List 46. Tečaj dar brtn šk m aro Iahajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo y tiskaraicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrtleta 90kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 15. novembra 1865. Gospodarske stvari. Vabilo osmih zvečer vstane strašno huda nevihta, oblak se utrga in dež kakor iz čubra lije. Mali potočec, ki se vije skoz dolino, v kratkem gospodom družbenikom c. kr« kmetijske družbe dan strašno razdjani tako naraste, da je veliko hiš podrl in odnesel. Vas in njena okolica bili ste drugi u«u OHOouu laaujoui, njlVe, tiavutůl au guiiv/u o UliX v žtll bo po vodi tako, da so bili videti gole skale in glo- travniki in gorice splavali k velikemu letnemu zboru v Izubijani v sredo 22. novembra 1865. Skupščina je, kakor navadno, v mest . uri dopoldne. 5 začetek rovi in jame. tej nesreći pisali so vsi nemški časniki 5 7) ob Program obravnav. Začetni govor predsednikov. boki Kôl- nische Blatter" pa so jej iskale vzroka ter ga našle v neprevdarjenem uničevanji gozdov one okrajne. Ta članek se nam v splošnem gospodarstvenom oziru do-zdeva tako važen. da ga hočem v „Novicah" iz „Rhein. j.» guvui ^ícuocuinivuv. v <* «»av v u , va c* uuuouj v jjiiu v izj 2. Naznanilo važniših opravil, ki jih je dovršil Volksblâtter" priobčiti tudi svojim dražim rojakom. glavni odbor letošnje leto. UUUl lOWJOIljO 1CLU. „Od mnozih strani razodevale so se želje, da raz- Predlogi družbenih poddružnic in posamesnih ložim razloge, iz kterih v dopisu o nesreči 25. julija družbenikov vsled 21. §. družbenih pravil. mislim, da gozdi krotijo silo razdirajočih nalivov. 4. Nasvèt o napravi kmetijsko-obrtnijske razstave onem dopisu hotel sem djansko dokazati kolik i» JLiao v \j iia^iavi ivuiuujonu-uui uiijoiw vuvui uv^/igu uviui ouui ujauoav; y nuxia pOlU 6 II v letu 1867 v Ljubljani v spomin, da se je pred 100 da v tem oziru imajo gozdi, rekoč, da prav opustošeni leti pričela c. kr. kmetijska družba. 5. Predlog, da bi se z nižjo kmetijsko šolo y ako se napravi, združila tudi gospodarska učilnica. Predlog, da bi se revnim učencem tukaj šnj e ko- to želi, mu hočem ustreči. Nikar pa od mene vaške in živinozdravniške učilnice nekolikošna pripo- pričakujte učenih preiskav, ktere prepuščam njim moč za stanovanje dala iz družbene denarnice. so učeni v teh rečéh, kajti jez hočem oznaniti Naznanilo o stanu družbenega vrta letošnje leto. česar se lahko prepriča vsaki, ki hoče gozdi so sovražnim vodam odprli pot na polje, trav-nike in gorice. Kako in zakaj pa da gozdi varujejo tacih nesreč, nisem hotel dalje razlagati. Ker pa svet ne ki to, sam ; kolikaj Prisodek srebrnih svetinj posebno pridnim sadjo- opazovati in premišljevati to stvar. Zeleni čuvaji naših m murborejcem. domačih gozdov pa naj skrbijo, da v malih spisih f\JX Vj^JJii uvumviu T U«J OI\4 U1JV y UCI V UiCIllli O^IOIU y pO Predlog družbenega računa za leto 1864 in pre- domače pisanih in lahko umevnih, ljudstvo podučijo v vdarkov za leto 1865. 10. Volitev dveh odbornikov v glavni odbor. 11. Volitev novih družbenikov. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe v tej stvari in prepričajo, kolik blagor da so dobro ohra-njeni gozdje. Velike in učene knjige tù ne zdajo nič, kajti naši ljudje se pred njimi križajo in hodijo navadno svojo pot. Ljubljani 4. novembra 1865. Gozdi y zlasti oni y ki stojé na višinah, vlažnino iz Kdor gozde • * unicuje deželi škoduje. ozračja, megle in oblake na-se vlečejo. Tega se lahko prepričaš, ako paziš, kje da se začenjajo megle in oblaki zbirati. Vlažnino, kolikor je gozdi sprejmejo v svoje krilo mi nj, drevesno perje, mahovje in nizko rastlinje Novice" so zoper uničevanje naših gozdov že to- raste v gozdu pod drevjem , dolgo v sebi hrani y ki đa jjiiuvivio ou Ziupcr uuiucvauje uaoiii guuuuv zio tu- xastc v guauu puu uiovjciu , uui^u v ocui maui , u« liko govorile Slovencem na srce, da je skoraj nemo- se prenaglo ne izhlapi; zemlja, rahla ko goba, vso to delà vlažnino posrče in počasi oddaja studencem, ki ravno ki goče, kaj novega še povedati o veliki škodi deželi s tem, da se gozdi uničujejo. Pri vsem tem so tako počasi in zdatno napajajo doline in ravnine, pa njena svarila premalo pomagala, kakor kažejo vsak- več gozdov ima dežela, tem bolj vodnata je. To res- in danj skušnj in tožbe. „Novice", kterim je blagor nico potrjuje gozdnatain vodnata Amerika. slovenskega naroda živo pri srcu, ne smejo nehati m obzira je tedaj res bwtvuoov^a liaiuuft íií\ \j Mil ol v/u , no ouicju u c ij ck n , iii \ju£àkick jd icuo menda tudi ne bojo jenjale govoriti o tej stvari, dokler škoduje deželi. y da on y ki unicuje Že gozd iz tega tudi y ne bodo ušes in src predrle njim , kterim gré dolžnost skrbeti gozdi > da Gozdi so pa tudi bramba m sicer edina naravna in gvimi, in njim , £ gozdi ne le ohranij kterim Je na iic io umauiju, ampak z»uuijaujeju lu puiuuuaujeju. vprasaiije; vxuzíul siucr uc uugauja vunuog» uc^ja , «xxx- Novice" so iz domačih in tujih krajev že objavile pak velikoveč še pomaga, da večkrat in obilnejše de- Kako ajvečo korist, da se' neki to? — boste vprašali. Nate kratek odgovor na to se konec stori slabému gospodarstvu z bramba, zoper razdiravno silo hudih nalivov. boljšujejo in pomnožujejo. vprašanje: Gozd sicer ne odganja obilnega dežja am- yy veliko žalostnih dop o veliki škodi hudih nalivov. žuje. Naj povedó še veliko nesrećo, ki se je 25. julija 1865 gozdeni svet Toda gozd: 1. več dežnice povživa kakor nepo- pripetila vasi Rheinbrohl-u nad Lincom blizo Rena zemlja več dni ali celó tednov v sebi Ob OVCI j LJ% ZJ^LLllJC* ▼ \J\J V4JUIX MAI WAV VWUUV r ' w - zadržuje dežnico, ktera sicer naglo odteka, zlasti po iiepogozdenih brežinah. Iq prav to dvoje ti je vsa skrivnost. Gozd veliko dežnice povžije* Vsak prijatelj nježnih cvetlic vé, kolikokrat da je treba prihvati rastli-nam , ki jih redi v loncih, kako naglo da se njihova peresa in vejice, ki se pobešajo, ako žejo trpé, očvrsté in vzdignejo, če je z vodo poškropi; kdo bode tajil, da gozd, zlasti kadar dežuje po dolgi suši, med deže-vanjem posrče veliko vode, ktera bi bila naglo odtekla v dolino, ako bi gozda ne bilo? Neštevilno perje gozd-nih dreves na milijone in milijone kapljic posrče skoz svoje sesavne in hlapivne ljuknice; hrapavo, brazdato lubje tudi hoče imeti kaj pijače; po dežji, ki med drevjem pada na tla, grmovje in travje že hlepí, kar se ga vrine v zemljo, gosta mreža brezštevilnih nitkastih ko-reninic ga naglo in željno po vžije ter ga ali brž ali nekoliko pozneje zopet oddá rastlinam , ktere ž njim hrani; in tako že po tej naravni poti po obilném dežji veliko manj vode odteka z gozda, kakor s krajev, kterih gozd ne pokriva. Kdo ne vé, da polje, zlasti ako so žita še nizka, ali požeta, nikdar toliko dežnice ne povžije, kolikor je je treba gozdu za hrano? Ravno tako se vsaki lahko prepriča, da pusti in goli kraji po-vžijejo le malo dežnice, veči del je ž njih odteka. Dalje se ne sme prezirati, da po vsacem dežji na perji in vejah gozdnih dreves ostaja veliko vodenih kapljic, ktere se, kolikor jih ne posrčejo njihove sesavke, iz-hlapijo. Če se še nisi tega prepričal, po dežji pojdi na vrt in potresi ktero koli drevo, pa boš skusil, koliko kapljic te bode porosilo, veči del jih pa vendar še na njem ostane. Vse te bile bi odtekle z vrta, ako ne bi ondi stalo drevo, in pomnožile bi bile naliv. Drugi del imenovane skrivnosti je, da gozd razdeluje in več dni ali celó tednov v sebi zadržuje dežnico, ktera naglo odteče z nepogozdenih krajev, zlasti z brežin. Kako pa to? — me boste radovedni vprašali. Iz mojega odgovora na to vprašanje boste razvideli, da so gozdi v tem obziru še veči varhi zoper divjo silo hudih nalivov. Mislite si hribato okolico, nad ktero se zbira nevihta. Nebó odpré svoje zatvornice, dež se vlije. Ondi pa stojé gozdni velikani, ki so skusili že marsiktero ne-vihto in viděli marsiktero povodenj. TisoČ in tisoč moćnih vej in vrhov, še več pa malih vejic se k nebu dviga, kviško držé milijonkrat milijone nježnih zelenih skle-dic, v ktere pada dar Božji vodenih kapljic na bi-lijone. Peresne te skledice se nekoliko nagnejo še le takrat, koso napolnjene; voda, kar se je je odveč va-nje nateklo, jame kapati od peresa do peresa, od vejice do vejice , da pokrepčá tudi niži rod — grmovje in rast-linje, zlasti pa, da darů Božjega vdeleži tudi mater zemljo, ki vse hrani in živi. Nevihta se poleže, dež jenja, gozd pa je na tihem storil svojo dolžnost ter o pravém času obdržal in ukrotil silno predrznost in divjo moČ hudega naliva. Ne motim se , ako pravim, , ki jih daje, djansko poprijeli. Ali na to se mu da po majheni meri. Naši Indijani so vsi kristjanje; v odgovori, da še vse to iz omenjenega patenta ne stori svojih kočah pa iz temnih časov hranijo še marsikaj .. M X » ^ ^ m amÍ^vt/í i-»Î4-Î wtii a1t!v»aÎ í Mn a nni«n«T/% v» a «nu s\ l/ot« an a m i m n in o mollira \T i ustavne postave, niti mu oktrojirane nara ve ne spre- meni 7 7 ^mmmmmn ■■ in to zavolj tega ne, ker on, ni bil nikdar ustavno predložen, da kakor smo vi deli. se bil mo- bi kar spominja na malika „Viclipucli", kterega so nekdaj molili, dasiravno so pobožniši in boljši kristjanje, kakor vaši Tiroljci. Prav naravni narod so še, priprosti v gel sprejeti za postavo; sè samimi adresami in djan- hrani in obleki, naj veče težave molčé trpijo; nikogar skim poprijemanjem se pa ustavne postave ne delajo, izmed njih nisem še slišal pritoževati se ali godrnjati niti po ustavni šegi sploh, niti po ustanovah samega niti sem videl koga jokati, akoravno je imel že marsi- februarskega patenta. Naša prava in resnična pravoslednost je tedaj pragmatična sankcija z deželnimi pravicami vred, la so se deželi kakor za pogojo pragmatične sankcije po-trdile, in ktere so tako dolgo za veljavne imeti, dokler se po ustavni poti ne spremené. —c. kteri dovolj vzroka. Pet mesecev in pol živel sem med njimi, nekteri so se vojskovali na naši strani, nekteri so odnašali ranjence ter na pomoč bili onemoglim. Med , ki so tem dobrim ljudém pokladali preveliko njimi težo bi 7 bil sem, žalibog, tudi jez; vodila me je želja našim 7 da polajšal težave! Spoznavši svojo krivico, sem Toliko za zdaj na odgovor vsem tištim, ki po svoje jih odškodoval, kolikor mi je bilo moč. — Priliko si imel v Ljubljani videti avstrijske prostovoljce, in gotovo si si mislil, da niso vsi taki, kakoršni bi mogli obračajo v ustavni državi „Rechtscontinuitát." biti za velike težave in trud v vojski, dasi tudi imajo dobrega vojaškega duhá. Nikar se ne smejaj, da našim res- Lj ubij ani, se vé ljudém pripisujem pravega junaškega duhá nica je, ki jo zdaj moram spoznati; v ? k a j ti 7 jez sam ne bi bil nikdar verjel, da se bodo tako da hrabro in junaško bili s sovražnikom. Vedi ; da so Ozir po svetu. Pisma iz Metlike. ( (Glej 18. in 19. list.) II. Pismo. : Y Juan-u de los Llanos, 23 legev od Pueble na severo-vzhod 21. sept. 1865. Ljubi dobri moj prijatelj! Na potu od „Sierra del Norte" v Pueblo ustavil sem se za par dni tukaj, da si velicega in dolzega truda nekoliko spočijein ; kako pa čem ta časek bolje obnašanje 16. in 22. julijal Izmed najinih rojakov ska-obrniti, kakor da tebi pišem ter se ti srčno zahvaljujem zalo se jih je že veliko. Lovec He bin a iz kranjsko meni že pripomogli, da sem prejel vojaško medalijo, in viteški koršnega je prejel vaš g. župan dve slavili, bronasto križec „guadaloup-reda, ka- dr. E. Costa, kteri se ie tako prijazno obnašal do nas. Prvo slavilo pridobil , drugo pa mi je došlo za hrabro mi je dan marca za tvoji prijazni pismi 23. februarja in maja 7 in za lepe knjige, ki sta mi jih ti in gosp. dr. Ivan Bleiweis izmed 15 mož jih že poslala. gorskega okraja bil je prvi, ki je po tem, ko sem bil zgubil 7 na moje povelje zlezel Prejel sem bil drage mi spominke 7 ko ščak najbolj-občutljiv, namreč ravno predno na hišo, v kteri se je branil sovražnik. Ta dan se nam je voj- je tako huda godila. Nas (deseto kompanijo), pol de^ smo imeli iti sovražniku naproti, tolikanj draža so mi toraj bila vete in lGO domačih vojakov napadlo je v Žakapoakstli ob petih zjutraj 1000 Kvatekomakov, v vojski najbolj tvoja porodila.aTù videl sem nektere častnike prvikrat, izurjenih Indijanov. Meni došla je naloga, nekaj hiš kar sem odrinil iz bele Ljubljane , in morda tudi zad- naskočiti. Prvo vzeli smo brez zgube , tudi do druge njikrat. Bilo «-'"V J6 vv. T v A V w A J « j v 4 J ~ DU1U 1 11 1 Uli 1X y tUUtt LU O ll1 kj ^HOU T VOailiJUl V^^/UJ y lll dastnikov veselo skupaj sedelo pri igri, petji in živem hrabra moja četa zgubiva junaka za junakom. Nisem kramljanji; drage kapljice ogrskega vina so nam raz- si vedel drugače pomagati, kakor da sem ljudém uka- grevale srca in kri ter vzviševale židano voljo, največo Zal na hišo, in pomagalo je. V enem hipu bili so na stopnjo pa je doseglo nase veselje, ko častnik v sobo strehi, opeko ž nje naglo pomečejo , potem pa va-njo stopivši velik zvezek v rokah držé na vse grlo zakřičí: pucajo , da je bilo veselje — kmali se je umaknil so- Gospodje, pisma iz Evrope so tukaj." —„Dobro! vražnik iz hiše in zmaga bila je naša. — Lovec Lekse m f« qûi m ^ w amffif a k 11 n a \7 /\ r»/\ rvi ah f a /i a tv> â u a tu I fl a 1 a 1/4 m a mai 30. junija v Peroti kjer nas je 20 smo pririnili, toda tù smo prišli v vskrižni ogenj m 77 dobro! Ali je med njimi tudi moje? sèm ž njim 7 se iz Zaboršta blizo Novomesta domá, bořil se je 14. marca je glasilo od vseh straní. Vsak je hotel svoje prvi kot oroslan, trikrat je bil ranjen in njegov plašč pre-imeti. Med srečnimi, ki so kaj přejeli, bii sem tudi jez, střelilo je 10 sovražnih krogelj; zdaj je že precej ozdra- kajti dobil sem dve pismi, iu sicer obé iz tvojih dražih rok. dolgo Prvo > na poti ktero si mi pisal 23. februarja, , menda je bilo zgrešilo pravo pot. bilo vel, toda ena roka mu menda ne bode več služila, in ena krogla mu še v trebuhu tičí. — Kocábe iz No-tranjskega in lovec Po vše iz mokronoškega okraja, branila sta se 22. julija Spartancem enako, s 17 možmí več ko 100 hudim sovražnikom. Kočabe je bil v tej ko nek častnik za kupico primši na vès glas napije praski malo ranjen, Povšetu pa ste dve krogli prestre-vsem dražim domače zemlje, ki se spominjajo nas v lili desno roko nad komolcem. Javalne mu je Zdaj Dasi tudi smo bili rado- vedni, da senice niso tako. vendar smo prejenjali brati čutim, kako drago je pismo! bode vec daljni tujini. In „slava- in živio-klici" doneli so vam v vseh avstrijskih jezikih. Po tem precej dolgem vvodu ti hočem najvažnejae stvari poročati iz svojega dnevnika. Od 22. februarja bil sem že v mnozih praskah in rabila. Imenovane štiri junake kinči srebrna medalija, večega slavila za vojščake, ki niso častniki, nima naše cesarstvo, pravijo pa 7 da bode cesar ustanovil v se zlato. (Konec prihodnjic.) 3Ï5 Slovstvo. se v nemškem jeziku po g. Antonu Semlić-u župniku v * Sbírka od preko 4000 narodnih poslovicah, riecih Karla vi v Gradcu spisane dobivajo^ po 25 kr. * i izrazah, protumačenih kako jih narod sam shvaća, razumije i uporablja. — Vrli ljudski pisatelj in marljivi zbiravec narodnega blaga gosp. M. Stoj ano vic, se je 30 let trudil z nabiranjem ljudskih prislovic (pre- Iz tržaškega primorja Z. Britka žalost je nenadoma zadela Dolino in njeno okolico: obce špo- štovani tehant gosp. Martin Zotel so 5. dné t. m. po enoletni bolezni za vodenico umrli. torek »C jc uu iet truuii Z, Liauuaiijeui ijuuoiviu puoiunu traj? na n]ltl r0jStni dan, (leta 18U2) smo jih spremil govorov) po Jugoslavenskem, ki jih v tej zbirki na na pokopaiišče. Rajnki so imeli veliko prijateljev raz il h n i i« n u a ^ a a t a it 1 a a tt n tt v. o nřha kn /.naď a • 1 1 • «il • 1 i 1-r njih dan zj u (leta 1802) smo jih spremili svitlo daje tiskarnica A. Jakičeva v Zagrebu. Zneslo bo celo delo okoli 18 tiskanih pol po 16 strani velike osmine; naročnina za celo delo 1 gold. 50 kr. nov. den. Nabiratelji naročnikov dobo za vsacih 10 nabranih iz- nih stanov, kar se je vidělo pri slavném pogrebu, so prišli II. 1854 za dolinskega tehanta, so vseskozi Ko skr- tisov îztis na dar. Cena za toliko debelo knjigo je s0 očetovsko skrbeli za beli za olepšanje cerkve, neutrudljivo delali v svojem pokliču, pa tudi dobrotnik bili svoji žlahti, posebno pa nizka in nabrano blagó tega denarja vredno. # \7 1Ϋ*,, trn. Qmnlot. svojega zelo starega očeta, našem listu že naznanjeni Smolarjev časnik Slavische8 Centralblatt" je vBudisinu (Bautzen) že začel izhajati. Dosihmal je prišlo na svetio 6 listov ki obsegajo večidel slovstvene spise, jako zanimive. Vsakemu Slovanu, ki mu Je 9 mar zato, da vé, kaj slo- vansko slovstvo po vsem svetu prinaša na dan, pripo-ročamo še posebno ta časnik, ki ga vreduje mnogoce- kterega so veliko let pri sebi imeli. Bili so rajnki pri jazni, družljivi, priljudni in veselega duha., Pogovar-jali so se najraji v maternem jeziku, in vselej veliko veselje razodevali,akedarkoli je Slovencem kaka veseljša zvezdiea prisijala. Pri obiskovanji šol so pravično preso-jevali šolsko mladež, okolščine, šolske osebe ter resnič-nih zaslug o šolstvu nikomur ne kratili. Naj vrli mož njeni pisatelj J. E. Smolař (Schmaler). Veljá za četrt leta ročila. * tolar v miru pocivajo. Iz Trsta 10. nov. č. ? vse knjigarnice in pošte sprejemajo na- ijtve tistih odbornikov dovršene 5. dne t. m. so bile y ki jih okolica vo- tr- Novem Sadu je začel izhajati časnik MA- TimA. »ïicT aa KEBHHceBHOCT h 3aBaey. Izdaja ga mar- ^r. Kandler. žaška pošlje v mestni odbor. Izvoljeni so bili L. Go- erj a v, Dane v in dina, Primožič, LavrenČic ljiva Matica srbska, dosihmal edina, ki izdaja časnik. Po takem je narodnih mož v mestnem zboru, ki se bojo imeli potegovati za pravice naših ljudi y dosti bridko delo bo. Kako da je Dopisi. Iz Lembaha pri Mariboru, meseca vinotoka. V. razstavi mariborski se je pisalo in bralo v različnih novinah. Jez ne jemljem v misel drugih lepih kme- čbe- reči omenim tijskih in obrtnijskih razstavljenih larske. Bili so razstavljeni trije Dzierzonski ulnjaki čbele na vse če- (čbelnjaki), v enem po osem rojev in tiri strani sveta letajo. Osem rojev je bilo laških čbe-lic, ktere so veliko bolj marljive, pa tudi veliko rajše ropajo. Videti so bili panji (koši) slamnati in leseni po različnih načinih, prazni in tudi s čbelami; tudi strd v nakladih les enih in steklenih. Razun tega stroj (mašina), po majoru pl. Hruša iznajdena, s kterim se čista dr. Kandler izvoljenec za slovensko tržaško okolice naj povejo tišti, ki so za-nj delali! V Senožecah dne 10. listopada. M. — Resnična reč je, da brez kritike ninapredka, tudi zboljšanja blagostanja človeškega ne; tedaj si ne morem kaj, da ne bi omenil o sestavku ,,o pogozdovanji Krasa" v 43. listu „Novic" zaradi pogubljivega gospodarstva senožeških Vsacega poštenjaka v Senožecah, ki si misli one gozdov. kaj grmovja še za svoje mlajše glasovite lastnosti: „naj raste trava ali ne kadar mene , mu je ova opazka dobro došla z prihraniti, ter nima več ne bo", v sebi strd iz pogač dobi 7 pa se vendar pogače ne zdrobijo in pa stroj, v kterem se vosek zagreje, da se začetek loženo pogač prilepi ploščicam Dzierzonskih panjev. Tudi drugo nado : da bo gotovo visoka naša deželna vlada uničevanju naših gozdov konec storila. In res je taka se zgodila, kajti, kakor sem iz verjetnega vira slišal, je bilo po deželnem poglavarji našemu okraj nemu načelniku na- 7 v naj se on o gospodarstvu naših gozdov natanko orodje potrebno kape, Mm, itu. je um i<*z,au*vijcuu.v mjauuv po postavni poti v pravičen red spra čbelarstva se je iz raznih kraje v veliko zbralo. Cbelarstvo, nage S0Seske bi imel svetu naznaniti čbelarju, kakor meh, hišice za matice prepriča y i\ai\u lu ; X^aujauu ou iv^uaj * ua; ou u»ov> gozdne zadeve, ktere našo županijo zelo malo brigajo, po postavni poti v pravičen réd spravijo. Dosti napák kako kaj! Nadjam se tedaj da se naše nozi ju-» vi/uiaiiuj rnuii, uioiv/^ juai uiamjCj klešče ita. je bilo razstavljeno.^ Prijatlov to pot zamolčati, ker se nadjam, da morajo same v kratkem po naravni poti odkriti se; — za zdaj samo eno, pa zastarano: Že leta 1863 je ravnateljstvo naše soseskine šole zelo po mojstersko sezidano poslopje z kakor poseben odsek kmetijske štajarske družbe, se je ustanovilo po pravilih, ktere so popisane v 21. št. tjednika kmetijske štajarske družbe, razun dveh malih prememb. Kdor vloži v začetku za vselej dva goldi-narja, — pa tudi več se s hvaležnostjo sprejema veljá za uda te družbe; če še ni družebnik štajarske kmetijske družbe, naj pa s časom bode. Za kraj1 pri- ______________________ ______ hodnjega zbora je trg Mooskirchen^izvoljen. Potem tléh ima ta hiša 4 Velike sobe se je govorilo o veliki škodi, ktero si čbelarji storijo pa jih hočem še enim nadstropjem, v kterem se nahaja 9 prav priprav- ker je nih in svitlih sob itd., po očitni dražbi kupilo bilo za zneseki čez 1400 goldinarjev intabulirano ; pri 7 kuhinjo, dve kleti in velik hlev (štalo), pred hišo je do 100 □ sežnjev, za njo pa do 150 □ sežnjev zaprtega dvorišča z 80 □ sežnji ako čbele morijo; ker tako strd s satovjem in kruhom ______ __________ ____________ _____ (cvetličnim prahom) vred dobivajo, mlade matice mo- Lhi nj sïe ga^r ta~ m stoji na~prav lepena razgledi poleg njo m stare hranijo, navadno stare panje k smrti ' tržaške ceste. Imenovana hiša bi bila za marsikak na- obsojujejo. Na posled se je pretresalo sledeče pra- šanje: ako v sušnih ali mokrotnih slabih letih čbele nimajo zadosti živeža za zimo kako si more čbelar po- çien pripravna, najbolj pa za šolo in kaplani j o skupaj pa stanovanje učiteljev Sola naša je zelo tesna, posebno t magati? Odgovorilo se je: naj se združijo slabi roji; najbolje pa je, če se jim pogače polne strdi obesijo y panj; ako pa teh ni, naj čbelar vedno ž njimi oskrb-Ijen bode, arugače ne zasluži imena, da je čbelar; slabim panj em naj se dá celega sladkora (kandisa) nazglav-je panjev. Druga prašanja bodo se v prihodnjem zboru resila. — Bukvice, ktere na kratko učijo čbelarstvo, in najbolj podučiteljev, kteri še toliko prostora nimajo, kolikor ga postava enemu vojaku odločuje; tudi kapla-nija naša je v zelo slabém stanu. Vse rečeno prevda-rivši ie po nasvetu našega marljivega srenjskega sve- *) Ker je našim čbelarjem treba slovenskih bukev , jim pri- poročamo gosp. Jenkovega ii Ćbelarj a a i ki se v bukva miči Kleinmajerjevi v Ljubljani dobiva tudi po nizki ceni. Vr 316 tovavca gospod Jožefa Zelena srenjski odbor y če- bila razdelitev šolskih daril pavskem tergu Te sve ravno se je županova stranka upirala, že preteklega čanosti ne pozabimo nikdar. Na nedeljo 3 sept, popoldan leta meseca majnika sklenil, da ima župan zarad oči- smo bili povablj vidne, čedalje veče škode skrbeti, da se v 14 dnéh dial > in prišli smo nihče se ni tega k prelepi besedi mladih Slovencev in Slovenk ova hiša po umetniku pregleda, koliko stroškov da Okoli 20 dečkov in deklic je gospod Hribar izbral in bi delo stalo, ako bi se ta hiša za šolo in kaplanijo ti so 8 napevov prav lep pevali On pa je s svojim prestrojila. À1 žalibog! dozdaj se še ni v ovi cilj in krepkim basom spremljal to petje; prav mično je bilo konec nič zgodilo, če ravno je bilo šolsko ravnateljstvo, poslušati te čiste sopran- in alt- gla z basom vred ktero je dobilo to potrebno nalogo, že večkrat od do- Nekteri so primerne pesmi deklamovali in 4 so prikladn tične strani priganjano. Imenovana hiša ali kapital od govore govorili. Gospoda Wagnarj a hčrka je najbolj 1500 gld., kteri v hiši leží, ne donaša samo nič obresti šolskemu zakladu, temuč tudi kapital se zgublja, in prav ginlj macije in napevi deklamovala pesem „Sirota." Dekla . . .- )y so se vrstili, in otroci so bili vnetî kajti hiša je zdaj v takem stanu, da v dežji je po in srečni. Navdušeni smo zapustili to za mladež pre vseh sobah vode dovolj; tudi se je bati, če prihodnjo ažno in prelepo svečanost, kakoršne še nismo nikj zimo debel sneg zapade, da se streha udere. Konečno viděli. Nekaj časa potem je bila tudi v A j d pa tudi še kaj veselega. Po nam ugodni konkurencii razdelitev šolskih daril s petjem, en se pri nas vipavsko vino po 16 nov. kr., naj bolje pa pravrazumlj do 28 kr. bokal po krčmah toči. Tedaj dober kup je ; mirno, naravno ) sladka kapljica, da bi mocna m žalibog, da ni cvenka ne plenka! bilo le novcev kaj pa deček pa je govoril tako tudi so deklamovalo 3 dekline : vse brez ponaše (akcije), kar je takošnim otrokom najprimernejše; kajti lahko in primerno ponašati Iz vipavske doline. 8. nov. Že več časa se je težko in zahteva mnogo vaje. Otroci na deželi niso gibčni ) zato ni nič bralo o čitavnicah in o narodnem življenji v vi- šali. Glas zvišavati preveč časa potřebovali, da zniževati, hitrejše in počasi lepo pona- ■■glasno XLL U1U UI €kk\J U uivoruiuau iU V Liai V/UUULU IÍITIJUUJI V TA ^ « ? T wvi AU T Ulij UiW wjow ILI fJVKjChJJ* pavski dolini. Nobena naših dveh čitavnic nima lastne in tiheje govoriti, in o pravém času oddahniti se Írimerne dvorane, brez te pa navadne besede naprav- zirati) se pa kmali naučijo. Paziti je treba tudi na to, jati, je prav težko, ker ne moremo zmirom privatnih da otroci pri ločnicah dihnejo, da jim proti koncu hiš nadlegovati. Čitavnica brez dvorane je pa to > kar stavka sape ne zmanjka. Pevcem in deklamatorjem je občina brez občinske hiše; tù javnih sej tam javnih to pravilo prevažno. Stojijo naj otroci lahko in prosto veselic ne more biti. Novi časi zahtevajo novih naprav, ne kakor lip bog , in eno nogo, in sicer d Govori se sicer mnogo o tej potrebi, in podoba je, naj malo naprej stavijo. Ce stojijo kraj mize ali klop ako se mnogo govori, da sčasoma vendar tudi kaj napravi; prvi pogoj pa je, da smo složni, in potr- je lep žij videti, da eno roko lahko kakor na oder polo Gledati ne smejo resno, ampak prijazno > > > ÀJ.CMJJL cl Y 1 , VI .r o j t J ) f J'"»* j «vvamk» uv ouivjv ivou^ j ^iijaAUU« —- vj, pežljivi drug z drugim. Zarad te pomanjkljivosti skle- da bi vendar take svečanosti posnemale vse slovenske nili smo, veseliti se pod milim nebom, in za 15. avgusta gi šole Kako suhe in puste so bile te razdelitve so oznanili Ajdovci besedo v Pal i h. Dosti gospode iz ko smo mi stařeji v šolo hodili okolice se je snidilo in dosti ljudstva, posebno ker uusLVčft , puocuuu , ivci. lepv jj^Ljo, itd uc&iaiuauju , &uu pa za aiuvt*risii.u pevci in morebiti tudi krasno petje in slovensko poezijo? — Te dve besedi petj za deklamacij kdo smo zvedeli, da pridejo vipavski Kdo pa Je y za za vedel slovensko pevci iz Tomina. Prišli so zares, in slišali smo oba mladih, posebno razdelitev v ste dokazali da pevska zbora in ajdovske pevce. Tri tedne ni bilo dežja, smo Slovenci dobro napredovali. Hvala vsem učiteljem pa pol ure poprej, ko je imela bila beseda biti, začne za ta dokaz. Skoda je le, da ni bilo nazocega nobe za ta dokaz. Skoda je deževati, da smo pobegnili v velike podzemljske pro- nega tistih naših jalovih store tega poslopja. Prav srčno se zahvalujemo svojim prijaznim sosedom Vipavcem, ki nas podpirajo, kadar jih prosimo. Prelepo hvalo izrekujemo tominskim pevcem, ki, protnikov, ki vedno hva y gor stij daleč přišedši, so nas močno razveselili. Tominci so peli bleibt ledern da jim je mar za mladino in za deželni občni bla pa nič ne stvarjajo, nič ne delajo, nič ne kori Pa kaj saj bi bilo vse zastonj. „Was ledernist » večidel vesele, micne pesmi, in Ipavčeva napitnica je jako dopadla. Občudovali smo njih nježni pijano pri se- deželah je Iz vipavske doline 14. nov. O. B. ustavnih navada, da se rado pretresa, kar kdo pošlje renadi gospej županovi na čast. Napredek je očiten in na javnost, zlasti ako stvar ne zadeva osebnosti velik vcun, in gospodu vodju Furlani-u gre vsa čast. »*- uuiru ^^^, v u^i y0«xv pavski pevci so peli le resne pesmi; ta že znani zbor srenjčan pravico govoriti. Javni akt je tudi tista.pe- Vi- ampak gré za občinsko zadevo, o kteri ima vsak pokaže vsakrat, da ima vrlo uuivaúc voaaiai, ua luit* vnu lZUTJCnO pOVCe. - xia avj- mvij«, m ow jv iu » t v ^uoimí« luimokctouui „j-sc* oo 8tveni dan presvitlega našega cara so Vipavci imeli na resnica prav spozná, treba čuti dva zvoná", zató sem dvorišču gosp. grofa Lanthiera besedo s tombolo in tù tudi jaz svojo in mnozih druzih misel razodel, kakor Na roj- t i ci ja ki se je iz Vipave poslala ministerstvu. Da se smo slisali ves pevski zbor, ki šteje nad 20 pevcev. so sprožitelji peticije razodeli svojo, ktero so drugi potem y Ljudstva je bilo obilno, in veselica je bila zanimiva. Dva dni potem so Ajdovci svetkovali ta dan z večerjo podpisali. Zeit. tem pa se huduje „eingesendet" v „Laib» a Moja misel nikdar ni bila Vipavcem na škodo na vrtu gosp. Makovica, in ne samo petje se Je s pnmernimi, se ve da, slo- razle- kaj reči ali pa črniti koga, ampak odkritosrčno galo, ampak tudi napitnice venskimi govori. 8. septembra so zopet Vipavci napravili ker mnogi nas pritrjujemo si. ljubljanski komisii besedo na imenovanem dvorišču; sesio 3e je mnogo gospode in kmetov, pevci so pokazali vso svojo izobraženost reči da za Vipavce sploh ne smemo šteti samo podpisnikov ..... ki ktera y y m jo je c. kr. deželni glavar poklical v posvèt tudi gotovo ni škode htela Vipavcem in tedaj ni brez opuc lu blXiCtU V, UCVU OU UUJVa£iâXI V DU OVUJU iûuui aiiguuoi, ^uiuyv u a o » v* uivi« ? y vciu in ce je res, da milo petje gane srca, dovršili so pevci vsostranskega prevdarka rekla to nalogo. Pevcem in voditelju gosp. Hribarju ne mo- nila/Da bi samo na remo zadosti hvaležni biti za takošne sladké ure. Vec v Postoj no y tem bilo, da bi mi kar Je skle- trgali, namesti Hribarjevih kompozicij smo pažljivo poslušali, m res, svoje podplate da jih uni do nas trgaj o. ali da so gospodi, ki to razume, prav dobro dopadle Že da bi mi po postojnskih krčmah posedali, namesti da bi raji um nam hodili y gotovo ) ako bi samo na da tudi mi se na vso moč za vipavsko .,be- leti je, da bi gosp. Hribar svoje lepe kompozicije na- tem bilo, tisniti dal. Pa nevtrudljivi gospod Hribar ne skrbi zirkshauptmannschaft" potegnemo. Al to nikakor ni samo za lepo petj mu Juliu je luui nek ouiu. c o a ili u ua jc l^vioicu uv>itotj, vu ou jju^ uai, uc« ui vuonisa« m»u« iu ucùgiu« uuu ia v jujau- tudi posebno trudi, da mladina lepó pojé. Dokaz nam je ljani in Gorici na to delali, da bi se v Vipavi velika tudi v cerkvi in v čitavnici, ampak skrb šolo. Ne samo daje izvrsten učitelj, on se Ko pa glavna stvar, ako gré za tako važne zadeve. Bog dal, da bi cesarska vlada in deželna zbora v Ljub- 377 < vladnija postavila, ki bi biia lepo središče za sedanjo vipavsko, ajdovsko, idrijsko in senožeško okolico, kdo bi potem z oběma rokama ne přijel za okrajno glavar-stvo v Vipavi in veselja poskakoval, da se je zgodilo ! Al, kakor srno unidan rekli, to bodo drugi sklepali in časa bo še dosti za poganjanje, ako bo kazalo. Ome-njena peticija pa se je dovršila na vrat na nos, kakor da bi gorelo. Očitalo se je znani slovenski peticii leta 1861 do ministra Schmerlinga, da so jo mnogi podpi-sali, da pa še niso prav vedeli, kaj so podpisali; Bog me! da ni po vse krivična ona sodba, ako se vé, v kaki naglici se mnogokrat podpisujejo peticije in se je podpisavala tudi vipavska. Iz Rake na Dolenskem 12. nov. — Današnjo nedeljo smo v naši fari prav slovesno obhajali inštalacijo novega fajmoštra, prečastitega gosp. Antona Tavčarja. 14 gospodov duhovnov se je zbralo k cerkvenem obna-jilu, med kterimi so bili tudi blagi general-vikar in prost ljubljanski gosp. Anton Kos, kteri so v pridigi novega gosp. fajmoštra faranom predstavili. Cerkveni svečanosti je sledilo veselo kosilo. — Letina okoli nas je srednja. Naših sodov nismo sicer tako kot lánsko leto napolnili, smo pa vendar Bogu hvaležni, ker nam je dobro kapljico dal, ktero po 5—6 gold, avstr. vedro še dosti lahko prodajamo. Klanšekov France. Novoniesto 12. nov. — Danes so tukajšnji gimnazijski dijaki prav slovesno pokopali gosp. Ja ne za Kljun-a, ki je na Dunaji dovršil filozofijo, pa je tukaj po dolgi bolezni v 24. letu svoje starosti umri. Peli so mu pred hišo in na pokopališču slovenske ža-lostinke ter mu tako poslednjo čast skazali. Naj vrlemu mladenču bode zemljica lahka! Novoinesto 14. nov. — V mojem zadnjem dopisu se je pomota vrinila, ktero s tem popravljam, da pe-teri odborniki kazine naše, ki so glasovali zoper pre-pust njene dvorane, niso sami uradniki bili, ampak le en sam je bil c. k. uradnik, eden je bil bilježnik, trije pa so bili posestniki. i i « k .< ^ . . ,r ££ h «S Iz Ljubljane. Nenadoma je došel našemu mestu predvčeranjim iz Dunaja glas, da zgubimo spoštovanega ustavoljubnega c. k. deželnega poglavarja barona Schloiss-nigga, ki gré s priznanjem Najviše zadovoljnosti v pokojni stan, in da pride na njegovo mesto baron Edvard Bach, prejšnja leta c. k. deželni poglavar v Lineu. Ker se niti ni on, niti dežela naša nadjala te novice, se ugibuje, kamor prideš, vzrok tej premembi, in čeravno niso nam deželanom znani konečni nameni novega ministerstva , se vendar največ misli strinjajo o tem, da si državni gospod minister izbira možé za najviše službe, o kterih misli, da bojo oštro po nj e g o v i h pravilih, ki jih je izrekel v dvojnih okolnicah, izvrševali administracijo deželno, ter si za novo sistemo voli nove možé. Da novi deželni poglavar ne bo razumel našega naroda slovenskega, bo menda njemu ravno tako bridko, kakor je nam; ai če se pod njim vendar enkrat vpelje ravnopravnost jezika našega v uradnije in v sole, kakor pravica zahteva v ustavni državi, da ne vlada pri nas povsod in v vsem edini Bog nemški, moremo potem olajšanega srca njemu skrb prepustiti, kako se bo po-razumil v pogovoru z našimi ljudmi, ki bojo v mnogo-vrstnih zadevah iskali pomoci pri njemu. — (Iz seje mestnega odboraRazun nekterih že znanih reči je gosp. župan naznanil, da je g. Anton S am a s a, preselivši se v drugo stanovanje, se odpovedal oskrbništvu ubožnice mestne; predlogu, naj se mu za 331etno neutrudljivo delovanje za mestni prid poděli £astno meščanstvo, pritrdi zbor enoglasno. Na vprašanje g. odbornika Stedry-a zastran računa mestnega, — odbornika dr. Schoppel-a zastran sirotnice, — odbornika Horaka zastran judov odgovarja župan, da vse te zadeve pridejo kmali pred mestni zbor. — V odbor, ki ima svetovati, kako in kje bi se napravila realki iastna hiša, so bili izmed mestnega zbora izvoljeni odborniki Biirger, dr. Miteis in dr. Schoppel. — V imenu odbora za mestne policijske zadeve je odbornik dr. Bleiweis predlagal nasvèt, da naj se nova tarifa vpelje za goveje mesó, ker dozdaj se je vse meso (sprednjih in zadnjih četrt) prodajalo po isti ceni, kar v nobenem drugem mestu ni navada, ker vsak vé, da na isti živini ni vse meso enako dobro; mesarji so si pomagali s tem, da so zoper tarifo samolastno napenjali ceno, ubogi pa so po tarifi morali plačevati tudi manj vredno meso. Enoglasen je bil tedaj sklep, da od novega leta naprej bode za mesó vsake goveje živine trojna cena; mesó srednje cene (zavratnik, pleče, rebra in zgornji flam) bo, kakor dozdaj magistratna komisija cenila vsaki mesec; 4 krajacarje više se bo prodajalo potem meso prve cene, to je, bržole, mulprata, križni in cesarski kos, stranski in zadnji ertele; za 4 krajc. bolji kup pa kakor srednja cena se bojo prodajali meseni del glave, prsnina, spodnji flam, sprednji in zadnji bočnik. Tako se bo vprihodnje dobivalo meso v razločku za 8 kr. pri funtu. Med mesom pitanih volov in pa med mesom k r a v j i m , bikovim in vprežnih volov pa ježe tako razloček bil po poprejšni tarifi za 2 kr., ki pa se v prihodnje prenaredi na 3 krajc. Za priklado mesu prve cene se dajo glava in noge, za priklado mesu druge in tretje cene pa srce, pljuča, jetra in vranića — přikládá za funt mesá smé znašati le 4 lote. Vsak mesar bo moral — kakor po druzih mestih — razdeliti meso na omenjene kosove in jih v svoji mesnici imeti z dotično tarifo zaznamovane. Kdor vprihodnje le za krajcar više prodaja mesó, bo ostro kaznovan. Nad ceno in vago bo čul mestni tržni komisar. Vsi mesarji dobe malano podobo vola, na kteri je ločeno in popisano meso trojne cene. — V tej seji je bil tudi red za fijakarje (mestne najemne kočije) ustanovljen, o kterem je tudi odbornik dr. Bleiweis v imenu dotičnega odbora poročal. — Gosp. Franc Saurau, zdravnik v Kranjski gori, je poslal kmetijski družbi neko posebno prikazen: navadno našo répo, pa tako čudno izraščeno, da je otekli prisadni roki s petimi prsti popolnoma podobna. Stavimo, da je še málokdo kaj tacega videl! leló enako spačeno répo je gosp. prof. Maška nedavno okazal v družbi „Lotos" v Pragi. Ta repina roka se o pokazala v občnem zboru kmetij ske družbe prihodnjo sredo. V ta zbor pa tudi gosp. L. Jugovic pošlje pavolo, kakor mu je izrastla na nj ego vem vrtu v Kranji, če tudi ni do dobrega dozorela. Povedal bo tudi svoje nasvete o tej rastlini. — V saboto je družba tukajšnih zdravnikov od- [>rla v bolnišnici svoj muzej. Gosp. dr. Gauster je v epem govoru razložil namen tega muzeja, ki šteje že nad 300 preparatov in bode na prid zdravnikom bol-nišničinim in družim. Čudno se je za tega voljo zdelo zdravnikom, kterih je 15 bilo pričujočih, da vodja bol-nišnični ni přišel k tej slovesnosti. — Prvi delavni večer v čitavnici so imele v petek gospé in gospodičine, ktere izdelujejo ubozim otrokom obleko. Snidlo se jih je nad 30, pa vse so tako marljivo delale, da je bilo veselje gledati. Razun mnozih dobrotnikov in dobrotnic, ki so jim za naku-povanje potrebnega blaga poslali denarja ali pa darovali blaga samega, so tudi milostljivi knezoškof poslali jim v ta namen 40 gld. Ko jim jih je predsednik čitavnice izročil, je po sobi enoglasno „živio!" donelo svetlemu daritelju v zahvalo. V petek se snidejo v drugič. 378 Ker marljivo delajo, se nadjajo, da bojo usmiljani stopi ban Sokčević v zbornico, ga sprej mejo živio-klici ; in mestnjanke za to skrbeli, da jim ne bode zmanjkalo stopivši na prestol kraljevi bere poslanico Njih Veli- d e 1 a. čanstva cesarja avstrijskega in kralja hrvaškega. Med Gosp. H. Pen je imel v sredo v gledišču prav drugim kraljevi reskript poslancem priporoča v resni prevdarek razmere do skupne države in do kraljevine 8rečen večer, ne le, kar se tiče dohod ka, temuč tudi v tem 9 da je bil v „Mentor-u" in v deklamacii slovenski „pesem o zvonu" zelo pohvaljen, v lepo podpírala gospodičina Prelihova na ljubo prevzela en y kteri ki e ogrske. Sprejemali so poslanci mnoge točke kraljevega ga je prav pisma s živahnimi živio-klici, občnega navdušenja vendar narodnosti del deklamacije. ve slike bilo Je dobro vredil gosp. pl. Goldenstein. » Sokolov večer" v sabotoje bil sopet prav krat- kočasen. Predsokol gosp Drašler je bil koiovodja tega večera; za predmet svojega humorističinega berila si izbral nekak „dvalizem", ki se je o delovanji vrinil v Je ia celó tiho je bila sprejeta beseda o skupnih državnih zadevah. Po dovršeni tej slovesnosti je opoldne bil obed na dveh kampih; polovica je obědovala prt polovica pri kardinalu. Zdravice so še vrsti le prva je povsod veljala Njih veličanstvu, potem banu itd Ban je nazdravil prevzvišenemu škofu Strossmajeru banu 9 i xcuiixi i„uvcu^u^ , ... - ----—j- ------ - jo je odzdravil s tem, da je rekel, ua ,,ce Sokola. Med lepimi pesmami sejeHeidrihova krasna savjesti i očitovanju za svoga cara i domovinu pesem „Dalje" pela z veliko pohvalo; prav umetno je dělal na harmoniki gosp. G. Gosp. načelnik dr. Costa se je v milem govoru spominjal nedavno umrlega pl. da j v ce raditi ki po bi za koje sve i po se razume. se je v milem govoru spominjai neuavno umnega pi. }}živio", samo po sebi se razume. — „Pozor", pod Garcarolli-a, ki se je ves čas v sokolovih večernicah Schmerling-Mazuraničevo vlado prepovedan, je 13. dne život dao." Da je napitnica banova Strossma-jer-u in zahvalnica njegova bila sprejeta z navdušenim pod „živio", sebi Pozor' odlikoval z umetnostjo svojo Ker se v nedeljo dopoldne ) kakor so ,, No- t. m. zopet začel izhajati; sliši se, da bode organ fuzio-nistov. — Druga okolnica gospoda državnega ministra vice" že povedale, odprè novoosnovana boinišnica grofa Belkredi-a, ki jo je do deželnih poglavarjev poza otroke v Ljubljani, kteri je presvitia cesarica Eli- 8iai přetekli teden, je bila z veliko pohvalo sprejeta zabeta blagovolila visa zavetnica biti ob bo isti večer uri zvečer na čast godú cesaričinemu (po kteri Nanaša se na prvo okolnico , ktera je povdarjala da se -----r- ■ - --------J ------JU ^V'^UIJ«!«, KXO. w ui« — —-- o------------------.m: —-- "v,, kar je mogoče, v pisarnicah na kratko in brez ne- se tudi boinišnica imenuje) in na korist novi napravi, potrebnih pisarij opravljajo službe; v tem drugem okol- kteri je ravnateljca nem pismu pa na drobno kaže poti, kako naj se to do- v redutni dvorani velika ty beseda" > gospá Ana Pesjakova, in pri kteri se bojo vrstili govori vrsi, da se odpravijo zastarele razvade, se prihrani čas mehanični birokratizem reči in viti vadi, da ne išče pomoči za vsako stvar v kancelijab. s pesmami in instrumentalno muziko. Gospod II. Pen in delo za potrebne začne besedo z govorom, ki gaje sam zložil nemški; jenja; kar se dá ustmeno z ljudmí v pisarnicah odpra- po prologu pojó gospé in gospodičine cesarsko pesem viti naj se brez pisanja opravi, in ljudstvo sploh od-in se predstavi primerna živa slika (tabló.) Gospodičina Ema Tomanova deklamuje „pesem od vrlega možá", ki jo je po Bíirgerju poslovenil J. Koseski. Gosp. Viktor Bučar poje „Kam?" in romanco Benjamin Ipavčevo. Ci- tavničini moški zbor poje Ipavčevo „Ilirijo oživljeno' ženski zbor poje dve R. Su- ..Schlumerlied", besede i 14. novembra 1865 Kursi na Dunaji v novem denarji in „staročeško narodno" Državni zajemi ali posojiia.lDruge obligacije z lotrijami. 9 manovi pesmi (nemški); trispev , gospé Luíze Pesjakove, napev T. Elzetov, pojó gospá Ana Pesjakova, gospá Luíza Prukerjeva in gospodičina 5% obUgacija od leta 1859 Kreditni lozi po g. 100. g. 121.00 v novem dnar. po 100 g. g. 60.6514 % Tržaški lozi po 100 „ 109.00 5% nar posojilo od 1.1854 5% metalike . . . . Celestina Ptichlerjeva 9 dvospev iz Donizetti-ove spe- voigre „Maria Padilla" pojete laški gospá Ana Pes-kova in gospodičina Celest. Ptichlerjeva; gospodičina atilda Raab-ova igrá na glasoviru Šumanovo romanco 4 X n n 2 V, 0 o o 2 /O i% yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy 69.3515% Donavsko-parabrod-65.851 ski po g. 100 .. • 57.65|Knez Esterhazy. po g. 40 51.00IKnez Salmovi po g. 40 41.00|Knez Palfyovi po g. 40 54.50 IKnez Claryovi po g. 40 80.50 65.00 26.50 22.0Q 23.00 Knez St.Genoisovipo g.40 „ 22.75 yi yy yy yy yy in E. Prudentove „spomine" iz Vilj. Telia Kossiniovega. Obligacije zemlišn. odknpa. I^6^1^!0^-2-1'''/'«-?" Muziôina kapela c. k. polka baron Gerstnerjevega gode en, ^ . _ ,qZíKegle^ pog. 10 „ nlo S dve overturi. Vhodnina je le 50 kraje.; ves dohodek J© darilo novi bolnišnici ; vsi umetniki in vse umetnico (po 100 gold.) 6% doljno - avstrijanske g. 5 % ogerske.....„ Grof Waldsteinovi po g. 20 „ 16.00 69.50lBudimski po g. 40 » » 22.50 6% hrvačke in slovanské „ 70.25 ta večer darujejo svoje sodelovanje blagemu namenu. 5%krajnske, Stajarske, Ker bo drug druzega preseči hotel v toliko mnogovrst- Denarji. Cesarske krone 84.001 Mesarski cekini nih predmetih, bo večernica gotovo zanimiva, in za to tudi dvorana brž ko ne premajhna ta večer. koro Ske, istrijanske . „ Državni zajemi z lotrijami. INapoleondori 20 (frankov) g Zájem od leta 1860 Novicar iz domaćih in ptujib dežel 5% • . . „ „ „ „ 1860 petink. „ „ „ ,, 1839 . . . „ „ „ „ 1839 petink. „ narodni od leta 1854,, 85.501S ouvraindori 91.52|Ruski imperiali 136.25|Pruski Fridrikdori 134.25|Angležki souvraindori 79.50|Louisdori (nemski) V Politiška najvažnejša novica je danes ta delj se je »m i M^u kj c* iíu y j \j uauuo ta y ua ou 12. dne t. m. začel deželni zbor v Zagreb Dohodkine oblg. iz Komo „ 18.001 Srebro (ažijo) w » 91 99 99 99 99 14.90 5.17 8.77 15.10 8.9$ 9.13 .08 10 107 .25 l9 e v kamor se bo odsihmal obračala pozornost Avstrij v saboto zvečer je bila na čast zborovo v gledišču slovesná igra, vzeta iz domače zgodovine, pod naslovom -----0- ; -----------«^wvAv tíuv , ^^ ^^ ' ^ragau uri.ULZ.euj v uuvciu ueuarji: j Zvonimir." V nedeljo je bila naj prej svečanost v cerkvi, banawke 3 fl. 96. — turaice 2 fl. 54. potem pa se je odprl zbor. Gospod Ivan — 99 Zitna cena v Ljubljani 11. novembra 1865. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 3 fl. 96 2 fl. 87. sorsice Kukulj vié, kot starosta velikih županov, je pozdravil zbor z ogovorom, v kterem je povdarjal veliko važnost nje- temuč tudi rež 2 fl. 72. 44. ječmena 2 fl. 20. prosa 2 fl. 72. ajde 2 fl oves 1 fl. 75. govo ne le za osodo trojedine kralj ovjiuu i iguiULi buux druzih sorodnih narodov avstrijskih; konečno je ime- novat odbor, ki po starodavnem običaji ima iti in kteremu je svetli škof Strossmajer bil vodj b 9 V Gradcu na Dunaji Loterijne srećke: 55. 48 88. 23 11. nov. 1865: 3. 01. 20 27 74 51 Ko Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 22. novembra. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Bláznili v Ljubljani.