Štev, 270, Poštnina platana v gotovini: ¥ Ljuhlfatii, torek, 29. novembra 1921. Leto 1. Izhaji vsdk delavnik popoldrie Uredništvo in uprasnBt« * Ie> pitsrjevi ulici stav. S — Telefon uredništva štev. 5D «*• Telefon ces upravništva štev, 328 csar CENE PO POŠTI*. *a celo leto K 144-za pol leta K 72‘— CENE PO POŠTI: za četrt leta K 36*— sa en mesec K 12*«— V UPRAVI STANE MESEČNO K 10’- DELAVSKI LIST POSAMEZNA ŠTEVILKA SO ™- Delanska zbsrnica. Minister za socialno politiko dr. Kukovec je po predlogu poverjenika Ribnikarja imenoval prve člane v novo delavsko zbornico, ki bo štela 50 članov. Prvi člani s° tedaj imenovani in ne izvoljeni od delavstva. Že to daje tej novi ustanovi obi-Jezje, ki delavstvu ne more biti simpatič- 00. Krščansko socialna delavska organiza-» .j® takoj od početka pogajanj — od tedaj je že več ko eno leto — zastopala to stališče, naj se takoj izvrše volitve v delavsko zbornico. To stališče smo tudi mi Pozneje poudarjali in delavstvo na shodih Se je zanj zavzemalo. Delavska zbornica je prva res delavska institucija, ki bi saj de- mogla in morala zastopati socialne *®«teve slovenskega proletariata. Zato je eiavstvu bilo na tem, da pošlje v ta zavod v° je izvoljene zastopnike takoj iz-P^®tka. To stališče delavstva ter zasebnih “Tednikov in nameščencev je zastopala ®aino krščansko-socialna delavska organi-N m’« Jugoslovanska strokovna zveza. "aJbolj odločno pa se je zahtevi po volitvah protivila socialdemokracija. Zakaj je socialdemokracija nasprotovala volitvam, aebo težko uganiti: bala se je pač, da se Pri volitvah izkaže, kako malo zaslombe Uha njena organizacija med delavstvom. Ker je bilo naposled jasno, da JSZ s Svojo zahtevo po volitvah ne bo prodrla, 1.e, pristala na to, da se prvi člani imenu-jejo, a le za kratko dobo, da se pa naj potem takoj izvedejo volitve. To je storila "SZ radi tega, da se izvedba delavske zbornice še bolj ne zavleče. Ko se je naposled pred nekaj tedni *?pet začelo razpravljati o delavski zbor-®tei in so strokovne organizacije bile podane, da se dogovore glede zastopstva, P je vršilo več skupnih posvetovanj. So-Biil ®°kraci.ia je pokazala v teh pogaja-vjlb tisti »napuh«, ki ga danes očita kr-®anski organizaciji. Zahtevala je kratko-, a*° za se nadpolovično večino zastopni-,?v* čeprav so njeni zastopniki kakor tu-* zastopniki vseh drugih organizacij ve-peib da to ne odgovarja njenemu številu, ^stopanje njenih zastopnikov pa je ka-ff~o> da se čutijo močne — ne pri delav-JVu — marveč pri vladi in njenih možeh. a zadnjo skupno sejo, pri kateri naj bi ® bilo definitivno rešilo vprašanje zastop- delavskih organizacij, socialdemokrati sploh prišli niso. Njim sta očividno ^ prej Ribnikar in Kukovec povedala, da 2., e* kar žele in zaslužijo — ne po šte-7j*u in moči — marveč po zaslugah za to lado in to ustavo. Na tej zadnji seji so se .se strokovne organizacije sporazumele ® soglasno ugotovile, da bi šlo JSZ večje število zastopnikov ko socialdemokratom, ^astopnika JSZ sta pa pristala na to, da © varuje med JSZ in soc dem. organiza-lJo pariteta, ker sta stala na stališču, da * delavski zbornici ne bi smeli politični ®J°menti igrati nobene Vicge, vsled Česar ?°ra to prvo zastopstvo biti tako, da ne 0 majorizirana nobena organizacija. . Gospod Ribnikar pa je sporazumno s ociaidemokrati in s svojo »samostojno soglasni predlog vseh delavskih er-pUizacij briskiral na način, ki je le njemu Kdo postane minister? Eni pridalo, drugi odid@lo. Belgrad, 29. nov. (Izv.) Radikalni in de-ratski klub se še vedno posvetujeta moKr o rekonstrukciji vlade, Radi obilice kandidatov gre delo kaj počasi od rok in se nikakor ne morejo v klubih sporazumeti, ker izpodrivajo drug drugega. Vprašanje ministra notranjih del še vedno ni rešeno. Demokrati ne morejo najti sposobnega človeka, ki bi prevzel Pribieevičevo dedščino, zato so hoteti kandidirati enega izmed Hrvatov. Ta kandidatura pa je zelo slabo uplivala na radikalne poslance iz Vojvodine. Kakor znano, so ti svoj čas izjavili, da izstopijo iz radikalnega kluba, če ostane Pnbi-vič še nadalje na svojem mestu. Ko so začuli, da nameravajo demokrati na Pribičevičevo mesto kandidirati enega izmed hrvatskih demokratov, so se takoj podali k Pašiču in mu izjavili, da na slično kandidaturo nikakor ne sme pristati in da raje vidijo, da ostane Pribičevič še nadalje minister notranjih del kot pa da bi prevzel to mesto kateri izmed hrvatskih demokratov. Demokratom, posebno še Pribičeviču, je ta izjava kaj dobrodošla in izgleda, da bo ministrstvet policije še nadalje vodi.! v splošno zadovoljnost ljudstva prosluli Svetozar Pribičevič, Kakor Vam je Vaš dopisnik že javil, je bil na poslednjih sejah demokatskega kluba minister za šume in rude dr. Križman predmet najostrejših napadov. Zdi se, da ti napadi niso bili neosnovani, kajti iz demokratskih krogov se sedaj dozna-va, da bo dr. Križman zapustil svoj priljubljeni resort, ker je vsled zrahljanega zdravja nujno potreben malo oddiha. Tudi pozicija ministra za socialno politiko dr, Kukovca se od dne do dne bolj maje, in je precej verjetno, da bo moral iti. Na sinočnji seji demokratskega kluba je dr. Kukovec poskušal, da si pridobi izgubljene simpatije. Govoril je sijajen ekspoze o svojem delu na social- j čiderom, nem polju in o svojem programu za bodočnost. Izrazil je željo, da se to ministrstvo ne ukine. Demokratski klub ni tozadevno ukrenil ničesar definitivnega. Za dr. Kukovcem se je oglasil k besedi drug kandidat upokojitve iinanč. minister dr. Kumanudi, Tudi on je razpravljal o svojem resoru. Razvil je načrt o zboljšanju finančnega stanja in dejal, da je slabemu stanju naše valute krivo predvsem poslovanje nekaterih bank in pa politična situacija. O svojem potovanju ni govoril. Ib tarfflisse [flos FrascHa. Francfia nasprotuje sprejsmu Nemilie narodov. zvezo Pariz, 27. nov. Viviani je zastopniku »Assoeiatet Press« glede pobude .predsednika Harclinga, naj se pritegne tudi Nemčija k v/ashingtonski konferenci, izjavil, da se more sklicevati samo na govor, ki ga je imel v Ženevi proti pristopu Nemčije v zvezo narodov. Franciji se ne bo mudilo pogajati se z narodom, ki je tako flagrantno kršil mednarodno pravo, dokler ne dokaže po daljšem kesu svoje odkritosrčnosti. , -en, da je mogel socialdemokratom dati, ,.ar jim n c gre, in drugim vzeti, kar gre. Ce temu , danes protestiramo proti Imenovanju v delavsko zbornico, protesti-j.®®o zato, ker se je tu zgodila krivica ve-tk©rtm delu delavstva, ker se z delav-, 0 zbornico s pomočjo Ribnikarja — Klinca in socialdemokratov že danes uganja ®silna politika ter tako ustvarja iz te so-ti&v delavske inštitucije pozorišče polipih bojev na ljubo ljudem, ki jih je de-stvo vrglo že čez krov. gj Slovensko delavstvo te pljuske od Tožene zlato-rdeče gospode ne bo mirno P^hesiol basti s Rasli!. Moška, 28. nov. V Petrogradu se je ^al trust 22 testilnih podjetij, ki že de- »Nev! čas« v vsake hišo! m*? {•5 c-a •.*:«& Pod tem naslovom piše »Naprej«, da je razdelitev mandatov za Delavsko zbornico popolnoma pravilna, ker imajo socialisti večino med delavstvom. Da »Jutro« socialiste zagovarja, je popolnoma umevno. Mi pribijamo: Po statistiki, ki jo ima vlada v rokah in ki jo je g. Ribnikar temeljito preštudiral, šteje Jugoslovanska strokovna zveza 18.000 članov, socialistična strokovna organizacija po lastni izjavi le 11.000 članov. (Kje je onih 32.000, s katerimi »Naprej« operira?) Da preidemo na posamezne stroke! V kateri stroki imajo socialisti večino? Med rudarji nimajo večine. Gorje socialistu, ki bi rekel, da bodo Trboveljski rudarji šli s socialpatricti! Da nimajo v največjih premogarskih revirjih, to so revirji Trboveljske družbe, sploh skoraj nobenega pravega zastopnika, kaže prav zadnji slučaj brezposelnosti v Trbovljah, ko »delavski-: »Naprej« sploh ni vedel za krizo in je vesti ’o nji zvesto kopiral šele po »Novem času«. (Njegov jezik ga je razodel ...) Imajo socialisti pa res znatno večino v mežiških rudnikih. Kovinarjev ima Jug. strok, zveza vsaj ravno toliko kot socialisti. Usnjarjev socialisti nimajo niti 25 odstotkov organiziranih. Večina je pri Jug. strok, zvezi. Papirniškega delavstva nimajo niti 10 odstotkov, vse drugo je pri JSZ. Predilničarjev nimajo večine.1 Železničarjev zdav-na nimajo niti 10 odstotkov. Tobačnih delavcev nimajo niti eno četrtino toliko kot JSZ. Ja, kje pa so socialisti v večini? Da preidemo po najvažnejših industrijskih krajih: kdo ima večino na Jesenicah? Blizu polovica delavstva je pri JSZ, drugo polovico si delijo socialisti s komunisti in NSZ. V Tržiču? JSZ ima večino. Ali naj povemo številke?! Vevče? Ali si socialisti sploh upate v Vevče ?! Ljubljana! Tudi »terci jal-ke« (tako namreč »Naprej« nazivlje slo; venske delavke) imajo volivuo pravico v Delavsko zbornico. Pravico voliti imajo vsi, ki so zavarovani. Po novi uredbi so zavarovani vsi s 1. junijem 1922 in imajo torej že danes vsi ti, torej tudi vse ljubljanske »tercijalke« volivno pravico v D. Z. (ius aquisitum!). Trbovlje! JSZ skliče lahko shod tisočev, ker uživa sim patije vsega delavstva ,socialisti pa so v 'irbovljah nemogoči! Večino pa jim priznavamo za Maribor in pretežno večino za Mežiško doli no. Toda to jim še ne daje pravice do absolutne večine. JSZ ne priznava razdelitve mandatov nego zahteva z vso odločnostjo, da se razpišejo takoj volitve v D. Z., ki naj pokažejo, kdo je napuhnjen in kd.o ne. Sicer pa rečemo: Socialisti se ne bodo dolgo veselili nagrade, ki so jo dobili Del. zbornico za svojo podporo, ko so glasovali za kapitalistično ustavo. KllBSai^aiffiii se tžrta Refgrsd, 29, nov, (Izv.) Včeraj so se oglasili pri Pašiču zastopniki muslimanskega kluba dr. Hrasnica Kapetanovih in liorkut, Pašič jim je dejal, da se vrše med demokrati in radikalci pogajanja, ki pa še niso končana. Muslimani so n.u na to obrazložili stališče svojega kluba. Opozorili so ga naclaljr tudi na veliko nezadovoljstvo muslimanskega življa v Bosni radi agrarne reforme. Pašič jim je odgovoril, da se bodo vse pritožbe upoštevale in da bo novi minister za agrarno reformo to vprašanje ugodno rešil. Zastopniki so Pasica tudi obvestili o tem, da njihov klub ne misli glede njihovih kandidatov na nobene spremembe oseb, ker zaupa svojima dosedanjima zastopnikoma. fiffiSPBElarSlDB O ftBUEb. Uelgrad, 28. nov. V seji 2S. t. m. je zakonodajni odbor rešil te-Ie stvari: Sprejel je zakon o poštnohrariilničnem prometu v Jugoslaviji. Daljša razprava se je vnela o nekaterih točkah izselniškega zakona. Zakon je bil sprejet. Potem je prišla na vrsto uprava posestva Belje, katero tačas upravlja Anton Kristan. Poročilo veli, da obsega posestvo 80.000 oralov zemlje z mnogimi industrijami in tovarnami. Lani je imelo posestvo dozdevnih dohodkov 6 milijonov dinarjev, za letos se jih pa obeta 15—20 milijonov. Po mnenju strokovnjakov pa bi moralo donašati 40 milijonov dinarjev na leto! V razpravi se je izjavil zemljoradnik Stajic za to, da naj ostane posestvo v državni upravi, a prešlo naj bi izpod finančnega pod poljedelsko ministrstvo. Finančni minister je bil proti temu in so se sprejeli nek-teri Doni uredbe po njegovi želji. Razprava o tem predmetu se nadaljuje danes. Zlo v državi raste čez glavo tudi de-* mokratom in tako se večkrat zgodi, da kak demokratski pokrajinski list priobči obupni klic tega oli onega somišljenika, ki so ga začele vsak dan hujše razmere vznemirjati. Tako se je zgodilo te dni v novosadskem »Jedimstvu«, ki je priobčilo par uvodnih člankov o korupciji iq neredu v naši upravi. Iz enega teh člankov naj navedemo te-!e značilne od' stavke: Ako bi bilo v finančnem ministrstvu strokovno izobraženo in veatno uradni-* štvo, ne bi bil denar padel, ne bi biloi ravnateljstvo vojnega plena likvidiralo z deficitom, ne bi bilo afer z zastrup ličnim fižolom, s posestvom Belje, s Top* z vojno odškodnino iz Nemčije* z dobavami iz inozemstva itd. V finančnem ministrstvu je na tisoče uradnikov, a jako malo s strokovno sposobnostjo in prakso. Kakor čujerno, bi bilo treba 80 odstol. tega uradništva od-si-ianiti. Kaj počne v ministrstvu tisoče žena, deklet in deklic v okusnih toaletah in frizurah, ki letajo iz sobe v sobo? Še hujše je v ministrstvu za socialno politiko. To je ministrstvo načelnikov in inšpektorjev. Tu so vsakovrstni ljudje, falirani dijaki, ljudje z ljudsko šolo ali nižjo gimnazijo. V nekaterih oddelkih je po pet inšpektorjev z dvema ali tremi nižjimi uradniki, ki naj čez kak mesec istotako postanejo inšpektorji. Tej gospodi je glavno, da pridejo na visoka mesta a z upravo si ne belijo glave, Ta abnormalnost vlada več ali manj po vseh ministrstvih. Kakšno čudo potem, da je uprava slaba, da državni stroj zaostaja ob vsakem koraku, da vlada in kraljuje korupcija? Gospodje ministri in narodni poslanci! Izpreglejte že enkrat in lotite se zdravljenja države, vzemite brezobzirno nož v roke in z radikalno operacijo osvobodite državni organizem od bolnih udov, očistite ministrstva, ki upravljajo državo, od nesposobnih in brezvestnih uradnikov. S tem boste dosegli dvoje: napravili boste konec korupciji in zmanjšali državne izdatke za stotine milijonov.« Tako »Jedinstvo«. Mi hočemo nasproti temu ugotoviti troje: 1. Gorostasni nered in korupcijo v naši upravi priznavajo tudi demokrati, ki zastopajo nasproti sedanji vladi stališče pristranske dobrohotnosti. Demokratje so, nam tedaj delali in nam še delajo krivico, ko nas 'psujejo radi tega, ker opozarjamo na ista dejstva in jih bičamo ter nam očitajo zlohotnost proti državi. 2, Pisec gon:jih člankov se je ustavil le pri simptomih zla, ki razjeda našo državo in ni še! do korenin. On smatra za ncsitelja vsega zla nesposobno in ko-ruptno uradništvo in poživlja vlado, nap napravi red, Dejansko je pa korenina vsega zla v sistemu samem, a nositeljica sistema je sedanja vlada. Kako naj vla* da, ki jo vodijo zgolj strankarsko- in sloj* no- politični interesi in cilji obudi uračE-ništvo, ki bi mu bil prospeh države in njene uprave najvišja zapoved? Kako naj vlada, ki v gospodarski politiki brezobzirno služi le kapitalističnemu pohlep« in je vsa pogreznjena v najumazanejše afere, ki ubija zakonito stanje v državi (naredba o redu in radu!}, samo da služi kapitalističnim slojem, ki pušča naraščati1 draginjo do nezmiselnosti, čeprav jo mora potem vsaj deloma plačevati iz držav* nih sredstev v obliki zvišanih plač in podpor — vse samo zaradi kapitalističnih krogov, ki so z njo v najtesnejših, celo krvnih zvezah (Pašičev sin!), ki nastavlja uradnike edino-le po njihovem politično-strankarskem pripadništvu, ki navaja to uradništvo, da zlorablja svojo oblast proti političnim nasprotnikom — kako naj taka vlada uvede v upravo sposobnost, vestnost, in poštenje? 3. Iti jc treba do korenine: odstraniti se mora sedanji sistem in njegovi nosi-telji. Treba je novih volitev, kajti sklicevati se na sedanji parlament, je jalovo početje. Sedanji parlament je sam v oblasti zla sedanjega sistema. Pomoč more priti le še od spadaj gori, iz ljudstva. Gre le z« to, da se ljudstvo javno zave svoje naloge in iztrebi zlo brezobzirno in korenito. Stran »Novi Čas <, dne 29. novembra 1921, Štev. 270. K e» EtStalfiss. London, 27. nov. . Daily Mail javlja iz Helsingforsa: Po semkaj dospelih vesteh je Kijev obkoljen od treh strani in se bo moral v kratkem vdati. Armada 60.000 kmetov koraka proti Odesi. ITALIJANI PROTI FRANCOZOM. Pariz, 28. nov. Francoski poslanik v Rimu je pri italijanski vladi podal predstavijo zaradi Francozom sovražnih demonstracij v raznih italijanskih mestih. STAVKA V ITALIJI. Rim, 28. nov. Radi stavke črkostavcev listi po vsej Italiji niso izšli. Trst, 28. nov. Po ukinjenju stavke se je delo v tržaški luki pričelo zopet v normalnem obsegu. NANSEN V RUSIJI. Moštva, 28. nov. Nansena so pri prihodu na Rusko ozemlje sprejeli vladni zastopniki. Izjavil je v odgovoru na pozdravni nagovor, da se morajo zapadne države pritegniti na pomoč stradajočim v Rusiji in da upa to tudi doseči. DANAŠNJA PREDBORZA. Zagreb, 29. novembra. (Izvirno.) — Dunaj 3.90, Berlin 104—105, Italija 11.90, dolarji 292, Praga 314—315, Pariz 20.25, London 11.90, Budimpešta 35, Švica 57.50. Ziirich, 29. nov. (Izv.) Budimpešta 0.62, Berlin 1.90, Italija 21.25, London 20.98, Newyork 526, Pariz 35.25, Praga 5.50, Dunaj 017, n. a. K 0,11, Zagreb 1.75, Varšava 0.15. tfoUtični dogodki -f Cernu iinamo parlament? Naši državotvorci znajo ceniti parlament in njegovo delo. To se spozna po tem, kedaj ga sklicujejo. Skličejo ga na Vidov dan, na dan kraljevega pogreba, na dan kraljeve prisege in sedaj na dan 1. decembra, na praznik ujedinjenja. Iz tega je jasno razvidno, da imamo parlament zato, da ob svecinih prilikah vladi dela parado, vlada pa deluje po svoje brez parlamenta. Tako se vlada odslej po takozvanih demokratičnih državah. -(- »Jutrova« grožnja socialdemokratom. »Jutro« in »Naprej« v bratskem objemu zagovarjata Ribnikarja, ki je Delavsko zbornico izročil v roke socialdemokratom. V tem oziru je med njima popolno soglasje, ki je potrjeno po dr. Žerjavu in Kristanu ter dr. Korunu. Seveda je javna tajnost, da cena tega soglasja ni le Delavska zbornica, marveč še marsikaj drugega, kar je v zvezi z gospodarskimi in finančnimi zadevami. Dogodilo pa se je, da je večina obč. sveta ljubljanskega izvolila v upravni odbor Mestne hranilnice tudi g. Prepeluha, pred katerim imajo demokrati najmanj tolik rešpekt, kolikor je velik strah za milijone, ki so naloženi v raznih demokratskih bankah. Nedeljsko »Jutro« piše: »Ker se v javnosti o tej kandidaturi (Prepeluhovi v Mestno hranilnico) mnogo govori, bi bilo umestno, da se jo pouči, katere stranke kandidat je bil gosp. Prepeluh, da se bo vsaj vedelo, ali je ta mož danes še socijal .demokrat, ali je postal klerikalec, ali pa so ga v svoj krog sprejeli Peskovci. Zlasti hi nas zanimalo vedeti, kako stališče zavzemajo v tem vprašanju socijnlni demokrati, ki so še pred kratkim sami vrgii Prepeluha iz svoje stranke.« — Vsakdo, ki pozna odnošaje oficielnega socialdemokratskega vodstva do liberalcev, ve, da to pomeni tiho grožnjo. Sedaj smo radovedni, če bodo socialdemokrati res zlezli pod klop. 4- Uboga Vojvodina! Vojvodina je tisti del naše države, na katerega so sedanji oblastniki spustili najzlogiasnejše svoje ljudi, da tamkaj iztrebljujejo vse, kar ni velesrbskega in v to ime pašujejo, kakor se jim zdi prav, brez najmanjšega ozira na zakon. Po volji te svojati ima Subotica, središče Bunjevcev in Šokcev, občinsko upravo, ki je spravila mesto v strašen finančni položaj. Proračun za 1. 1921 izkazuje 20 milijonov dohodkov, 52 milijonov stroškov, torej 32 milijonov primanjkljaja. To je hujše kakor vsaka sovražna kontri-bucija! — Tajno delo »prijateljev« v ministrstvih. Zagrebški »Večer« poroča med glosami: Neka osješka tvrdka je ponudila na vprašanje poštnega ministrstva platno za poletne obleke slugam po 140 K meter. Ni bilo tega 20 dni, ko prileti k tvrdki neki belgrajski trgovec, in kupi vso zalogo njenega platna po 140 K m. Čez mesec dni se oglasi zopet poštno ministrstvo in vpraša tvrdko, da-li je še pripravljena dobaviti platno po naznanjeni ceni. Tvrdka je seveda odgovorila, da je med tem platno prodala. Ministrstvo se je sedaj obrnilo na do-tičnega belgrajskega trgovca in kupilo od njega platno po 180 kron meter. Kdove, koga je imel ta trgovec v ministrstvu za »prijatelja«... 2)nsvni dogodki — TOlctoicu [i. Hugolin a Sattnerja. Eden najodličnejših in najplcdovitejših slovenskih skladateljev praznuje te dni 701etnico svojega rojstva: p. Hugolin Sattner. Vsa slovenska javnost brez razlike se je slavljencu ob tej priliki hvaležno oddolžila. Številna njegova glasbena dela si vsak lahko ogleda v z zelenjem okrašenem izložbenem oknu Jugoslovanske knjigarne. Pravkar je slavljenec vodil dva cerkvena koncerta svojega predelanega / Vnebovzetja« (Assumptio), a srce in glava mu snujeta nove velike načrte! To ob 701etni-ci njegovega rojstva. Lepšega bi o njem ne mogel noben spoštovatelj zapisati. Bog ga ohrani in blagoslovi njegovo delo! — P. Hugolin Sattner je bil rojen 1. 1851. v Kau-diji pri Novem mestu. V samostan je stopil 1. 1867. Od 1. 1890. deluje kot pevovodja na frančiškanskem koru v Ljubljani; gvardijan je bil trikrat, definitor štirikrat, kustos dvakrat; sedaj je župnik in gvardijan. L. 1924. bo pel zlato mašo. — Razmah v krščansko-socialnih delavskih vrstah. Kakor je posneti iz raznih čeških listov, je gibanje češkoslovaškega kršča. asocialnega delavstva močno na-rastlo zadnje mesece. V krščansko-socialne vrste je vstopilo zadnji čas nič manj kot 20.000 novih članov. Ljudstvu se bolj in bolj odpirajo oči. Kdor ni udarjen s slepoto, mora uvideti, da se morejo današnje neugodne socialne razmere ozdraviti le na krščanski podlagi. — Vojaški novinci za Božič k vojakom! Kakor nam poročajo, namerava vojaška oblast poklicati letošnje rekrute v službovanje za 21. december. Določeno je, da se bodo rekruti nato 23. decembra odpeljali iz Ljubljane v svoje garnizije, ki so po večini v južnih in oddaljenih krajih naše države. Tako se bo zgodilo, da bodo na- ši fantje tik pred Božičem morali od doma in da se bodo ravno na Sveti dan valjali po železniških vagonih na poti proti Mace-doniji. Kako bo to vplivalo na duh teh rekrutov, si je lahko na jasnem vsak, kdor ve, kaj našemu katoliškemu ljudstvu pomeni Sveti dan. Zato opozarjamo vojaško oblast na to dejsb/o in prosimo v imenu rekrutov, njihovih staršev in vsega katoliškega ljudstva, da se vpoklici izvrše šele po novem letu, da bodo mladeniči božične praznike lahko še pr^r^vali doma. Pričakujemo z gotovostjo, da se v tem oziru kaj ukrene! — Načrt novega stanovanjskega zakona. V Belgradu pripravljajo nov stanovanjski zakon. Glasom tega zakonskega načrta se začne svobodna odpoved stanovanj 30. aprila 1922. To velja pa le za stranke, ki imajo v najemu stanovanja in katerim se je za 1. 1921 predpisalo nad 2000 din. direktnega davka. Ostala stanovanja ostanejo neodpovedljiva do 1. maja 1923. V slučaju sporov zaradi višine najemnine bodo odločala posebna sodišča. S stanovanji, ki bodo na katerikoli način postala prosta, bo razpolagala stanovanjska oblast; vendar bo prepuščeno strankama — stanodajalcu in stanojemalcu, da se dogovorita zaradi stanovanja; še-le v slučaju, da bi se sporazum ne dosegel, bo končno-veljavno nakazala stanovanje stanovanjska oblast po svoji previdnosti. Nove zgradbe so svobodne vseh omejitev tega zakona. — Namestnik g. Hribar obolel. Dopisni urad poroča: Ker je g. pokrajinski namestnik, minister Ivan Hribar, lahno obolel, po zdravniškem nasvetu ne more odpotovati v Logatec in Litijo, kakor je bilo objavljeno v časopisih. — Tatvine na železnici. Zadnje dni je bilo na železnici v Zidanem mostu zopet okradenih več oseb. Strniša Mart. iz Gre-bina je bila izmaknjena listnica s 3000 K in raznimi listinami. Podobno smolo je imelo še več drugih oseb. — Bivši zavarovalci agent vlomilec in tat. V noči o^ 17. na 18. t. m. je bilo vlomljeno pri posestniku Francu Videne v Cerkljah in odnesenega denarja in drugih vrednosti za nad 20.000 K. Tatvino je izvršil bivši zavarovalni agent Ivan Faifer iz Drulovke pri Kranju. Oblast ga zasleduje. Ljubljanski dogodki lj Najlepši Miklavžev večer v Ljubljani bo v Unionu v nedeljo 7. t. ra. Na originalen način se uprizore nebesa in pekel. Sodeluje pevski zbor, oddelek godbe dravske divizije in številno spremstvo ob prihodu Miklavževem. Ta večer vsi v Union lj Za koncert U drv. žen ja jugoslovanskih novinarjev, ki bo v četrtek 1. decembra v proslavo narodnega ujedinjenja, se vsa pevska društva, ki nastopijo ta večer z mešanimi in moškimi zbori, pridno pripravljajo. Tudi med občinstvom je za 10 prireditev veliko zanimanje, ker obsega begat sporet koncerta razne privlačne točke, ki bodo zadostile raznim okusom. Že imena odličnih solistov (ge. Lo-šetove, g. Romanovskega in g. SowilskerTc) jamčijo za prvovrsten glasbeni užitek. Za zbo-rovo petje pa je itak v našem občinstvu vedno veliko zanimanje, posebno pa takrat, ko nastopi šest zborov z umetnimi in narodnimi skladbami v raznolični izbiri. Za orkestralni del prireditve bo poskrbela priznana muzika dravske divizije. Po koncertu se bo razvila neprisiljena prosta za- Olaf z om&a pal* CoiagsR;. Spisal Tranquille Chevreau. — Prevel M. J. fDalic.] Nekoč pa sta se srečala ta dva človeka v neki samotni ulici. Proti večeru je že bilo. Strel je šel iz pisarne in imel mal opravek pri nekem gospodu, čegar stanovanja pa ni mogel najti. Kar mu pride mimo sključen mož z gosto brado — Jakob Mrak — in Strel ga ustavi z vprašanjem, ki se je tikalo onega stanovanja. Mrak je imel skoro isto pot in šla sta skupaj. Sprva se je pogovor sukal le okrog vremena, vsakdanjega življenja in podobnih stvari. Ker pa je bila ta snov kmalu izčrpana, sta seveda obmolknila. Toda bodisi po naključju, bodisi, da je bližajoča se noč bila pripraven most za prehod Strelovih misli v Mrakove in obratno — hipoma je vzdihnil stari mož: »Kako čudno zagonetno je življenje!« »Zagonetno.. .« je Strel pritajeno pritrdil. Tn oba sta molčala. Slednjič je Mrak spet povzel besedo: »Kaj mislite, ali je res vre tako enostavno, kot se zdi ljudem. Recimo: čudni r lučaji v življenju, nenavadni dogodki, ki so v nekaki skrivnostni zvezi, proroške sanje.. .< Strel je obstrmel. Ta Človek pred njim! Ali se norčuje, ali govori resnico? Zazdelo se mu je kot da mu gleda v dušo. To je vendar človek kot ga je že davno iskal. No in postala sta tovariša! Toda navzlic temu nenavadnemu srečanju nista potem spet nič več prišla skupaj, ker ni nanesla prilika. Živela sta vsak zase kot preje, tolažeč se s tem, da sta vendar dva, ki se bavita z istimi mislimi in ki iščeta isto: doživetja nečesa nenavadnega, kar bi potrdilo njeno sanjarenje. Kajti dosedaj nista kljub vsemu doživela ničesar takega in še tako trdno verovanje upade, če ni podkrepila od kake strani. In zopet sta oba pričakovala takega podkrepila: kakega izvanrednega dogodka. Življenje pa je šlo svojo vsakdanjo pot dalje. Urad, gostilna, urad, gostilna, spanje in spet znova ista pesem vsak dan, v3ak dan... II. Tiste dni pa se je po mestu raznesla čudna vest. Ni planila med novosti željne prebivalce kakor blisk ali pa bomba, temveč nastala je Bog ve v kaki samotni ulici kot kak studenček, dobila je pritoke od sosednjih ulic in stranskih prehodov, dokler ni slednjič narastla ta vest v ogromen veletok, ki je valil svoje valove preko preplašenih src. Čul si najbolj neverjetne stvari, vsakdo ti je drugače povedal, vsakdo po svojem čutu, okusu in zmožnosti. V bistvu pa ie bila vsebina vznemirjajočih govoric ta-le: V eni zadnjih noči se je v naizapuSčenejšem delu mesta pojavila prikazen v obliki črnega tujca, ki ima obraz zavit v vijoličast pajčolan. Gorje, kogar tujec ustavi. Dotičnik mu brezpogojno sledi in izgine. Tako se je pripetilo, da so našli izven mesta nekega moža, ležečega na polju in ki se ga jim je le s težavo posrečilo zbuditi spet k zavesti. Ko je prišel nesrečnik k sebi, je ves zmeden pripovedoval, da je šel prejšnjo noč proti domu kot po navadi, kar mu pride naproti v črn plašč zavit mož, ki upre nanj svoje ledeno mirne oči. Nesrečnika se je polotila nepopisna groza, pozabil je na okolico, nase, na vse skupaj, volja mu je upadla, čutil se ni več samosvojega in vedelje edino to, da mora, da mora na vsak način slediti strašnemu neznancu, slediti mu kamorkoli in koderkoli. In šla sta. Šla sta po ozkih, temačnih ulicah, ki so jih bomo razsvetljevale petrolejske svetilke; šla^sta ob šumeči reki, mimo znanih predmestij, dokler nista zavila na ravnino izven mesta. Noč je bila tiha in vsa polna zvezd. Rezajoč mraz je škrtal vsepovsod, ali zdaj ni bilo časa meniti so za take stvari. Čudna ro-mar ja sta se ustavila, nakar je nezranoc svoji žrtvi namignil, naj leže na tla in — odšel. In drugo jutro so našli mimoidoči nesrečnega meščana na pol mrtvega na polju. Sprva so seveda mislili, da je po:tnl ž»tev kakega roparskega napada, toda na veliko začudenje so ugotovili, da mu ni bila niti najmanjša stvar ukradena. Ugibali so in ugibali, ali vsa zadeva je postajala vedno bolj zamolana. Nekateri treznejši in po-mirljivejši duhovi so imeli vso stvar za staro bajko, toda večini pa je dal ta nenavadni dogodek le misliti in zato je povsem razumljivo, če so si najrazličnejše šepetali in namigovali. (Dalje.) bava. Opozarjamo, da so vstopnice in sedeži v predprodaji v trafiki v Prešernovi ulici; dobro je, da si vsakdo, ki misli vo-setiti koncert, že pravočasno preskrbi prostore. ij Miklavžev večer vljudno vabi Splošna organizacija invalidov, vdov in sirot v ponedeljek, 5. decembra v »Ljudskem Domu«. Začetek točno ob pol 8. uri. Predprodaja vstopnic pri g. Sever, Šelen-burgova ulica, pri gdč. Štefki Kržetovi, Trnovski pristan 12 in v Ljudskem domu, I. nadstropje. Ij Tečaj poljskega jezika. Društvo prijateljev poljskega naroda priredi tudi letos tečaj poljskega jezika. Pouk bo vodila gospa Ela Mole. Vsi tisti, ki se želijo udeležiti tečaja, se prosijo, da se sestanejo na razgovor v sredo dne 30. t. m. ob 6. uri zvečer v razredu I b. (I. nadstropje} na drž. realni gimnaziji na Poljanski cesti. lj Bezposeinost. Mravlje Alojzij iz Velikih Žabeij v Goriški Vipavi je 6 tednov v Ljubljani. Ker ni imel dela je prosjačil. Eil je aretiran. Fant je star 22 let. — Za-del Lovro je star 24 lei. M imel dela. Slabo oblečen se je šel gret v Trpinčev hlev na Tržaški cesti. Videl je odejo na postelji v hlevu, jo vzel in prodal nekemu vozniku pri Figovcu za 70 kron. Policija ga je aretirala. jCuitura, k Koncert udruženja jugoslov. novinarjev. Spored koncerta, ki ga priredi ljuDijanska sekcija U druženja jugoslov. novinarjev v četrtek 1. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« v proslavo narodnega ujedinjenja, je nastopni: 1. a) Stevan St. uiokranjac: X. ru-kovet srbskih narodnih pesmi, b) Pokorny: Teče voda, teče (slovaška narodna pesem), c) Dev: Svatba na poljani. Mešani zbori; poje »Pevsko in glasbeno društvo Ljubljana« pod vocLtvcm g. prof. i.ajuka. —; 2. Iv. Ocvirk: Kaj si iaK žalostna V Moški zbor; poje »Pevsko društvo K rakovo* Trnovo« pod vodstvom g. Mirka Pre-melča. — o. a) A. Lajovic: Kaj bi te gledal* b) J. Pavčič: Kaj mi pravi ptiček ta, poje gospa Lovšetova, spremlja g. Anton iveuat. — 4. a) Dr. G. Krek: 'xam na vrtni gredi, b) Si. i-remrl: Lilije, c) A. Lajovic: napitnice. Mešani zbori; poje pevsko društvo »Slave c« ped vodstvom g. Marij* Kogeja. — 5. a) Leoncavallo: Prolog opere »Bajazzo«, b) Gounod: Molitev Valentina iz opere :-raust«, Poje g. Štefan R o m a n o v s ki, spremlja g. Ant. Neti*** — 6. a) irerdo -juvanee: Slovenska zemlj®» b) A. Foerster: Razbita čaša, c) O. Dev: »Zar je morala doeL j u b 1 j a n sk i Z v o n« pod vodstvom kapelnika g. Zorka Prelovca. — Po koncertu prsota zabava. Svira orkester Dravske divizije pod vodstvom kapelnika g. dr. Čerina. — Vstopnina na koncert je sledeča: Pritličje I.*in II. vrsta 15 dinarjev, III. in IV. vrsta 12 dinarjev, od V. do VIII. vrste 10 dinarjev, od IX. do XII. vrste 8 dinarjev, od XIII. do XXI. vrste 5 din. Balkon 1. vrsta 5 dinarjev in galerija od I. do IV. vrste 4 dinarje. Stojišča 3 dinarje, za dijake in vojake I dinar. Predprodaja sedežev in vstopnic je v trafiki v Prešernovi uiici. d »Orek Sv. Jakob. Danes točno ob 8. uri fantovski večer. Ob pol 8. uri od-borova seja. — Bog živi! predsednik. d Vse članstvo Ljudskega odra ima danes zvečer ob 19. uri v Ljudskem domu izredno važen sestanek. Udeležba za ves igral: ki zbor ter zbor gojencev in gojenk obvezna. — Upravnik. d Priprav, \ini odbor za Dijaški dan ima danes ob 17. uri v Ljudskem domu važno sejo. — Predsednik. d Slavnostna predstava na praznik Ujedinjenja. Dne 1. decembra ob pol 20. uri' vprizori Ljud ki oder v Ljud kem domu v proslavo praznika Ujedinjenja Anton Wildgansovo pe id e jonsko žaloigro iz 1 življenja uradniške družine: »Uboštvo«. Vstopnice se dobe že danes v II. nadstr. Ljudskega doma. Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžatv Izdaja Konzorcij »Novega Časac. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.