OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
"ou xxxn. — LETO xxxn.
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 6, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 174
^ovi GROBOVI
^n'xon sukovič
p
"linil	bolezni je pre-
^uk-
v nedeljo zjutraj Anton
Uj Doma je bil iz vasi kod	Gobol dol, od-
Je prišel v Ameriko pred t	je član društva sv.
^»■enca št. 63 KSKJ.
ukaj zapušča žalujočo so-gtp® Frances, rojeno Dular,
Turk,
Travnik, Mrs. Jo-Li Goga in Mrs. . Louise iti^	Johna ter 9 vnukov
by ^^^kinj, v stari domovini pa jjjv ^ Johna. Pogreb se vrši iz Nort	4819 Green Rd.,
tra' ^ ^^^dall, v četrtek zju-. ^ ob ,8:15 uri pod vodstvom zavoda Louis L. ob Q° ^ cerkev sv. Lovrenca k ■ Uri in nato na pokopali-Calvary.
mramor
p v
je ®®st-mesečni težki bolezni j^i^^'^inil v Charity bolnišnici
^^T*Qmrky* cjfov Q7 Ic&f T3v*a/i
etiifti
Mramor, star 37 let. Pred
mesecem je prišel iz Vis^ W. Va., kjer je živel, v ^ . ^'^•nd v svrho zdravljenja.
je bil v Arrow, Pa. Bil je U !) (društva št. 217 SNPJ in ' ed Mine Workers of Ame-^VDavisu.
®tri	zapušča dve se-
SOh' Marge Lokar, ki je oga poznanega Johna Lo-Mildred ter brata Er-tfg ki vodi z John Lokarjem L. & M. Tobacco na E. tb' Truplo je bilo danes zju-^'^Peljano v Davis, W. Va., vrši pogreb v četrtek, trupla je skrbel po-Zavod Joseph Žele in si-
^Hol vintar
C,, .	•
^Vg , domu, 5704 Bonna

ki ga je lastoval 36 let, je ^ petek zjutraj ob 11.40 uri bolezni Karol Vintar, PH ^ let. Doma je bil iz Bistre ^^^iki, odkoder je prišel v .. r iko

pred 48 leti. Bil je član
^tva sv. Vida KSKJ in dru-^ Slovenec št. 1 SDZ.
'ika •
io, g.. ) zapušča soprogo Mari-ii'.- ^ sinove in tri hčere: re-
T ----------------
v •'Uanito, ki poučuje v fare sv. Petra, Charles, haj^' /Sgt. Stanley, ki se na-clevelandskem zrač-

Frank, Mrs. Jean ^iiij Anne, v stari domo-^rii ^ sestri Katarino in sestro Ano v Alek-^	štiri vnuke.
Wj	je vršil včeraj zju-
^0(j. Uri iz pogrebnega za-
ke,. _ • Grdin
SGV,
la in sinovi v cer-
New-yorški veterani ponovno napadli Robesonove pristaše
V krvavem spopadu je bilo ranjenih 47 oseb; katoliški veterani so bili pripravljeni za novo drhalsko nasilje
PEEKSKILL, N. Y., 4. sept.—Veteranske skupine, med njimi katoliške, so danes ponovno napadle udeležnike na koncertu znanega zamorskega baritona Paula Robesona.
V krvavem spopadu je bilo"
in nato v družinsko

% pokopališče Cal-
%
w. adams
k,
tap
G%oči nt.
2 , ^og 6. ure je srčna
II93 George W. Adams ^ ^har'/	Odpeljan je bil
bolnišnico, kjer so !^55^^\da je mrtev. Star je je bil rojen v Union-
Thelmo. popol-po-St.,
rt'^Sreb soprogo ^ oy Vrši V četrtek po iz Grdinovega b ^*voda, 1053 E. 62 St., Sfk oddelek na Highland
je
ranjenih najmanj 47 oseb, medtem ko so veterani prevrnili mnoge avte in busse, razbili stole in metali na progresivce kamne in druige predmete.
Zadnjo nedeljo so veterani organizirali napad na new-yorške progresivce, ki so se zbrali na istem mestu. Medtem ko jih je pred enim tednom bilo okrog 4,500 oseb in ko Robeson sploh ni mogel zaradi nasilja peti, se je danes zbrala množica 15,000 progresivcev in Robeson je kljub divjaškem rogoviljenju veterg,-nov pel dobre pol ure.
Današnje nasilje so zopet in-scenirali razne desničarske veteranske organizaciji, s katerimi sodeluje tudi organizacija katoliških veteranov. Okrog 3,000 veteranov je primarširalo na pikniške prostore, kjer so se zbrali progresivci. Policija jih je soglasno s poročili skušala ustaviti, toda z druge strani so mnogi progresivci izjavili, da sploh ni hotela preprečiti nasilja.
Kongresnik Marcantonio napadel gov. Deweya
Kongresnik Vito Marcantonio je takoj po novem izbruhu nasilja poslal oster protestni telegram new-yorškemu guvernerju Deweyu. V telegramu je med ostalim rekel, da so država in lokalni uradniki odgovorni, ker se ni zaščitilo posetnike koncerta, ko so zapusqali pikniške prostore.
V teku nasilja je bil ranjen v oko tudi Irving Potash, eden od dvanajstorice vodilnih ameriških komunistov, ki se zagovarjajo v New Yorku proti obtožbam, da so delovali za "nasilno strmoglavljenje ameriške vlade."
louis podržaj
Po kratki bolezni je umrl na svojem domu Louis Podržaj, p. d. Čušperk, star 60 let, stanujoč na 1483 E. 30 St. Doma je bil iz vasi Mala Račna, župnija kupej, odkoder je prišel v Cleveland pred 38 leti. Delal je pri Elwell-Parker Electric Co.
Pogreb se vrši danes popoldne ob 1. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na Whitehaven pokopališče.
pauline mostečnik
Po dolgi bolezni je umrla Pauline Mostečnik, rojena Straus, stara 62 let. Stanovala je na 1493 E. 65 St. Pogreb se vrši iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Podrobnosti bodo po-ročane jutri.
Novorojenček umrl
Staršem Leon in Josephine De Fraine iz 1047 E. 67 St. je umrl sinček v St. Ann's bolnišnici nekaj ur po rojstvu.
; Poleg staršev zapušča dva brata in sestro. Mati je hči dobro poznane družine Dolenc iz E. 63 St. Pogreb se vrši danes popoldne iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave., na pokopališče Calvary.
Drhal je metala kamne tudi na Robesonov avto, toda sam zamorski pevec ni bil ranjen.
Soglasno s poročili je policija v zvezi z nemiri aretirala 14 oseb.
Trije predstavniki veteranskih skupin so po novem nasilju objavili izjavo, v kateri med ostalim pravijo, da ne "protestirajo proti svobodi govora," da pa protestirajo proti Roben-sonovem "kamunističnemu govoru," s katerim da "zagovarja nasilno spremembo ameriške vlade."
Robesonovoi izjave v zvezi z nasiljem
Robeson glede današnjega nasilja še ni podal nobene izjave, toda ob priliki prvega nasilja pred enim tednom je rekel, da je povsem sigurno lojalen Ameriki, da pa ne more biti lojalen onim, "ki razbijajo moje koncerte, napadajo žene in otroke in vzklikajo proti-zamorska in proti-ži-dovska gesla."
Kar se pa tiče napadov veteranov, češ naj gre v Moskvo, je Robeson dejal:
"Moj oče je bil suženj. Jaz sem rastel na ulicah Amerike. Bogastvo Amerike je bilo zgrajeno s krvjo mojega ljudstva. Nihče me ne more izgnati. PreVeč je, kar nam dolgujejo."
Zamorski bariton je izjavil, da je pel tudi pred mešano javnostjo v Memphisu in Savannah, kjer pa "nas je policija zaščitila."
TRIJE UBITI V NEMIRIH V ITALIJI
MILANO, 5. sept.—Dva delavca in en policaj so danes bili ubiti v krvavih nemirih v milanskem predmestju "Mali Stalingrad."
Delavci so se branili proti policiji s strojnimi puškami.
NACIST PRIZNAL. DA JE UMORIL DOLLFUSSA
RIM, 3. sept. — Predvčerajšnjem je v nekem katoliškem samostanu, kjer se je skrival tri leta, umrl nacistični organizator umora avstrijskega kancelarja Dollfussa in bivši šef SS oddelkov v Rimu Otto Waecheter.
BARASOV SE JE VRNIL V DOMOVINO
DUNAJ, 31. avg. — Sovjetski letalec lieut. Anatolij Barasov je bil danes vrnjen sovjetskim oblastem. Ameriški častniki so po navodilih državnega oddelka poslali Barasova v sovjetsko zono, ko je letalec ponovno izjavil, da se želi vrniti.
ITALIJANSKI VOJAK UBIT NA MEJI
, VIDEM, 30. avg. — Italijanska časnikarska agencija ANSA je danes naznanila, da je na italijansko-jugoslovanski meji bil ubit neki italijanski vojak Vojaka so baje ubili Jugoslovani, ko je motril delavce, ki so pb meji žagali drevesa.
Papež pravi, da je komunizem sovražnik katoliške cerkve
Bogatašem in siromakom je sv. Oče priporočil, naj živijo v medsebojni toleranci
CASTEL GANDOLFO, Italija, 4. sept.—Papež Pij XII. je danes po imenu prvič napadel komunizem, katerega je označil za sovražnika katoliške cerkve. Govoril je potom radia nemškim katoličanom, katerim je pojasnil, da se je z nedavnim ukazom o izobčenju katoličanov, ki podpirajo stvar komunizma, skušalo rešiti svet pred marksizmom in vsiliti ločitev katoličanov od "brezbožnega komunizma."
V preteklosti sv. Oče, ki je star 73 let, ni omenjal komunizma po imenu. Toda v današnjem govoru je rabil to besedo, kar mnogi tolmačijo za znak še bolj viharne proti-komunistične kampanje s strani poglavarjev katoliške cerkve.
Papež je govoril tudi o razredni borbi med bogatini in siromaki, med delavstvom in kapitalizmom. Toda kar se tega tiče, je le apeliral na obe nasprotujoči si strani, naj bosta tolerantni, disciplinirani in naj medsebojno sodulujeta.
Smatra se, da je papež govoril Nemcem z namenom, da bi jih organiziral proti boljševizmu.
Pred tem je sv. Oče govoril še italijanskim katoličanom in Švicarjem, katere je pohvalil zaradi njihove verske gorečnosti.
Dočim je papež danes bil poln hvale za Nemce in Italijane, pa je včeraj napadel Poljsko, ki da 'krši verske pravice."
Napad na poljsko vlado je papež sprožil v pismu, ki ga je poslal krakovskemu nadškofu, kardinalu Adamu Štefanu Sapiehi ob priliki desete obletnice nacističnega napada na Poljsko. Toda sv. Oče o samem napadu ni v svojem pismu govoril, pač pa se Je omejil skoro izključno na obsodbo poljske vlade. Tudi o borbi Poljakov za osvoboditev Poljske ni rekel ničesar, pač pa je pohvalil odpor l^atoliških duhovnikov, ki so ga vodili štiri povojna leta proti poljski vladi. Celo v svojem pismu je omenil one, ki so padli "v borbi za Kri-sta," kar nedvomno pomeni one, ki so se borili "proti komunizmu." V njegovem pismu pa ni bilo nobene besede obsodbe nacističnih krutosti, izvajanih na Poljskem, ko je bilo pomorjenih čez 5,000,000 Poljakov,
Tito dvomi, da bo Sovjetsb zveza napadla Jugoslavijo z vojaško silo
nacizem ni uničen v zapadni nemčiji,
pravi rabbi silver
Židovski rabinec Rabbi Abba Hillel Silver je zadnjo soboto po svoji vrnitvi iz Evrope izjavil da je ameriški program za de nacifikacijo zapadne Nemčije doživel "popoln polom." Prista vil je, da bi v slučaju tretje sve tovne vojne verjetno Nemčija bila nasprotnik Zedinjenih dr žav, ne pa Sovjetske zveze.
"Medtem ko mi obnavljamo Nemčijo v nadi, da nam bo po magala zajeziti Rusijo in v pre pričanju, da bo z nami v sluča ju konflikta z vzhodom, so na padi na Zedin jene države v te ku volilne kampanje v Nemčiji dokazali, da to ni tako," je re kel Silver.
"Bivši nacisti čutijo prav tako kot so vedno čutili, čeprav ni raajo Hitlerja, ki bi jih vodil."
Taft svari proti nebrzdani pomoči zapadni Evropi
WASHINGTON, 4. sept,—Republikanski senator Robert A. Taft je danes skupaj z ostalimi republikanskimi senatorji opozoril, da bo nadaljna predlagane pomoč zap'adno-evropskim državam naletela na močno opozicijo v kongresu.
Taft je posebno opozoril na vsake diskusije o carinski uniji med Anglijo in Zedin j enimi državami, pod katero bi dolar kontrolirale in skupno rabile obe deželi. Po Taftovem mnenju bi takšna unija omajala vrednost dolarja in bila zelo drag ekspe-^ riment. Rekel je da $900,000,000, ki so v okviru Marshallovega načrta določene za pomoč Angliji, predstavljajo največ, kar Zedin j ene države še lahko storijo za Anglijo.
"Devetsto milijonov dolarjev je največ kar lahko damo. Mi bi morali reči: vzemite to vsoto in storite z njo kar morete," je rekel Taft.
Po Taftovem mnenju Zedin jene države ne morejo storiti skoraj nič, da bi omilile pomanjkanje dolarjev v Angliji, vsled katerega pomanjkanja se delavska vlada nahaja v resni krizi.
DomaČe vesti
V bolnišnici
Dobro poznana Mrs. Catherine Malnar, soproga cementnega kontraktorja Antona Malnarja iz 1001 E. 74 St., se nahaja v Woman's bolnišnici. Želimo 'ji hitrega okrevanja!
Piknik Sansovih podružnic
V nedeljo priredijo podružnice št. 39, 48 in 106 SANSa skupni piknik na rekreacijski farmi SNPJ. To bo eden zadnjih piknikov v tej sezoni in je priporočljivo, da se poslužite prilike, da se na prostem razvedrite in zabavate. Podružnice so že veliko storile v pomoči za naše rojake preko morja, zato pa so vredne upoštevanja in podpore, ko pri-rede kako zabavo in veselico.
Dram. društvo Cankar"
'Ivan
Jugoslovanska vlada zavrgla izmišljene novice in natolcevanja United Pressa
LONDON, 5, sept.—Jugoslovanski maršal Tito je v soboto v pogovorih z angleškim laboritskim poslancem Konni Zilliacusom izjavil, da zelo dvomi, da se bo sovjet-ako-jugoslOvanski spor spremenil v dejansko vojno. Pred tem pa je Tito podobno izjavo podal skupini ameriških poročevalcev, med katerimi se je nahajal tudi pisatelj Louis Adamič.
Zilliacus se je sestal s Titom v soboto zvečer in imel z njim tri ure trajajoče pogovore. Med ostalim mu je Tito rekel, da se Jugoslavija ne bo priključila za-padu proti socialističnim državam vzhodne Evrope. Poudaril je, da vsak, ki tako misli, ne ve kaj govori.
Nocoj ob osmih se vrši seja dramskega društva "Ivan Cankar" na odru Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Prosi se vse članstvo, da se udeleži, ker je več važnih stvari za ukreniti.
Redna seja
Jutri, v sredo zvečer ob osmih se vrši redna seja društva St. Clair Grove št. 98 WC v dvorani št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Članice se vabi, da se udeleže.
Krožek št. 3 Prog. Slov.
članice krožka št. 3 Prog. Slovenk so vabljene, da se udeleže redne mesečne seje v sredo zvečer ob osmih v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
Mlad. pev. zbor SDD
I Nocoj ob 7:30 uri se vrši seja staršev Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd. Prosi se vse starše in one, ki se zanimajo za zbor, da se udeleže.
Jugoslovanska vlada pa je v zvezi z "vojnimi" govoricami objavila uradno izjavo, v kateri med ostalim pravi:
"Na drugi dan tekočega meseca je United Press objavila novico iz 'uradnih jugoslovanskih virov,' češ, da jugoslovanska vlada razmotriva o možni invaziji Jugoslavije s strani ruskih čet.
"Uradno je bilo izjavljeno, da je ta novica, češ, da so jugoslovanski uradniki podali takšno izjavo, navadna izmišljotina in samopašno natolcevanje United Pressa v Beogradu."
Jugoslovanska vlada je zanikala tudi poročila United Pressa, da se je Jugoslavija pritožila pri Mednarodni komisiji za Donavo, ker da so sovjetske bojne ladje pretekli mesec plo-vile po Donavi.
"Uradno je naznanjeno, da so vesti o pritožbi neresnične," je rečeno v izjavi jugoslovanske vlade,
*
Moskovski tisk in	,
radio napada Tita
MOSKVA, 5. sept. — Moskovski tisk in radio je danes sprožil nove napade na jugoslovanske voditelje, posebno na maršala Tita.
"Pravda" je celo v članku izjavila, da je Tito spremenil komunistično stranko v "policijski stroj" in da bo potrebno ustanoviti "popolnoma novo stranko z novim centralnim organom,"
V članku "Pravde" je dalje rečeno, da je jugoslovanska vlada premijerja Tita in podpre-mijerja Rankoviča "vlada fašistične klike."
"Samo obnovljena komunistična stranka Jugoslavije lahko pospeši popolen poraz Titove banditske, fašistične bande in prinese svobodo jugoslovanskemu ljudstvu," je izjavila "Pravda" v svojem članku.
*
Moša Pijade odgovoril na sovjetske napade
BEOGRAD, 4. sept, — Podpredsednik vlade in član Polit-biroa Moša Pijade je danes na množičnem sestanku članov prostovoljnih delovnih brigad izjavil, da se Jugoslavije ne boji Rusije. Pristavil je, da so Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci in Črnogorci odločeni, da "branijo do konca neodvisnost in soverenite-to naše socialistične domovine."
Moša Pijade je med ostalim dejal, da se stališče Rusije napram Jugoslaviji lahko primerja samo z "rasnim" stališčem
Adolfa Hitlerja proti ostalim manjšim državam,
"Oni (Rusi) hočejo dvigniti ljudstvo proti vodstvu države. Učinek pa je ravno nasproten. Utrdili so enotnost med ljudstvom in vodstvom," je rekel Pijade.
Na tisoče članov prostovoljnih brigad je po Pijadovem govoru paradiralo po ulicah in iz-zražalo zaupanje v maršala Tita.
Časopisi vzhodne Evrope napadajo Trumana in papeža
LONDON, 2. sept. — Časopisi vzhodno-evropskih držav so včeraj ob priliki desete obletnice napada Nemčije na Poljsko napadli predsednika Trumana, papeža Pij a XIL in jugoslovanskega maif^la Tita.
Moskovski časopis "Rdeča mornarica" je med ostalim v svojem članku izjavil, da so zapadne sile zaradi svojih lastnih sebičnih interesov bile prisiljene, da se v vojni borijo na strani Sovjetske zveze. V članku je omenjena tudi izjava predsednika Trumana, odnosno "senatorja, ki je pozneje postal predsednik," glede nemško-sov j etske vojne. Soglasno s časopisom je Truman takrat rekel; ,
"Pustimo, da se obe strani po-bijeta kolikor je mogoče,"
"Rdeča mornarica" pravi, da zapadnim zaveznikom ni šlo za to, da bi uničile fašizem, pač pa da bi odstranile Nemčijo kot tekmovalko. Vojne pa niso hotele takoj končati, ker je bila "dober business."
Po mnenju sovjetskega časopisa so "anglo-ameriški imperi-alisti" obnovili oblast nemških industrijskih magnatov v Porur-ju in vlili nove upe preživelim nacističnim generalom za nov pohod proti vzhodu.
"Mislijo, da se lahko zgodovina ponavlja, toda dolarji niso dovolj, da bi se z njimi začelo vojno," pravi "Rdeča mornarica," ki dalje zagotavlja, da ne zadostujejo ne atomske bombe in ne mreža strateških baz na celem svetu.
"Potrebni so vojaki, toda najti vojake, ki bi bili pripravljeni umirati za profite porurskih magnatov in njihovih wall-streetskih gospodarjev je vedno težje in težje."	'
Na obisku
Iz Waukegana, 111., je prišel v Cleveland na obisk Albin Kozina. Tu se je nahajal pri družini Mr. in Mrs. Joseph Medve-šek na Goller Ave. V soboto zjutraj se je z Medveškovim in Mr, in Mrs. Frank Kondrich, ki vodita Margie's restavracijo, podal na obisk v Canado. Želimo jim mnogo zabave in razvedrila ter srečen povratek.
stran 2
enakopravnost
6. septembra 1949.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno letoi
For Six Months—(Za Šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
_$8.50 _ 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)__
For Six Months—(Za šest mesecev)_
For Three Months-—(Za tri mesece)_
-$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
UREDNIKOVA POSTA
SLOVENSKI BEGUNCI-IZOBRAŽENCI
Nedavno je bila ustanovljena nova organizacija, ki se zanima iključno za tako zvane begunce-izobražence, to je za zdravnike, odvetnike^ profesorje, znanstvenike, inženirje itd., ki se nahajajo v begunskih taboriščih Avstrije, Italije in Nemčije. Za tako zvane "navadne" begunce, to je kmete in delavce, se ta nova organizacija ne zanima.
O tem vprašanju, čeprav brez vsake zveze z novo ustanovljeno organizacijo, piše v današnji E. tudi naš naročnik, odvetnik g. Wm. J. Kennick.
Z mnenjem g. Kennicka, katerega članek smo priobčili, ne da bi ga krajšali ali pa vsebinsko "popravljali," se ne moremo strinjati in menimo, da lahko v interesu demokratične diskusije tudi povemo zakaj. Naše stališče glede beguncev smo večkrat pojasnili, čeprav specifično o vprašanju "beguncev-izobražencev" še nismo pisali.
Kot je razvidno, meni g. Kennick, da bi takšni begun-ci-izobraženci prinesli med nas za stalno "en dober kos slovenske kulture." Podobno mnenje je na primer nedavno podal urednik glasila ene naše podporne organizacije, ki meni, da bi "podporne organizacije morale /črpati nove življenjske sile prav iz vrst takšnih beguncev 'izobražencev'." Kot primer je omenil nekatere "izobražence," toda po našem mnenju bi vsaj eden teh prav spadal pred kakšno ljudsko sodnijo v stari domovini, kot pa da bi naše organizacije iz njega črpale svojo "novo življenjsko silo."
Mnenje g. Kennicka, da na vprašanje beguncev nekateri ameriški Slovenci gledajo s strankarskega stališča, tudi ni pravilno. Res je, da smo presojevali begunce le na osnovi njihovega delovanja za časa druge svetovne vojne. Popolnoma razumljivo je,^a beguncev, naj bodo "izobraženci" ali ne, ki so se borili na strani nacistične Nemčije, morili rama ob rami z nacističnim in fašističnim okupatorjem svoj lastni narod, delovali na en ali pa drugi način proti naši lastni deželi ali pa njenim vojnim zaveznicam, ne moremo sprejemati med nas, ne da bi se na to njihovo preteklo delo ozirali kritično. Še manj pa jim poveriti kontinuiteto celotnega našega kulturnega, zadružniškega, socialnega in dobrodelnega dela, pa naj bo to v imenu "borbe proti komunizmu" ali pa v imenu "enega kosa slovenske kulture." To s strankarstvom nima nobene zveze. Naše lastne kolaboratorje, one, ki so sodelovali z nacističnim sovražnikom Amerike, smo tudi v naši deželi postavljali na zatožno klop ali pa jih pošiljali v umobolnice. Čemu bi .to ne veljalo za slovenske kolaboratorje in vojne zločince?
Ko smo se v naših člankih celo zavzeli za nekatere begunce, ki mogoče sami ne vedo, zakaj so bežali ali pa jim roke niso omadeževane s krvjo svojih lastnih bratov, smo postavili načelo, ki ne temelji na strankarstvu, pač pa na principu človečnosti. To velja tudi za tako zvane begunce "izobražence." Ne obsojamo one, ki so popolnoma nedolžni, ki nobenih zvez nimajo s podpiranjem Hitlerjeve borbe "proti komunizmu," domobranstvom in zločipskim političnim delom, ki je šel v korist sovražnikom slovenskega ljudstva, toda energično obsojamo one, ki so vse to delali in odklanjali, da bi imeli z njimi kakršnih koli zvez—tudi kulturnih ne! Posebno nezaupljivi smo lahko prav, kar se tiče teh beguncev-izobražencev, kajti z njimi imamo, žal, prav napredni in liberalni elementi zelo žalostne skušnje. V to sorto "izobražencev" spadajo oni begunci, ki nas zmerjajo z "^arjeve ovce," ali pa preiskujejo za ne-ameriški odbor našo "lojalnost!"
G. Kennick apelira za te begunce in izobražence na osnovi tako zvanega "kulturnega napredka." Pravi, da nas "ti izobraženci lahko povišajo na kulturnem in tudi gospodarskem polju, za 100 let v bodoče."
Ce bi nam bil potreben kakšen "izobraženec," bi to v prvem redu mogel biti profesor slovenščine. Toda tudi glede takšnega prepotrebnega izobraženca smo zelo skep-fični. Vse, kar so ameriški Slovenci na kulturnem in gospodarskem polju ustvarili v teku svojega priseljevanja, ni bilo ustvarjeno po zaslugi naših "profesionalnih izobražencev," čeprav za voljo objektivnosti priznamo, da je med njimi bilo častnih izjem. Kar je med nami bilo ustvarjeno na kulturnem in gospodarskem polju, je po večinoma delo naših navadnih delavcev—naših prvih priseljencev, ki so iz stare domovine prinesli dve zdravi roki, naravni čut za kulturne vrednosti in zdrav razum, ki ga je izpopolnjevala šola življenja.
Ne da bi želeli agitirati proti stvari, za katero se nekateri tako vneto potegujejo, moramo izraziti naše dvome, da bi nam na tem polju—kulturnem in gospodarskem
Slovenski Begunci
Piše odvetnik Wm. J. Kennick
Glede begunskega vprašanja so nekateri slovenci na napačni poti zaradi tega ker razmotri-vajo o tem položaju s strankarskega stališča. Slovenci na St. Clairju ne bodo rešili svetovne probleme, in tudi ne bodo rešili notranje probleme v Jugoslaviji. Še tukaj v Clevelandu, kadar je kakšna borba med C.I.O. union in delodajalcem, vzame včasih več mesecev preden se spor poravna, akoravno so nam vse dejstva na razpolago. Ce pomislimo da ne moremo dobiti iz Jugoslavije nepristranske informacije, in da je položaj- neskončno zapleten, je očividno da mi ne moremo pravilno tolmačiti položaj. In povrh tega, akoravno bi mi znali tolmačiti dejstva iz Jugoslavije, bi naši nasveti, in naša priporočila bila brez uspeha, kajti v Jugoslaviji imajo svoje lastne državnike ki so postavljani za to. Torej, najbolj priporočljivo bi bilo da mi Slovenci pozabimo na Jugoslovanske zadeve in spore, in se držimo naših Ameriških proble mov tukaj, kot Amerikanci. Mi Slovenci smo dobili Ameriško državljanstvo zato da se bomo zanimali za naše lastne ameriške probleme, in za napredek naše Clevelandske naselbine. Glejmo to begunsko vprašanje s stališča Amerikanca!
Tukaj v Ameriki so stari ame rikanci imeli borbe glede ver. skega vprašanja, in so pred 150 leti odločili za svobodo verskega prepričanja, in svobodo tiska. To tudi pomeni da imamo svobodo do našega lastnega kulturnega življenja v Ameriki Slovenci smo vedno bili ponosni na našo slovensko kulturo Smo se zanimali za slovenski jezik, igre, literaturo, umetnost, in petje; ustnoviii smo Narodne domove ki bi bili središče slovenske kulture. Slovenski listi so se vedno poganjali za slovensko kulturo. In gotovo se Slovenci v Clevelandu se zanimamo v slovensko kulturo, ker smo še vedno naročniki slovenskih listov.
Kadar je prišel kakšen pisatelj, profesor, umetnik, ali državnik v Cleveland iz Slovenije, smo vsi drveli v Narodni Dom tako osebo poslušati, ker sr^o čutili da on nam prinese iz Slovenije en kot slovenske kulture. No, sedaj, pa imamo slovenci najlepšo priliko v 50 letih dobiti sem med nas za stalno en velik kos slovenske kulture. Sedaj imamo priliko dobiti slovenske umetnike, pisatelje, profesorje ki temeljito poznajo zgodovino naših pradedov, pevce ki bodo za nas tolmačili po svoje našo priljubljeno slovensko pesem, in
igralce ki bodo našo naselbino postavili na višjo stopnjo slovenske kulture. Ne zamudimo te prilike za kulturni napredek. Ti izobraženci lahko nas povišajo na kulturnem, in tudi gospodarskem polju, za 100 let v bodoče.
Ako se v resnici zanimamo za slovensko kulturo, vzemimo ven iz taborišč naše slovenske be-
gunce, ki so sedaj izubljeni brez domov. To lahko naredimo sko-ro brez velikih žrtev. Mednarod. na organizacija plača vožnjo preko morja. Edino kar je treba je plačati za prevoz iz New Yorka do Clevelanda; in podpisati afidavit da boste dali stanovanje in hrano, da dotična oseba ne postane breme državi. Ni treba nobenih dokumentov kazati koliko imate premoženja.
Slovenski begunci so v sploš-neni pripravljeni prijeti za vsako delo, in "sponzorji" ki imajo
gostilne, farme, velike stanovanje, i. t. d. imajo lepo priliko dobiti zanesljive delavce ali delavke. Afidavit se lahko podpiše na uradu International Institute, 1620 Prospect Ave., (Telefon Ch 7640).
Na temu uradu boste dobili tudi bolj natančne podrobnosti.
Pomniti je tudi treba da če ne bomo dobili sem naše slovenske begunce, bodo na njih mesta sem prišli begunci drugih narodov ki so bolj organizirani.
MAKEDONIJA GRADI INDUSTRIJO NARAVNE SVILE
Naravna svila je dragocena surovina za mnogo važnih izdelkov, kakor so padala, svilena sita itd., in nenadomestljiva. V naši državi Imamo marsikje ugodne pogoje za gojenje svilo-prejke in pridobivanje naravne svile; v Vojvodini, na Hrvatskem, v Srbiji, Makedoniji in tudi v Sloveniji. Pred vojno smo vsako leto uvažali za okoli 200 bilijonov din svilarskih izdelkov. Tudi na tem področju industrijske in kmetijske delavnosti se je ponavljalo tisto, česar smo bili vajeni v mnogih drugih panogah. Tuji kapitalisti so se okoriščali z delom naših rok in z našim bogastvom. Vsa surova svila, ki smo jo pridelali doma, se je izvažala, ker jo "domače" tovarne, v katerih je gospodaril tuj kapital, kljub dobri kakovosti niso hotele kupovati. V Makedoniji, kjer je popolnoma gospodaril inozem-,ski trgovec, pa so celo izvažali zapredke. Nato p& smo kupovali in preplačevali svilarske izdelke na inozemskih trgih. Tako je bilo, ker smo bili polkolo-nija zahodnih imperialistov in kei" ljudstvo ni imelo besede.
Ni treba posebej poudarjati, da je danes naš odnos do razvoja in napredka industrije naravne svile docela drugačen. Danes si gradimo svojo industrijo naravne svile, da se bomo rešili uvoza dragocenih svilarskih izdelkov, ki jih je treba v inozemstvu plačati s težko pridobljenimi devizami. Industrija naravne svile bo pomemben sodelavec nekaterih važnih panog naše industrije. _.
Makedonija ima zelo ugodne pogoje za gojitev sviloprejke in za ureditev svilarske industrije. Makedonci že od nekdaj — pravijo, da že 800 let — gojijo svi-loprejko in so si z njo pred vojno mnogi služili vsakdanjo skorjo kruha. Tudi trgovci so jim plačevali zelo nizke cene, celo po šest din za kilogram zapred-kov. Nihče se ni brigal za njihovo delo, nihče jih ni poučil, kako bi dosegli boljšo kakovost zapredkov. Brez medsebojnega sodelovanja, brez delitve dela so le z največjimi napori zmogli streči gosenicam in je zato razumljivo, da pogosto kakovost
—bili begunci-izobraženci v kakšno bolj pomembno oporo. Celo nasprotno nam nihče ne more jamčiti, da bi ne začeli razdirati vse ono, kar smo skozi mnoga desetletja gradili. Težko je seveda podati določeno mnenje, ko to vprašanje jemljemo na splošno. Toda pri posameznih primerih, ko gre za takšnega "izobraženca," bi nemara lahko stoodstotno sigurno povedali, kakšen bi bil ta njegov delež pri "povišanju na kulturnem in gospodarskem polju za 100 let v bodoče," ali^pa kakšen bi bil ta "kos slovenske kulture," ki bi ga prinesel med nas.
Pri koncu želimo še pristaviti, da menda tudi sam g. Kennick, ko govori o pisateljih, profesorjih in umetnikih, ki so prišli iz Slovenije in smo "vsi drveli v Narodni dom tako osebo poslušat," menda to ne pravi iz kakšnega "strankarskega stališča." Če je to tako, potem je seveda popolnoma pravilno, da bi povabili med nas kakšnega pisatelja, umetnika ali pa celo duhovnika iz Slovenije v našo sredino, ki bi nam prinesel "en kos slovenske kulture," ali pa nas seznanil s sodobnim kulturnim delom Slovenije. To je namreč z nestrankarskega stališča tudi kulturno vprašanje. Toda zopet imamo skušnje, ki niso preveč razveseljive. Ko je SANS povabil znanega slovenskega pesnika Bora in duhovnika Lampreta na svojo konvencijo, naš državni oddelek ni hotpl odobriti vize ne prvemu ne drugemu.
Problem, ki ga je s svojim člankom zastavil g. Kennick, ni tako enostaven. Zato je bilo potrebno, da smo tu podali nasprotno mnenje.
svile ni bila taka, kakršno zahteva in išče trg.
Važno središče gojitve sviloprejke je v okolici Djevdjelije. Tam je vas Bogdanci, ki šteje 584 gospodarjev. V Bogdancih se prav vsi vaščani bavijo s svi-loprejko. Danes so vsa gospodarstva te vasi združena v obdelovalni zadrugi in je ta velika zadruga največji proizvajalec zapredkov sviloprejke v naši državi. Vsak zadružnik goji in streže približno 70,000 gosenicam. Kako naporno je to delo, kaže dejstvo, da poje 70,000 gosenic v 8 dneh približno 2500 kg murvinega listja. Preden se gosenica zabubi, morajo delati dnevno po 16 do 17 ur, da nasitijo požrešne živalice.
S skupnim, zadiužnim delom pa so delovne napore že zelo omilili. Zadruga je organizirala posebno brigado, v kateri ima vsak član svoje delo: nekateri sekajo murvine veje, drugi jih prevažajo, tretji krmijo gosenice itd. Zaradi dobre organizacije dela so letos zadružniki dosegli tudi boljšo kakovost zapredkov. Po navodihh zastopnikov Makedonske tovarne svile v Djevdjeliji, ki so jih redno obiskali in jim vedno pomagali z nasveti, so se vsi trudili, kdo bo f)rodal državi bolj zdrave in boljše zapredke. Postavljena je bila tudi norma; iz 35,000 jajčec je treba pridelati 50 kg zapredkov. Kdor pridela več, dobi posebno nagrado. Odkupne cene se ravnajo po kakovosti zapredkov. Srednja kakovost se plačuje po 90 din za kilo gram. Kdor pridela zapredke najboljše kakovosti, ta prav tako zasluži posebno nagrado.
Letos bo zadruga prodala državi nad 1000 kg zapredkov več kakor lani. Prejšnja leta je bilo samo 45 do 50% vseh prodanih zapredkov prve vrste, letos pa že '75%. Med tem ko je tovar-;ia lani dobila kilogram čiste svile iz 10 kg zapredkov, bo le tos dobila isto količino svile že iz 7 kg zapredkov. Zadruga v Bogdancih je lani plačevala delovni dan po 103 din, letos pa bo vreden okoli 200 din. Zadružniki dobivajo od zadruge tudi živila in bone.
Odkupljene zapredke odpeljejo v Djevdjelijo. V tem obratu, ki je zelo primitivno urejen, odvijajo svileno nit iz zapredkov in jo pripravljajo za predelavo v sukanec. Tega obrata pa Makedonija za seboj še nima. Toda ne bo dolgo, ko ga bo imela. V Titovem Velesu že gradijo velik kombinat svile. Na raz-sežnih livadah gradijo kotlarno in odvijalnico svile nove tovarne, ki bo štela skupno trinajst zgradb za trinajst raznih obratov. V začetku avgusta bodo v kotlarni in odvijalnici montirali stroje in prihodnje leto bodo ti obrati že delali, kombinat pa se bo naprej širil.
Razširila se bodo tudi področja gojenja sviloprejke. Razen strumiškega okraja bodo postali središča pridelovanja svilo-prejkinih zapredkov tudi štip-ski, kočanski, svetonikolski in titoveleški okraj, tako da bo imela nova tovarna dovolj surovin za predelavo.
Važno vlogo v gojenju sviloprejke opravlja institut za svi-loprejkina jajčeca — seme. Danes se ta institut stiska v majhnih podstrešnih prostorih, že 27 leta od njegove ustanovitve
se v njem ni nič spremenilo. V tem institutu odbirajo delavke najboljše in najbolj zdrave zapredke. Iz teh zapredkov se izleže metulj, se spari, nakar metulj moškega spola pogine, metulj ženskega spola pa do avgusta izleže jajčeca. Opravek s temi metulji in z zbiranjem se-
mena je zelo zamuden ter hteva včasih veliko naglice. D®" lo instituta pa je zelo važno, saj zalaga z jajčeci vse gojit# sviloprejke v Makedoniji in ^ odstotkov gojiteljev v Srbij'' Ni vseeno, kakšna jajčeca dobijo gojitelji, in v tem je naj; večji pomen tega instituta, je prav za prav edini te vrste v Jugoslaviji.
Tudi ta institut se bo kmal" preselil v nove primernejše pr®" store. V bližini že gradijo niO' derni institut za znanstven^ raziskovanja sviloprejkinih jčec, ki bo prvi te vrste v JuS®" slavi ji, Proizvodnja jajčec se ^ do leta 1954 podvojila in hki^' ti se bo za toliko tudi dvignila proizvodnja zapredkov in ravne svile. Vzporedno se bod" zasadila nova zemljišča z vami. V Valandovu in Djedj®'*' ji so že lani organizirali dreve®' niči, ki se bavita samo z vzgoJ" mladih murvinih drevesc.
OD POVOJNEGA DO MIROVNEGA GOSPODARSTVA
Podtajnik zakladnice Združenih držav je pred kratkim napisal članek, v katerem pojas-i^juje sedanji padec obrata in dela kot "potreben korak k normalnim razmeram" na podlagi tekmovanja in na pot k trgovini, na podlagi koje je Amerika rastla in uspevala. Napoveduje veliko dobo obsežnih prilik za ameriško ljudstvo, — napoved, ki temelji na pregledu današnjega življenja v Ameriki.
Mr. Foley omenja naprej razširjenje trga, ki je posledica na-rastlega prebivalstva. "Danes živi v Združenih državah 17 milijonov več ljudi kot pred vojno," pravi. Ta povišek znaša približno toliko kot če bi se prištelo preivalstvu v kratki dobi dese tih let 6 velikih mest kot so New York, Chicago, Philadel phia, Detroit, Los Angeles, Cle veland 1. 1940.
I
Drugič našteva Foley posledice velikega premikanja prebi valstva, ki ga je povzročila vojna. "Nove in na novo razširjene občine potrebujejo šole, bolnišnice, ceste, mostove, trgovine, občinske naprave za sile. Se dan je naprave, katere se je mo ralo med vojno zanemariti, je treba popraviti, modernizirati ali nadomestiti. Ceste je treba prezidati ali jih napeljati v drugo smer, da bodo odgovarjale sedanjim zahtevam prometa. Poleg tega je pričelo ameriško prebivalstvo kot celota zahtevati stalno' izboljšujoče se živ-Ijenske razmere."
Poleg tega je pa še tudi velika vrsta novih tehnik in novih procesov, kateri — kot Foley vidi — obljubljajo v bodočnosti industrijski preobrat, velik kot oni, ki sta ga povzročila avtomobil in letalo. Načrt atomske sile bo na primer Omogočil velik napredek industrije, kmetijstva, medicine, biologije in kemijskih raziskav. Mnogo novih izdelkov kot penicilin in strep-tomicin na zdravstvenem polju« ter novi pripomočki za uničevanje mrčesa na kmetijskem polju se je že obširno sprejelo kot potrebno.
Gumijska industrija, ki je bila precej odvisna od izdelovanja obodov v množinah, je odprla nove izhode in odkrila nove dobičke v postranskih izdelkih. Vzgled: penasti gumi se že zahteva za blazine, postelje itd.
Polje kovinskih zlitin, plastike in drugih umetnih materialov, naprav za gretje in kontrolo temperatur, hišne oprave na splošno — da se imenuje samo nekatere — se zdi, da so na pragu razvojev, ki bodo imeli za nasledek nadomestitev mnogih izdelkov, ki so sedaj v rabi.
Ameriška industrija ima naprave in priprave, da izgotovi nove izdelke, pravi Foley. Izza vojne je investirala 75 bilijonov dolarjev v nove stavbe in opre-
mo, in načrti za nadaljnje i^^'^ stiranje v letih 1949 in 1950 k* žejo, da bo ameriška industw nadaljevala z vlaganje»i mnogo bolj visokih zneskov * so bili oni tri leta pred voj''^ čeprav bodo nje glavni iz^a^ nedvomno nižji kot leta 1948' Seveda je pa treba nakuP
sile, da se spremeni take P'':
ke v istinitost. In nakupno s
imajo danes Amerikanci. Se"
zaslužijo nekako 214 bilijo^"^
lor""

dolarjev letno, kar je po P' čilu Foleyja le za 3% manj na višku prošlega decem^i'^ Njih stališče glede gotovine smatra za izvanredno moe Skupni tekoči prihranki v hranilnicah, ne čekovnih ^
v	m
cunih in zasebna imovina obveznice Združenih držav)
dola^:
ti
šajo preko 200 bilijonov ^ jev. Mr. Foley namiguje, d® ^ prihranki kažejo, da so lj^,g odločni kupovati blago po
jco"
ceni. Poleg tekčih prihran imajo Amerikanci znatne prihranke v obliki zavaroval '
vrednote nevpisanih tvrdk, ^ ščine zasebnih tvrdk, obvezuj državnih in krajevnih vlad
i#
P o zatrdilu Foleya nadalje ameriško gospodar®^^ zdravo stanje denarnih dov in trga, na katerem jj, jo trgovati, previdnost ban'"'^, voditeljev, industrije in P" » meznikov. To se je izkazalo zavarovanje pred preobšir razvojem in špekulacijo tek povojne dobe. Mr. Foley svoje zaupanje, da bo ista P ^ vidnost pomagala obdržati ^ riško gospodarstvo na ^ podlagi tekom sedanje dobe P ^ hoda k mirovnemu gosp" stvu.
Common
„ci'
Društveni koledcf
SEPTEMBRA . 11. septembra, nedelja— skupnih podružnic SANS^' SNPJ farmi 11. septembra, nedelja obletnica Doma zapadnih vencev, 6818 Denison 11. septembra, nedelja —-veselica društva št. 4276 v Slov. del. domu na
Pil.«'
18. septembra, nedelja
Ženskega odseka farme 18. septembra, nedelja — veselica Kluba društev na Recher Ave.	.^je-
24. in 25. septembra w setletnica obstoja Slove^^® ga doma na Holmes Av®-OKTOBRA oktobra, sobota — društva Brooklyn št. SNPJ v domu Zapadnih vencev, 6818 Denison
19

ob
3^
23. oktobra, nedelja
pevskega zbora "Zvon letnici obstanka, v Slo^" domu na E. 80 St	ggO
29. oktobra, sobota—gt, party društva Comrade® 566 SNPJ na SNPJ
septembra 1949;
enakopravnost
BTRAN 3
SRANISLAV NUŠIČ:
ZAKON
^oja trinajsta ljubezen: to je ^moja žena. Že davno sem ve-'/da je številka trinajst ne ^•^čua, nisem pa vedel, da velja o tudi v ljubezni. Če bi bil ve-bi bil trinajsto ljubezen pre-® očil in se takoj štirinajstič za-ali pa bi bil trinajsto Iju-^zen vnesel Vilko I2.a.
v spisek pod šte-
,	tudi tale 12-a lahko
pa kdaj napravi veliko Spominjam se nekega v kopališču, kjer je hote-2elel ustreči predsodkom go-
stov ter
je preskočil sobo št. 13 •označil dve sobi z dvanajsti-J pod 12-a in 12-b; v ti dve sobi vselila dva zakonska pa-
' pričela že takoj spočetka za-jttLi drug k drugemu v sobo
ra,
ha
^ sta se tako premešala, tako seboj zamotala, da se je naposled vplesti še sam jj^'^,^3ski komisar in odločiti, iZttied tijih pripada sobi a in ° sobi b. Nu, naposled še ra-da kdo zaradi sobe s jj trinajst vpade v tuj za-> ampak zaradi te usodne šte-^ ® telebiti v lastni zakon,—to J® lahko pripetilo samo meni.
Upadel sem šele potem, ko . se rešil .ječe, tako da sploh občutil
"Ja. ki
tistega zadošče-
spet
ga občuti obsojenec, ko
v-, ^^zivi v svobodi. Iz šole v ^ ^0, iz vojske v ječo in iz je-fjl ^akon. Vse kaže, da bi mo-šoli	red v življenju: v
potrebno učenost za v vojski in ječi p^ se jj. ^a zakon. V vojski se nau-Ubo	in brezpogojne
5>e(l	v ječi pa se naučiš
v^ti f^šetkami na oknu ogledo-^'^Ijenje, ki se ga sam ne
^^uješ.
primerjava zakona z ječo ni samo hudob-
' tudi lahko
Vojska in zakon nekoliko nikakor pa si nista
^ .	J v/	V .	,»T
^'l L	ni. Saj bi komu
sta • dovolili primerjavo, da
^»bna;
ječa in zakon. V voj-
, ......
goj^ ^ P'^imer, se razen brezpo-pokornosti učiš stopati v
* K8T ia -M or* o trn/Im/-k T\r\_
ča§ da se na povelje obra-taijo ^l®vo in desno, kar je prav
je nenavadno po za zakon; in potem
v zakonu; pa se Btati na straži, kar ti je v prav pogostokrat tudi liejj naučiš se biti pogu-Pa va	sovražniku, kar te
"ta je kletka, iz katere si ptica želi svobodo, tista, ki je zunaj, pa bi rada v kletko." In vendar je med ječo in zakonom nekaj podobnega, kar pa velja samo do neke mere. To je tisto, po čemer je zakon ječa in sicer: prvih pet let robovanja v težkem okovju, drugih pet let v lahkem okovju, tretjih, pet let robi j a brez okovja, v četrtem petletju pa postane obsojenec svoboden, ki se drugače svobodno giblje in prihaja samo zvečer v ječo noče-vat.
Je pa še neka večja razlika med zakonom, ječo in vojsko, pa tudi med šolo in zakonom, in po tej razliki je očitno, da zakona ni mogoče primerjati in tudi ne v njem iskati kaj podobnega s temi ustanovami, šola kakor vojska in ječa imajo svoj določeni rok službe, zakon ga pa nima. V šoli, na primer, veš, koliko let se moraš učiti, pa se potrudiš in jo dokončaš in ko dosežeš diplomo, nimaš kaj več opraviti s šolo. Prav tako je v vojski, kjer je razločno in z zakonom predpisano, kako dolgo traja rok, in prav to velja naposled tudi za ječo.
Obsodijo te, prebero sodbo,— in čeprav se glasi celo na 20 let, vendarle veš, kako dolgo bo trajala ta reč, in učakaš konec svoje sreče, pa naj bo še tako daleč. V zakonu pa tega roka ni in samo tako lahko razumemo tistega grešnika, ki je ob 25-let-nici zakonskega življenja, torej ob svoji srebrni poroki, izpre-govoril svoji ženi naslednjo pri-godnico:
"Lej, žena, če bi te bil pred 25 leti, na najin poročni dan ali, vzemiva naslednji dan ubil, bi bil odsedel svojih 20 let težke ječe in bi bil zdaj že pet let svoboden, tako pa . . .!"
In res, če nameravajo v bodo-
čih časih kako reformirati zakon, naj bi jih pri tem vodila prva skrb, da v zakonu določijo rok.
Ako je zakon nekak dolg nasproti človeštvu, je dolg pač samo tedaj dolg, če ima določen rok. In kar je poglavitno, če bi imel določen rok, bi se zakon nemara dal urediti na bančni pod lagi. Vsako leto bi naredili in venturo in bilanco, ugotovili do biček in izgubo in če je izguba večja od dobička, bi ključe izročili trgovskemu sodišču pa konec. Dokler ni tako, nalikuje zakon delniški družbi, kjer pobirajo dividende kdaj pa kdaj tašče in svakinje in kdaj pa kdaj tudi kak hišni prijatelj.
Ce pa je zakon dolžnost do domovine, bi ga vsaj kazalo tako urediti, da bi se država oddolžila s priznanjem za dobro in vestno izvrševanje te dolžnosti. Ne mislim, naj bi država poklanjala kolajne za hrabrost, za državljanske zasluge in za skrbno službo, čeprav bi bila takšna odlikovanja prav primerna tudi v zakonu. Vendar naj bi država našla kak drug način, po katerem bi se oddolžila tistim, ki do kraja izpolnijo svoje zakonske dolžnosti.
Neki moj prijatelj, ki premiš" ljuje o razmerju države do zakona, se je srečno domislil, da bi se zakon po njegovem lal^ko kar najtemeljiteje preuredil, ako bi uvedli zakone na povelje. Ne vem, kakšni bi po njem bili takšni zapovedani zakoni, a vsekakor bi v takem primeru veljalo ne samo zapovedano sklepanje zakonov, marveč tudi premestitve, povišanja, upokojitve, odpusti iz službe zaradi nesposobnosti pa nemara celo pomilostitve od nadaljne službe v zakonu.
To bi bili nenavadno zanimivi ukazi, s katerimi bi može premeščali po potrebi službe, s čimer bi vsaj bilo uzakonjeno tisto, kar se drugače v življenju tako pogosto dogaja; pa ukazi, s katerimi bi upokojevali može po paragrafu 70, s čimer bi prav
tako uzakonili tisto, kar se tudi sicer tako pogosto dogaja v življenju; in naposled bi se z odpusti iz državne službe prav tako uzakonilo, kar se tudi sicer v življenju tako pogosto dogaja.
Sam nisem nikoli premišlje val o preureditvi zakona, ker sem pač prepričan, da je že davno reformiran in deformiran. Po moji sodbi bi bilo največ, kar bi se lahko zgodilo zakonu v prid: potrebno je, da ga pričnemo popravljati. Ce hočemo ohraniti kakšno poslopje, ki je zgrajeno na kamnitih temeljih, ga moramo popravljati, pokrivati, beliti, dozidavati in zazidavati. Zakona, zgrajenega zgolj na besedi, ki si jo dva človeka data pred duhovnom, pa nikoli ne popravljamo. To bi morali resno premisliti vsi poborniki današnjega zakona, pobrigati bi se morali, da bi zakon kdaj pa kdaj nanovo pokrili, pobelili, dozidali in zazidali.
Sicer pa je težava preureditve zakona v tem, da do danes še nihče prav ne ve, kaj je to: zakon. Malo je pojavov v življenju, o katerih so že tolikanj premišljevali in toliko povedali kakor o zakonu in malo je pojavov, o katerem sodijo ljudje tako različno in tako nasprotujoče, da ena misel drugo pobija in izključuje. Pričenši pri tisti grobosti, da je zakon pekel, pa vse tja gor do nasprotnega nazora, da je zakon raj na zemlji, se gibljejo vsi drugi, nazori med obema skrajnostima.
Vse kaže, da je treba soditi, čigavi so ti nazori: samskih ali poročenih, očaranih ali razočaranih. Poizkus znanosti, da bi se tudi ona vpletla v razlago zakona, se je izmalčil v prazne besede in puhlo modrovanje. Saj, mar lahko sodimo, da je vprašanje rešeno na primer s takimle nazorom nekega modrijana:
"Zakon je moralna skupnost, ki temelji na nemoralnih odnosih; težnja za ohranitvijo lastnega jaza temelji na lastnem odrekanju; podvojitev dolžnosti na
temelju razpolovljenih lastnih pravic."
Ali pa nemara mislite, da bi znale druge vede, vsaka s svojega zrelišea, povedati kaj bolj zanesljivega kakor filozofija? Po moji sodbi bi se njihovi odgovori glasili na priliko takole:
Zgodovina: Zakon je redek zgodovinski pojav, pri katerem se znfegovalec , pokori premagancu.
Matematika: Zakon je skupno število dveh nepoznanih količin, iz katerih je treba potegniti koren. Rezultat naj bi bil minus, a če se v zakonu vendar pojavi kak plus, se takšna označba konci z ločitveno pravdo.
Književnost: Zakon je zanimiva povest, kdaj pa kdaj tudi roman z nenavadno lepim začetkom, podoben lirični pesmi, vendar pogostokrat s slabo vsebino in še pogosteje z nepričakovanim koncem.
Slovnica: Zakon je samostalnik moškega spola, ki se v življenju podredi zakonom ženske-
ga spola. Slovnica pozna ednino, življenje pa ne, in množina se da prenašati samo tedaj, če ne presega dvojine.
Geometrija: Zakon tvorita dve vzporednici, potegnjeni vštric v življenje, kjer se nikoli ne moreta križati.
Fizika: Zakon je pojav, pri katerem imata dve telesi skupno oporišče za ohranitev ravnotežja, oporišče pa je samo domnevno, zaradi česar pogostokrat izgubita ravnotežje.
Kemija: Zakon je združevanje dveh elementov, od katerih pa vendar vsak ohrani svoje lastnosti. Ena sania kaplja tuje kisline, ki kapne v to združevanje, ga prav lahko nagrize in razdvoji v sestavne dele.
Zemljepis je: Zakon—to sta dva tečaja, ki v približevanju dosežeta tropsko vročino; čim pa se odaljujeta, se vračata vsak svoji ledeni temperaturi.
(Dalje prlliodnjiO
oglašajte v enakopravnosti
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Ce ste, ali so Faši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki drušini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! širite "Enakopravnost!"
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se Izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 6 2nd St.; vhod samo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
tu^j ne moti, da mu ne bi t hrbta, in to se do-Slejj v zakonu; in napo-y Vojski naučiš, kaj je kaj spopad, napad in 'Jaj ^o^^ba, kaj presenečenje, obramba, nočni napad, T'Oj^vf ''^''^ečna služba. In vsi ti tako pogosti tudi v
X'^^stran • v
' K- J^ce pa ne morem re-^ v tolikšni meri po-kajti, postavim, v JGČe ne more veljati ti-ki velja za zakon:
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi imd razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik
HELP YOUR WISHES COME TRUE!
It's easy to keep wishing foe things,
never helping to make them come true. If you were the farmer'above you might want more land, newer machinery or maybe a nest egg of security on which to retire.
If you were this wife you'd probably have your heart set on home improvements, a modern kitchen or maybe a long
vacation to Rio, Paris, Hawaii, the Orient.
You can make these dreams come true by planting your dollars now in safe, sure U. S. Savings Bonds. Maturing in ten years at a ^4 for ^3 profit, they'll supply the cash for the schooling of your children and the fulfillment of your dreams. Start saving today at your bank or post office.
Plant mre opportunity in your future!
tmsTm U.S. SAVINGS som
ENAKOPRAVNOST '
JOIN THt
oppoKTUNiry
This is an official U. S. Treasury advertisement prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council
Miško kranjec
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
jj ---w magdič in ^gova družina
V	4.
^ do takega prepri-
a 1	in diliga go-
° sedijo V nebesih v
H'
Vrs^- "" acuijo v neoesin v kakor on. Njegova pa-si J f,	še dalje. Žup-
]V[ ^ upal ali ni hotel, Btof	razmišljal dalje;
^^šen velik gospod v ^. ^^odar ne more sedeti

J. .	- —JIJ.V, XliWiC OCVtCLi
poleg njegove že-^ rg ^°vih otrok ter drugih ljudi. Grof je grof
in ta ne more nikdar smrdeti. Marka Magdič pa se drži vonj po stari bagi, po plesnobi starega, vlažnega stanovanja in po firnežu. In njegova žena nosi s seboj vonj po zasmojenem mleku, po dimu, ki ga je v kuhinji vedno preveč, po potu v poletni vročini, ko se ji prah opri-jemlje telesa. Še huje pa je z otroki, ki se podajo po svetu, posegajo celo v vsakršno nesnago, ščijo drug na drugega ali spuščajo podse. In naposled brskajo po gnojišču, ker takšen otrok drugod nima kaj iskati.
Vsekakor, tu je bil vozel, ki ga Marko Magdič ni mogel razvozlati. Drugega mu naposled ni preostalo, kakor da je opustil razmišljanje o tem, kar je bilo edino pametno.
Njegova žena je bila pohlevna ženska. Nikdar v življenju se ni silila v ospredje. Bila je kakor zemlja, ki rodi vsako leto, ne da bi vedela, zakaj. Tako je tudi Magdičeva žena rodila devetero otrok. Rodila je, dokler ni postala neplodna. V svojem šti-riinštiridesetem letu je rodila zadnjega otroka in potlej ni več postala mati. Zdelo se je, da si bo zdaj oddahnila. Kljub tolikim otrokom se je še dobro ohranila. Kljub tolikim otrokom se je še dobro hranila, in ko je bil konec rojstev, je postala zopet čila. Celo nekaj posebnega je prišlo na njo, česar prej ni bilo. Zdaj je bila drugačna žen-
ska kakor prej, ne da bi Marko Magdič tudi vedel, kaj jo dela drugačno.
Bila je ženska in ni nikdar razmišljala o stvareh, ki so mučile Marka. Za njo je bilo važno, da ima kaj skuhati za družino, da otroci ne bodo lačni. Kadar pa ni bilo ničesar več pri hiši, je postal njen obraz ves zaskrbljen in prikrit obenem, kakor bi se bala, da bi Marko mogel misliti, da mu zaradi tega kaj očita; Pa mu ni nikdar ničesar. Živela je svoje življenje. Zadnja leta je postala za Marka še manj vidna. Daleč nekje, skoraj pred tridesetimi leti sta se srečala, se vpregla v voz, ki se Jima je zdel lahek, ki pa je postajal iz dneva v dan težji. Pa sta ga vendar vztrajno vlekla, ne da bi kdaj omahnila. Kaj drugega o njej ne bi bilo reči. Bila je skrbna mati, dobra žena. Imela je rada
otroke, nekoč je imela rada tudi moža, Vendar zdaj med njima ni bilo več tistega, kar ju je včasih zbližalo v prisrčne j še razmerje. Hodila je zvesto k službi božji kakor večina vaških žensk, včasih se je prepirala s sosedami kakor vse druge ženske, a največ, kar je kdaj storila v tem, je bilo, daje neki ženski pokazala jezik. To naposled ni bilo tako hudo.
Ko se je njuno življenje nagnilo že na drugo stran, proti starosti, je izbruhnila vojna. Vojna je bila dejstvo, o katerem ni bilo treba mnogg misliti. Vse je bilo obrazloženo, uradno in poleg tega ni bilo treba nikake-ga drugega mnenja in pojasnjevanja. Šlo je za kralj Ferenc Jožko in za našo ljubo domovino, kakor je to bilo vedno. Ferenc Jožka je apostolski kralj, in to je lepo zvenelo. Drugi kra-
lji ps so bili brezverski ali kakšne druge poganske vere. docela naravno je bilo tedaj, daje bilo treba braniti Ferenc Jožko, kije bil prvi za papežem. Domovina pa je bila tudi samo ena; Magyar haza, in izven te domovine ni bilo drugega kakor sovražniki, ki jih je bilo treba uničiti. To je bilo drugo dejstvo. In zato je, bilo treba iti na vojno. To so vsi razumeli, še najbolj zabiti, ne da bi seve hkrati kdo trdil, da je iti na vojno prijetna stvar. Sicer pa kaj hudega ni mogli biti. Bog svojih ljudi nikdar ne zapusti, sovražnike pa potepta, kakor Je to vedno delal pri starih Izraelcih, in jim pokaže, kaj se pravi imeti drugo vero in drugega cesarja in papeža.
Marko se Je vojne zavedel kmalu in to prav dobro. Poklicali so mu pod orožje dva sino-
va, in to ni bila majhna reč. Dva sinova, za katera se je Marko trudil dvajset let, jima skrbel za kruh in obleko. Ju vzgajal, bil v skrbeh, kadar sta zbolela za otroškimi boleznimi, in se veselil, da mu naposled vendarle doraseta. O, taka fanta, kakor sta bila Ivan in Jožko, lahko pomagata pri družini vse dotlej, dokler se ne oženita. Fanta sta že hodila na delo in zdaj, ko sta bila še pri hiši, sta vsako jesen pripeljala domov rži in pšenice. Počasi bi življenje postalo le bolj lagodno.
(Dalje prihodnjič)
//msr//v us. bohos
stran 4
ENAKOPRAVNOST
6, septembra 194&
MIHAIL ŠOLOHOV '
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA . '
(Nadaljevanje)
Kakor hitro je zadoneia pesem, so na mah umolknili glasovi na vozeh pogovarjajočih se kozakov, utihnilo je priganjanje konj in na tisoče voz se je pomikalo v globokem, otipljivem molku; samo ropotanje koles in cmokanje konjskih kopit, ki so mešala blato, je bilo slišati te trenutke, ko je prvi pevec začenjal prve besede in jih skrbno izgovarjal. Nad črno stepo je živela in gospodovala edinole stara, stoletja preživela pesem. Z odkritosrčnimi, preprostimi besedami je pravila o svobodnih kozaških prednikih, ki so nekdaj neustrašeno uničevali tarske vojske; ki so drčali po Donu in Volgi na lahkih tatinskih drevakih; ki so ropali orlovske carske ladje; ki so "pre-tipavali" trgovce, bojarje in vojvode; ki so krotili daljno Sibirijo ... In v čemernem molčanju so poslušali mogočno pesem potomci svobodnih kozakov, ki so se sramotno umikali, razbiti v neslavni vojski zoper rusko ljudstvo . . .
Polk je odšel mimo. Pevci so prehiteli vozove in se odmaknili daleč. Toda še dolgo so se vozovi pomikali v prevzetem molku in na vozičkih ni bilo slišati ne govorjenja ne vpitja na utrujene konje. Iz temine, od daleč, pa jg plula, se širila kakor Don in spomladanske vode brezpbižna pesem:
Na misel so eno le mislili vsi: Skoraj poletje minilo bo, gorko poletje
in zima začne se, oj, bratci,
zimica mrzla.
Kako in kje bomo, bratci, zimo prebili?
Če gremo na Jajk, predolga je pot, če gremo na Volgo, med roparje pademo,
če gremo pod Kazangrad, pa car
tam stoji,
car ta pregrozni, Ivan Vasiljevič . .
Kmalu tudi pevcev ni bilo slišati, drugi glas pa je pel, se nižal in se vnovič vzpenjal. Sprem. Ijali so ga vsi v napetem in mrkem molčanju.
URADNIKI LOVSKEGA KLUBA ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB
Predsednik John Urankar; tajnik-blagajnik Andy Bozich, 1201 E. 177 St., tel. IV 7074. Seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu ob 8. uri zvečer v Slovenskem do%iu na Holmes Ave.
Dr. "Carniola Hive" št 493 T. M.
Uradnice društva "CARNIOLA HIVE," št. 493 T. M. za leto 1949 so sledeče:
Predsednica Josephine Stwan; podpredsednica Christine Gla-van; bivša predsednica Mary Bolta, duhovna voditeljica Mary Tekaucic; zapisnikarica in bolniška tajnica Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., tel. EN 4758; finančna tajnica Pauline Debevec, 128V E. 169 St.„tel. IV 2048; vratari-ca Pauline Zigman; spremljevalka Mary Mahne; stražnica Mary Vesel; nadzornice: Jean E. Pajk, Ursula Unetič in Sylvia Praust.
Seje se vršijo vsako prvo sre-dč v mesecu v Slovenskem narodnem domu, dvorana št. 1, ob 7.30 uri zvečer.
Asesment mora biti plačan do zadnjega dne v mesecu. Pobira se na seji in vsakega 25. v mesecu.
Bolne članice naj se javijo takoj pri Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 4758.
... In še se je Grigorij spominjal kakor iz sanj; predramil se je v topli izbi; ne da bi odprl oči, je z vsem telesom čutil prijetno čvrstost čistega posteljnega perila, v nos mu je udarU trpki vonj nekih zdravil. Prvi trenutek je pomislil, da je v bolnišnici, toda iz sosednega prostora je zadonel izbruh ne-zadržanega moškega krohota, ropotanje posode, oglasili so se netrezni glasovi. Nek znan glas je basiral:
—	... vidiš ga bistroglavca! Treba bi bilo zvedeti, kje je naša edinica, pa bi ti bili pomagali. Nu, pij, kaj, vraga, pa kriviš čeljusti?!
Prohor je z jokavim, pijanim glasom odgovarjal:
—	Ampak ti moj ljubi Bog, kje sem pa vedel? Kaj mislite, da mi je bilo lahko pestovati ga? S prežvečenim sem ga hranil kakor majhnega otroka, z mlekom sem ga zalival, bog mi je priča! Nažvečil sem mu kruha in mu ga tlačil v usta, strela jasna! Z nožem sem mu zobe razklepal . . . Nekoč sem mu začel mleko natakati v usta, pa se mu je zaletelo in bi skoraj umrl . . . Samo to si premislite!
—	Si ga včeraj okopal?
—	Okopal sem ga i» mu s trižnico lase postrigel, za mleko sem pa ves denar razdal . . . Pa mi ga ni žal, pes ga poduhj! Ampak to, kako je bilo, ko sem mu žvečil in ga z rokami pital? Ali misliš, da kar tako? Ne reci, da je bilo to lahko, če ne, ti jo bom prisolil in se še zmenil ne bom za tvoje zvezde!
V izbo h Grigoriju so stopili
Euclid Rifle and Hunting Club
Uradniki lovskega kluba Euclid Rifle and Hunting Club za leto 1949 so: Predsednik Louis Podpadec, tajnik-blagajnik John Evatz, 19302 Chickasaw Ave., Cleveland 19, O., tel.: IV 2050; nadzorni odbor: John Dolenc, John Rožanc in Tony Petkovšek.
Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slov. flomu na Holmes Ave., tekom poletnih mesecev pa se vršijo vsako prvo sredo v mesecu na prostorih farme.
HIŠA NAPRODAJ
Pripravna za eno veliko ali dve majhni družini; 7 sob, vse v izvrstnem stanju; fornez na vročo vodo. Nahaja se v slovenski naselbini. Za podrobnosti pokličite lastnika
EN 2065
Moški in ženske, ki morajo nositi
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postrežem pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore.
MANDEL DRUG CO^
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
15702 Waterloo Rd. — IV 9611
A. Malnar
CEMENTNA DELA
1001 E. 74 St. — EN 4371
HIŠE NAPRODAJ
v bližini E. 200 St.—Hiša s 6 sobami, vse v najboljšem stanju; lota 70x140. Samo $10,500.
Skoro nov bungalow v bližini E. 260 St. 4VŽ sobe, garaža, cementni dovoz, avtomatična plinska gor-kota, preproge, peč in ledenica. Vse samo za $12,500.
Hiša za (Jve družini, 5 in 5 sob. 2 garaži, nekaj sob s preprogami, beneški zastori, itd. Samo $11,500.
Za podrobnosti, se zglasite pri
KOVAČ REALTY 960 E. 185 St.
KE 5030
Prohor, Harlampij Jermakov, Petro Bogatirjov v sivi jančji kučmi, potisnjeni na zatilnik, rdeč kakor redkvica, Platon Rjabčikov in še dvoje neznanih kozakov.
—	Gleda!!! — je divje zarjul Jermakov in z negotovimi koraki pohitel proti Grigoriju.
Platon Rjabčikov, širokih kretenj in razigran, je stresal steklenko, jokal in vpil: *
—	Griša! Ljubi ti moj! Spomni se, kako smo ob Čiru popivali! In vojskovali se? Kam je neki prešlo naše junaštvo?! Kaj bodo generali napravili iz nas in kaj so naredili z našo vojsko?! V drob jih, v srce! Si oživel? Na, pij, precej ti odleže! To je čisti špirit!
—	Komaj smo te našli! — je godrnjal Jermakov in vzradova-no so se mu svetile koprneče oči. Težko se je sesedel na Gri-gorijevo ležišče m ga vdrl s svojo težo.
—	Kje smo ? — je komaj sliš. no vprašal Grigorij, trudoma obrača:l oči in ošinjal z njimi znane obraze kozakov.
—	Jekaterinodar smo zavzeli! Kmalu jo udarimo dalje! Pij! Grigorij Pantelevič! Duša ti naša! Vstani, za božjo voljo, ko ležiš, te ne morem pogledati! — Rjabčikov se je zavalil Grigoriju k nogam, toda Bogatirjov, ki se je molče nasmihal in bil videti najtreznejši izmed vseh, ga je prijel za opasni jermen, ga zlahka dvignil in varno položil na tla.
—	Vzemi mu steklenico! Polil bo! — je preplašeno zakli-cal Jermakov, se s širokim, pijanim nasmehom obrnil proti Grigoriju in rekel: — Veš, zakaj ga srkamo? Od same nejevolje; zdaj se je kozakom posrečilo, da na tuje stroške ju-glo pijo . . . Vinsko skladišče so oropali, da bi ga rdeči ne dobili . . . Kaj vse tam bilo-o-o . . Še v sanjah se ti tako ne pritakne! V cisterno so začeli streljati s puškami: prebili so jo, iz
ZEMLJIŠČE NAPRODAJ
en aker zemlje na Richmond Rd. med Euclid in Chardon Rd., v napredujoči slovenski naselbini. Poizve se na 3176 RICHMOND RD., ali pokličite IV 3389
F o R N E z I
Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Premenimo stare forneze na olje ali plin.
CHESTER HEATING CO.
Govorimo slovensko 1193 Addison Rd., UT 1-0396
AKO NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO
za eno ali dve družini, pokličite nas.
IVanhoe 7646
Realtor
HIŠA NAPRODAJ
Hiša za eno družino, 6 velikih sob, v zelo dobrem stanju na Remington Ave. Velika lota, drevje, itd. Blizu busa, šole, cerkve in trgovin. Podstrešje in garaža. Cena $8,500.
10556 Remington Ave., LI 1656
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako ]ih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE,
ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich 18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
Posestvo za upokojenega trgovca
Nahaja se v Kirtland Hills okolici na Kirtland-Chardon Rd., blizu ChardOn Rd. v Geauga okraju. Farma obsega 35 akrov ter ima 5 a krov obdelujoče zemlje, 1 aker vinograda in 100 sadnih dreves, ostalo je lepo gozdovje z 3 rečice na posestvu. Ima hišo s 7 sobami in poletno kočo s privatnim dovozom; velik hlev in druga poslopja; hiša je modernizirana in vsa poslopja so v izvrstnem stanju. Lastnik vzame dobro ponudbo ali posestvo v mestu v zameno.
Pokličite lastnika
IV 7646
Hiša odprta na ogled v soboto in nedeljo.
nje pa se je curkoma ulil špirit. Vso so prerešetali in vsak se je ustopil zraven luknje in kaj po^-stavil, ta čapko, oni kozarec, tretji steklenko, drugi so pa kar prgišča držali in kar tam pili . . . Dva dobrovoljca so pobili, ki sta skladišče stražila, nu, prišli so blizu in začelo se je veselje! Nek kozaček zraven mene je zlezel na cisterno, hotel je s konjsko vedrico zajeti kar iz polnega, prevrnil se je noter in utonil. Tla so cementna, pri priči se je nateklo špirita do kolen, brodili smo po njem, se nagibali, pili kakor konji v reki, kar izpod nog in kar tam cepali . . . Smeha in greha je bilo! Ne bo se jih malo nalokalo do smrti. Tudi mi, viš, smo se ondi podprli. Nam ni treba veliko: pri-valili smo si ga sodček za kakih pet veder, nu, za nas je zadosti. Pij, duša! Vsega je kraj — ruši se tihi Don! Platona toliko da niso utopili tam. Podrli so ga na tla, ga začeli z nogami teptati, dvakrat je požrl pa je bilo po njem. Komaj sem ga še izvlekel od ondukaj . . .
Od vseh je ostro dišalo po špiritu, čebuli, tobaku. Grigorij je čutil, da mu rahlo slabi, se mu vrti v glavi, nasmehnil se je s slabotnim, izmučenim nasmehom in zaprl oči.
Teden dni je preležal v Jeka-terinodaru na stanovanju Boga-tirjova znanega zdravnika in počasi okreval od bolezni, potem, kakor je rekel Prohor, ko "se je začel popravljati" in je v trgu Aginski prvikrat med umikom sedel na konja.
V Novorosijsku je potekala evakuacija. Parniki so odvažali v Turčijo ruske veletrgovce, posestnike, družine generalov in vplivnih politikov. V pristanišču so se noč in dan vkrcavali. Kadeti so delali v težaških cehih, polnili notranjost pamikov z vojaškim imetjem, kovčegi in zaboji svetlih b^uncev.
Deli dobrovoljske armade so prehiteli na begu Donce in Ku-
bance, se prvi privalili do Novo-rosijska in se začeli vkrcavati na prevozne ladje, štab dobrovoljske armade se je previdno premesti na angleški bojni brod "Imperator Indije", ki je priplul v pristanišče. Boji so bili pri Tonnelni. Na desettisoče beguncev je zatrpalo mestne ulice. Vojaški oddelki so še zmeraj prihajali. Ob pristanišču je bila nepopisljiva gneča. Zapuščeni konji so se v tisočglavih tropih potikali po apnenčastih boboč-jih gora, ki obdajajo Novoro-sijsk. Pd cestah, držečih v pristanišče, so ležala zavržena kozaška sedla, oprema, vojaško imetje. Vse to ni bilo nikomur več potrebno. Po mestu so se širile govorice, da boda na ladje vkrcali samo dobrovoljsko armado, Donci in Kubanci pa pojdejo v rednih pohodih v Gruzijo.
Petindvajsetega marca dopoldne sta odšla Grigorij in Platon Rjabčikov v pristanišče poizve-det, ali se bodo natovorili oddelki drugega donskega korpusa, kajti prejšnji dan se je med ko-zaki raznesel glas, češ da je izdal general Denikin povelje: odpeljati na Krim vse Donce, ki so obdržali orožje in konje.
Pristanišče so zatlačili Kalmi-ki salskega okrožja. Prignali so od Maniča in Sala črede konj in kamel, prav do morja so pripeljali svoje lesene stanovanjske kobilice. Grigorij in Rjabčikov sta se naduhala v množici ostrega duha po koštrunji masti in odšla prav do mostička velikega prevoznega parnika, ki je stal v sidrišču. Pomol je stražila podvojena straža častnikov markovske divizije. V bližini so se gnetli donski topničarji in čakali na vkrcanje. Na krmi pamika so stali topovi, pokriti z jadrovino zaščitne barve. Grigorij se je stežka prerinil dalje in vprašal mladeniškega, črno-brkega narednika:
— Katera baterija je to, rojak?
RABITE POSTREŽBE?
ZADOVOLJNI boste, če se obrnete na tvrdko:
AUGUST KOLLANDER
6419 ST. CLAIR AVE.
Cleveland 3, Ohio
Tel. HE 4148
POŠILJAMO denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljate v je zajamčena.
PRODAJAMO karte za prekmorske kraje in nazaj po originalnih cenah.
AMERICAN EXPRESS travel čeke in denarne nakaznice za vporabo v naših državah.
ZABOJE za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino, če želite nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka sama.
PREVZEMAMO zavitke od rojakov in iste ločno odpremljamo na naslovnike.
SPREJEMAMO naročila za moko in druge že pripravljene zavitke Itskor tudi za streptomycin za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo in druge države.
POMAGAMO pri nabavi POTNIŠKIH DOKUMENTOV; nudimo pomoč potnikom.	^
SODELUJEMO pri ureditvi raznih starokyajskih zadev.
OPRAVLJAMO NOTARSKE posle.
Za nadaljM pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIČITE zanesljivo in dobro znano tvrdko:
A. KOLLANDER
n t ^
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicoft07l8
Narednik se je po strani ozrl na Grigorija in nejevoljno odgovoril :
—	Šestintrideseta.
—	Karginovlja?
—	Tako je.
—	Kdo vodi natovarjanje ?
—	Tistile, ki stoji pri ograji, neki polkovnik.
Rjabčikov je potegnil Grigorija za rokav in jezno rekel:
—	Pojdiva stran, vrag naj jih jemlje! Ali kaj zveš od njih? Ko smo se tolkli, smo bili potrebni, zdaj pa se še ne menijo ne za nas . . .
Narednik se je zasmejal in pomežiknil topničarjem, ki so se uredili v vrsto:
— Srečo imate, kanonirji! ^ gospodov častnikov ne jertiljej"'
Polkovnik, ki je nadzoroval vkrcavanje, je naglo prišel P" mostičku; za njim je hitel p'®' šast uradnik v razpetem drage cenem kožuhu in se spotika'-Proseče je pritiskal na prsi čap' ko iz majhnega krzma, govoril in na njegovem potne® obrazu in v kratkovidnih je bil tak moledujoč izraz, da je polkovnik togotil, se obrača^ vstran in grobo vpil;
(Dalje prihodnja) '
PRIPOROČILO!
Vsem Slovencem se pripor^^JJ
za naročila za fin premog. -želi dobro postrežbo in dober P" mog naj ga naroči od
CARL KONZUT 1393 E. 32 St.. tel. SU 7025
EKSTRA POSEBNE CENE
POPRAVILA NA FORNEZIH
ZA ČIŠČENJE FORNEZOV
FORNEZ. CEV, DIMNIK
$/^.00 do $Q.OO
NATIONAL HEATING CO.
FA 6516	za dobro delo" A
POSLUGA ŠIROM MESTA ^ "
THE VOLUNTEERS OF AMERICA
DRUŽBA JE OTVOBILA
OPPORTUNITY STORE
na 725 E. 152 St.
,	lahko nabavite rabljeno obleko, pohištvo in dru9®
hisne predmete po zmernih cenah. Dobi se posebno dobre nakup« predmetov za pošiljke v staro domovino.
"Rummage" razprodaja vsak dan od 9. zj. do 5. pop.
THE VOLUNTEERS OF AMERICA
725 E. 152'st.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.
HE 2730
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci« osi* roma Jugoslovani !z vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio