Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TORliK, ČETRTEK IN SOBOTO ' • »1» !NNWK«sm>H.W Cena posamezni številki Din 1*50. % Mu. ST Casopli hibi trgovino^ Industrijo in obt, i^edništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol len. v~ Dopisi sc ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 43 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in to. četrt leto v Ljubljani. rvnvvic n*crx»et LETO VII. Telefon štev. .553 t i m rr trmtmmm- LJUBLJANA, 25. marca 1924. Telefon štev. 5S2S ŠTEV. 37. Uvoz lesa iz Avstrije. Kakor naša, je tudi avstrijska lesna produkcija povečini navezana na eksport, kajti v državi sanji je za velike zaloge lesa, ki prihajajo na trg,* premalo odjema. Glavni odjemalci za avstrijski les so bili Nemčija, Francija, Anglija, Holandska in Italija. Prav v teh državah pa so se pojavile zaradi političnih in gospodarskih dogodkov za avstrijski izvoz največje težave. Tako se je zgodilo, da je prišlo glasom poročila strokovnih krogov dunajski »Neue freie Presse« v avstrijski lesni kupčiji in industriji do občutne stagnacije. Zaradi okupacije Ruhrskega ozemlja in vprašanja reparacij ni dana možnost, da bi Avstrijci izvažali v Nemčijo les. Nemčija ima glede lesa glavno porabo za jamski les, toda prav te robe Avstrija ne more nuditi. V jamskem lesu se počenja kupčija v Nemčiji oživljati in prihaja ta les iz Čehoslovaške. Francoski trg je avstrijska lesna industrija zaradi političnih in gospodarskih razmer v Franciji, zlasti zaradi negotovosti valutnega trga precej izgubila. V ostalem zahtevajo v Franciji in v Angliji les v dimenzijah, za katerega avstrijska produkcija ni urejena. V Francijo in Anglijo izvažajo Nordijske države, ki so že tudi prejšnje čase prodajale les na angleškem in francoskem trgu. V ita-liji se občuteva potreba za les, toda italijanski trgovci zahtevajo dobave na kredit, kar provzroea znatne težave za avstrijske eksporterje. Eksport ovira tudi okolnost, da avstrijska roba ni konkurenčna v ceni. Že okrogli los je spričo velikih davkov in visokih mezd jako drag. Ako se ta okrogli les reže, je prodaja ali nemogoča ali pa so žagarji prisiljeni prodati z izgubo. To je povzročilo, da je velik del avstrijskih žag, in med temi največje, ustavil obrat. Sledile bodo še druge ustavitve obratov na žagah. Avstrijska lesna industrija se sedaj omejuje na to, da trguje z lesom in sicer v malem obsegu za eksport, sicer pa z onimi domačimi žagami, katere so prisiljene vsled svojih finančnih obvez vzdrževati svoj obrat tudi z izgubami. Značilno je, da je na prodaj v Avstriji sedaj po nizki ceni nekaj žag, katere pa ne najdejo kupca. Znatna omejitev eksperta so visoke avstrijske in nemške voznine na železnici, katere so deloma že presegle pariteto. Lesna industrija v Avstriji je sedaj na tem, da v okviru splošne industrijske organizacije izvede strumno organizacijo, katera bo centralizirala vse posamezne deželne lesne zveze. Trgovski potniki v Južni Srbiji. Tajnik trgovske in obrtniške zbornice v Skoplju g. Drag. Miličevič priobčuje v reviji »Ekonomist«* pod gornjim naslovom širši javnosti namenjen članek, ki ga zbog njegovega informativnega značaja in zanimivih izvajanj priobčujemo nastopno v doslednem prevodu: »Pred nedavnim časom so se trgovske organizacije iz Hrvatske pritožile pri ministrstvu trgovine, da policijski organi ovirajo potnike prekosavskih trgovcev pri njihovem gibanju po Južni Srbiji. Pritožba vsebuje, čim navede nekaj primerov omejitve slobode in izgona iz krajev, popolnoma pravilne navedbe. Ovire, ki se stavijo trgovskim potnikom, so škodljive v dvojnem oziru: 1. Predvsem ustvarjajo hrvatskim trgovcem in industrijalcem utis, da je tako ravnanje policijskih organov odmev politične in strankarske napetosti med Hrvati in Srbi. 2. Vrhu tega pa zabranjujejo spajanje gospodarskih interesov in jačenje vzajemnih poslonih stikov med jugom in severom. S to pritožbo ustvarjeno vprašanje spada v vrsto naših najaktuelnejših in najvažnejših problemov notranje ogspodarske politike, ki utegne imeti po svojem bistvu zelo neugodne posledice za splošno politične in družabne odnošaje, ako bi se vsled nepazljivosti dajalo prednost drugim vprašanjem. Oosobito politično tolmačenje, kateremu se v tem trenotku od hrvatske strani pripisuje oseben značaj, nam nalaga, da o tem spregovorimo obširnejše. Južna Srbija kot veliki in živahen konzument hrvatskih in slovenskih gospodarskih krogov, nudi za oceno praktične vrednosti takega sistema trgovanja izredne ugodnosti. V Južni Srbiji trgovski potniki niso novost, dasi do ujedinjenja niso predstavljali običajne oblike pri sklepanju trgovskih pogodb. Javili so se kot naravna posledica razširjenja političnih mej na sever pri ustvarjanju neposrednih stikov med Skopljem, kot poslednjim središčem juga in Zagrebom * »Ekonomist«, organ društva Ra ekono-miju i socijalnu politiku. Beograd (Brankova 16). j in Ljubljano, glavnima središčema ir-govine in industrije v prekosavskih pokrajinah. Njihov uspeh je zasigu-rala posebno ena okolnost, katere se, kakor se zdi, Zagreb in Ljubljana ne zavedata v polnem obsegu. Kot konzument avstro - ogrskega blaga pred vojnami za osloboditev 1. 1912. je današnja Južna Srbija, od Bukareškega mira do versajske konference, izgubila zvezo s svojimi poslovnimi dobavitelji, kateri ji vsled vloge, katere so med njo in dobavitelji vršili solunski komisionarji, niso bili vedno osebno znani. Od leta 1918. dalje dobiva Južna Srbija blago iz prekosavskih krajev, a prekosavski kraji svoje konzumente v Južni Srbiji. To daje povod razvitku neposrednih stikov, a sredstvo za njihovo širjenje in jačenje so trgovski potniki. Cele trope teh potnikov so se nepretrgoma pomikale preko Skoplja in ostalih mest na jug, nekateri so dospeli tudi do periferijskih naselbin, kakor Struga, Gjevgjelija, Verovo, Strumica in Kočane. Ponujali so povsod vse, kar so mogli in kar so imeli na prodaj. Tako so se ustvarili živi trgovski stiki med jugom in severom, ki so stavljali v ozadje prejšnjo prednostno pravico Beograda na poslovne stike z jugom. Poleg tega so dali sejmi v Zagrebu in v Ljubljani priliko, da tr-| govci iz Južne Srbije osebno posetijo glavne dobavitelje blaga in ž njimi za-I ključijo ne majhne posle. ‘ Med temi ni bil nagli proces širjenja zvez in spajanja interesov preko trgovskih potnikov brez nedostat-kov. Ti izvirajo manj iz nezadostnega poznavanja lokalnih in trgovskih prilik na jugu, kakor iz poostrene denarne in poslovne krize na severu. To je edino mogoč in do sedaj najbolj utemeljeu razlog za mnoge spore, ki so v zadnjem času nastali med trgovci v mestih Južne Srbije na jedni strani in iz Zagreba na^drugi strani. Evo, nekaj primerov: 1. Trgovski potnik iz severa pride v Skoplje. Takoj se po navodilih, ki jih ima, začne brigati za kupčije. Razumljivo, se trudi, da sklene čim večje število kupčij in da pride v osebni stile s čim številnejšimi trgov- ci. Obiskuje jih po vrsti brez vsake izbire. Zaradi tega uglednejše hiše, ki imajo večja izkustva na trgu, ne marajo takoj dajati naročil. Čakajo konca in potnika prosijo, da jih obišče, čim obide vse one firme, ki jih po njihovem mnenju namerava obiskati. Kadar konečno pride k njim, se pokaže, da velike hiše znižajo naročila za polovico ali še več manj nego potrebujejo ravno zato, ker jim je vsled raznih majhnih nakupov drugih trgovcev, ki se izvrše pod istimi pogoji, težje plasirati večje količine b!aga; 2. Jako pogosto pri takem načinu ponujanja potnik zadovoljen odhaja, a je kmalu razočaran. Ni prav nič neobičajnega, osobito kadar se naroči blago v manjših količinah in proti povzetju, da kupec po dospelosti robe prejern iz katerihkoli razlogov odkloni. Razlog je največkrat trenotno pomanjkanje denarja za plačilo povzetja. V takem primeru prekosavski prodajalec uveljavi s.vojo terjatev sodnim potom ali ponudi nesprejeto blago večjim firmam v komisijsko prodajo, ker sicer stroški dovoza, ležarine in izdatki za eventuelne pravdne stroške presegajo _ vrednost blaga. 3. Dogajajo se tudi sledeči primeri: Potnik sklene kupčijo, prejme aro in odpotuje. Kupec čaka na blago. Čaka dalje nego smatra, da je potrebno, osobito kadar gre za sezonsko blago. Konečno dobi od firme •• prodajalca obvestilo, da ne priznava kupčije svojega potnika in da je kupljeno blago ali dražje in da je potrebno doplačilo ali pa, da je dotično blago docela razprodano in ni več v zalogi, ali pa se pošilja blago vse druge kvalitete nego je bil vzorec, ki ga je kazal potnik. 4. Včasjh kupi tukajšnji trgovec večjo množino blaga. Ko blago pride, se pojavi potnik prodajalca in isto ??. P°nuia drugim firmam v mestu * nižjim odstotkom, kakor je bil ponujen njemu. o. Pri borznih predmetih, osobito kadar so na vidiku nenadne hose, se dogajajo sledeči primeri: Potnik pride in obišče vse večje trgovine, po- nudi blago in sklene kupčije z rokom dobave. Odide. Po petih ali šestih dneh dobi kupec obvestilo od firme, da so sklenjene kupčije brezpredmet-j ne, ker se je potnik, ki ni vedel za naglo hoso v ceni, spustil v pogodbo, katere centrala ne more odobriti. 6. Jako pogosto dajejo prekosavske firme znatne množine blaga firmam na jugu v komisijsko prodajo, ne da bi imele o njih finančni moči, v poslovnih izkustvih in stikih in njihovem prometu zadostno sigurne informacije. Zaradi tega se dogajajo nepri-like. Dogaja se, da njihov klijenl na jugu postane skrajno zanikern v izpolnjevanju svojih obveznosti in da mnogokrat nima pri pristojnem sodišču niti firme protokoli rane. Naravne posledice takega položaja nas navajajo na sledeče zaključke: 1. prekosavski gospodarski krogi imajo razlog za prepričanje, da Južna Srbija še ni zadosti pirpravljena za normalno trgovino; 2. prekosavski gospodarski krogi izgubljajo zaupanje v možnost širjenja in jačenja poslovnih stikov z gospodarskimi krogi na jugu.; 3. gospodarski krogi na jugu dobivajo prepričanje, da jih prekosavski kolegi izkoriščajo, ker se ne drže načela »fair trading.<. Oni uničujejo njihove kupčije, ne pošiljajo blaga pravočasno, jim konkurirajo na zelo nelojalen način in pogosto pošiljajo blago, katero niso kupili. Splošen utis teh sklopov je, da kljub vsem naravnim pogojem za medse-bajno delovanje, jačenje odnošajev in spajanje gospodarskih interesov, trgovina med jugom in severom še ni prišla v ono fazo, ki bi nudila možnost maksimalnega prometa z mini-raom osebne neprijaznosti in mini-mom poslovne in materijalne izgube. Zaradi tega je že skrajni čas, da se od strani poslovnih krogov posveti temu vprašanju večjo pozornost. Vsako odlašanje je lahko povod za mnogo večja odtujenja nego so nesporazum in spori, ki obstoje sedaj. Tega odtujenja pa ne more želeti nobena vlada, noben trezen trgovec in noben rodoljub.« Jugoslovanski izvoz v letu 1923. Pravkar je objavil statistični urad { voza v letu 1923, ki izgleda tabela-finančnega ministrstva statistiko iz- j rično sledeče: Namembna ton milj. Din v procentih dežela 1923 1922 1921 Avstrija 469.182 2374 29-5 230 35-9 Italija 1,278.519 2225 27-6 230 28-4 Čehoslovaška 144.881 621 7-7 8-1 41 Švica 137.393 519 6-5 7-6 6-9 Grška 108.769 459 5-7 4-7 5-2 Ogrska Francija 334.106 390 4-8 5-2 1-2 89.252 363 4-5 5-9 1-7 Nemčija 87.739 336 4-2 8-4 161 Anglija 91.689 182 2-3 1-9 0-7 Reka 35.452 115 1-4 1-3 1-5 Turčija 12.456 112 1-4 1-2 0-7 Bolgarija 36.783 80 1-0 0-4 0-7 Albanija 15.829 48 0-6 0-2 01 Egipt 61.258 47 0-6 0-6 0-4 Amerika 18.689 31 0-4 0-5 0-2 Ostale dežele 103.947 146 1-8 30 1-6 Skupaj 3,025.914 804« glede uvoza sta tudi glede Vrsta blaga Avstrija 1 uvoza na prvem mestu Avstrija m Italija. Njima sledi takoj Češkoslovaška. Po vrsti blaga, ki se je izvozilo, odpade na te tri države, računano v milijonih dinarjev: Vrsta blaga Avstrija IUlija čeJko* slovaška pšenica 329 — 11 prašiči (živi) 322 133 103 meso 293 62 89 živina 243 348 127 koruza 170 45 13 pšenična moka 146 29 41 slorsik* jajca suhe češplje konji svinec les (stavbni) drva razno Kakor kaže tabela, je Avstrija glavni odjemalec Jugoslavije za žito, moko, živino in meso, Italija za žive prašiče in živino ter les, Češkoslovaška pa za hranila. 76 — — 08 — 16 62 54 —. 58 — — 32 795 67 575 653 221 TRGOVSKI LIST, 25. marca 1924. akuten ‘ rrr 'ttt i n rt~Tii) tt ~ % r - *r iTrnf Ti"r~ ir *"t-remm r-nrinmr r ttmuiuti ntn-rr-rTm nrnn -1 i r i <-tu — -rmrnju muli' urn rm uti rumu n \ innmnnr mi Štev. 37. rwwrr«*we arr.-"'< Nemški železni trg. Iz Berlina poročajo dunajskim listom, da je bilo v zadnji seji zveze za surovo železo ugotovljeno, da se je povečala v zadnjih tednih bistveno zahteva po surovem železu. Pritisk vnanje konference, katera je bila jako močna ob času, ko je trajno padal francoski frank, je popustil, ko se je začel frank zopet dvigati v močni meri. Ker so bile dosedanje nemške cene za surovo železo take, da so dona-šale izgubo, je zveza za surovo železo sklenila, da. dvigne cene v vseh krajih svojega razpečavališča za surovo železo vseh vrst za 3 marke pri toni. Na drugi strani pa je bilo sklenjeno, ustreči gotovim željam odjemalcem glede plačilnih pogojev. Tudi z druge strani poročajo, da se je položaj na domačem nemškem trgu izboljšal. Nemške fabrike so sedaj do konca maja založene z naročili in skušajo doseči prejšnjo cene, ker sedanje ne dajejo nobenega dobička. Eksportni trg je slab. Prekomorskih naročil v Nemčijo ne dobivajo sedaj, ker za enkrat ondot nastopata Francija in Belgija kot močna dobavitelja. Velika potreba za železo je na Japonskem vsled znanih razmer, ker je bilo treba po velikih nesrečah mnogo graditi. Ali tudi od tam prihaja poročilo, da je trg za enkrat nasičen. Uvoz vina v ČehosEovaško leta 1923. 1. Vino v sodih; je znašal skupaj 7,437.122 kg. Od tega pripade na posamezne države: Francija 437.511 kg Hamburg 3.488 kg kalija 1,954.336 Madjarska 3,421.746 kg Nemčija 391.778 kg Portugalska 6.728 kg Avstrija 420.379 kg Rumunija 1.658 kg Grčija 62.350 kg Kraljevina SHS 118.197 kg Španija 560.900 kg Švica 30.034 kg Trst 22.093 kg Angleška 737 kg Arabija 5.171 kg 2. Vino peneče (car. tar. t. 299/110): Francija 14.889 kg Italija 226 kg Nemčija 2.270 kg Avstrija 1.121 kg Skupaj 18.506 kg. 3. Sadno vino, sadni in vinski mošt, sadni soki v sodih (car. tar. t. 296/109 a. 2); Francija 9.876 kg Italija 6.176 kg Madjarska 1.390 kg Nemčija 37.910 kg Poljska 4 kg Portugalska 45 kg Avstrija 1.507 kg Rumunija 321 kg Kraljevina SHS 471 kg Španija 423 kg Švica 428 kg Angleška 32 kg Arabija 636 kg Alžir 35 kg Zedinjene države 5 kg skupaj 59.259 kg Občni zbor Trgovske banke d. d. v Ljubljani. Trgovska banka-je imela 22. t. ;m. pod predsedstvom g. Viktorja Medena, veletržca, svoj 7. redni občni zbor v adaptiranih prostorih lastne stavbe na Dunajski cesti. Glasom poročila je banka dosegla v letu 1923. 2 milijona 865.936.08 Din čistega dobička ter bode izplačala 11% dividendo na-prain 7 % v letu 1922. Zavod se lepo razvija ter je dosegel celokupni promet v 1.1923. 8.734,781.714.30 Din. Čista bilanca per 31. XII. 1923. izkazuje pod aktiva: blagajna 1,334.948.28 dinarjev, valute 215.771.14 Din, menice in devize 10,200.325.— Din, vrednostni papirji 2,382.132.28 Din, dolžniki 72,202.052.59 Din, realitete (v Ljubljani, Slovenjgradcu) 4,797.353.28 dinarjev, inventar 637.115.57 Din. Pod pasiva pa: delniška glavnica 15 milijonov Din, rezervni zakladi 2 milijona 500.000.-— Din, vloge na knjižice 14,544.711.82 Din, upniki 56 milijonov 314.030.65 Din, čisti dobiček 2,865.936.08 Din. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun so porasile v letu 1923. od 60,000.000 Din na 70 milijonov Din, torej za 10,000.000 Din, kar je vsekakor dokaz vsestranskega zaupanja, katerega zavod uživa. ' * Priporočamo vsem rodbinam Kolinsko cikorijo izvrsten pridatek za kavo. ^ Trgovsko sodišče. Višina zadružnih deležev in razdelitev prebitka imovine razdražene zadruge. Zadruga z omejeno zavezo v S. je naznanila deželnemu kot trgovskemu sodišču spremembo svojih pravil. Sodišče je odredilo vpis sprememb v zadružni register, v kolikor je po zakonu predpisan, odklonilo je pa vpis § 9., ker določa, da znaša delež 1 dinar, češ da pri današnji vrednosti denarja s takimi deleži ni mogoče doseči namena, ki ga § 7. pravil deležem članov pripisuje. Odklonilo je nadalje vpis § 19. pravu, ker ne izraža jasno, v kakšni obliki oddaja načelstvo svoje Rjave, ce niso pismene, in odklonilo slednjič vpis § 35. pravil, ker nasprotuje predpisom §§ 5., točka 6, in 48, točka 3, zadružnega zakona, po katerih se sme prebitek zadruge razdeliti le med zadružnike. Proti sklepu deželnega sodišča je zadruga vložila rekurz, v katerem se je sklicevala na to, da zadružni zakon deležem ne predpisuje niti minimalne niti maksimalne meje m z ozirom na odklonjeno vsebino i 35. pravil trdi v rekurzu, da zadružni zakon ne predpisuje v § 48., t. 3, in tudi ne v § 5., i. 6, da se mora v slučaju likvidacije zadružno preostalo premoženje razdeliti med V rekurzu )e izpodbijala sklep tudi v tem oziru, ker je deželno sodišče odklonilo vpis §§ 9 in 19 v celoti in ni vpisalo vsaj onih določb, katerih ni označilo kot nasprotujoče zakonu in sicer določbo v § 9., odst. 5, da se deleži ne obrestujejo, in določbo § 19, odst. 2, da člani načelstva ne dobivajo tantijem. Višje dešelno sodišče je rekurzu ugodilo v tem, da se vpišeta tudi spremembi iz § 9., odst. 5, in § 19., odst. 2., zadružnih pravil, katerim tudi prvo sodišče ni oporekalo, da namreč zadružnih deležev ni obrestovati in da člani načelstva ne dobivajo tantijem, v ostalem je pa potrdilo sklep prvega sodišča m to utemeljilo bistveno sledeče: Res ni v zadružnem zakonu glede višine zadružnih deležev izrecno določena niti maksimalna niti minimalna meja, vendar ni s tem že priznana pravica zadruge do povsem samovoljne določitve deležev. Glede na določbe § 1. zadr. zak. se mora marveč zahtevati, da je višina deležev v skladu z zadružnim smotrom in da omogoča tudi dosego tega smotra. Obstoj in procvit zadruge je mogoč le, če se ustanovi in vzdrži potrebna obratna glavnica. Le-ta sestoji v glavnem iz zadružnih deležev. So pa ti, kakor v predležečem slučaju, tako minimalni, da jim pri sedanji vrednosti denarja niti ne pri-tiče več značaj deležev in da oči-vidno ne morejo kriti niti rednih upravnih stroškov, potem je v svrho uresničbe predmeta podjetja takoj in redno seči po rezervnem zakladu, ki naj pa v smislu zakona in pravil krije le izredne izgube. Gotovo bo potem v najkrajšem času prijeti se tudi osebnega jamstva zadružnih članov. Zadružni smoter določa torej višino zadružnih deležev in v toliko je tudi omenjena avtonomija, ki jo zahteva rekurentinja in ki ji jo v ostalem tudi prvi sodnik ne odreka. V smislu § 1. zadr. zakona naj zadruge pospešujejo pridobitne ali gospodarske razmere zadružnikov, ne pa tretjih oseb. Tudi zadružno premoženje naj pripada le zadružnikom in predpisuje to zakon v § 48., st. 3 nujno, kajti v nasprotju z določbami § 48., štev. 2 nimajo določbe pod štev. 3 dostavka »ako ni v zadružni pogodbi določeno drugače«. Ža nasprotno naziranje ni prevzeti določb zakona z dne 1. junija 1889, štev. 91 d. z. Ta zakon priznava namreč hranilnicam in posojilnicam pristojbinske udobnosti za slučaj, da odkazujejo njih pravila prebitke rezervnemu zakladu, od katerega nimajo člani nobenega deleža. Ker določa zadružni zakon v §§ 55., odst. 2. in 79., odst. 2., da ima izsto-pivši član do eventuelnega rezervnega zaklada pravico le, če mu jo dajo zadružna pravila, hoče navedeni zakon nakloniti omenjene ugodnosti le onim hranilnicam in posojilnicam, ki imajo rezervni zaklad in kojih pravila izključujejo izstopiv-še zadružnike od vseh pravic do te- j ga zaklada, tako da ima ta do razdružitve zadruge v vsem svojem obsegu biti le v kritje eventuelnih zadružnih izgub. To velja tudi glede člena št. 2.62 finančnega zakona za leto 1922./23. (Uradni list štev. 105, leta 1922.) Sicer bi pa na zahtevani vpis § 35. novih zadružnih pravil ne mogel vplivati niti prvi, niti drugi ravnokar omenjeni zakon, ker je dopustnost predlaganega vpisa presojati le po predpisih zadružnega zakona. Sodišče je torej tudi vpis § 35. novih pravil po pravici odklonilo, kajti dotične določbe nasprotujejo si same, ko velijo, da naj glede zadružne likvidacije veljajo določbe §§ 41. do 52. zadružnega zakona, obenem pa tudi, da se čisto premoženje ne sme razdeliti med člane, marveč se mora porabiti v občekorisine namene. Ta odločba je postala pravomoč-na. Neka druga zadruga je pa baje proti enakemu sklepu glede porabe j prebitka premoženja po izvršeni li~ j kvidaciji vložila revizijski rekurz na stol sedmorice v Zagrebu kot tretjo instanco. Kadar bo izšla odločba te najvišje instance, jo bomo objavili. Trboveljski premi in tri dobavlja DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. — Telefon 220. Plačilo tudi na obroke! Trgovina. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Adolfa Fieglmiillerja, trgovca v Zupelovcih pri Brežicah (narok za sklepanje poravnave 30. aprila ob 9. uri), o imovini Jurija Miheliča, trgovca v Starem trgu pri Črnomlju (narok 14. aprila ob 11. uri) in o imovini Matka Pungar-tarja, trgovca v Višnji gori, registriranega pod firmo: Pungartar & Zupančič, javna trgovska družba v Višnji gori (narok 22. aprila ob 10. 45). Naši trgovski stiki s Turčijo v 1. 1921. in 1922. Turčija je izvozila 1. 1921. v našo državo za 16.026 in 1. 1922. za 8361 turših lir, uaša država pa je uvozila v Turčijo 1. 1921. za 81.690 in 1. 1922. za 523.325 turških lir blaga. Izmed drugih držav je Turčija izvozila največ blaga na Holandsko (1. 1921: za 1,656.567 in leta 1922: za 1,511.672 lir), v Turčijo pa so uvozile največ blaga Angleška (1. 1921: za 17,495.269 in 1. 1922: za 9,779.109 lir) ter Zjedinjene države ameriške (1. 1921: za 13,168.920 lir in leta 1922: za 9 milijonov 724.877 lir). Nov krošnjarski -zakon na češkoslovaškem. — češkoslovaško trgovinsko ministrstvo je izdelalo načrt zakona o krošnjarjih, ki kolikor toliko ustreza izpremenjenim prilikam. Pri nas so še vedno v veljavi razni patenti iz absolutistične dobe in bi bilo skrajno potrebno, da se tudi pri nas predpisi glede krošnjarjev, ki povzročajo trgovstvu izdatno škodo, čimprej prilagode sedanjim potrebam. Indeksna številka za nadrobno prodajo na Češkem za mesec februar 1. 1924 se je po uradnih podatkih ugotovila z 956 in pri obleki z 1021. Pri ugotovitvi teh številk so upoštevane cene v juliju leta 1914, z 100. Napram indeksni številki meseca januarja 1. 1924. znači indeksna številka za mesec februar 1924 povprečno podražitev za 0.7%. Gibanje een v Zjedinjenih državah ameriških v povojni dobi. Povprečna indeksna številka je znašala v Zjedinjenih državah: maja 1920 247, januarja. 1922 138, decembra 1922 165 in decembra 1. 1923. 151. Indeksna številka za mesec december 1924 znaša za posamezne kategorije: kmetijski pridelki 145, živila 147, sukno in obleke 203, kurjava in razsvetljava 162, kovine in kovinski predmeti 142, stavbeni materijal 178, kemikalije 130, pohištvo 176, razno 116. Francoske indeksne številke. Indeks- na številka za veletrgovino je znušala. koncem meseca januarja 1924: 505 napram 468 v decembru 1. 1923 (podlaga 100 v mesecu juliju 1. 1914.) Indeksna številka se je ugotovila na podlagi een za 45 vrst blaga. Zvišanje je povzročila podražitev živil od 422 v decembru na. 441 v januarju in pri industrijskih izdelkih od 509 v decembru na 560 v januarju. — Indeksna številka za prodajo na drobno v Parizu se je zvišala od 365 v decembru na 376 v januarju. mesen ise&m tsts&esezeses&tS&iLi. *UDDHA< I " ....... —i IliMi.BUDDHBrte TKADf MARK L . ' f Industrija. Sladkorni pridelek naše države. — Sladkorne tovarne v naši državi so sklenile letos veliko več pogodb za dobavo sladkorne pese, nego katerokoli lelo izza ujedinjerija. Pogodbe se nanašajo na pridelek sladkorne pese na približno 60.000 johov. Ako se bodo vse pogodbe v polnem obsegu izpolnile, bi naša produkcija sladkorja dosegla 6000 do 7000 vagonov, ki zadoslujejo za polno kritje tuzemske potrebe. Itrunnerjova tekstilna tovarna v Trsi«. Med po vojni oškodovanimi podjetji novih italijanskih pokrajin, katerim je dovolila italijanska vlada v svrho obnove pred kratkim precejšnje posojilo, se nahajajo tudi bombažne predilnice tvrdke Brunec v Trstu. Glasom časopisnih vesti so s« vršila sedaj pogajanja v Parizu in Berlinu, da se tej tvrdki omogoči nabav* potrebnih tekstilnih strojev. Če tudi so naturalne dajatve Nemčije točasno ustavljene, bo nemška industrija vzlic temu dobavila Bruunerjevim tekstilnim tovarnam stroje na reparacijski račun. Pričakovati je, da se obrat kmalu upo&tavi. Davki in takse. Imenovanja v cenilna komisijo. Delegat ministrstva financ g. dr. K. Savnik nam sporoča, da je imenoval v cenilno komisijo za cenilni okraj: Politični okraj Celje (okolica): Za člane: Ivan Habjan, mesar, posestnik in gostilničar, Šmarje pri Jelšah; Jakob Klenovšek, strojnik, Trbovlje; Dominik Bezenšek, star., Stražica št. 24 (obč. Frankolovo) in Konrad Elsbacher, trgovec, Laško 29. Za namestnike: F rane Oset, trgovec, Vransko 69; Konrad Gologram, stavbenik v Gaber ji 51 in Anton Fazarin, gostilničar in posestnik, Ostrožno 46. — Za cenilni okraj Ljutomer: Za č 1 ana-Ferdo Magdič, posestnik Cven; Matija Domanjko, gostilničar in mesar, Št. Jurij. Za namestnika: Mihael Dermota, posestnik in usnjar, št. Jurij; dr. Anton Heric, distriktni zdravnik, Ljutomer. — Za cenilni okraj Kamnik: Za člana: Milan Jenčič, posestnik opekarne in trgovec z vinom, Vel. Mengeš 38; ing. Vladimir Stare, lastnik tovarne, Kolovc 1-Za namestnika: Slavko Savi»- šek, fin. koncipist in Josip Stare, davčni oficijal, oba iz Kamnika. Dopolnilna prenosna taksa. Generalna direkcija posrednih davkov je v nekem konkretnem primeru (dne 28. februarja 1924, pod št. 8394) določila, da se smatrajo za industrijska podjetja, ki so zavezana 0.1% dopolnilni prenosni taksi, čisto industrijske družbe (komanditne, pridobitne ali delniške), ki se ne bavijo z drugimi neindustrijskimi ali bančnimi posli. Štev. 37. * rWT3Wfi«5Wer>WB« TRGOVSKI LIST, 25. marca 1924. i MMunuTmnr,™ i im« v-i5ifcww«ww«»*»yir- Denarstvo, CENOVNIK, po katerem se mora vršiti zavarova-vanje valute ob izvoza blaga po čl. 16. pravilnika o prometa z devizami in ▼alutami z dne 23. septembra 1921. Velja od 15. do 31. marca 1924. Din 1 Pšcnica'...........................100 kg 330 2 Ui..................................100 kg 270 3 ječmen..............................100 kg 260 4 Oves................................100 kg 240 5 Koruza..............................100 kg 250 S Koruza, defektna (30% defektnih zrn)..........................100 kg 150 7 Bela moka zn luksusno pecivo, zdrob..........................100 kg 530 Bela moka za luksusno pecivo St. 0 .......................100 kg 520 9 Bela moka za luksusno pe- civo St. 2.......................100 kg 430 10 KruSna moka št. 4 in 5 . . 100 kg 390 Sl Cina moka št. 6....................100 kg 300 12 Črna moka št. 7....................100 kg 260 ♦3 Obloda.............................100 kg 180 14 Otrobi ............................100 kg 190 15 Koruzna moka.......................100 kg 250 f6 Konii za klanje....................100 kg 600 57 Konj težki za vprego (slovenski) ............................... vsak 6000 88 Konji lahki za vprego . . . vsak 5000 J9 Konji hribovski mali (rriace- donskil ..........................vsak 2000 20 Osli ...............................vsak 1000 21 Mezgi........................vsak 2000 22 Krave.......................vsaka 2500 23 Voli in biki, par do 700 kg . vsak 3500 par od 700 do 900 kg . . vsak 4500 par od 900 kg navzgor . vsak 5500 24 Teleta do 70 kg.............vsako 1200 25 Ovni.........................vsak 200 26 jagnjeta....................vsako 100 27 Prašiči, par od 150 —220 kg vsak 3500 par od 220 kg navzgor . vsak 4500 28 Koze........................vsaka 200 J9 Mast...............................100 kg 3200 30 Suho svinjsko meso (rebrca) 100 kg 3000 32 Salame turistovske (poletne) 100 kg 2500 32 Salame (zimske): iz debelo razsek, mesa . 100 kg 6500 iz drobno razsek, mesa . 100 kg 8000 '33 Slanina nasoljena .... 100 kg 3100 34 Slanina sveža..................100 kg 3100 33 Slanina povojena . . . . 100 kg 3200 36 Gnjati...................... . 100 kg 4500 37 Zaklani prašiči razpolovljeni 100 kg 3000 38 Svinjsko meso sveže . . . 100 kg 2600 .39 Goveje meso sveže .... 100 kg 1800 40 Domača klobasa (mesena) 100 kg 3000 Krvave, jetrne klobase . . 100 kg 2000 Obtok novčanic Narodne bnnke. — Po stanju dne 15. t. 1. je imela Narodna banju« v obtoku za 5641.7 milijonov dinarjev novčanic. Obtok se je izza 8. marca *• J- znižal za 62.3 milijona dinarjev. Kotiranje akcij Assicurazioni generali. Dunajska borza objavlja, da odpade ob 17. marca t. 1. dalje na predlog družbe ■same notiranje akcij Assicurazioni generali v uradnem kurznem listu dunajske ittorze, kjer se je vršilo že od leta 1879 dalje. Omejitev kreditov v češkoslovaških kronah za inozemce. — Češkoslovaški bančni urad je naročil češkoslovaškim bankam, da vse inozemcem dovoljene kredite, kolikor presegajo 200.000 čK, tekom enega meseca znižajo za polovico. Promet Tovorni promet po naših rekah. Brodarski sindikat je objavil, da se je začel vršiti promet p kosovnim blagom na vseh linijah po plovbenem redu z dne 15. oktobra 1923. Prvi zbirni brodovi jračnejo s prometom dne 23. marca t. 1. Italijanski železniški načrti. — Vsled političnega in gospodarskega zližanja »aše države z Italijo so postali aktuelni rasni italijanski železniški načrti, kate-italijanski gospodarski krogi resno raamotrivajo. V prvi vrsti je omeniti aačrta: direktni promet Benetke-Ljubljana in Trst-Reka. Direktna zveza Jeiietit z Ljubljano potrebuje le 56 kin ',®ove Proge, da bi se osrednjo postajo lorica ZVezalo na eni strani z Cervinja-aom, na drugi strani pa preko Ajdovščine, Lola in Hrušice z Logatcem. S tem bi ae sedanja zveza skrajšala za 70 km in bi .>kraji, P° katerih bi se napravila nova i»roga, gospodarske veliko pridobili. Re-«tev vprašanja je jasna in ni dosedaj JMroti njej nihče resno ugovarjal, dočim afotoje glede zveze Trsta z Reko trije raz-iSgni načrti: prvi v tem, da se zveže obstoječe proge Herpelje - Pulj in št. Pester . Reka, drugi, da se od Herpelj zgrabiš nova proga na Reko preko Novega jgrada in Sapijan, tretji pa, ki ima največ IBrastašev. predvideva novo progo iz Troste v Buzet, odtod v dolino Cepiškega jeeera in s predorom prekom Učke v J^Kvran, Opatijo in Reko. V Primorju se iMnšSakuje, da se bo vlada odločila v '»•ajkrajsem času. Carina. Carinski dohodki v prvi dekadi meseca marea t. 1. V Času od 1. do 10. marca t. 1. so pobrale naše carinarnice 40 milijonov 939.737 dinarjev carine, torej približno toliko, kakor v tretji dekadi meseca februarja t. 1., v kateri so znaša- li prejemki 39,428.360 Din. Izmed carinarnic v Sloveniji so pobrale carinarnice: na Jesenicah 504.017 Din, v Ljubljani 3,344.556 Din, v Mariboru 1,992.091 Din, na Rakeku 689.087 Din, v Celju 742.731 dinarjev. Največ ste pobrali carinarnici v Zagrebu: 7,977.642 in v Beogradu: 7 milijonov 99.630 Din. Nad en milijon dinarjev carine so poleg navedenih pobrale še nastopne: v Novem Sadu 2,092.468 Din, v Sarajevu 1,299.627 Din, v Skopi ju 2 milijona 250.937 Din, v Splitu 1,318.027 Din in v Subotici 3,353.763 Din. Zvišanje carinskega pribitka na Ogrskem. Madžarski uradni list z dne 18. t. m. je priobčil naredbo vlade, s katero se carinski pribitek zvišuje povprečno za 80 odstotkov. Kadar naročate milo, pazite vedno na znamko »GAZELA« mmmmm Razno. Italijanska Reka. Pod gornjim naslovom priobčuje ugledna »Neue Zuricher Zeitung« izredno zanimiv članek, ki dokazuje, kako tudi inozemstvo spoznava pravo, ozadje reškega vprašanja. Dopisnik N. Z. Z., ki se je mudil na Reki ob priliki obiska italijanskega kralja, ugotavlja, da so se politične prilike Reke z aneksijo sicer vredile in ustalile, dostavlja pa, da se je večina šele sedaj zavedla, kako malo političen in kako eminentno gospodarski je bil reški problem. Reka je oslobojena, ali je pa tudi rešena? Ali je gospodarsko kaj pridobila z aneksijo? Rečani, ki poznajo svoje sosede, ne morejo brez nadaljnega verjeti na praktično vrednost v Rimu podpisane italijansko - jugoslovanske pogodbe. Hrvati so hoteli, ko se jim je Reka izmuznila, imeti vsaj de) pristanišča, ki bi bil zadosti urejen in bi ustrezal vsaj začasnim potrebam. Takega imajo danes v Barošu. Reka pa se danes boji, da njeno veliko, dragoceno pristaničše, skladišča in od prometa živeča podjetja počasi zamrejo in da na oni slrani, na Sušaku, razcvete življenje, ki na reški strani pojema. Kdo hoče dokazati nasprotno, kdo če bi še tako rad, pregnati to bojazen? Ali ne bo prisiljena Keka, da živi okrnjena s kemičnim gnojilom državnih subvencij podprto životarjenje, če ji ostane zaprto ozadje? Reški legijonar je zamišljeno vskliknil: »Morebiti pa D’Annun-zio vendarle ni prav storil, da je pričaral rečanom sliko rimske veličine.« Kaj more dati Italija Reki drugega kot miloščino? Hrvatov pač ne more prisiliti, da pospešujejo italijansko pristanišče Reke, ker sta proti temu sebičnost in narodni ponos in ker se ljubezen ne da prisiliti. Ko se je praznovalo anekcijsko slavje, • D’Annunzija ni bilo, pa tudi ne Mussolinija — a prišel je kralj s svojimi italijanskimi brati, ki so Rečane pozdravljali objemali, ti pa so jim pozdrav odkrito vračali — kakor pač sploh more to storiti mesto, katerega teže težke gospodarske skrbi bodočnosti. — Kakor se vidi, ugledno inozemstvo dobro čuti, kako bije pravo srce, danes italijanske Reke. Iz-treznenje bo prišlo tudi za reške prena-peteže, a prepozno. Razstava načrtov za eno in dvorodbin- ske hiše v Mariboru, ki je bila določena do 24. t. m. se podaljša do 30. t. m., ker je poslalo v zadnjem času zopet nekaj podjetnikov svoje načrte in se je tudi nekaj drugih za to razstavo prijavilo. Znameniti so sedaj došli načrti ljubljanskega arhitekta Andreja Cerne-ta in tvrdke Varšek in Polgar iz Beograda, ki je med drugim vposlala tudi načrt plavajoče vile za rodbinsko kopališče. Razstavo prav pridno obiskujejo in se zelo zanimajo za Kiffmanove načrte, od katerih povzroča posebno pozornost načrt o delavski koloniji, katero je hotel zidati Kiflman že leta 1920. in katero bi bil tudi sezidal, ako ne bi imel preveč zaprek. Tudi njegov »Lean - patent votlih kamenov« vzbuja veliko pozornost. Razstavljen je tudi načrt hišice, katera je bila namenjena za prvi dobitek loterije gradbene akcije, ki je bila pa pozneje prepovedana, ki se pa bo zopet obnovila. Prestopki zoper proti draginjski zakon na Čehoslovaškem. Na Čehoslovaškem je bilo zaradi prestopkov draginjskega zakona podanih ovadb 1. 1921: 23392, leta 1922: 14,117 in v prvem polletju 1923: 6993. Oprostilnih sodb je bilo: 1. 1921: 10567,1. 1922: 7289 in 1. 1923: 3399, sodb pa 1. 1921: 3056, 1. 1922: 814 in 1. 1923: 308. Sodb se sploh ni izreklo 1. 1921: v 9767, 1. 1922: v 6014 in v 1. 1923 v 3286 primerih. V odstotkih je bilo torej obsojenih oseb: 1. 1921: 13%, 1. 1922: 6% in 1. 1923: 4X%. Stroški preživljanja na Angleškem. — Stroški preživljanja so znašali začetkom februarja t. 1. 79% več nego meseca julija 1. 1914. Začetkom leta 1924 so znašali le 77%. Podražitev je povzročila višja cena krompirja, ki je pridobil na ceni vsled slabega dovoza, povzročenega po štrajku železničarjev. Stroški so dosegli najvišjo izmero (176% več nego v predvojni dobi) v mesecu novembru 1. 1920. Začetkom 1. 1921. so znašali le še 165%, julija 1. 1921. še 119%, koncem leta pa le 99%. Tekom leta. 1922. so se znižali od 92% na 80%, tekom leta 1923. pa so se gibali od 69% (v mesecih juniju in juliju) do 78% v (mesecu januarju). Brezposelnost na Čehoslovaškem. Sredi meseca februarja 1924 je <* )bivalo na Čehoslovaškem 60.200 oseb in sicer 49 usoč moških in 10.300 žensk podporo zaradi brezposelnosti. Od teh jih odpade na Češko 40.300. Moravsko in Šlezijo 14.200 in Slovaško 5700. Poleg tega se je potom podjetij podpiralo 16.800 deloma brezposelnih oseb. Število direktno podpiranih oseb se je napram stanju v prejšnjem mesecu zvišalo za 2343. Zajčja razstava. Zajčjerejsko društvo za Slovenijo, ki obstoja že 8. leto je priredilo ‘23., 24. in 25 t. m. v prostorih restavracije Halbwidla v Mariboru začjo razstavo in razstavo teh zadevnih izdelkov kakor kožuhovine, oblek in enakih stvari. Ta razstava, ki je bila prvi dan tako dobro obiskana, da so morali obiskovalci celo čakati da pridejo na vrsto in da si morejo ogledati zajčke raznih plemen, med katerimi je največ Angora in srebrnastih zajčkov. Društvo, ki ima tudi v Slavoniji in na Hrvaškem svoje člane, ima namen razširiti zajčjerejo po celi Sloveniji in s tem pripomoči v prvi vrsti bolj siromašnim slojem naroda, pa tudi narod prepričati, da je zajčja koža velike važnosti. Društvo izdaja tudi v slovenščini in nemščini svoj časopis »Društvena poročila«. Kongres jugoslovenskih hišnih posestnikov. Centralni odbor jugoslovenskih hišnih posestnikov je v sporazumu z društvi v Zagrebu in Ljubljani določil, da se vrši društveno zborovanje dne 28. marca v Beogradu. Zborovanje bo trajalo tri dni. Dovoljenja za potovanje v Rusijo. Na podlagi sklepa sveta ljudskih komisarjev Sovjetskih republik daje dovoljenja za bivanje v Rusiji osebam, ki iščejo zaposlitve v industriji ali poljedeljstvu, le priseljeniška komisija delavskega sveta. Viza potnih listov za osebe, ki obiščejo Rusijo v diplomatskih, političnih, kulturnih in finančnih poslih, dajejo pristojni organi ljudskega komisarijata za zunanje zadeve brez vsakega posvetovanja z naseljeniško komisijo. / Ustanovitev internacionalne družbe za eskport špirita na Dunaju. Po vesteh iz Dunaja se vrše ondi pogajanja za ustanovitev mednarodne eksportne druž- be, v kateri bi tvorile Avstrija, Cehoslo-vaška, Poljska in Ogrska koncern za prodajo špirita. Najemnine v Prusiji. — Z dnem I. aprila t. 1. se zvišajo najemnine za stanovanja na 67%%, predvojnih najemnin, od katerih odpade 32K % na davke. 10% najemninskih davkov {približno 50 milijonov zlatih mark) se preodkaže za zidanje stanovanj. Iz naših organizacij. DELOVANJE TRGOVSKEGA G REMIJA V MARIBORU. (Nadaljevanje.) Nadalje je dal gremij inicijativo za poseben odbor v Mariboru, ki se je se-sestavil iz zastopnikov trgovine, industrije in obrti in bo imel nalogo, zasledovati vso zakonodajo ter reagirati na vsak zakon in naredbo, ki bo našemu stanu škodljiva in delati na izboljšanju obstoječih zakonov in na-redb. Za dopolnilne volitve v dohodninsko cenilno komisijo dne 20. januarja t. 1. je dosegel gremij na tozadevnem sestanku z zastopniki industrije in obrti popoln sporazum in je naša kandidatna lista tudi zmagala. Na tem sestanku se je razpravljalo tudi o odpravi nekaterih brezpomembnih cerkvenih praznikov, o čemer se pa nahaja posebna točka na dnevnem redu. Kakor je gotovo vsem znano, je poštna uprava reducirala na tukajšnji pošti razen uradnikov tudi par pismonoš. Ko je gremij že mnogo prej za to namero zaznal, se je takoj obrnil na merodajna mesta v Beogradu in Ljubljani s primerno utemeljeno vlogo, da je to nemogoče. Vlada pa je to redukcijo kljub temu izvršila ter so se posledice takoj občutile s tem, da se vsled povečanja dostavljalnih rajonov dostavlja pisemska pošta mnogo pozneje, kar zelo ovira trgovsko poslovanje. Gremij je na podlagi tozadevnih pritožb vložil zahtevo na vlado in potom Jugoslovanskega kluba, da se redukcija pismonoš prekliče in vzpostavi prejšnji stalež. Proti krošnjarski nadlogi se borimo z vsemi našimi organizacijami že ves čas po prevratu, odkar se naseljujejo semkaj krošnjarji iz cele države in celo Rumunije, ter jih do sedaj ni bilo mogoče popolnoma odpraviti. Ako se preženejo iz mesta, preplavljajo deželo in se od časa do Časa zopet pojavljajo v mestu. Oddelek ministrstva za trgovino v Ljubljani je ze 1. 1920. in 1921. izdal stroge naredbe, da se tujim krošnjarjem naj ne dajejo več vizumi za naše kraje, kar pa iz nam popolnoma neumljivih razlogov ni nič zaleglo, nasprotno se je število istih vedno pomnoževalo. Vsled nastopov naših organizacij pri oblastih ee je v lanskem letu število krošnjarjev vendarle nekoliko zmanjšalo. Konečno so vendarle Zveza trgovskih gremijev in Trgovska zbornica sedaj izposlovale pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani strogo odredbo na podrejene davčne oblasti v Sloveniji, da se morajo krošnjarji, ki so plačevali doslej le malenkostne davke, na podlagi obstoječih davčnih predpisov primemo obdavčiti, ter je delegacija posredovala pri ljubljanskem in mariborskem velikem županu, da ee krošnjarji strogo kontrolirajo. To radikalno obdavčenje bo imelo, ako se bo pravilno izvajalo, tako dalekosežne posledice, da bo krošnjar jen je postalo skoro popolnoma nemogoče. Vsak krošnjar bo moral imeti posebno licenco, katero si bo pridobil šele tedaj, ko bo dokazal, da je plačal vse davke že v naprej in sicer za vsak davčni okraj posebej. Ako tudi ta odredba ne bo nič zalegla, je obljubil finančni delegat g. dr. Savnik predlagati ministrstvu primerno poostritev davčnih predpisov za te ljudi. S pomočniškim odborom je imel gremij 2 seji, kjer se je sklenilo z ozirom na vedno naraščajočo draginjo zvišati plače s. 1. junijem 1923. za 20% na v kolektivni pogodbi iz leta 1922. določene minimalne postavke. V 12 odborovih sejah se je obravnaval obširen materijal v rešitev tekočih zadev. Tudi odbor je v svojih sejah sklepal o marsikateri za izbolj- Štev. 37. mmammmmemmma sanje našega položaja važni zadevi ter tudi interveniral, kjer je bilo potrebno in bi bilo moje poročilo preobširno, ako bi hotel poročati o vseh podrobnostih našega internega dela. Da se delo odbora in načelstva kolikor mogoče olajša, so se ustanovili razen pododbora branjevcev lani še sledeči strokovni odseki: 1.) za špecerijsko in kolonijalno stroko, 2.) za manufaktumo stroko in 3.) za trgovino z lesom in premogom. Ti odseki poslujejo z lastnimi pododbori v okrilju gremija, kjer mnogo lažje zastopajo v podrobnostih zadeve svoje lastne stroke, kot v greipijalnem odboru in bi bilo želeti, da bi ti odseki res plodonosno delovali. Pri tej priliki moramo omeniti dve svetli točki, katere sta se izposlovale večinoma od naših organizacij in to so carinske konference in pa pridobitev direkcije državnih železnic v Ljubljani za celokupno železniško omrežje Slovenije. Na carinskih konferencah, ki se imajo po odredbi generalne direkcije carin sklicevati vsak mesec po dvakrat, se imajo obravnavati vse pritožbe zaradi carinskega poslovanja, •'itjer je vsakomur daha prilika, da pove svoje težnje. Priporočati je tedaj vsem interesentom, da se teh konferenc udeležujejo in moram le z žalostjo konštatirati, da je bilo za to inštitucijo v Mariboru do sedaj mnogo premalo zanimanja. Za pridobitev železniške direkcije v Ljubljani se pa imamo v prvi vrsti zahvaliti naši Trgovski zbornici, ki je podvziela obširno akcijo za ustanovitev iste, kar se je tudi posrečilo. Obstojala je namreč velika nevarnost, da se po podržavljenju južne železnice priklopi omrežje v Sloveniji zagrebški direkciji, katere poslovanje nam je še vsem v ne baš prijetnem spominu. Obžalovati pa je, da naša država ni sklenila s Češko, Avstrijo in Italijo konvencije glede znižanja tarif za tranzitni promet, kateri se danes ne vrši preko Jugoslavije, temveč preko Beljaka, kar povzroča le naši državi ogromno škodo. Istotako še niso urejene kilometerske razdalje na železniških križiščih, akoravno so sedaj vse naše železnice v državni upravi in nam to dejstvo zelo podra-žuje blagovne pošiljatve. Kakor je že iz tega površnega poročila razvidno, je zasledoval gremij tudi v minulem letu vse naše gospo- darske prilike in podvzel potrebne korake, kjer je uvidel, da je to potrebno. Uspehi tega dela seveda po večini niso bili taki kot bi bilo želeti, ker pač vlada v Beogradu sedaj režim, ki nam je vse drugo kot naklonjen in sploh nima za prečanske zahteve in pritožbe nikakega interesa. Omeniti bi še imel, da je prevzelo naše tajništvo dne 1. februarja 1923 tudi funkcijo tukajšnje poslovalnice Trgovskega bolniškega in podpornega društva. Ševilo zavarovancev pri tej poslovalnici se je pomnožilo do konca leta 1923 na 734, bolniških nakaznic pa je bilo izdanih v tem letu 921. Število zavarovancev se še vedno množi vsled prestopa iz splošne bolniške blagajne. Gremijalno tajništvo vodi tudi posredovalnico služb za nameščence in vajence. Posrečilo se je pa le v redkih slučajih posredovati z uspehom, ker gg. trgovci ne naznanijo gremiju izpraznjenih mest. Poročilo je končal s pregledom splošnega položaju mariborskega tr-gostva v preteklem letu. Omenil je novi zakon o taksah, katere znašajo sedaj za vsakega trgovca več kot vsi direktni davki. Značilno na tem zakonu je, da se pobirajo takse po tar. post. 62 za trgovine z opojnimi pijačami že od 1. julija 1923 dalje, čeravno je stopil zakon šele 15. novembra v veljavo in je bil objavljen meseca decembra. Proti temu postopanju je vložil gremij potom Trgovske zbornice oster protest. (Konec sledi.) Tržna poročila. Novosadska blagovna borza (24 t. m.) Pšenica: baška, 79 do 80 kg, 2 odstotna, 2 vagona 330; 79 dv 80 kg, duplikat kasa, 2 vagona 330 do 332.5. Turščica: baška, 21 vagonov 245; april, ladja Begej, 30 vagonov 242.5; sremska 3 vagoni 257.5. Moka: baza »Os«, 1 vagon 515; »5«, 1 vagon 315; »7«, 1 vagon 280. Grahorica: 1 vagon 280. Otrobi: v papirnatih vrečah, 1 vagon 217.5. Tendenca neizpreme-njena. Mariborski trg (22. t. ni.). Mleko liter 3—3.50, smetana 12—15, surovo maslo 1 kg 44—48, kuhano 50—60, 1 jajce 1.25, motovilec kupček 1, regrad kupček 1, ohrovt glava 0.25, fižol 1 kg 4—5, krompir kupček 1, kislo zelje 1 kg 2.50, kisla repa 1 kg 2, govedina 19—20 dinarjev. Mariborski svinjski sejem (21. t. m.). Dogon: 205 svinj. Cene: prašiči, 5—6 tednov stari, komad 200—250 Din; 7 do 9 tednov stari, 275—300; 3—4 mesece stari 500—650; 5—7 mesecev stari 1050 do 1150; eno leto stari 1750—2500 Din. Kilogram žive teže se je tržil po 20 do 22.50 Din; mrtve po 25—28.75 Din. Kupčija je bila tokrat boljša. Prodalo se je 114 komadov. Precej kupcev je bilo iz ljubljanske oblasti. Največ je bilo prodanega za pleme. Cene mlevskim izdelkom na ljubljanskem trgu (15. marca). 1 kg moke št. 0 Din 6—6.50, 1 kg moke za kruh 5.75—6, 1 kg bele krušne moke 5, 1 kg črne krušne moke 4.50, t kg kaše 4.50—4.75, 1 kg ješprenja 7, 1 kg otrobov 2—2.50, 1 kg koruzne moke 4 — 4.50, 1 kg koruznega zdroba 5—5.50, 1 kg pšeničnega zdroba 6.50—7.50, 1 kg ajdove moke I. 9.25, II. 8.25. Cene žitu na ljubljanskem trgu (15. marca). 1 g pšenice Din 390 — 400, 1 q rži 375, 1 q ječmena 365, 1 q ovsa 325, 1 q koruze 310, 1 q ajde 325, 1 q fižola ribničana 800, 1 g fižola prepeličarja 800, 1 q graha 500, 1 q leče 1100, 1 q prosa 425. Cene krmi v Ljubljani (15. marca). 1 q sladkega sena Din 150, 1 q polsladkega sena 100, 1 q kislega sena 75, 1 q slame 75—100. Cene kavi v Trstu. Cene so nadalje znatno narastle in dasi so tu pa tam oslabele, se to blago na trgu trdno drži. Neki braziljski izvoznik kave, ki je obenem posestnik kavnih nusadov, in ki je bil pred kratkim v Trstu, je izjavil, da braziljska vlada lahko doseže novo uveljavljanje kave brez vsake pomoči s strani ameriških in angleških finančnih krogov. Vlada da namerava od 1. julija t. 1. znatno zvišati izvozno carino na kavo. Tukajšnje cene so sicer še za nekoliko šilingov pod notacijo svetovnega trga, toda misli se, da se bo cena kave v Trstu izenačila s cenami svetovnega trga. Tržaški lesni trg. Lesni trg ni kazal v zadnjem času radi zibanja jugosloven-ske valute nikake enotnosti. Zvišane cene jugoslovenskega lesa se za sedaj še ne sprejemajo. V Avstriji pa so cene ostale iste in radi tega se bolj kupuje avstrijski les. Radi nestalnosti francoske valute so izostala tudi naročila iz Francije. V Galacu so cene še vedno nizke. Cene jugoslovenskega mehkega lesa so 240—250 lir, franko jugosloven-ska pristanišča; cene avstrijskega lesa so 240—250 lir, franko Trst. Dunajski živinski sejem (20. t. ni.) Goveja živina: Dogon 504 kom.; od tega 80 iz Jugoslavije. Cene za kg žive leže (v tisočih Ka): voli 11.5—16, krave in biki 11.5—14.5, slaba živina 7—11.5. — Svinje: Dogon 63 komadov debelih svinj, ki notirajo 24.000—25.000 Ka za kg žive teže. Cene kruhu v Ljubljani dne 15. marca. 1 kg belega kruha 6.50, 1 kg črnega kruha 5.50, 1 kg rženega 5.50. Književnost. »Gruda«. Izšla je prva številka novega mesečnika »Gruda«, ki bo izhajala redno 15. vsakega meseca. Prva številka vsebuje: Na pot. — G. Koritnik: Pre-dica..— R. Peterlin-Petruška: Pesem. — L. Dolinar: Matija Gubec (slika). — L Albrecht: Fantovska. — Fr. Golar: Ded-ščina. — A. Drozdov — dr. N. Preobra-ženski: Kovaljov, Koroljev in Arkadij Petrovič (dalje). — I. Albreht: Zemlja, naša mati (dalje). — Dipl. agr. A. Jamnik: Kmetijstvo in kmetski stan. — F. T—k: Denarna zadruga in banka. — Miloš Štibler: Vstvarjanje industrije v Jugoslaviji in kmetijstvo. — Zemlja, človek in delo. — G. Koritnik: O, povej mi. — List stane celoletno 30 Din in se naroča pri upravi »Grude« v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 7. ž Dobava, prodaja. Dobava zabojev. Pri intendauturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 31. marca t. 1. ob 11. uri dopoludue ofertalna licitacija glede dobave 1200 zabojev za prepečenec. Dobava verig. Direkcija državnih železnic v Ljubljani podaljšuje rok za predložitev ponudb glede dobave 300 komadov verig za ročice do 28. marca t. I. Dobava materijala za zgradbo železniškega tira. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 11. aprila t. 1. ofertalna licitacija glede dobave materijala za zgradbo železn. tira. Prodaja luksuznega avta. Glavna carinarnica v Ljubljani bo prodala dne 10. aprila t. 1. ob 10. dopoldne v garaži firme »Balkan« v Ljubljani luksuzni avto znamke »Itala«. Dobava železnih omar za karte. Pii ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 11. aprila t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 20 železnih omar za karte. * * * Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode Tilaa ia solidna posMa! "»vajla ullu t NA VELIKO! L £ Priporočamo ; galanterijo, g •j nogavice, potrebščine za g ■ čevljarje, sedlarje, rinčice, n " podloge (belgier), potreb- J g ščine za krojače in šiviljo, ■ ■ gumbe, sukanec, vezenino, C S svilo, tehtnice decimalne " g in balančne najceneje pri g £ JOSIP PETELINI £ ■ Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. * Uellka zaloga vsega MrBitfiiittfila motorjev, svetilnih teles, gradnje elektrarn. Inštalacije elektrotehnično podjetje LEOPOLD TRATNIK uubumu Sv. Peti a testa 25. Na debelo! Ka drobno 1 e šjjlavei ter ako potrebujete dober in pripraven pisalni stroj kupite samo „UNDERWOODw Skladišče: Zagreb, Mesnička ulica št. 1 MEMAICS barve, mastSta, lake, klej, emajl, Icii lan zajamčeno Očisti fimež me&jlsolfše vrste nudi MEDIČ - 5KANK£ Mčctrifoor podružnica centrala Movi Saidi sitSeidiSšSe Tvornice: Ljubljana - Medvode 191 TRGOVSKA BANKA D. D- UUBUANA PODRUŽNICE: Maribor, Novo mesto Rakek, Slovenjgradec Slovenska Bistrica Dunaj ska i+rr.»s$iim—im min« ii Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industriiske d. d.