D o p i s i. Kranjsko. Iz-pod-ških planin. G. urednik! Še sem živ! In v Benetkah sem tudi bil, prišel sem prav zadovoljen domov, le to mi je žal, ker naši mnogoštevilni ,,Slomškarji" ne morejo skupno izleteti v kak tak kraj, kakor smo letos mi ,,Zavezniki." Sicer mi je zadnjič pravil ,,napreden učitelj XIII." da nameravajo ,,Slomškarji" svoj prvi večji izlet napraviti v Rim, a sedaj ravno ne utegnejo, ker se morajo učiti »najnovejših formalnih stopinj" in ker morajo sestavljati učne načrte za take nštiriletne" šole, o kakoršni govori tako prepričevalno nSlovenec". Uh! mraz je, g. urednik, kakor v Sibiriji. V naši idilični dolinici smo imeli na dan sv. Klementa ravno — 18° R. To je pokalo! V naravi je mraz in zima, a t naših srcih pa cvete prava, pravcata nrajskomila pomlad." In kako bi ne! Vsaj je stopilo ono tako pozabljeno »šolsko vprašanje" z elementarno nsilo" — kakor znani ognjenik na otoku Martinik, o katerem je prof. Jarc ntako ginljivo predaval v nKat. Domu," na dnevni red in šolsko nvprašanje" je celo zatemnelo vprašanje o ,,občni volilni pravici." Sedaj ali pa nikdar! To je naše mnenje. Ako se sedaj ne reši temeljito vprašanje o nšolstvu" — potem ne zasije nikdar več blaženo solnce v revna naša srca — kajti, če tako temeljita, dalekovidna razpravljaaja, kakoršna prinaša ravnokar najnovejši učiteljski list ,,Slovenec," ne narede konca ,,bednemu stanju" kranjskega in sploh nslovenskega" učiteljstva — potem pa nadijo prihodnost." In g. urednik! niso li to temeljiti članki: nNekaj luči" — še nekaj luči" — nučitelji in slov. liberalci" — nučitelji in šola na kmetih" — — notica o ,,infbrmationsbureau" — in nod nekod" (za ime darujem 1 h za ljudski sklad") [kjer se smeši dve učiteljici] — Seveda nund bist du nicht willig, so brauch' ich Gewalt." — Ti clanki so polni ,,duhovitosti", logično prav skrpucani — a kar pa odgovarja nSlov. Narod," je pa čisto nena navadna nelogična žveplarija." In to je, g. urednik, kaj lahko umljivo. Kajti, kje so se učili slovenski učitelji, ki odgovarjajo v ,,Slov. Narodu" na rSlovenčeve" izborne članke, logike Tomažev akvinskih in St. Liguorjanskih, kakor so se učili nnapredni učitelji" ,,Slovenčevega" kalibra. — Zato pa zahtevamo, da nam spišejo ,,Slovenčevi" pedagogi tako ,,logiko", kjer bode vse ono ,,zapopadeno" — kar po njih mislih odgovarja »pravi katoliški logiki." In s to knjigo v pripravnice. G. urednik! Iz zanesljivega vira sem zvedel, da prične prihodnja št. nSlov. Učitelja" objavljati prav do pičice doložen program, po katerem mora pričeti slovensko učiteljstvo nresno delovati" v svoj kakor v narodni prospeh. In to ,,resno delovanje" se bode osredočevalo — vsaj tako mi je izdal zaupnik ,,one stranke" — v sledečih točkah: 1.) Ali naj sede v odborih „učiteljskih društev" sploh — večjih in manjih, le učitelj oziroma učiteljice? — 2.) Ali smejo biti učitelji predsedniki ,,mladeniških —" in učiteljice ndeyiških družb? — 3.) Ali sme brati slovensko učiteljstvo liberalno časopisje, ali le samo ,,Domoljuba" in ,,Slov. Učitelja?" — 4.) Po kaki poti naj bi se najhitreje doseglo, da daruje slovensko učiteljstvo prerooženje ,,Udovskega društva," nSamopomoči," ,,Solske matice," ,,Učit. konvikta" in sličnih društev — škofovi gimnaziji in kat. univerzi v Salcburgu? 5.) Kako veliko naj se piše v ljudski šoli vprašanje? — in — 6. Po katerih načelih bodi urejeno berilo za ,,najnovejše štirileta trajajoče šole." Pričetka kakor tudi konca tega ,,resnega dela" težko pričakuje Vaš stari Badovednež. Kranjskim ,,naprednim učiteljem" na uho. V stari, za učiteljstvo zelo nesrečni eri je bil uslužboran na enorazrednici Št. P. pri V. neki stari učitelj A. K. (Ime na razpolago.) V istem času in ravno tam je gospodaril dekanus J. G. — Bil je tudi obenem katehet na tamošnji razrednici. Stari ucitelj je Hbil dolge, pa suhe postave, bledega lica, kakor sploh vsi učitelji v tisti nesrečni dobi. Z eno besedo, bila ga je sama kost in koža. V Podkožljem je imel majhen vinogradček z majbno razpadljivo gorico (hram). Nekega poznega jesenskega vecera si sveti sivi ta starček pedagog od svojega vinograda s treskami domu mimo farovža. Takoj prileti mogocni dekanus z veliko gorjačo v roki nad starega odgojitelja mladine ter ga začne neusmiljeno posuhem njegovemhrbtupretepavati, češ, da se ne spodobi mimo farovža s prosto lučjo svetiti, ker je to ,,policajvi drig". Tepeni pedagog A. K. je hotel dekana pri sodniji tožiti, a ljudje so mu to odsvetovali, češ, da c. kr. sodnija ni kompetentna dubovnika obsoditi. Potem se je hotel pri škofu Slomšeku pritožiti, a ljudstvo ga je zopet zavrnilo, da je ta korak zaman, ker vrana vrani nikoli oči ne izkoplje. Kaj je starčku početi ? Preboleti je moral bolečino in sramoto zraven lakote in stradanja. —Slomškarji in Sl omškarice! Kranjski »napredni učitelji"! Tako delajo klerikalci z učiteljskim trpinom, kadar ga v svoje kremplje dobijo. Zdaj se Vam laskajo, zdaj se Vam hlinijo, zdaj se Vam prilizujejo, ker š e nimajo oblasti do Vas. A gorje Vam! Bog Vam pomagaj, ako Vasvsvojo pest dobijo! Vrgli Vas bodo v notranjo temo, t. j. duševno temo, kjer bodete še jokali in škripali z zobmi. Zdaj je še čas, spokorite se; po smrtije kes prepozen. Učitelj iz stare šole. Iz litijsko-krškega okraja. (Konferenčno poroejlo c. kr. okr. šol. nadzomika Ljud. Stiasnega.) Pri opisu se ne srnemo teano držati navadnih dispozicij, temveč se moramo ozirati na medsebojno zvezo. Tudi se moramo izogibati enoličnosti in skušati, da pouk naredimo živahen. Zato pričnimo popis živalij z bivališčem in načinom premikanja, s 4saterim se lahko obravnava z njimi v zvezi stoječim životom. Dober zgled nam da tu krt. Ko opišemo bivališče, sklepamo na živež, iz tega zopet na oči, nato na zobe itd. Potem se oziramo na stopinjo, ki jo zavzema žival v naravi ali proti človekp, na koncu, kako se pomnožuje. Druga znamenja, ki niso z življenjem v zvezi, se mimogrede omenijo. Prirodopisni pouk lahko tudi naredi ucenca prijatelja narave, kar se mora smatrati za najvisji smoter. Ako dosežemo toliko, da, ko učenci dorasejo v može in žene, da najraje po trudapolnem delu iščejo okrepcila s sprehodom v prosti naravi, potem je naš pouk dosegel najvišji smoter. Tudi pri tem pouku je dobro, da delamo z učenci izlete, osobito pa so taki izleti začetkom potrebni, kajti ueenci se morajo navajati, kako opazovati prirodo. Največkrat vendar zadostuje, da peljemo učence v šolski vrt ter da jih tu navajamo gledati in iskati, kaj se je v zadnjem času izpremenilo. Razven že omenjenega spisa v Pedagogijskem letopisu, priporočam še Witlaczil: Der naturgeschichtliche Unterricht. Dobre uSne slike pa dobite na izbero v Twidhausen: der naturgescbichtliche Unterricht. Z jako dobro učno sliko, kako naj se obravnava premog, seznanili so se nekateri ucitelji našega okraja pri hospitaciji dne 16. januvarja 1.1. v Zagorju. Prirodoslovje. Glavna stvar je pri tem pouku, kakor sploh pri pouku realij, da se učenci zanimajo za stvar ter da so zmožni samostojno v zvezi in jasno govoriti o tem, kar so se ucili. Zahtevati moramo torej od učencev, da govorijo z lastnimi besedami, zato se moramo definicij izogibati. Na množico se ne 8memo ozirati, temveč na kakovost. Zato naj bo ves pouk formalen, kajti ne gre se za materijalno znanje, temveč za to, da se učenci navadijo misliti ter da razumejo, kar obravnavamo. Zato je večje vrednosti, da imajo učenci malo tvarine popolnoma v lasti, kakor da jo močuo razširimo. Učenci se morajo tudi navajati, da sami opazujejo. V višjih razredih, oziroma oddelkih, naj zapisujejo stanje toplomera, na najvišji stopinji tudi stanje tlakomera, vreme itd. Odgovarja se pogosto, da se toplomer obravnava šele na najvišji stopinji. Res, da poučimo učence šele na najvišji stopinji zakaj se dviga in pada živo srebro v toplomeru, zato lahko opazujemo zopet že pri nazovnem pouku, da se živo srebro v toplomeru dviga in pada. Kako naj se poučuje prirodoslovje in na kaj se je ozirati pri tem pouku, seznani se vsakdo latiko v letošnjem pedagogiškem letopisu od Fr. Hauptmana sestavljenem spisu, kjer se tudi čita o formalnih stopinjah ter o nasprotstvu proti tem stopinjam. V tem spisu so naznačene tudi vse knjige, ki jih je porabiti za nadaljevalni natančni pouk. Priporočam še enkrat prav toplo knjige ,,Šolske Matice." Ko sklenem realije, moram omeniti, da se osobito na enorazrednicah ni baviti preveč z realijami. Gledati se mora v prvi vrsti, da se dosežejo v glavnih predmetih zadovoljivi uspehi. Pri vseh predmetih se mora ozirati na praktično stran navadnega življenja. Realije se morajo obravnavati v zvezi z drugimi predmeti. Ponavljam pa še enkrat, da je mnogo več vredno, da imamo malo tvarine popolnoma v lasti, kakor da jo močno razširimo. (Dalje.)