetovnem karate prvenstvu za klube v Italiji. Leto 2004 ji je prineslo naslov državne prvakinje JKA zveze, prvo mesto na Mednarodnem karate tumirju Slovenija open, dosegla pa je tuđi po eno zmago na vseh treh pokalnih tekmah KZS. Pohvali se lahko še z drugim mestom na državnem prvenstvu KZS ter tretjim mestom na državnem prvenstvu osnovnih šol SKI zveze. Zmagala pa je tuđi novembra v Postojni v okviru WKSA zveze. Na mednarodnem nivoju je tega leta zmagala v Rušah, avstrijskem Future Champions 2004, Pokalu Hypo Sevnica, Alpe Adria Sevnica ter v madžarskem Sellvu, junija pa je je v Milanu osvojila prvo mesto European karate ehampionship Europe & Karate, s svojo odlično pripravljenostjo in tehniko pa osvojila že omenjeno prvo mesto na 2. svetovnem klubskem prvenstvu v kategoriji crnih pasov. Ob tej priložnosti nam je Bojan Marinček, trener karateja 1. razreda povedal, daje Monika kot zma-govalka med črnimi pasovi na svetovnem prvenstvu nastopila tuđi v superehampionu, kjer so se pomerili zmagovalci vseh crnih pasov vseh stilov karateja, in dosegla odlično četrto mesto. Kot nosilka rjavega pasu pa se je pomerila tuđi v kategoriji rjavih pasov, kjer sojo sodniki uvrstili na peto mesto. »Žal nas s svojo odločitvijo v športu, kjer je vpliv človeškega faktorja velik, nišo najbolj navdušili,« zaključuje svoj komentar o odličnem nastopu Monike Brovč trener Bojan Marinček. Svetovni prvakinji Moniki, ki je do današnjega dne skupaj nanizala 80 uvrstitev med dobitnike medalj, od tega 9 zmag na regijskih in klubskih tekmovanjih, 11 na slovenskih ter 20 na medna-rodnih tekmovanjih, iskreno čestitamo in želimo tuđi v prihodnje veliko uspeha. B.M. Plezalne novičke 12.12.2004 je imela Madaljevalna alpinistična šola skupno turo - zimski vzpon na Malo in Veliko Mojstrovko. 16 članov odseka je osvojilo vrhova po dveh smereh, kjer pa razmere še daleč nišo bile idealne. Zaradi pomanjkanja snega so se nekateri prvič srečali tuđi z dry toolingom. 18.12.2004 smo v Domžalskem domu na Mali planini uspešno zaključili plezalno sezono. Po kratkem letnem po-ročilu in zabavni diaprojekciji je sledil sprejem v alpinista oziroma športnega plezalca. V letu 2004 smo dobili enega alpinista - Andreja Stuchlyja, eno šport-no plezalko - Martino Mali in enega športnega plezalca - Tomaža Bevka. Posebna zahvala velja Planinskemu društvu Domžale, ki nam je omogočil izvedbo zaključka Pred uradnim začetkom zaključka (ob 19.00) se je preverjala kondicijska pripravljenog in orientacijska sposobnost tečajnikov začetne plezalne sole. Na Veliko planino so morali priti iz Staho-vice preko Sv. Primoža, v nahrbtnike pa smo jim naložili nekaj opreme, ki smo Ocena in stanje na lestvi-cah po jesenskem delu prvenstva: Nogomet v občini Domžale: NK DOMŽALE: Stane Orafcm - predsednik kluba: Glede na lansko se/ono smo naredili premik - tako po Ste-vilčnosti kot tuđi trcnerskem kadru - način, ki ga imamo - polprofcsionalen je Se obvladljiv - mladinei in kadeti so dosegli več ixl pričakovanega - linančno pa ne pričakujc-mo ne dobićka ne izgube po ocenah liccnčncga oddcika N/S smo med prvimi Sestimi klubi v Sloveniji. V Domzalah nismo pozrešni, linančni kriteriji za ene v Sloveniji veljajo, za druge ne - nas klub sc'pravil drži. medlem ko se jih nekuteri ne - letos nišo odskočile Stiri ekipe - ostale pa se bodo borile za dve mesti, ki 5c vodita v ligo za prvaka - prepričan sem, da nam bo to uspelo. Novih stroSkov ne homo imeli, saj je bil za premijski del denar & vnaprej planiran tako za pokalno lekmovanje ki ni bilo realizirano, zato se ta sklad prenese na premijski del /a uvrstitev v ligi za prvaka. Nenad Protega - Sportni direktor: NaS kader je konkurenčen, kar kaže tuđi stanje na lestvici po jesenskem delu prvenstva želimo si lige za prvaka - ne bo pa nam lahko klubi, s katerimi konkuriramo za uvrstitev v ligo za prvaka, imajo mnogo višje proračune kot mi - imamo adute, vztrajuli borno na teni, kar imamo in delali naprej. Se bolje - vsi igralci si zasluzijo pohvale. Kader pu ho, upajmo da, ostal enak ostajala oba Hr.iz.ilca - prihnja pa Se en, Lucas, ponudbo s Cipra pa je dobil Mitrakovic - v Sloveniji pravih igralcev, ki bi bili za nas zanimivi in sprejemljivi, ni, zato smo se obrnili na tujino. »laviša Stojanovic - trener članske ekipe: Na lestvici so majhne razlike, uvrSčcni smo tja, kamor smo si želeli. Sredi prvenstva smo morali spremeniti sistem igre zaradi nekaterih začetnih poSkcxlb in nenehnih odhodov igralcev s priprav - sedaj igramo 2 različici - Brazilca sta se morala privaditi na te razmere -- potem je steklo in priSla je serija na koncu jesenskega dela - v spomladanskem delu gremo korak naprej - v primerjavi z lanskirn delom smo šli naprej - ključen je odprt napadalni sistem nogometa, ki je privlačen za gledalce - dobili smo prcveč nepotrebnih zadetkov, tako da je igralecm pri lovljenju zaostanka pri- manjkovalo moči za hol jSi izkupičck na koncu jesenskega dela sezone - bili pa smo nasprotno zelo učinkoviti. Kar hode v oči, je slabši izkupiček doma in boljši na gostovanju, ko pa se nam je odprlo, seje stanje tuđi na domaćem igriŠČu popravilo. Mladi igralci so s tem, ko igrajo močne prvenstvene tekme dobili določcno samozavest, verjamejo v svoje sposobnosti in rezultat je tu. Domzalčani so v 17 krogih zabeležili 6 zmag, 6 neodloče- nih izidov in 5 porazov, kar jih uvršča na trenutno 6. mesto v I ,igi Simobil. Trenutno so Domzalčani pri 24-ih točkah in ■/. gol razliku 26:20. Nasprolniki Domzal v spomlad;mskcm delu bodo tlo raz- dclitvc lige na dva dela Se Drava, Primorje in Mura v gosteh ter Maribor in Bela krajina doma. Domzalčani začnejo s pripravami 15.1.2005, Brazilci pridejo d;in kasneje, moštvo bo do 25.1. treniralo doma, nato pa se odpravljajo na priprave v Mcdulin - kar pa Se ni potrjeno. Po poškodbi se vrača Dalibor Stevanovič, kot tuđi Marko Lunder, ki je igral sedaj kot posojeni igralec v 3. ligi pri Radomljah. Na Cipcr pa se je na povabilo enega izmed njihovih prvtv ligaScv mzalčani veljavno pogodbo do konca leta 2005. Nov igralec je Se Brazilce Lucas, ki se bo moStvu pridružil I n. 1.2005. Mladinski pogon: V prvi ligi so sedaj mladinei in kadeti v skupni lestvici na 5. mestu po odigranih 15-ih kolih v obeh tekmovanjih - skupno 30 tckcm.V pokalu MNZ Ljubljane se bodo v i; finalu pomerili zekino Ljubljane. Mladinei so po 15-ih tekmah na 7. mestu - 7 zmag, 2 ranija, 6 porazov. kadeti pa so na 5. mestu s 6 zmagami, 5 remiji in4 porazi. V prvi ligi je selekcija do 14 let na 5. mestu z 8 zmagami, 1 remijem in 5 porazi, starejSi dečki - U 14 let so na 4. mestu - 5 zmag, 2 ranija, 2 poraza, mlajSi dečki so v prvi ligi na 2. mestu s 27-imi zmagami, druga ekipa pa je na 2. mestu s 111-imi točkami. Pri cicibanih U 10 je v skupini B prva ekipa na 3. mestu, druga je bila v skupini C prav tako na 3. mestu, v skupini B pa je ekipa cicibanov U 8 v zadnjem krogu remizirala z Radomljami - rezultat je bil 1:1 - nahajajo se na 6. mestu. Ostali klubi: ("lani: Radomlje - 7. mesto, 3. liga, 19 točk -vi! finalu pokala MNZ Ljubljane se bodo pomerili z ekipo Kolpe Dob- 13. mcslo, 3. liga. 12 točk Ihan - I. mesto, 4. liga - jesenski prvak 1. lige MNZ Ljubljana -25 točk Vir - I. mesto, 5. liga - jesenski prvak 2. lige MNZ Ljubljana-21 točk Mladinei: Dob - 7. mesto, Liga MNZ Ljubljane - 17 točk Radomlje- 8. mesto, Liga MNZ Ljubljane- 14toćk Kadeti: Dob - 1. mesto, Liga MNZ Ljubljane - 33 točk - jesenski prvak Ihan - 13. mesto. Liga MNZ Ljubljane - 9 točk Radomlje - 14. mesto, Liga MNZ Ljubljane - 9 točk StarejSi Dečki: Dob - 5. mesto, 2. liga MNZ Ljubljane - 16 točk MLA.IŠ1 DEČKI: Dob- 7. mesto. 2. liga MNZ Ljubljane-51 točk Radomlje - 5. mesto, 3. liga MNZ Ljubljane - 59 točk CicicaniUlO: [X)b - 8. mesto, skupina A- 15 točk Radomlje - 8. mesto. skupina B - 11 točk Ihan - 9. mesto, skupina C - 7 točk Cicibani 1) 8: Dob - 10. mesto, skupina A - 7 točk Radomlje - 9. mesto, skupina B - 8 točk Urban Žnldaršlč jo rabili na zaključku. Vsi udeleženci so preizkus uspešno opravili. Andrej in Jasna Pečjak sta Veliko planino zapustila v zgodnjih jutranjih urah, saj sta se naslednji dan udeležila hrvaške tekme v dry toolingu, kjer je Jasna dosegla 1., Andrej pa odlično 5. mesto. Čestitke obema! V drugi polovici decembra nas je v hri-bih razveselil sneg. Kar nekaj junakov je izvleklo iz omare zimske čevlje in smuči ter noge pripravilo na potencialne žulje. Jasna in Andrej Pečjak sta preplezala Butinarjevo grapo v Mali Mojstrovki. Klemen Jarce in Matjaž Novak sta opravila pristop na Planjavo. Klemen Miklič je preplezal grapo desno od Pripravni-škega stebra (2.60740°, cea 550 m) ter po grebenu Sukalnika (II - III, 240m) na vrh Planjave. Nekaj dni kasneje pa je uspel še smucati iz Kamniškega sedla. Andrej in Jasna Pečjak vztrajno iščeta in lezeta čez vse, kar je vsaj malo podobno ledenim svečam. Uspela sta preplezati Zadnji slap v Tamarju, Sinji slap na Jezerskem, Drugi slap v Prednji glavi ter l^evi slap pod trdnjavo pod Predelom. Tuđi športni plezalci ne počivajo. Janez Cerar - .lohny je uspel v Manani - 7c/c+ in Hobitu - 7c v Mišji peči, slednjega je preplezal tuđi Jani Abe. Aleš JanžekoviČ je končno premagaJ Kindergarten - 7a+, Uroš Pavlič pa Rodeo - 7a, vse v Mišji peči. Mojca JanžekoviČ je preplezala svoj dolg od spomladi - Češpljevi cmoki - 6c+ v Babni nad Ospom. KJemen Vodlan - Klemzy je tik pred koncem leta dobil zdravnško dovoljenje za ponovno udejstvovanje po navpićnih in previsnih stenah. Da mu poškodba ni pustila dolgotrajnih posledic priča dejstvo, daje že 5.1.2005 uspel ponoviti novo smer v Babni nad Ospom - Crna gradnja - Ha. Klemzv, dobrodošel nazaj med nas in čestitke! Prvo nedeljo po delovnem tednu letos je bila organizirana skupna tura Nada-Ijevalne alpinistične sole. lema: leđno plezanje v Sinjem slapu (857111) na Jezerskem. Tura je uspela, v slapu pa je bilo navez kot grozdja na trti v oktobru. Naslednji dan se je ekipa 14. članov Začetne plezalne sole odpeljala na Vransko, da osvojijo tehniko gibanja v skali. Skupno so preplezali vse obstoje-če smeri, nekateri člani pa so se spopadli z vertikalo prvič. Mojca Janžekovlć Motokrosist Klemen Gerčar Za komaj 13-letnega motokrosi-sta s Prevoj, Klemna Gerčarja, je bila letošnja sezona najuspeš-nejša doslej. Pod budnim ofesom trenerja Sebastjana Kerna je dosegel velik napredek. Prvi vrhunec je dosegel na evro-pskem mladinskem prvenstvu sredi vročega poletja v razredu do 85 ccm. Vozili so tri dirke, na vsaki pa so bile po tri vožnje. Klemen je na vsaki dirki po enkrat stopil na stopničke. V prvi dirki v Samokovu (Bolgarija) je dobil pokal za tretje mesto v tretji vožnji, v Sevlievu (Bolgarija) za drugo mesto v tretji vožnji in v Prahovi (Romunija) za tretje mesto v prvi vožnji. Nastopil je tuđi na dirki za svetovno prvenstvo. V tem tekmovanju se vozi le ena dirka v enem letu. Klemen je zasedel 17. in 19. mesto. Na evrop-skem prvenstvu je dosegel skupno četrtno mesto. V pokalu Alpe Adria je osvojil prvo mesto. Drugi vrhunec je dosegel v državnem prvenstvu, kjer je većno drugi (trikratni viče prvak med pionirji). Talentirani dirkač, mojster vožnje čez dm in strn, vozi na Vamahi YZ 85 z 22 točkami prednosti. Po petih skupnih zmagah in enajstih v posameznih vožnjah je ob pravem trenutku postal državni prvak med člani - eden najmlajših doslej. Šam-panjec in začelo seje slavje. Sponzorji: Sitar pneumatic center, Občina Lukovica, Simteks d.o.o., Motul, Delta team Krško. Miran Kokalj ZIMSKI POPUSTI LANCER KARAVAN SW 1.6 COMFORT POPUST 315.000 SIT SPACE STAR POPUST 200.000 SIT Ctf|(t/krn| - 1F1S i/ tatJkrn - > 1 COLT žeod I 2.490.000 SIT CXr'(fl/kmJ - 130 t'inCKrn"6-5 I ♦ KREDIT NA POLOŽNtCE • BANĆNI KREDIT PO 72 MESECEV * STARO ZA NOVO | ŽIVIM, DA VOZIM MITSUBISHI MOTORS ^» M www.avtocenter-subelj.si Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: tel.: 01 72 16 221 SERVIS: tel,: 01 72 15 666 SLAMNIK -januar 2OO5 ŠPORT stran 20 Kotalkarski klub Pirueta Okrepitve v Pirueti Božiček je ob koncu leta bogato obdaril vse tekmovalke in tekmo-valce kotalkarskega kluba Pirueta, ki so se zbrali in praznovali za-ključek sezone in s tem tuđi konec leta 2004. Ob zaključku sezone se je pokazalo, da v klubu naprcdu-jejo in da se članstvo povefuje iz dneva v dan. Organizirali so kar nekaj teeajev kotalkanja, kjer je bil obisk izjemen, tako da so bili ćelo v klubu presenećeni nad zanimanjem za to panogo. Po opravljenih tečajih so v klubu izbrali 15 najmlajših, s katerimi se bo pričelo trdo delo in trenerji pri-čakujejo njihove prve nastope že v letošnjem letu. V klub so prestopili tuđi štirje tekmovalci iz drugih klubov, tako bo barve Piruete v letošnjem letu branila Sara Baštjančič iz KUK Nove Gorice, večkratna državna prvakinja, udeleženka evropskih prvenstev in stalna članica državne reprezentance. Sara bo letos nasto-pala v kategoriji mladink, kjer se bo prav gotovo potegovala za najvišji naslov v državi ter za nastop na ev-ropskem in svetovnem prvenstvu. Naslednja je tekmovalka Nika Ba-bič, prav tako že večkratna državna prvakinja, članica reprezentance, letos je tuđi tekmovala na Pokalu Evrope. Hkrati z njo seje klubu pri-družil tuđi njen mlajši brat Gregor Babič, ki je sicer začetnik, vendar je takoj pokazal, da bo do sezone že pripravljen na spopade s svojimi vrstniki na največjih tekmovanjih v Sloveniji. V kategoriji mlajših mladink bo kotalkarski klub Pirueta imel novo tekmovalko Petro Poko-vec, ki je prav tako članica državne reprezentance inje že nastopala tuđi na največjih tekmovanjih. S temi prestopi se je klub močno okrepi I in bo tako v bodoče imel reprezentante v vseh štirih katego-rijah, v katerih se nastopa na evropskih in svetovnih prvenstvih. Ta podatek kaže, da je klub na dobri poti, da bo letošnja sezona zaneslj ivo najuspešnejša odkar obstoja klub, ki ga krasijo številna odličja in naslovi prvakov na najrazličnejših tekmovanjih. Posebno pozornost bodo tuđi letos posvetili ekipnim nastopom, saj so znani, da so že lansko sezono bili zelo uspešni prav v tej zvrsti tekmovanja, kar kaže na izjemno sodelovanje med tekmovalci, kadar se borijo za klubski naslov. V klubu se pripravljajo na organizacijo skupnih priprav, ki naj bi bile v mesecu februarju in na katerih bo poudarek na fizični pripravi tekmo-valcev, ki jih caka naporna sezona tekmovanj tako v umetnostnem ko-talkanju kot v hitrostnem rolanju. Klub bo v prihodnosti posvetil veliko pozornosti izpopolnjevanju strokovnih kadrov, tako da se bodo trenerji udeležili številnih seminar-jev v umetnostnem kotalkanju, ki se bodo odvijali tako doma kot v tujini. Enako pozornost bodo izkazali tuđi delovanju hitrostnih rolarjev, kjer nameravajo organizirati številne tečaje za najmlajše in si tako pridobiti nove tekmovalce. Skratka, v klubu so pripravljeni na nove izzive in nova sezona jih že caka, od njih samih pa je odvisno, da opravijo vse zadane naloge kar najboljše. Klub bohlnih veščin Domžale -Mladi boksar Dob Vsi uspešno opravili izpite Kickboksing zveza Slovenije je v decembru organizirala tehnični seminar v polaganju pasov 6-5 KYU - rumeni pas v Klubu PON DO KWAN v Zagorju ob Savi. Pod vodstvom Alojza Miklavčiča, 7. DAN so se tehničnega seminarja udeležili rudi člani in članice Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob, in sicer: Nejc Šuštar, Tjaša Žibert, Urban Cvetko, Dejan Tesovnik, Gregor Župan in Vesna Tomažič ter vsi uspešno opravili izpit. Čestitamo! Mladi boksar Dob se je ob koncu leta 2004 odločil, da pripravi klubski koledar, na katerem pa žal ni vseh članov, saj so bili nekateri zaradi obveznosti odsotni. Ob tej priložnosti se klub zahvaljuje vsem vaščanom in vaščankam za pomoč ter podporo pri pripravi koledarja. B. Sankukai karate klub Domžale Se o zadnjih uspehih v letu 2004 6. pokalna tekma za mlajše in starejše mladince/ke ter fiane in članice v borbah v letu 2004 je bila v dvorani Osnovne sole Venclja Perka. Poglcjmo rezultate: Starejši dečki (absolutno): 1. mesto: Jure Tumpej, 2. mesto: Gašper Tumpej, 3.-4. mesto: Blaž Kovače-vič Dekleta (53-60 kg): 2. mesto: Živa Kramar, 3.-4. mesto: Šaša Setnikar Dekleta (nad 60 kg): 3.-4. mesto: Andreja Voler Člani nižja (do 70 kg): 3.-4. mesto: Jernej Žankar Člani višja (70-75 kg): 2. mesto: Uroš Kosir Opravičilo g.p. Uredništvo Slammka se Sankukai karate kluhu Domžale opravićuje zaradi neobjpve prispevka v decembrski številki Shmniku ter /im želi velik/) uspeha v letu 2005 Objavi/amo rezultate ter bralce in hralke obveščamo, da vam člani Sankukai karale kluba Domžale v novem letu želi/o veliko sreće. Pridružite se nam! Začela se je še zadnja, 7. SANKUKAI pokalna tekma za mladince/ ke in člane/ice v letu 2004. Tekma je potekala v nedeljo, 12. decembra, v telovadnici OŠ Venclja Perka v Domžalah. Na pokalni tekmi se je zbralo 98 tekmovalcev in tekmovalk iz 9 klubov. Rezultati naših tekmovalcev: Višja težka kat.: 1. mesto Boris Jer-kič, 3.-4. mesto: Uroš Kosir Višja lahka kat. 1. mesto Damijan Zore Dekleta lah. kat.: 1. mesto: Kristina Otrin Ferlič, 2. mesto Teja Grad Nižja lahka kat.: 3. - 4. mesto: Jernej Žankar, 3. - 4. mesto: Miha Korbar In že smo v novem letu, začeli smo s 1. SANKUKAI pokalno tekmo za mladince/ke in člani/ce v letu 2005, tuđi na tej tekmi so se naši tekmovalci odlično odrezali, tako da se nam ni treba bati za dobre rezultate v tem letu. Tekma je potekala v nedeljo, 09. januarja, v telovadnici OŠ Venclja Perka v Domžalah. Rezultati naših tekmovalcev: člani + 80 kg abs: 1. mesto: Boris Jerkič, 3.-4. mesto: Žiga Voler dekleta + 58 kg: 1. mesto: Kristina Otrin Ferlič dekleta - 58 kg: 3. - 4. mesto: Teja Grad člani - 65 kg abs: 3.-4. mesto: Tilen Kotar člani nižja kat 3.^*. mesto Boštjan Kralj ml. mladina abs: 1. mesto: Jure Tumpej I,etos bo v času od 18. januarja do 3. lebruarja 2005 potekal VPIS za nove člane, članice, dečke, deklice in cicibane v začetne treninge karateja. Vpis bo po-lekal na naslednjih lokacijah. DOMŽALE - stara OŠ Venclja Perka, Ljubljanska c. 58, ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19.00 ure. RODICA - OŠ Rodica-Oddelek Jarše (stara šola) ob torkih in četrtkih od 18.30 do 19.30 ure. KADOMLJE - OŠ Preserje pri Ra-domljah ob torkih in četrtkih od 17.00 do 18.00 ure. Vabimo vas, da se nam pridružite! M.K. Smučarski klub Ihan Ihanski biatlonci redno na stopničkah za zmagovalce Kje začeti?! Vračamo se v leto 2004, in sicer v mesec december, v katerem so naši mladi biatlonci dokazali, da bo zimska sezona 2004/2005 "rezervirana" za Ihance. Že prva mednarodna tekmovanja, Evropski pokal za juniorje v Obe-rtilliachu v Avstriji od 10.12. do 18.12.2004, so pokazala vrhunsko pripravljenost naših tekmovalcev, ki so zares odlično predstavljali Slovenijo v novi razširjeni EU. Vsi trije Ihanci, Klemen BAUER, Peter DOKL in Aleš GREGORIĆ so svoje malokalibrsko orožje vih-teli kot v najboljših hollywoodskih filmih, saj so tarče padale kot za stavo, seveda pa tuđi smuči nišo zaostajale. Uvrstitev na zmagovalne stopničke sta tako dosegla Peter DOKL na 15-kilometrski preizkušnji z osvojenim tretjim mestom in Klemen BAUER z osvojenim drugim mestom na progi dolžine 10 km. Prijetno nas je presenetil naš tretji "lovec na smučeh" Aleš GREGORIČ, saj je prav tako na progi dolžine 10 km osvojil odlično šesto mesto in tako nakazal, da bo v letošnji sezoni po-memben člen državne mladinske reprezentance v biatlonu. Iz sosednje Avstije se vrnimo na domače prizorišče, in sicer na Pokljuko, kjer smo se člani kluba preizkusili v kar dvojni vlogi. Za-dnjo nedeljo v letu 2004 smo na dan samostojnosti samostojno pripravili tekmovanje za Pokal Slovenije v smučarskih tekih. Rekordna «* \j\J * STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure od Torek 9.-12. ure od Sreda 13.-18. ure od Četrtek 13.-18. ure od Petek 9.-12. ure udeležba s kar 154 prijavljenimi tekmovalci in novo zapadli sneg sta nam krepko povišala srčni utrip, vendar se nam je na cilju oziroma zaključku tekmovanja povsem normaliziral z odlično ocenjenim tekmovanjem s strani tehničnega delegata. Odlično pa so zopet na-stopili naši tekmovalci, saj je v kategoriji juniorjev slavil, kdo drug kot Klemen BAUER, Peter DOKL in Aleš GREGORIČ pa sta dosegla četrti oziroma peti čas teka. Novo osvojeno medaljo, tokrat bronash), pa si je pridrsal Anže GREGORIČ in tako dokazal, da je v starostni kategoriji starejših mladincev eden najhitrejših smučarjev tekačev. Ja, brez Pokljuke, kjer je trenutno skoraj meter snega, v letošnji sezoni res ne gre. Ze v četrtek, 30.12.2004 so se najboljši slovenski biatlonci, kamor sodijo seveda tuđi naši tekmovalci, pomerili na državnem prvenstvu v t.i. skupnem startu v vseh starostnih kategorijah. Slednje je krepko preskočil Klemen BAUER, saj je kot starejši mladi-nec nastopil v članski kategoriji na progi dolžine 15 km. Preskočil pa ni samo tekmovalnih kategorij, temveč tuđi skoraj vse tekmovalce in zaostal samo za trenutno naj-boljšim slovenskim biatloncem, Janezom Maričem. Brez preskokov in z zelo natančnim streljanjem ter dobrim tekom nas je ponovno, z osvojitvijo naslova državnega prvaka v juniorski kategoriji, razveselil Peter DOKL, kot tuđi Aleš GREGORIČ z osvojeno bronasto medaljo državnega prvenstva. Še enega državnega prvaka smo "pripeljali" s Pokljuke, in sicer Anžeta GREGORIČA, ki je bil najhitrejši v kategoriji mlajših mladincev. Veselje v "hišo" pa nam je s tretjim mestom prinesel tuđi naš najmlajši tekmovalec Aleš GREGORIN, saj seje tako kot njegova sestra Teja v kategoriji članic ovenčal z bronasto medaljo. Tekmovanja se kar vrstijo, kot se vrstijo tuđi vrhunski rezultati. Tako kot prve dni v letu, tako vse druge dni, zakaj pa ne! Očitno nam je leto 2005 pisano na kožo, saj je Klemen BAUER v torkovih večemih urah dne 04.01.2005 ponovno prinesel bronasto medaljo z državnega prvenstva v šprintih, ki je potekalo v Kranjski Gori. V absolutni konku-renci je tako v neposrednih bojih iz-ločil kar nekaj odličnih slovenskih reprezentantov v smučarskem teku in se v cilju veselil skupaj s preostalima dvema nastopajoČima, Petrom DOK LOM in Alešem GREGO-RIČEM, ter seveda z trenerjem Urošem VELEPCEM, ki se mu ob tej priložnosti zahvaljujemo za do-sedanje delo z našimi tekmovalci. Zahvala gre tuđi trenerju Sole teka in streljanja Robertu SITARJU za delo z našimi najmlajšimi biatlonci in seveda klubskemu trenerju Jane-zu GREGORINU. Uspešen trenerski kader in odlični pogoji za delo v mladinski državni reprezentanci v biatlonu našim tek-movalcem omogočajo doseganje zares izvrstnih rezultatov. Seveda je mozaik uspehov sestavljen tuđi iz sponzorskih sredstev, ki nam jih v tej sezoni namenja podjetje FARME IHAN d.d. preko svoje nove blagovne znamke - "Anton - sveže svinjsko meso". Spoštovani bralci! V naslednji šte-vilki vas borno ponovno seznanili z dogajanji v klubu in z nastopi naših tekmovalcev na tekmovanjih za Pokal Slovenije v biatlonu in za evropski pokal, ki se bo odvijal v Ridnau v Italiji. Za tište, ki bi želeli sprotno sprem-Ijati rezultate in uspehe naših tekmovalcev ter ostalo dogajanje v klubu, vam kot novost ponujamo oziroma posredujemo naš splctni naslov kluba, to je www.tsklub-ihan.si. Matjaž PAVOVEC Računovodski servis cosmos Podjetje za storirve in trgovino d.o.o. Savska c. 1 1230 Domžale 01/721 30 18 Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 OPTIK Martina Škofic Slovenska 24, P.E. Menges 01/723-89-80 Ne sanjate, s kar do 700.000 SIT* popusta v enkratni akciji Last minute Kalosa, Lacettija, Tacume ali Evande neprekosljivi. Ne verjamete? Obiščite nas in verjemite svojim ocem! Uvoznik, serviser in prociijalec AHAC&CO., d.o.o., Domžale Mala Loka 15, 1230 Domžale tel: 01/56 27 100 gsm: 041/463 000 CMEVROLin ahacčšpizem.si SLAMNIK ■ januar 2OOS Uščipni me! Mislim, da sanjam. stran 21 SPORT Karate klub Atom Shotokan Domžale Novoletna tradicija ostaja Kot že vrsto let doslej je tuđi le-tos Karate klub Atom Shotokan Domžale novo leto pričel s tradicionalnim novoletnim treningom 1. januarja 2005 ob 12.00. uri v Kamniški Bistrici pri Jurju. Prvi dan novega leta pa je bil tuđi priložnost za pregled uspehov v letu 2004, med katerimi so najpo-niembnejši naslednji: • zmaga in osvojitev pokala Ruše 2004 v počastitev Pohorskega batal jona, • prvo mesto na državnem S.K.I. prvenstvu, posamično v Katah in Kumiteju, • štiri zlate medalje na mednarod-nem turnirju Braunau 2004, • prvo mesto na turnirju »Veter v laseh - s športom proti drogi«, • prvo mesto na državnem šolskem prvenstvu med osnovnimi šolami, • osvojili pokal »Celje 2004«, • z veliko prednostjo postali S.K.I. državni prvak i v Kihon, Dyu ippon Kumiteju in prostih borbah za mlaj-So selekcijo 2004, • uspešno nastopanje v »Ligi 2004«, • zlata medalja posamično mla-dinke Tamara Kokalj - dvakratna evropska prvakinja v hudi konkurenci, Lov-renc Kokalj, bronasta medalja, veterani master class, ekipno mladinke, Tamara Kokalj, Tjaša Gavez, Šonja Cerar, Kate bronasta medalja, Mina Gavez ekipno Kate moški bronasta, Triller, Grega ekipno Kate mladinci, bronasta, Jernej Homar, Kumite-borbe moški +75kg 7. mesto; • »Ljubljana open 2004« -osvojili 8 medalj; • osvojili 12. pokalni turnir »Tro-mejnik Kuzma 2004« ter prvo mesto; • osvojitev skupnega pokala pokal-nih turnirjev v Shotokan Karate-Do Internacional zvezi Slovenije za leto 2004. Po organizacijski plati je treba ome- niti odlično organizirana mednarod-na Karate seminarja z vodi Inim ja-ponskim instruktorjem in učiteljem »Kancho« Hirokazu Kanazawa 10. Dan, ter z japonskim instruktorjem »Masaru Miura 9. Dan. Navedeni so le največji uspehi, čeprav so v Atomu, kjer sta red in disciplina še vedno na prvem mestu, ponosni na vse uspešne nastope tek-movalcev. Na zaključnem letnem treningu je bila za naj člana/članico Kluba Atom 2004 proglašena Tamara Kokalj, ki je na evropskem prvenstvu uhranila naslov. Predsednik kluba Valentin Grošelj in veteran za Slovenijo Lađo Skok staji podelila posebno priznanje in spominsko da-rilo, priznanja pa so bila podeljena tuđi mnogim zaslužnim, ki uspešno zastopajo Karate Klub Atom Shotokan Domžale. Ob tej priložnosti se zahvaljujejo gospodu Marjanu za vsakoletni topel sprejem in postrežbo v Piknik centru Kamniška Bistrica ter še enkrat kličejo SREČNO vsem, ki spremljate njihovo dejavnost. Srečno, Atomovci, tuđi v letu 2005! Bojana Košarka v Domžalah Košarkarski klub Helios Domžale Slabse predstave KK Helios Domžale v začetku Jadranske lige - boljših se obetamo v na-daljevanju — po pripravan, kar je pokazala tuđi tekma z okrep-Ijenim Partizanom doma - v se-demnajstih tekmah so prišli do ene zmage - boljši so bili od Geo-plin Slovana - tekma je Stela tuđi za drugi del državnega prvenstva - obetajo se še spremembe - prva je bila prekinitcv pogodbe s po-škodovanim Blažem Rufigajem, okrepil je vrste Elcktre - druga je, da se bo klub Se dodatno okrepil na položaju branilca - poleg Pera Blaževskcga, ki je prišcl iz Makedonije - Gorjan Se na-prej ostaja trener članske ekipe - Matcj Kosir kot posojen igralec v Roglo - igral bo v slovenski ligi - vrnil se je Žerak, ki je žc odig-ral svojo prvo tekmo - pred tem je prekinil pogodbo s Pivovarno LaSko: KK HELIOS Domžale je v 17-ih krogih Jadranske lige zabeležil 16 porazov in eno zmago - sladko proti Geoplin Slovanu - ta šteje tuđi kot zmaga v drugem delu državnega prvenstva, vendar pa so bili na vseh tekmah, kjer so izgubili, povsem enakovreden nasprotnik ostalim ekipam, ražen na obeh tekmah proti Hemofarmu, eni pa proti partizanu, Ciboni in Širokem Brijegu -tekmah, kjer je Helios izgubil z 20 ali več toč-kami razlike. Prejeli so 1447 točk, dali pa so jih 1224 - imajol8 točk, vse tekme sta odigrala Ercegovič, ki je dosegel tuđi največ točk v 17-ih krogih, in Lorbek. Očiten je velik preskok iz slovenske lige na ligo Goodvear - vsaj dva koraka - Helios je naredil en korak - drugi mu še manjka - nekateri no-silci lanskoletne igre Heliosa se še ne znajdejo na višjem nivoju tekmovanja. Predsednik obljubi ja spremembe, ki pa bodo 5e prišle. Tuđi sodniki nišo najbolj naklonjeni novincem v tem tekmovanju, saj so kar nekajkrat razburili domžalsko občinstvo kot tuđi vodstvo domžalskega kluba. Veseli pa dejstvo, da gledalci nišo obrnili hrbta domžalski ekipi. Očitna pa je sprememba, saj je prišla prva zmaga v tej ligi, ki šteje tuđi za državno prvenstvo. Z igrami igralci še nišo razočarali privržencev kluba, ki težko pričakujejo še kakšno zmago. Obetala se je že proti Partizanu, ki pa je svojo premoč na papirju pokaza! kot nasprotnik Domžal, vendar sele v drugem polčasu in na začetku zadnje četrtine Tuđi na papirju močnejši nasprotnik se z večjo željo po zmagi in veliki borbenosti lahko premaga - teli dveh prvin pa igralcem ne manjka. Mladinci so po 10-ih odigranih krogih prvega dela tekmovanja četrti s petimi zmagami in enakim številom porazov ter 15-imi točkami. V drugem delu tekmovanja se bodo borili od 7. do 12. mesta skupaj z ekipami Bežigrada, Janč, KŠ M. Primorca, Kemoplasta in Ilirije. V prvem krogu so izgubili doma proti Bežigradu. Kadeti: Prva kadetska ekipa je v prvi ligi prvi del končala na petem mestu s tremi zmagami in sedmimi porazi in skupaj 13 točkami. Nadaljujejo skupaj v A2 ligi Vzhod z ekipami M. Primorca, Hopsi, Hrastnika, Branika in Pivovarne Laško. V prvem krogu so na gostovanju premagalf Branik. Druga ekipa je v drugi ligi končala prvi del na tretjem mestu s štirimi zmagami in štirimi porazi ter 12 točkami. Drugi del so začeli s porazom proti Komendi - v skupini pa so še Kolpa, Loka Kava, Kočevje in Radovljica. Pionirji so pričeli s pripravami na novo sezono, saj so do prvenstva še trije meseci, ki jih bodo izkoristili z igranjem v zimski ligi. Urban Žnldaršlč na črnobelih poljih na črnobelih poljih na črnobelih poljih na črnobelih poljih Metalka Trgovina državne prvakinje Velovke med žensko elito osme Na Bledu je konec minulega leta potekala tuđi ženska državna liga. Tekmovale so kajpak najboljše ženske zasedbe. Okrepile so jih tuđi tri velemojstrice. Zrna-gala je Metalka Trgovina, na čelu z velemojstrico Tatiano Stepovaiajo, mednarodno mojstrico Darjo Kapš in mojstrico Ksenijo Novak. Stepovaiaja je osvojila kar osem točk. Novakova na tretji deski sedem in pol, Kapšova pa na drugi deski sedem točk, vse so odigrale devet partij. Skratka, zavi-danja vredni rezultati. Kar tri točke je za zmagovalno ekipo zaostajal Triglav Krško na prvi deski z velemojstrico Svetlano Prudnikovo. Tri in pol točke pa je za obema prvouvrščenima zaostala Radenska Pomgrad, ki jo je sicer okrepila mednarodna mojstrica Szidonia Vajda. Zagotovo so najbolj razočarale Novogorićanke, na prvi deski z velemojstrico Eleno Sedino, mojstrico Ano Srebrnič in mednarodno mojstrico Jano Krivec, ki so zasedle sele šesto mesto. V izjemno močni zasedbi so se Velovke držale zgledno, osvojile solidno osmo mesto in se obdržale v 'super' ženski državni ligi, ki šteje deset moštev. Petra Grošelj je na prvi deski odigrala le dve partiji in eno remizirala. Levji ekipni delež sta nosili mojstrska kandidatka Vilma Nadvešnik in mojstrica Pavla Kosir, ki sta iz devetih partij zbrali tri točke pol. Dragocene izkušnje je nabirala mlada Špela Orehek in predvsem na tretji deski priborila ekipi dve točki in pol iz sedmih partij. Vrstni red: LŠK Metalka Trgovina 22.5, Triglav Krško 19.5, Radenska Pomgrad 16, ŽŠK LANCom Maribor 14.5, Tomo Župan Kranj 13.5, Nova Gorica 12.5, Gorenjka Lesce 11.5, Vele Domžale 10, AET Tolmin 9, Jesenice 6. VI.Memorlal Josipa Ipavca Luka zmagovalec, Boris peti V lepih prostorih Doma športnih društev v Šentjurju je potekal šesti turnir v spomin na Josipa Ipavca, enega izmed potomcev slavnih bratov, skladateljev lpavcev. Po pokliču je bil slikar, vendar pa tuđi zagret šahist. Na turnirju se je 'nekoliko sprehodil' mednarodni mojster Luka Lenič, ki je zlahka zmagal, toda tuđi preostali domžalski šahisti so krojili vrh tabele. Na turnir se je odzvalo 38 Ijubiteljev šaha. Luka Lenič je imel nekoliko sreće le v partiji s Ksenijo Novak, ki jo je remiziral v damski končnici, kljub temu da je imel dva kmeta manj. Sicer pa je igral s toliko moči, kot je bilo potrebno, daje brez večjih težav zmagoval. Zelo solidna je bila Novakova, ki je klonila edino proti veteranu Zvonku Streicherju. Fide mojster Vombek je v zadnjem kolu presenetljivo izgubil z neugodnim Penkom, ki se je z zmago prebil na šesto mesto. Boris Skok je igral čvrsto, ne povsem v vrhu, z zmago v zadnjem kolu s Kravanjo pa se je prebil na peto mesto. Jožeta Skoka bo partija v zadnjem kolu z mednarodnim mojstrom Krumpačnikom še dolgo spremljala. Z žrtvijo skakača je kot beli dosegel povsem dobljeni položaj, potem pa je v prepričanju. da sledi neizbežni mat v dveh potezah, prehitro potegnil potezo s trdnjavo in crni seje izvil v remi s ponavljanjem potez. Tuđi Boštjan Jeran je igral večino turnirja na zelo solidni ravni. Skratka, med osmimi prvouvr-ščenimi so bili kar štirje Velovci v kakovostno močni zasedbi. Solidna sta bila tuđi veterana Piber in Bizjak na 21. in 25.mestu, zbrala sta po štiri točke. Vrstni red: Lenič 8, Novak 6.5, Vombek, Krumpač-nik, B. Skok, Penko 6, J. Skok, Jeran, Lesjak, Stre-icher, Serdt, Plahuta 5.5, Harinski, Cojhter, Bračun, Goršek 5 itd. Vavpetič državni veteranski prvak V Kozjem je potekalo državno prvenstvo za veterane, na katerem je zmagal član Vele Domžale, Vide Vavpetič. V sedmih kolih je oddal le točko in za pol točke zmagal pred Vladom Ivačičem, tretje mesto pa je zasedel Danilo Hari iz Murske Sobote. Prvi dve mesti gresta torej v Domžale. Mojstrica Pavla Kosir je v moški zasedbi s tremi toćkami zasedla dvajseto mesto in obenem osvojila naslov ženske veteranske prvakinje za leto 2004 v pospešenem šahu. Igralci so igrali sodobno verzijo pospešenega šaha. Na voljo so imeli 20 minut za razmislek in dodatek deset sekund za odigrano potezo. Vrstni red: Vavpetič 6, lvačič 5.5, Hari, Režonja, Milinkovič 5, Slana, MarjanoviĆ, Medved, Musić, Stanko Skok, Tavčar 4 itd. Turnlrjl ob koncu leta Božično novoletnl turnir Ivačiču V Komendi seje zbrala šahovska smetana s kamniško domžalskega obmoćja. V prednovoletnem vzdušju se je zbalo 42 Ijubiteljev šaha. Zmagal pa je domžalski mojster Vlado lvačič, ki je remiziral le s Filipom in J. Skokom. Drugi je bil Komendćan Bojan Hribar, ki je izgubil samo z Vladom, tretji pa Bojan Osolin, sicer predsednik ŠD Vele Domžale, ki je oddal le tri remije. Tekmovalci so odigrali sedem partij v pospešenem šahu. Vidni sta bili četrto mesto petnajstlet-nega Mateja Filipa in osmo mesto sedemnajstletnega Šaša Rihtarja, oba sta za zdaj še prvokategornika. Vele Domžale torej pospešeno vzgaja novi mladi rod. Presenetil je Trzinćan Igor Rojs, ki je zasedel deveto mesto. Končni vrstni red: Ivaćič 6.5, B. Hribar, Bojan Osolin 5.5, Filip, J. Skok, Bogdan Osolin, Vavpetić, Rihtar 5, Rojs 4.5, Ogradi, B. Skok, Debevec, Vesko-vič, Janjič, Župane, Kohek, P Kosir 4 itd. Zmagovlta trojka božićno-novoletnega turnlrja. Od Ime proti desni Bolan Osolin, Vlado Ivačić In Bolan Hribar. Na Božlčnem turnirju Janjič peti V Lescah je na božičnem turnirju Gorenjske so-delovalo kar 52 šahistov. Nekoliko presenetljivo je zmagal brezkompromisni Jeseničan Franc Ravnik pred Zvanom in mojstrom Orlom. Odlični ćetrti je bil Velovec Vito Janjić, ki je v devetih partijah zbra) šest točk in pol in pustil za seboj vrsto odličnih šahistov. Solidno uvrstitev je dosegel tuđi Franci Kosir, ki je s petimi točkami zasedel 18. mesto. Igralci so imeli na voljo deset minut za razmislek. Vrstni red: Ravnik 8, Zvan, Orel 7.5, Janjič 6.5, Kovaćič, Kosmač, Lužnik, Bulatovič, Cvetkov, Drinovec, 6, Kozamernik, Pod-vršnik, Hasanagič, Keršič, Bergen, S. Orel, Ključanin, Kosir 5 itd. Mlklavžev turnir Maji, Špela četrta V Komendi seje pod odlično organ izatorsko taktirko Franca Poglajna zbralo kar 95 mladih šahistov na tradicionalnem Miklavževem turnirju. Igrali sopospe-šeni šah, (2xl5minut), zmagala pa je Komendčanka Maja Nadvešnik, hčerka Vilme Nadvešnik, ki že vrsto let zastopa domžalske barve. Drugi je bil Samo Rožič z Iga, tretji pa Filip Kozarski iz Komende. Velovka, prvokategornica Špela Orehek, je osvojila dobro četrto mesto, saj je bila zasedba na turnirju močna. Tuđi najmlajši šahisti pa si v medsebojnih spopadih želijo predvsem zmage. Med Velovci se je izkazal tuđi dru-gokategornik Dejan Klander, ki je s pet in pol točkami osvojil deveto mesto. S pol točke manj je Lucijan Bor Turek pristal na 13. mestu. Vrstni red: Nadvešnik 7.5, Rožič, Kozarski, Orehek, Valič, Župec 7, Jus, Kozarski, Klander 6.5, Kavčič, Kobold, Pipan, B.Turek, Bizjak, Debeljak 6 itd. Jože Skok Za šahovske sladokusce Košarkarski klub Lastovka Ženske, šah in strah Člani KK KK Lastovka - Smlcd-mk so po osmih odigranih krogih v.3. SKLcentcrzdevetimi točkami »a 7. mestu z zmago in sedmimi porazi. Mladinci so po desetih odigranih tekmah v prvi ligi vzhod peti z 2 zmagama in 8 porazi ter 12 točkami. V drugem delu igrajo v skupini od 13. do 18. mesta z Grosupljem, Kraškim Zidarjem, Litijo, Radensko Creativom in Jurij Ježico ter so po prvem krogu prvi s tremi zmagami in osmimi porazi zbrali so 14 točk. Kadeti so v drugi ligi vzhod 4 konča-h na tretjem mestu (4 zmage, 4 porazi -12 točk). Sedaj igrajo v skupini vzhod B2 proti ekipam Celjskega Viteza, Litije, Prebolda, Kelcjo in Zagorjem. V prvi tekmi drugega dela so premagali Prebold v gosteh in se prebili na četrto mesto. Pionirji se pripravljajo na naslednjo sezono, ki se bo začela aprila in sicer si znanje kalijo v zimski ligi, kjer jim bodo tekme zelo pripomogle k boljši pripravljenosti na začetek prvenstva. Na turnirju, ki so ga organizirali, so poleg KK Lastovka sodelovali še KK Domžale, KK Union Olimpijc in KŠ Dražena Petroviča iz Šibenika. Pri igralcih letnika rojstva 1989/1990 je zmagala domača ekipa, drugi je bil KŠ iz Šibenika, tretji KK Union Olimpija in četrti KK Domžale. Najboljši strelec in igralec je bil do-mačin Matevž Korošec. Pri igralcih letnika rojstva 1991 /1992 je zmagala ekipa Dražena Petroviča, drugi je bil KK Union Olimpija, tretji KK Domžale in četrti domaćini KK Lastovka. Najboljši strelec je bil Luznar iz KK Uniona Olimpije, najboljši igralec je bil Jušič, KŠ Dražen Petrovič. Urban Žnldaršlč Antoaneta Ste-fanova, rojena 19. aprila 1979, doma v Bolga-riji, je svetovna prvakinja v šahu med ženskami, najboljša ženska šahistka na svetu (VVorld's Num-ber One Girl). V zadnjem času je drugačna situacija na šahovskih turnirjih doma in po svetu. Ni na-mreč več stro-gega ločevanje med spoloma. No, moški sicer res ne nastopajo na turnirjih, kjer šahovsko moč meri »nežni spol«, toda na najpomembnejših Antoaneta Stefanova (2523) - AlekseJ Shlrov (2726) [A45] Smartflsh Masters Dram-men JJOR (8), 04.01.2005 turnirjih na svetu se tuđi najboljše šahistke sveta dokaj ena-kovredno merijo z vrhunskimi velemojstri - supervelemojstri. So zares neustrašene, z naspro-tnim spolom se kosajo v šahu tako, kot da ne obstaja nikakršna razlika - brezkompromisen boj. Na precej nižji kakovostni ravni imam tuđi sam precej grenkih šahovskih izkušenj z njimi in še marsikdo, ki ga osebno poznam. No, o tem bi se lahko razpisal na dolgo in široko, vendar je mojo veliko pozornost vzbudila partija med najboljšo žensko šahistko na svetu in po mojem mnenju najbolj neustrašnim svetovnim šahistom, supervelemojstrom Aleksejem Shirovom, španskim državljanom, ki je trenutno na 10. mestu med vsemi šahisti sveta po ratingu. Tuđi on ne pozna strahu, ko sede za šahovnico. In partija med obema neustrašnima to seveda nedvoumno in nazorno pokaže, če le imaš zanjo šahovsko srce! I.d4 nf6 2.¥g5 ae4 3.¥f4 c5 4.d5 e6 5.D uf'6 6.e4 exd5 7.exd5 d6 8.ac3 ¥e7 9.£d2 a6 10.a4 0-0 Il.nge2 |e8 12.g4 £a5 13.ag3 b5 14.g5 b4 15.ace2 afd7 16,ae4 £c7 17.a5 ¥fS 18.a2g3 ae5 19.0f2 abd7 20.h4f5 21.gxf6 axf6 22.uxf6+ gxf6 23.¥h6 0h8 24.h5 £f7 25.¥xffi £xf8 26.¥h3 ¥xh3 27.|xh3 f5 28.£g5 h6 29.£f4 ag4+3O.0gl ae3 31.;h2£g7 32.|d2 |e5 33.0112 axd5 34.£h4 f4 35.ae4 |g8 36.0h) ne3 37.axd6 |d5 38.£h2 |xd2 39.£xd2£d7 0:l Bogdan Osolin SLAMNIK -Januar 20O5 \ Domžaie i jgrocterj Društvo za biološko-dinamifno gospodarjenje DOMŽALSKO -KAMNIŠKEGA obmocja POVABILO; Pričelo se je novo leto 2005, kar je primeren čas za začetek nečesa novega. Kmalu se bodo pričela prva dela v rastlinjakih, vrtovih in sadovnjakih. Vse bralce mesečnika Slamnik vabimo, da se nam pridružijo v društvu Ajda Dom-žale, ki je v prvi vrsti usmerjeno v širitev biološkodinamične metode za pri-delavo zdrave hrane, ki je brez kemikalij inje polno življenske energije. ZAKAJ: - Med nami boste spoznali setveni koledar. Spoznali boste, katere rastli-ne so plodovke, korenovke, cvetnice in listnate rastline. - Nučili vas borno, kako pravilno uporabljate setveni koledar. V spomladanskem času organiziramo tečaj za začetnike v biodinamiki. - Večkrat letno organiziramo škropljenje z biodinamskimi preparati, ki jih zmešamo za vse člane na sedežu drštva. Naučili vas borno, kako se izdela pravi kompost. - Sodelovali boste pri nabiranju zelišč za izdelavo biološkodinamičnih preparatov. - KDAJ: torek 15.02.2005 ob 18. uri, - KJE: knjižnica Domžale, - KAJ: predavanje: "Vir popolnega zdravja", - KDO: ga. Helena Bizjak. KJE LAHKO DOBITE L>"'">S" PR1DHLKE: - na Demeter kmetijah: - Videmšek Cvetka, DOB 01 721 20 03 - Udovč-Gales Marija, K.RAŠNJA 01 723 41 60 - Golob 1 ris in Tomaž, NKV1..I F. 041 365 618 V SPOMIN 29. januarja bo minilo eno leto, od kar nas je zapustila draga žena in mama MARTA ŽALJEC Iskrena hvala vsem, ki seje spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Vsi njeni. ^ U V večnostje odšla naša draga, ljubljena mami, svakinja, sestra in teta ROZKAKECELJ iz Depale vaši 9 a Od nje smo se poslovili v soboto, 8. januarja 2005, na pokopališču v Domžalah. Zahvaljujemo se za vsa pisna in ustno izražena sožalja, darovane vence, svece in svete maše. Gospodu kaplanu, Boštjanu Gučku, se zahvaljujemo za lepo opravljen poslovilni obred, prav tako pa tuđi vsem tištim, ki ste ji bili v življenju naklonjeni in ji namenjate toplo misel. Žalujoči: sin Ciril, svakinja Pepca, brat Tone ter sestre Francka, Minka, Gabrijela in Ana z družinami Vsi burno enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. Sporočamo žalostno vest, da nas je v dvain-sedemdesetem letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari ata IVANMALNAR z Vira, Zrinjskega ulica 21 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelav-cem, znancem, gospodu župniku z Vira, dr. Gabrijeli Kovač - Mohar, pogrebni službi Vrbančič in Zvezi borcev Vir za lep pogrebni obred. Vsi njegovi Bolečina se da skriti, pa tuđi snize ni težko zatajiti, le ljube skrbne mame nihče nam ne more več vrniti. V štirijnsedemdesetem letu nas je zapustila naša draga mami, babica, sestra in teta TONCKA BARTOL rojena Kropivšek s Homca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in svece. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Pogrešalijo Borno. Vsi njeni SPOROCILA REVIJA MENTOR Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti razpisuje LITERARNINATEČAJ za Festival mlade literature Urška 2005 stran 22 Festival Urška nadgrajuje tradicijo rcpubliških srcčanj pesnikov in pisateljev začetnikov, ki so se začela pred dobrimi tridesetimi leti v Gradišću pri Lenartu (se-danji Sv. Trojici). Ime je festival dobil po motivu iz slovenske literarne dediščine, hkrati pa tuđi po Uršlji gori (domaćini ji pravijo Urška) nad Slovenj Gradcem, ki ravno tako navdihuje mnoge usrvarjalce. Festival se bo namreć odvijal v Slovenj Gradcu oktobra 2005. Pogojl: 1. Sodelujejo lahko avtorji, stari nad 15 let, ki svojega dela še nišo izdali (ražen v samozaložbi) v knjižni obliki. Pošljejo lahko prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) in dramska besedila. 2. Prispevki morajo biti napisani s pisalnim strojem ali z računalnikom in poslani v treh izvodih, označeni pa morajo biti s šifro. Prispevkom naj avtorji priložijo zapečateno ovojnico z naslednjimi podatki: šifra, ime in priimek, domaći naslov, izobrazba, poklič, starost, telefonska številka, po možnosti tuđi elektronski naslov. 3. Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brez-plačno. Dela izbranih avtorjev bodo objavljena na način in v obsegu, ki bo ustrezal finančnim možnostim prirediteljev. 4. Revija Mentor poleg natečaja za mlade literate vsako leto razpiše tuđi natečaj za seniorje (objavljen bo aprila 2005). Vsak avtor lahko sodeluje samo na enem srečanju! 5. Rokopisov ne vračamo. Potek natečaja Vse sodelujoče avtorje bodo prire-ditelji povabili na eno od šestih me-dobmočnih srečanj februarja, marca in maja 2005, ki jih bodo pripravile območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Srečanja oz. kratke literarne delav-nice bodo potekale po naslednjem razporedu: za Dolenjsko in Belo krajino (OI Novo mesto —II. februarja), za Ljubljano in okolico (OI Litija- 18. februarja), za Primorsko (OI Sežana - I. marca), Celjsko in Koroško (OI Smarje pri Jelšah - 12. marca), Gorenjsko (OI Škofja Loka - 22. marca) ter za SV Slovenijo (OI Pesnica- 14. maja). Medobmočne žirije in državni selektor bodo med pravočasno pri-spelimi prispevki izbrali najboljše avtorje za nastop na medobmočnem in državnem srečanju. Državno DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU DOMŽALE vabi k vpisu, od 17. do 31. januarja DOMŽALE: Stara OŠ Venclja Perka (xa knjižnico), ponedeljek in sreda od 18. do 2O. ure KAMNIK: OŠ 27. julij (zraven policije), Tomftičeva 9. ponedeljek in areda od 19. do 2O. ure • aposobnos!, (Ji) st fj'itiii!j.;aiii;) <■■ vsrh življrrijskih okoHsrjriith; " izboljsanjt.: wlravj.! in poculiM, • ■ ■ >t \ii":,\ k* tt'n:ri i! i ariji ■: • )')knjM"si; • <>--,\.<>ixhni---, .'nv.M/Hcmh navuci in vezanosti; • SMTflOSpf tziK'U1] jr V zaćclni r-itopnji )<■ vndha pn-prusl.;i, primerna /.;« vse grm-metje m priporocljiv;t za vsr, l.intc, k\ imajo t:rz;tve s hrbtenico m se fe/ko zbonrjo. Informacije: na telefonu 031 231 440, od ponedeljka do petka, od llh do 16h in na www.joga-v-vsakdanjem-zivljcnju.org/domzale/ srečanje oz. festival bo 21. in 22. oktobra 2005 v Slovenj Gradcu. Nagrada Najboljšemu avtorju bo revija Mentor natisnila knjižni prvenec, ki bo objavljen v zbirki Prvenke, predstavljen pa na naslednjem festivalu oktobra 2006 v Slovenj Gradcu. Avtorji bodo kot honorar dobili sto izvodov svoje knjige. Uredništvo si pridržuje pravico, da prvenca ne natisne, če bo menilo. da delo še ne zadošča kriterijem za objavo. V tem primeru bo izbor najboljših besedil objavljen v reviji Mentor in tuđi honoriran. Prispevke pošljite do 20. januarja 2005 (volja datum poštnega žiga) na naslov: Revija Mentor, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (za festival Urška), Štefanova 5, 1000 Ljubljana. Za dodatne informacije pokličite po telefonu: 01/24 10 500 ali 24 10 516. V slovo Gabrijelu Puglju Z žalostjo v srcih smo se v meglenem januar-skem popoldnevu poslednjič poslovili od našega soseda, prijatelja, sodelavca in soborca Gabrijela Puglja. Pred več kot 82 leti se je kot 12. otrok rodil v kmečki družini materi Mariji in očetu Jožetu v vaši Pri cerkvi v Strugah na Dolenjskem. Po končani osnovni soli seje izučil za mesarja, po zaključeni učni dobi pa so ga predčasno poklicali k vojakom kraljevine Jugoslavije. Tako prazenje naš dom. Na klopci pred hišo tebe več ni. Odšel si lja, kjer ni gorja, solza za solzo polzi, ob misli nate in srce nas boli. " Tridesetega januarja bo minilo žalostno leto, kar te ni več med nami, dragi mož, oče, dedek in pradedek JOZE VIDMAR iz Zaboršta pri Domžalah Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate svece. Vsi njegovi Odslužil je vojsko in se zaposli I na Jesenicah pri Zavrlovih kot mesarski pomoćnik. Ko pa je Gorenjsko zasedel nem-ški okupator, se je vrnil v rojstne Struge in se hitro vključil v vrste tistih, ki so se borili za narodovo osvoboditev. Sprva je delal na terenu, ko pa se je v njegovih krajih, v Mali gori nad Strugami, mudila 4. četa zapadno-dolenjskega odreda, se jim je pridružil. To območje je proti koncu leta 1942 in v začetku leta 1943 doživljalo hude pritiske Italijanov in belogardistov in Gabrijel se je pridružil brigadi Toneta Tomšiča. A tista jesen in zgodnja zima ni bila takšna kot letošnja. Tomšičeva brigada se je v snegu in mrazu tisto jesen prebijala skozi sovražnikove obroče. Konec leta je vodstvo slovenske NOB sklenilo XIV. divizijo in v njeni sestavi Tomšičevo brigado poslati na Štajersko, da bi tam okrepi la NOB in ob pričakova-nem zlomu nacistične Nemčije dovolj trdno obvladovala slovensko ozemlje. Med partizani na tej herojski poti je bil tuđi partizan Pugi - Gabrijel Pugelj. Mnogo tovarišev so izgubili med boji s skoraj petkrat številčnejšim sovražnikom, na poti prestajali nečloveške napore, pa ven-dar verjeli v lepše in boljše čaše. Gabrijcl je po osvobodilvi ostal v ljudski armadi do leta 1955, ko jo je zapustil kot kapetan I. razreda. V Celju je prevzel na novo osnovano mesarsko podjetje Planina in ga kot direktor vodil do leta 1960, ko se je z družino preselil v Domžale. Zaupali so mu vođenje tedanje Mlinske industrije in kasneje podjetja Žito Domžale, ki je skrbelo za široko območje vse do Trbovelj. Po 12 letih odgovornoga dela seje upokoji]. Za svoj pomembon prispevek pri osvobajanju domovine in njeni po vojni izgradnji je prejel vrsto od-likovanj in priznanj. Tuđi zadnjih 30 let ni počival, bil je aktiven v borčevski organizaciji. Skorajda ni bilo srečanja ali proslave v čast pomembnim dogodkom iz polpretekle zgodovine, ki se jih ne bi udeležil. Srečevali smo se v Čazmi na Hrvaškem, v Zapotoku, Poljanah, kraju poslednjih bojev v 2. svetovni vojni, v Beli krajini, pa na Oklem in pri Lukovi bolnici. Letos ga nismo srečali ne na Rudniku, niti v Draž-gošah. Prehitela gaje smrt. Krajevna organizacija ZB Spet bo pomlad nasula cvetje, ogrelo sonce bo zemljo, spet pod neba bodo vzletele ptice, le tebe, mami, več ne bo! ZAHVALA Po hudi bolezni nas je mnogo prekmalu zapustila, nam pa veliko bolečino v srcih pustila, naša draga mami OLGACERAR rojena Slapar z Vira, Gubčeva 5 pri Domžalah V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo prav vsem: sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in z nami ohranjate spomin nanjo. Hvala za vse: darove, cvetje, svece, sv. maše in izraze sožalja. Še enkrat hvala prav vsem in vsakemu posebej. Sinova: Boris in Roman z Jano ter Danilo, v imenu vsega sorodstva S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal... ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi moža, očija in deelija KLEMENA JUHANTA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, ali drugače pomagali. Hvala vsem za iskrene izreke sožalja, podarjenc svece, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se vsem duhovnikom za opravljeni poslovilni obred, g. Komparetu pa za občuteno zaigrano, Klemcnu tako ljubo melodijo. Hvala vsem, ki ste ga cenili, imeli radi in ga pospremili na zadnji poti. Pogrešamo njegove vsakdanje pozornosti, skrb in dobroto. Vsi njegovi! SLAMNIK -januar 2005 stran 23 Mesnica **»***** u< Rape JoŽe S.p. Iz:«), Doimale LVsfrn izbira svežegn mesti. Ugodne (■{•ne, svinjskih polovic hi oslulcgu mesti. Sprcjcuminii telefonska »uručila hi dostava na dom. I informacije potel. 01/721 63 63 LERMANI d.0.0. RAČUNOVODSKI SERVIS IN DAVČNO SV€TOVANJ€ Računovodski servis z dolgoletno tradicijo nudi vođenje poslovnih knjig za d.o.o., s.p., društva, zasebnike ter svetovanje na vsth področjih računovodskega in finančnega poslovanja ter davhov za pravne in fizične oscbe. Za podrobngjše informacije nas pokličite na tel.: OI/562II IH ali obiščite na splstni strani mamj.lermani.si ali osebno na naslovu Blatnica 16, lOCTrzin. Za lepo postavo in tepo kožo ! Znebite se: - celulita, - centimetrov in - kilogramov. Nacrtno zmanjšanje maščob na problematičnih mestih. Storite nekaj koristnega za sebe. Za brezplačno testiranje pokličite na tel. 041/538.514. Deval d.o.o. Hypoxi Studio Ljubljanska 13 g, Trzin AlMJZiS AMD ZVEZDA 40 let AVTOŠOLA AMD ZVEZDA Kategorije: », C, E, EkB TEČAJICPP v januarju: • 24.1.2005 ob 18.00 uri - 31.1. 2005 ob 18.00 uri Tečaji izjemoma Se po 15 ur (5 dni x 3 ure)! ZELO UGODEN MOVOLETMI PAKET! do 20. januarja 2005 Ure vožnj« B kat. že za 3.500,00 SIT AMO Zvezda, PE Domžale, Ljubljanska cesta 87 (na Lokaciji ZŠAM) fiel, fax: 01/721 31 80, GSM 041/518 726, e-pošta: amd.zvezda@siol.net, http://www.avtosoLa-amdzveijda.com SPOROČILA mali oglasi Valentinov Gala ples FESTOMLMA DVORANA v Ljubljen, v soboto, 12.2.2P05, ob 20.00 uri. ■ Nastopajo: VICTOM &ALA ORCHESTRA in gosti .. vstopnice v prodaji: BUSOVNICA VELE DOMŽALE, PASAŽA MAXXMARKETA LJUBLJANA, RADIO HIT FIZIOTERAPIJA IN MASAŽA MANUALNA TERAPIJA bolečine v hrbtenici - športne poškodbe Višja fi/ioterapevtka Mirjam ŠPAN Kersnikova 27. 1234 Mengeš Tel.: 723 05 91, gsm: 041/617 108 Slašcičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko i/biro porornih »i otroških tort po tujiri kaulogih. torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tuđi /a DIABET1KE (loiiiiHO potico. ročno i/del«ine domare piškote in ostale slaštiie Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. JTel.: S64 20 S0, odprto vsak dan od 7. do 21.*0 ure) l/posojam vrtićkarske stroje: prezra-ćevalec trave, motokultivator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Pro-dajam prepeličja jajčka. EKOAGRAL, d.o.o. Mob.:031 787 865 MATEMATIKO za osnovne in srednje Sole instruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391 URMAR d.o.o. - strojni omeli notra-njih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01 8327 190. 041 642 097 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p, Ka- juhova 15. Preserje (v blizini Kemisa) Delo-vni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboio od 9.4) 12. ure. Tel.: 01 7227 897 INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157,041 322 571 IOC Trzin Oddam pisarniške prostore za do tri delovna mesta, opremljen ali neopremljen.svoj vhod,garderoba,wc,-parkirišće.telefon, intemet.mesećna naj-emnina. SCX:d.o.o.,tel: 041 670 739 Zaradi upokojitve prodam lepo vpeljano obrt z vso opremo in stroji ter delom (papirna galanterija). Informacije po tel.: 041 672 944. Vpogled dejavnosti na www.sebalj-sp.si Prodam ekološko pridelan krompir - bel in rumen. Tel.: (01) 724 - 91 36. K/l RO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu. menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na obrnočju MengSa, Domžal, Trzina, Kamnika in Vtxlic Slovenska cesta 24, 1234 MengeS Telefon: 01/ 72-30-986,72-30-987 Fax 01/ 72-38-' K^^^^^(p^|^J ; a^imTXoiiimerce HRp|9#o zimo Ih potH&ad PUHllJIO OUE mmm tmifa MuOatl UGODNE CENE - MOŽNOST PLAĆILA NA OBORKE ® 01/723 09 00 www.hp-commerce.si KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delavnlk od 8. do 20. ure, ob sobolah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na telefonsko številko 01/5655 120 J VTOMARKE PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel. 01 562-33-00 • Fax 01 562-21-63 http://8Bloni.cltroen.si/avtorrtarket-trzln/ CITROEN NOVI C4! TEHNOLOGIJA JE LAHKO PONOSNA NAŠE! PRI NAS IZBIRATE IZ ZALOGE ODVETNISKA PISARNA - SIMONA STRAJHAR CANKARJEVA CESTA 6,1240 KAMNIK Odvetnica Simona Štrajhar obveščam vse bralke in bralce, da sems 01.01.2005 odprla odvetniško pišamo na naslovu Cankarjeva cesta 6 v Karnniku. Tel: 01/ 831 90 66, Fax: 01/ 831 90 67 E-mail: odv.strajhar@siol.net Novi CITROEN PROMOCIJSKA CENA ražen opreme x - 280.000 SIT I povp!":"').) ii'if.tt.1,. -jntii'M % 't Y; n\.".U>'< Vrt' I I t^ii 1 \ r I I Z'i!■■'■' ; . ■ ■ ■ I CITROEN Avtomerkur d.d. BTC, Šmartin$ka152 1000 Ljubljana tel.: (01) 547 2000 e-mail: salon.citroen@avtomerkur.si Samova 14 1000 Ljubljana tel.: (01) 30 66 030 OPTIKA BRICITA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: - \\e • okulistični pregled »la^ QC* • veliko izbiro okvirjev rf\oie** \ • kakovostnih stekel j, če^°v' • sončnih očal ^ Delovni čas od pon. do pet, od 10. do 18. ure. Zasebna zobna ordinacija za odrasle IRIDENT d.o.o. na Viru pri Domžalah Šaranovičeva 25a tel.: 01 721 66 35 Vsodobno opremljeni zobni ordlnacIiLvam nudimo: • konservativno zdravljenje • fiksno protetiko • snemno protetiko • brezplačen pregled in posvet Delovni čas: ponedeljek od 15. -19. ure, sreda od 15. -19. ure, četrtek od 15. -19. ure SLAMNIK -januar 2005 ZAVAROVALNICA film VOiMOS I J (((• 080 285JP) Mercator Center Domžale Prisrčno vabljeni. KROFI 74,00 SIT MOKA BELA tip 500 89,00 SIT PREKAJENA ŠUNKA vak. pak., brez kosti, Celjske mesnine 989,00 SIT/kg PREKAJENE SVINJSKE KRAČE S KOSTJO, vak. pak., MDK 809,00 SIT/kg KRAČE PIŠČANCEV rinfuza 659,00 SIT/kg VRAT SVINJSKI S KOSTJO 710,00 SIT/kg BOGATA IZBIRA PUSTNIH OBLAČIL IN DODATKOV