lici t in"i~č črk im i H II III | | | M /1 tcm > de od vsakih treh enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. W ■ flHHHHHH H ■ l« ■ j ■■ tiskanih verst en krajcar za pre- in za trikrat 5 kr. in kdor sam Jg H^^P III M ■ kW U i3 lit JI M t k list« ljubljanskima časnika, v torik «3. Rožnika f 85IK Kdor želi v vratnim ali pa T H fP ■ W M ne ntegne v elovenskim jeziku v oznanil nim listu karkoli si / -M/A ^m. Asi 1 ■ I V M^-i sestaviti, zna nam tudi sosta- bode naznaniti, plača za vsako M i« II 11 Bi I II 1^1 vi MM 1l*,*"™}1" Št. 8937. c. k. Razglas (53.) 2 od 9. krajnskiga poglavarstva Rožnika 1850. Odprava bivše za Koroško in Krajnsko ustanovljene c. k. komisije za prodajstvo der-žavnih posestev v Ljubljani in prejem njenih opravil po c. k. denarstvini deželni komisiji v Gradcu. Po razpisu visociga denarstviniga ministerstva od 4. Svečana 1850 št. 13262 se imajo zadeve prodajstva deržavnih posestev od pod predsedništvam poglavarjev stoječih de-narstvinih deželnih komisij prevzeti, ktere je Njegovo veličanstvo z n. v. sklepam od 9. Svečana 1850 na mesto dosadajnih kameral-nih dohodnih oskersbstev postavilo. Ker je po ukazu denarstviniga ministerstva od 9. p. m. št. 1944 na mestu kameral-uiga dohodniga oskerbstva v Gradcu ondašno denarstvino deželno vodstvo s 1. dnem Rožnika svojo djavnost pričelo,je vgasnila s tem dnevam djavnost komisije za prodajstvo deržavnih posestev, ki je bila doslej za Krajnsko in Koroško v Ljubljani vstanovljena, in od tega dne se imajo vse vloge, ktere pro dajstvo deržavnih posestev zadevajo, na denarstvino deželno vodstvo v Gradcu narav-novati. Po tem se imajo vse oblastnije in prebi vavci krajnske kronovine ravnati. Gust. grof Chorinskg 1. r. poglavar. št. 9081 Konkurz. c«o * Pri c. k. moravski deželni glavni denarnici je mesto kameralniga in vojniga denarničarja, iteri dobiva jezero in pet sto goldinarjev do-briga denarja letne plače, z dolžnostjo 3000 gld. srebra kavcije položiti, spraznjeno. Kteri žele to mesto dobiti, imajo svoje prav osve-dočene prošnje ali naravnost ali pa po svoji predpostavljeni gosposki pri c. k. moravskim deželnim poglavarstvu v šestih tednih po pri-čejočim razglasu predložiti. V Berni 25. veliciga Travna 1850. Št. 9055. Razglas. 05.) 3 Št. 9202. Poziv (58.) 1 Londinu v V Ljubljanski bukvarnici je mesto pisarja spraznjeno,' kteri is krajnskiga šolskiga zaklada 400 gold. srebra v letu dobiva. Tisti, kteri to mesto žele dobiti, nej svoje prošnje narpozneje do 31. mal. Serpana 1850 temu poglavarstvu predlože in s pričevanjskimi listi zastran starosti, stanu, verozakona, za-deržanja, šol, znanja jezikov in če so morde že v kaki javni službi bili, dostojno razkažejo. Od c. k. poglavarstva. V Ljubljani 23. Rožnika 1850. Gustaf grof Chorinskg, c. k. poglavar. Št. 8385. (43.) 3 Razglas De se za prenaredbe, ki se imajo večdel v vsih višjih učiliših še to šolsko leto narediti, potrebni čas pridobi, in de se zaželjena ena-komernost v začetku noviga šolskiga leta s posebnimi napravami ne moti, je visoko c.k. mi-nisterstvo bogačastja in ukapo razpisu od 15. veliciga Travna t. 1. št. 4195 letošne jesenske vakance na vsih c. k. avstrijanskih vse-učiliših, ogerskih, erdeljskih inhorvaških aka-demiah in na učilnicah za zdravite! jstvo in ra- nocelstvo noter do 14. Kozaperska 1850 zdalj-šalo, brez de bi se sicer s tem določbe šolskiga reda zastran terpeža jesenskih vakanc sploh ovreči imele. Ta visoki zavkaz se da tem sploh na znanje. Od c. k. krajnskiga poglavarstva. V Ljubljani 27. vel. Travna 1850. Gustav grof C/iorinskt/, 1. r. poglavar. k pošiljanje k rastavi v letu 1851. Avstrianska komisija za pošiljanja k Lon-dinski obertniški rastavi v letu 1850, ktera se je po nasvetu ministerstva in obertnijstva najvikšim sklepam od 7. vel. Travna t. 1. osnovala, se je danas ustanovila in napravo storila, de bodo tudi podružne komisije v Milanu, Pragi in Feldkirhu berž ko bo mogoče djavnost stopile. Za svojo pravo dolžnost spozna, z oze-ram na ministerski razglas od 11. vel. Travna t. 1. rokodelce, obertnike in umetalnike avstri-anske deržave silno pozvati, se Londin-ske razstave vdeležiti in zadeve o b -javjenja berž ko je mogoče tu sim poslati. Ta razstava obseže izdelke vsih dežel in narodov zemlje, in ne le izdelke obertnijštva v nartesnejši pomeni te besede, ampak tudi sirove in pripomožne snutke iz vsih treh na turstev in dela obrazijočih umetnost, kakor načerte stavb, dolbstva (skulpture), vdobljene podobstva, otape (Emails), bronoreze inkam-notise Tisti avstrianski izdelovavci, kteri hočejo svoje izdelke k Londinski razstavi poslati, imajo to po avstrianski komisiji storiti, ker kraljeva rastavna komisija v Londinu z nobenim privatnim v neposredno zavezo ne stopi. Po tem posredst.vu avstrianske komisije se pa avstri-auskim razstavljavcam več dobičkov naklone Ona namreč bo vse reči, ktere boža to vgodne spoznala, iz Dunaja, in ozerama iz Milana rage in Feldkirha na deržavne stroške Londin, in, ako se ne bodo tam prodale spet nazaj speljati dala, in samo če se bo ilago specalo, se bo nekaj za prevožnjo terjalo; dalje bo Londinska komisija take reči brez de 'bi jih še presojevala, k razstavi pripustila, in ako pošiljavci ne bodo sami za to št. 13901 Naznanilo, 1 s kterim se mesto vradniga pisarja pri deželni glavni denarnici v Lincu spraznjeno razglasi Pri c. k. deželni glavni denarnici v Lincu je mesto vradniga pisarja s 350 gld. srebra letne plače in če bi se kterimu tukajšnih vrad nih pisarjev z letnimi 300 gld. podelilo, -poslednje mesto za oddati. Kteri žele to spraznjeno mesto dobiti, se pozovejo, svoje pravno osvedočene.prošnje v 4 tednih od dne perviga razglašenja v deželnih novicah in sicer, če so pri kaki oblastni) v službi, po tej, inako pa naravnost pri c. k poglavarstvu predložiti in njih razkazati, ali so s kterim vradnikam Linšfce deželne glavne denarnice v žlahti ali svakovšini ali ne. V Lincu 10. Rožnika 1850. Poglavar zgornje Avstrie l)r. Alojzi Fischer. skerbeli ali svojih pooblastencov izvolili, bodo od kupčijskiga "ministerstva postavljeni obert- niki blago izložili, razstavili in o svojim času zopet zložili in nazaj poslali. Ministerstvo kupčijstva in obertnijstva je že omenjenim razglasu od 11. vel. Travna 1.1. od njega postavljene navode zastran zno trajne oprave in ravnanja avstrianske komi sije, kakor tudi zastran dolžnost rastavljavcov cteri se nje poslužijo, obšerno razložilo. Ravno tako je tudi spisek reči, ktere je Londinska razstavna komisija kot za razstavo vgodne naštela, in sostavo vsih doslej znanih razpisov Londiske komisije in naredb druzih deržav. ki se bodo Londinske razstave vdeležile, v porabo obertnikov natisniti. Vsi ti natisi se norejo pri udih komisije pregledati. Tudi pri-lodnje se bo vse, kar bo tacih razpisov na znanje prišlo, ali kar sicer Londinsko razstavo zadene, v od kupčijskiga ministerstva izdanim dnevniku „Austria" in v vradnih listih kronovin razglasilo in v posebnih natisih po udih komisije razširjevalo. Vsi, kteri imajo namen, svoje iz-elke po avstrijanski komisiji v Londinu razstaviti, imajo svoje pisane apovedi v dveh mescih od dne pričujo-iga poziva, torej narpozneje do 3. veliciga Serpana t. 1. pod naslovam avstrianske komisije za pošiljanje k Lon-lnski razstavi na Dunaju k rokam nje-niga vodstviniga odbora poslati. Na poznejše napovedi se ne bo porajtalo, cer se mora še v mescu velicim Serpanu t. 1. kraljevi razstavni komisiji v Londinu izmera irostora na znanje dati, ki ga bodo avstrianski pošiljavci v vsakim predelu, v ktere se jodo poslane reči v Londinu uredile, potre-jovali. Ta napoved mora ime in stanovanje poši-ljavca, pleme in poverhno kolikost (vsakdar m poverhno težo) reči za razstavo namenjenih, kakor tudi koliko planote binavpik invprek za njih razstavo potrebovati vtegnile, po pri-ložnim izgledku zapopasti. Pošiljavci, kteri ne stanujejo na Dunaju, vMilanu, Pragu aliFeld-drcliu imajo povedati, ali bodo pri glavni komisiji ali pri kteri podružnih komisij svoje izdelke presoditi dali; s podružnimi komisijami se bo vodstvini odbor na Dunaju primerno po-razumel. Gospodje pošiljavci se tudi s tem očitno opomnijo, de morajo izdelki, ki so za razstavo namenjeni, v dobi med 1. Listopadam in 15. Grudnam 1850 zavoljo presojevanja v magacine odrajtane biti, ktere bo komisija odločila. Komisija se oberne nazadnje še do vsih verlih kmetovavcov, fabrikantov, rokodelcov, inženirjev in umetalnikov avstrijanskih s prošnjo, semnožno, iskreno in vgodno Londinske občne razstave leta 1851 vdeležiti. Dosadanjena-redbeLondinske rastavne komisije delajo upanje, de se bodo ptuji izdelki po pravici cenili, in že so večidel vse deržave evropejske obljubile, se te vesvoljne razstave vdeležiti; tudi Avstria ni mogla zaostati. Zdaj velja, skušnjo serčno prestati, za čast in siavo domovine, njene obertnosti in umetalnosti se v bran postaviti, si mesto pridobiti, ktero se jima v vzajemnosti s svetam spodobi, stare kupčijske zaveze ohraniti, nove nadelati in v djanju pred-sodbe ovreči, ktere so zoper nas morde raz- trosene. • To se da pa samo po zjedinjenju mnogih in krepkih moči doseči. Vsak, kteri si je svest, de mora kaj dobriga in vgodniga izdelati, spolni tadaj dolžnost do samiga sebe, do svojih obert-niških tovaršev in do občne domovine, če svoje izdelke k Londinski razstavi pošlje. Na Dunaju 4. Rožnika 1850. Avstrijanska komisija za pošiljanja k Londinski razstavi v letu 1851. I. I. I z g 1 e d e k za napovedi pošiljanj k Londinski občni obertnijski razstavi v letu 1851. (Ime in značaj pošiljavca) v (stanovanje) ima namen te le reči k Londinski razstavi poslati in avstrijanski pofružni j komis'ji v vpresojenje predložiti. Ime izdelka Poverhno naznanilo Posebne opombe. Število Mera Teža Koliko prostora za razstavo je treba na tleh na mizah ali klopeh ob steni sredna visokost v □ komolcih komolcov št. 9177/6. Razspis (55)2 c. k. denarstviniga deželniga vosdtva za Šta-jarsko, Koroško in Krajnsko, podložnim ob-obiastnijam in vradain. (Zlajšanje za tiste, kteri imajo pravne pisma predložiti in priob čiti zavoljo izmcre odrajtovil.) Visoko c. k. denarstvino ministerstvo je s sklepam od 30. veliciga Travna t. 1. številka 14988/959 t. 1. razpisalo: Kadar ima kdo po 43. in 47. začasne postave zastran odrajtovil od pravnih opravil, pisem, pisanj in vradnih djanj, pravno pismo zavoljo izmere odrajtovil vradu predložiti, ali pa vradno priobčiti, ki je v to odločen, se tej postavni napravi zadosti, de se imenovanimu vradu namesto izvirniga pisma vidimiran prepis predloži ali po vradno priobčiti. Tisti, kteri se te dovolitve poslužiti želi, ima, kader se za vpis v javne bukve zavoljo dosežbe rečnih pravic prosi, ali kadar se ima sploh pismo zavoljo izmere odrajtovil v to odlo-čeniinu vradu po kaki sodniji priobčiti, sodniji z izvirnim pismani tudi njegov natajnčin prepis oddati; sodnija, pri kteri se je pismo z prepisani oddalo, poterdi natanjčnost oddaniga prepisa, ker ga vidimira in da tako poterjeni prepis vradu, ki je za izmerjenje odrajtovil odločen. Če je pa komu ležeče, pravno opravilo neposredno pri omenjenim vradu napovedati, ima popred za sodno vidimiranje prepisa pisma poskerbeti, ki se ima zavoljo izmerjenja odrajtovil predložiti. To vidimiranje se ima v obojim dogodku s spolnovanjem odstavka 5 opominjev k tarifi zgoditi, brez de bi bilo treba zato kaj plačati. Prepisi pisem, ki so zavoljo izmere odrajtovil pisani in vitlimirani, so pogojno štem-peljna prosti, če se za imenovani namen rabijo, in se ne smejo tistimu, ki jih predloži, nazaj dati. — Ko so se odrajtovila na vidimirani prepis izmerile, se ima izvirno pismo pri opravi od- Št. 3716/G. rajtovila prinesti, de se k prijemnimu poterdilu nridene, ki je po §. 61. začasne postave od 9. Svečana 1850 zaukazano. To poterdilo se ima vselej koj po odrajtani davšini dati in ne sme zavoljo njega se pismo pri prejemajočim vradu zaderžati. Ako kdo izvirniga pisma v takim dogodku ne prinese sabo, kadar odrajtovilo plača, se zavoljo tega prejem odrajtovila in naprava pobotniga lista (kvitunge) čez opravljeno plačilo ne sme odreči. To se da podložnim oblastnijam in vradam, ki so za izmerjenje odrajtovil odločeni, z zaukazani na znanje, vidimirane prepise pisem, ktere prejmejo, k zapisku prejetiga odrajtovila kot pričevalo rajtinge priložiti. V Gradcu 3 Rožnika 1850. Iiamliock, c. k. denarstvini svetovaveč. Knaffl, c. k. denarstvini svetovaveč. Št. 9333. K o n k u r z (51.) 2 za službo vrednikov občnega deržavnga zakonika in vladnega lista. Za vredništvo, ministeriju pravosodja podložno, občnega deržavnega zakonika in vladnega lista se bode podelilo šest sistem iz iranih služb vrednikov in sicer po eno za madjarski, ilirski (serbsko-hervaško), romanski, poljski, rusinski in slavenski (slovenji, kranjski) tekst. Z vsako teh služb so združeni značaj in častna stopnja c. k. pravega ministerskega kon-cipista, 200 gl. osnovnega dnara za staniše in nar nižji stopnji plače 600 gold. z upanjem, pomikovati se v prihodnje na višje pla- čnc stopnje po 800 gld., 1000 gld., 1SŽ00 gld. in 1400 gld. Tisti, ki kakošno službo vdobiti žele, imajo skazati, da so pravoslovne šole doveršili, pra-tično se izomikali v opravilih pravosodja ali oskerbovanja in da znajo pojiolnama nemški in pa tisti ismed gori rečenih jezikov, zakte-rega bi radi vredniki postali, da bodo zamogli iz nemškiga v uni jezik in iz tistega v nem-šino ročno in zvesto prestavljati. Prošnje za službo, ki jih je oberniti na ministerstvo pravosodja, se imajo po gospodu c. namestniku (deželskem glavarju) tiste kronovine, kjer prošnik do konca junija ložiti. lik zdaj prebiva, najpozneje (rožnega cveta) 1850 prea- Od c. k. ministerstva pravosodja. Na Dunaju 6. junija 1850. Št. 2658. Naznanilo. (52.) 2 Po visoki naredbi ministra kupčije, obert-nije in javnih stavb od 19. t. m. št. 2472-C., je plača za retur recepise za pisma kakor pošilitve, brez razločka daljave, na 6 krajcer-jev v srebru postavljena. Stem naredba §. 8. za odrajtvila od pisem od 26. marca t. 1. in §. 11. za odrajtvila od pošilitev od novembra 1849 ob veljavo pride, in zgorej omenjena visoka naredba ima 1. julija t. 1. v veljavnost stopiti, C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 11. junija 1850. Vevnouille I. r. št. 2507. Naznanilo. (42.) 3 Pri poštnem vodstvu v Peštu se bo služba začasniga kolarskiga mojstra z vsakoletnim plačilam štir sto goldinarjev v srebru in z zavezo za položenje kavcije oddala. Kdor se za to službo oglasi, mora skazati, de ima v kolarstvu potrebne tehniške vednosti in prošnja z spričbami saj do 20. junija pri c. k. postnem vodstvu v Peštu vložiti. C. k. poštno vodstvo Oznanilo. (56.) 1 \ kolodvoru v Pelčah v štajarski kronovini se je zraven obstoječe poštne konjske staje tudi poštna vradnija vstanovila, ki 1. junija 1850 v djanje stopi. Nje opravilo obstoji, se s pismi in na pošto poslanimi rečmi za vožno pečati. Sledeče naznanilo obseže geografiško daljavo in kraje za naročila te poštne vradnije. Poštna vradnija leži na južni deržavni železnici, in je ž njo v zvezi kakor pošta, ki gre v slovensko Bistrico, Gonovic, v Brešce in Zagreb. Naznanilo c. k. poštnih vradnij, ki od nove c. k. poštne vradnije v Pelčaliu čez 12 geografiškik milj ne leže. Poštna vradnija. Kronovina. Poštna vradnija. Kronovina. Poštna vradnija. Kronovina. Zagreb..... Arnfels..... Maksa ..... Belatince .... Bistra..... Bleiburg .... Breznica .... Celje ..... Csaktornya . • . Drauburg .... Dugoselo . . , . Eibiswald .... Eis...... Feliring .... Bistrica (slovenska) Feldbach .... Franz ..... Fridau..... Gonovic .... Gleichenberg . . Gleinsteten . . . Gleisdorf .... Gnas ..... Gorica Velika . . Kočevje .... Gradec ..... Groslup .... Kerško..... Hausmannstetten Jaška • • • • • Kalsdorf .... Kapi a..... Karlovce .... Kirchbach .... Kirchberg a. d. Gjuri Horvaška štajarska Ogerska Horvaška Koroška Horvaška štajarska Ogerska Koroška Horvaška Štajarska Koroška Štajarska » n n ii n 11 5) » "v Horvaška Krajnska štajarska Krajnska Štajarska Horvaška Štajarska Koroška Horvaška Štajarska 9 5% 12 9 »v« 8 V 9% 3 10 7 il ® Vs 8 V 10 1 10 6 % C 1 Va 9 7 12 11 12 11 % 10% 5% 10 9% 9% 10 12 9 tO Kranichsfeld . . . . Krapina..... Križ....... Ljubljana..... Landsberg (nemški) . Landsberg (slovenski) Kostanjevica . . . . Lebering..... Libnica...... Lendva ...... Ludbergh ..... Lutomir ..... Mahrenberg . . . . Maribor..... Metlika...... Murek...... Netretič...... Nomarhof..... Novomesto . . . . Oroslavje..... Ptuj....... Podpeč ...... Hudo ...... Popovec ..... Prečeč ...... Preding..... Premstetten .... Radgona ..... llakovpotok .... Brešce ...... Racah ...... Reichenburg .... Ribnica...... Rohič ...... Ruckenstein .... Štajarska Horvaška Krajnska Štajarska , Krajnska , Štajarska . Ogerska Horvaška . Štajarska . 55 Krajnska . Štajarska . Horvaška . ji Krajnska . Horvaška . Štajarska . Krajnska . Horvaška . v .55 Štajarska , ii Horvaška . Štajarska . Krajnska . Štajarska . Krajnska . štajarska . Krajnska . 4 12 11 8 2 7 8 10% 11% 8% 5% 3% 10 7 12 9% 8% 6% 3% 9 9% 10 '1% V, to 7 8% 6 5 5 12 2 Vi 5 Zagor...... Samobor .... Šent Andrej . . . Šent Florijan . . . šent Juri na Stiefingi Šent Leonard . . Šent Martin pri Litiji Šent Ožbald . . . , Šent Ožbald . . . , Šent Peter . . . . , Sauerbrunn . . . , Savrič...... Schwannberg . . . Žuženberg . . . , Stiding (veliki) . . , Spielfeld . . . . , Stainz...... Kamnik...... Zidani most . . . , Sveti Ivan . . . . Trebno ...... Čatež ...... Černomelj..... Laške Toplice . . . Laški terg . . . . Verbovec ..... Velkovec..... Voitsberg..... Warasdin..... Višnja gora . . . . VVildon...... Slovenski gradeč . . "VVollan...... VVolfsberg..... Zellnitz ...... Krajnska Horvaška Koroška Štajarska Koroška Krajnska Štajarska Krajnska štajarska 5? 55 Krajnska štajarska 55 55 Krajnska Štajarska Horvaška Krajnska Štajarska » Horvaška Koroška Štajarska Horvaška Krajnska štajarska voroška Štajarska «v. n »Vi 8 8 Vi 12 8 Vi 4% 'Vs 4% 2 Vs 5 »Vi 10 i O Vi 6% 9% 10 5 10 9 6 "V, 4 4 12 10% 12 9 10 8 5 Vi 10 Vi 3 Vi Vse druge v tem naznanilu ne imenovane poštne vradnije naj poštno vradnijo v Pelčahu s tisto daljavo v svoj miljokazavmk zaznamvajo, v kteri stoji slovenska Bistrica. Kraji za naročila c. k. poštne vradnije v Pelčahu so: I. Fara Pelčah. Kraji: Altendorf, Dovšek, Holdorf, Mala vas, Kočnik, Lovnik, Ljubična (zgornja), Ljubična (spodnja), Luxendorf Marchendorf, Medvedke, Pelčah (zgornji), Pelčah (spodnji), Stanosko, Sterinec, Čretnik pri Pelčahu, Čretnik pri Holldorfu' Cadram, Vermul, Vočdorf, Vresnice (spodnje), Vresnicenberg, Cirje. II. Fara Studenec. Kraji: Globoko, Hrastovec, Krašna, Kreizendorf, Modrase, Novake, Brezje, Studenec. III. Fara Maxau. Kraji: Desno, Jelovec, Ložnice, Maxau, Mostešno, Pečke, sv. Ana, Statenberg, Stopno, Varoš. IV. Iz Fare Laporje. Kraji: Hošnice, Kočno, Langenberg, Laporje, Verliole, Vresnice (zgornje).