

<p.



(3&i/t -j-# (£as & ,- f€ S.ö *(üt&i/.. iA&i 1
X$. uk,, r.a $■$£.
*€®a*4®^'
PfisaBfeMia ste^IIksi listne $Q ¥isi#irjew»
Naročnina listu :
Calo leto	,	.	K	50'—
Folteta .	.	.	,	25'—
Cirirt leta	,	.	,	13*—
Zunaj Jugoslavije: Čilo leto	.	,	,	66.—
številke
eo v.
»a litrih
ÄaÄffliStvo Lupravoištvo: Marlkor, Koroška ulica It - Telefon št 220.
STRAŽA
Pe®^wiseiif.političen list ra gtovemkoiljiidsfro.gi
Inserati ali oženila
se računajo po K IM od enoredn« peiitorste pri večkratnih oznanilih — popust —
„Straža" Izhaja v pon» deljek, sredo in peteki Rokopisi se ne vrača joi
Z uredništvom se moče govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoidnej
112, številka.
V dne 8. oktobra 19204 Sl
Letnik XHi
Gospod mlnlstsrlvere zapoveduje .

■ m
. ., . ........	..,
Minister za vero Marinkovič in minister za notranje zadeve Draškovič sta v španoviji poslala naši pokrajinski vladi sledečo brzojavno zapoved:	„Pro-
sim, dostavite ljubljanskemu g. knezu in škofu dr. Anton Jegliču in mariborskemu dr. Mihael Napotnika sledeče: Ob priliki neutemeljenega in neopravičljivega razburjenja med narodom v poslednjih dneh, ki se je v nekaterih krajih pretvorilo celo v nemire, se je dognalo, da tamošnji župniki ne samo da niso delali na razbistrenje in pomirjenje duhov, ampak so .celo agitirali v neprijateljski smeri in širili mržnje proti državi. Radi tega prosim vaše gospodstvo, da izvoli hitro in resno opozoriti za bodočnost svoje &u-šebrižno svečeništvo in ga pozvati, da se v bodoče ne samo vzdrži vsakega razdruživanja javnosti proti odredbam predstaviteljev, ampak smatra tudi za svojo pastirsko in patrijofsko dolžnost, da vernike opozori in poduči, naj bodo poslušni pristojnim oblastim naše osvobojene in ujedinjene domovine.“
•Tako se glasi približno ta brzojavka, v kolikor jo je mogoče prestaviti iz pokvarjenega srbskega brzojavnega teksta. Spada pač k posebnostim naše o-srednje vlade, da izdaja take odredbe kar na kratko brzojavnim potom, kakor da bi ji stvar prišla v glavo mimogrede v kavarni med čitanjem časnikov. Se bolj čudna, kot način objavljenja, je pa njena vse -bina..
Ne vemo, kakšne šole je obiskoval naš verski minister Marinkovič. Sliši se, da ima za sabo Stiri gimnazijske razrede. Vsekakor se je nekoliko premalo učil zemljepisja, kajti, kakor se vidi, ne razlikuje dobro Slavonije od Slovenije in hrvaškega Zagorja od kranjske Gorenjske ali štajerskega Pohorja. G. minister vere je menda nekaj slišal o nemirih v hrv, Zagorju. Mogoče, da je čital časnike, ali pa je bil slučajno navzoč pri dotičnih državnozborskih razpravah. Morda mu je takole mimogrede kakšen znanec, s katerim se je slučajno srečal v kavarni, omenil, da tudi duhovščina pri tem ni vršila svoje patrijotične in dušebrižne dolžnosti, čeprav si pravzaprav ne moremo niti predstavljati, kaj si misli g. Marinkovič god izrazom „dušebrižna dolžnost“ katoliške duhovščine! Minister gre iz kavarne v pisarno in narekuje
LISTEK.
NarMlfca

Spentimi ©ptefs&e mfamfostii
„Da, da! Škodovalo, škodovalo! To ja pri tebi vedno vsaka druga beseda. Kričati znaš, če jd treba kaj storiti, se zabarikadiraš za svoj bedasti izgovor: Škoda, škoda! Ampak to ti povem: V St. Ib morava iti. Ce ne greš z menoj, ti ne odpustim nikdar in konec je med nama za vselej ! “
„Torej napravi se, pojde v a. Ali če Se ti kaj zgodi — jaz si umijem roke.“
■«Kaj naj se zgodi? Slovenci tudi niso liudožr-ci. In med nemškimi možmi bo vendar varno tudi nemško dekle,“
Kati in njen ženin sta sedela v vlaku z drugimi Nemci- vred. Vozovi niso' bili ravno prenapolnje -ni. Kolesa so ropotala in škripala Deklica je sedela ob oknu in je gledala v svet in njeno uho je komaj čulo razdraženo govorjenje sopotnikov. Marsikdo je zinil več, nego bi bil mogel zagovarjati: Bomo že posvetili domov tem eukorn (piše: diesen T scan kis)! " Skoro vsi so imeli glavice in črno-rdeče-rumene ’«tako v gumbicah. Tako so dospeli v St. Tlj
Ko so izstopili, so jim z mnogih hiš bliščale be-
lo-modro-rdeče zastave nasproti in glasni živijo-klici ® polnili zrak. 2an barji z nasaienimi bodali sc ča -tali pozorno na široki, državni cesti, Bilo je vseh skupaj 80, Bilo je očitno, da se oblasti boj'e resnega popada. Nemci pa so bili še preslabi, 'da b! mogli Obraniti ali odbiti izzivanje Slovencev.
Sli so malo dal e. Cesto je zapiralo veriga osmerice žandar jev. Zadaj je stai sprevod Slovencev v dolgih vrstah,. Rdeče kakor kri so Miščale ur ave telovadcev pod temnimi surkami, ki so visele Z desueto ramena. Na črno-rdečih čepiicah so vihtela, pri -
f navedeni fermai! na našo duhovščino. Pripomnimo, da ne vemo in nismo doslej slišali o tem zanemarjenju dolžnosti ničesar. Noben časnik ni o tem pisal, v državnem zboru, kjer se je razpravljalo na dolgo in široko in izvleklo ga dan vse mogoče, ni o tem črh -ni! nikdo besedice. Prvi je o tem slučajno izvedel g. Marinkovič. Toda vzemimo, da bi bilo ha tem nekaj resnice in da bi res ta ali oni duhovnik v Slavoniji m po Zagorju ne bil toliko patrijotičen, da bi zasluži! od g. Marinkoviča Pavla pohvalen red, kaj to zanima duhovščino po Sloveniji, kjer sploh ni bilo nobenih nemirov in torej tudi nobene možnosti, da bi duhovščina zaslužila grajo iz patrijotizma.
Ako bi ta larmao napisal kdo drugi, kakor pa g. Pavle Marinkovič, ki je sedaj slučajno minister za vero, kakor je bil nedavno minister za Šume in rude ia še marsikaj drugega, a bi ravno tako slučajno lahko posta! minister za narodno zdravje ali kaj drugega — bi lahko -našo duhovščino razburilo. Toda g. Pavle Marinkovi* je ne more razburiti čisto nič, kakor js tudi m razburil , z onim termanom, katerega je izdal kot minister za šume in rude. Takrat je namreč nekega lepega dne, v uri, ki mu je preostala od skrbi za izvozničarstvo in za zaklana prešiče, prišel v urad in slučajno prijel za neke papirje, iz katerih je na svoje veliko začudenje spoznal, da ima verski zaklad velike šume pri Bohinju. Pa vstane naglo in steče- k frajliči, ki piše na stroj, Ter ji narekuje ferrami, da bo odslej on, minister zia šume, nastavljal in odstavljal vse župnike. Povemo, da nas zamore le-ta naj novejši Jerman g. Pavla Marinkoviča ravno tako malo razburiti, kakor nas je oni ministra zn šume in ruda.
G. Marinkovič ni gospod, ki bi mogel, razburiti kateregasibodi naših župnikov z očitanjem, da mu primanjkuje jugoslovanskega patrijotizma. Saj vemo, da je voditelj takozvane naprednjaške stranke, namreč on® stranke, ki je svoječasno podpirala Obrsnc-VIče in vso njihovo korupcijo. To je bilo še v onih časih, ko srbsko ljudstvo v politiki ni imelo nobene besede, vladalo je samo nasilje in korupcija in ta sistem se je držal samo potom grozno nedemokratičnega volilnega reda. Naprednjaki so bili vedno avstro-
filska stranka. Spravili so za časov zadnjega Obre* noviča Srbijo čisto pod avstrijski vpliv, a gospodarsko na kant. Sedaj ne pomeni ta stranka ničesar in obstoji samo iz šesterih oseb, dva brata Marinkoviča kot voditelja in štirje možje kot podložniki. Na površju se drži samo še s pomočjo demokratske stranke , kateri se je priklopila. Pri prihodnjih volitvah izgineta brata Marinkovič in njuna stranka brez sledu , In taki gospodje, ki so bili avstrijakanti od začetka do konca, hočejo sedaj deliti naši duhovščini rede in graje iz jugoslovanskega patrijotizma.
G. Marinkoviču ne zamerimo tega ferman a, ker vemo, da je bolje izvozničar in špekulant, kakor pa politik in se bolje razume na zaklane prešiče, kakor pa na šume in rude ali na verstvo. Saj so se v jav-hosti često omenila velika izvozničarska podjetja bratov Marinkovičev in njuna svinjska klavnica. Naši župniki bodo pač še nadalje vršili svojo patrijotično Soižnost. kakor so jo od nekdaj, brata Marinkovič se bosta pa čez nekaj mescev morala posvečati edino 1« svojemu prvotnemu poklicu zaklanih prešičev.
politični pregled.
aftigoslavlja;.
O d k a r j e o d g o d e n o narodno pred -stavništvo. se je ustalilo tudi politično življenje v Beogradu. Večina poslancev se je že podala na agitacijske shode. Niti ni upanja, da bi se udeležilo za prihodnje sejo 12. t. m. zadostno število poslancev.
Odbor za proučevanje predloga a pooblastilnem zakonu ni imel svoje prve seje, ker je bila odsotna večina članov. V tem odboru so poslanci:	Proti*. Krstič, Nastas Petrovič (vsi radikal-
ci), dr. Hohnjee, dr. S ur min (Narodni klub) in dr. Lena« (neopredeljen).
Zastran direktnih pogajanj med Jugoslavije in Italijo so začeli Italijani z novimi tež-fcocami, Italija še doslej ni odgovorila ne glede časa, ne glede kraja pogajanj. O teh pogajanjih se je tolike pisarilo in ugibalo po Časopisju, a vse tozadevne publikacije so bile več ali manj same časnikarske domneve. Danes so pogajanja med Jugoslavijo in Italic na mrtvi točki. Upati je, da bo za nas ugodni ko-
trlena s srebrnimi zaponkami na belgmodrordeče ro -sete, sivobela peresa kranjskih skalnatih ptičev or -lov, po katerih imajo „die Orlisten“ svoje ime. De kleta so imela pisane Židane rute na glavah. Slovenski nagovor je odmeval preko ceste in Slovenci so odgovarjali z glasnimi živijo-klici. Nemci so poslušali v molčečem gnjevu.
Potem se je premaknil sprevod in godba je razlila svoje melodije po dolini. Sele po dolgem času so smeli Nemci za njimi. Zasedli so Südmarkhof ki se j’e ponosno oziral okrog po kmetskih hišah, kakor petelin po svojih kokoših. Teraso pred njim in mize in klopi so že bili zavzeli rojaki iz daljne okolice lako, da je število Nemcev končno n ar asilo na štiri do petsto.
Nemški Südmarkhol in slovenski Narodni dom sta si stala nasproti kakor dva renčeča psa, le nekako 300 korakov drug od drugega oddaljena. Veriga stražnikov v čeladah je zapirala cesto med obema in je puščala Slovence sicer skozi, ne pa nazaj, pa tudi Nemcem ni dovoljevala dalje. Ti so torej zavzeli svoje prostore kot na straži pred Südmarkhoiom in so se pozdravljali med seboj. Naročali so si vina in piva in so glasno prepevali svoje narodne pesmi. Oswald in oba zaročenca so se vsedli k skupni mizi.
Pri sosedni mizi je sedel gospod Merker, mož velikanske postave z dolgo valujočo brado. Pogovarjal se je z nemško mladino, ki se je razposajeno drenjala okoli njega.
„.Junaki, tu imate spet! Ali ste. videli množico slovenskih župnikov in kaplanov ? Kje so naši nem -ški duhovniki? Stavim, da jih je tam dvajset, pri nas sl ne -enega!“
Od ceste -gori se je_ razlegal hrup. Mladi nemški burši so ustavili nabitopoln kmetski voz, okrašen z beiomodrordečimi trakovi, na katerem je sedel spre da’ debel župnik in zmerjal, Kamni, so frčali, palice so se_ dvigale, vmes so vikali in vriskali ženski glasovi in so jokale slovenske kletve in zabavljice. Toda brž so žandarji preprečili hujšo nesrečo.
Gospod Merker je planil kvišku in je jezno zakričal proti cesti:
„Pustite vendar vozove mirno dalie! Saj so na njih žene in dekleta! To vendar ni nemško obnašanje ! “
„A kaj ! Je dejal neki trgovski nastavljenec v sivi turnarski obleki, „ naj ostanejo domai .Kdor se napravi na praznovanje ob jezikovni meji, mora vedeti, kaj ga čaka.“
Stari se je zopet vsedel in ostra poševna guba na čelu se mu je poglobila. Z glavo majaje se je o -brnil proti mizi in obraz mu je rdel v nevolji,
„Slovencev prav tako ne maram, kakor vi, vendar si pravim: Prav imajo! Prav ravno vsako ljudstvo, ki hoče imeti moč, ki napenja komolce in drega ž njimi pod rebra drugim narodom, da prodira dalie, Seveda je pri tem pogosto neprijetno. Toda vsaj mi bi se morali potruditi da bi bili vedno plemeniti in dostojni v boju, da bi se menj s pestmi in ustmi, bolj s srcem in z duhom borili.“
Pri Slovenskem domu je bil ravno zopet govor in trije ponosni živijo-klici so prihrumeli proti njim.
„Mi smo v premoči,“ je rekel gospod Merker „Jaz dobro poznam Slovence. Imel sem jih več v regimentu in že dvajset let stanujem tu na jezikovni meji. Po naravi so usmiljeni in radodarni, domači in gostoljubni. Tudi nadarjeni so. Bilo bi že nekaj iz mili, ako bi si bili ohranili svojega Primoža Trubarja za vzgojitelja in bi ostali protestantje.“
Z močnim glasom je nadaljeval, da bi prevpil slovenske tamburaše.
„Tako se pa nimamo od njih drugega učiti, nego neomejene požrtvovalnosti in rodoljubnosb, ki druži vse, klerikalce in liberalce, v Zareče sovraštvo zoper Nemce, To sovraštvo odstranjuje pri njih vsako stanovsko razliko. Odvetniški pisar ti sedi poleg gimnazijskega profesorja in pozlatar poleg sodnijske-ga. svetovalca.“
„In nam bi se ob pomanjkljivosti njihove kulture in zgodovine in literature ne bilo nič bati, ako bi jim njihovi duhovniki in pravniki vedno zopet ne podžigali sovraštva zoper nas“.
Dalje prihodnjič.
roški plebiscit spravil tudi jadransko vprašanje v hitrejši tok in tir.
Ministrski svet v Beogradu se bo pečal i odobrenjem besedila zakona o pobijanju draginje. Ta novi zakon določa: 1. Definicijo živi jenskih potrebščin. *ž. Ministrski svet lahko odredi, da se živ-Ijenske potrebščine izločijo iz zasebne lasti producenta ali trgovca, seveda proti odkupnini. 3. Prehranjevalno ministrstvo dobi pravo, da lahko izvrši popis življenskih potrebščin po vsej kraljevini, ali pa sa -mo v nekaterih delih. 4. Napravi se poseben cenik in ustanovi državni odbor, katerega člane imenuje mi -nistrski svet. 5. Kazni za prestopke tozadevnih od -redb so določene do 50.000 dinarjev, 3 leta zapora, ustanovitve obrti, zaplembe blaga.
Italija.
Italijanski parlamentarni socialisti so pri svojem posvetovanju ob udeležbi 55 članov obsodili đ’Annunzijev režim. Zahtevali so rešitev jadranskega spora, sicer ga bodo rešili socijalisti z vzpostavitvijo pravice za vse narode, da bodo zamogli ti živeti ter uspevati.
Na Italijanskem so začeli oivarjati nekatere tvornice. Pri tej priliki je prišlo zopet do incidentov. Med industrijalci in delavstvom se vršijo pogajanja zastran odstopitve nekaterih tovarn produktivnim zadrugam. Večina tovarn pa je še vedno zaprta.
CehoslavaSka.
Časnikarska poročila iz Prage javljajo, da je pričakovati izjemnega stanja nad vso Slovaško. Na nekaterih krajih so stavke že izbruh -nile, V Bratislavi stavka nad 20.000. delavčev.
Angleška.
Angli a je prekinila z 'Rusijo pogajanja glede vzpostavitve medsebojnih trgovskih zvez za tako dolgo, dokler ne odpusti Rusija angleških vojnih ujetnikov.
Irski nemiri se nadaljujejo. Sin -fajnovci napadajo, požigajo ter plenijo orožje po policijskih poslopjih; policija zopet napada gnezda sin-fajnovcev in zapira osumljence upornega gibanja.
Busija—Poljska.
Prav na sever r,usko-poljske bojne črte so vrgli boljševiki v boj nove divizije, ki so stopile v akcijo. Ukrajinci so predrli boljševiško fronto med Zmerinko in Brajdo. Ukrajinska kavalerija je pograbila boljševike celo za hrbet, ujela 3000 mož, 40 strojnic in 48 topov, sovjetske čete so na pobegu proti .Vinici.
Ukrajinska vlada je odredila v osvo -dojenih krajih mobilizacijo 10 letnikov.
General W r a n g e 1 se je postavil na stališče nerazdeljivosti Rusije, odklanjajoč priznanje neodvisne Finske.
Premirje med Rusijo in Poljsko je podpisano. Zastopniki sovjetske Rusije in poljske vlade se podpisali 5. t. m. v Rigi premirje. Po tem dogovoru se morajo ustaviti tudi sovražnosti med obe -ma državama že 8. t. m.
Glavne točke preliminarnega miru med Rusi in Poljaki so: Nova mejna črta gre ob Zbruču skozi okraj Semienje do Rovnega, odtod 40 km vzhodno črte Rovno—Luninjee—Baranoviči in dalje vzhodno Njeseca do Zivna ob Dvini. Obe stranki jamčite, da se ne boste vmešavali v medsebojne notranje razmere. Poljska in Rusija priznata neodvisnost Bele Rusije in .Ukrajine. Poljska republika je prosta vseh obveznosti, ki jih ima napram prejšnje -mi/ razmerju do Rusije, dobi dalje primeren delež ruskega zlatega zaklada. Rusija se zavezuje, da izplača Poljski po predpisu mirovne pogodbe predujem v zlatu. Poljska je pripravljena staviti Rusiji svoje severne železniške črte za tranzitni promet na razpo -lago,
Domača politika.
¥*olom Samost jjn® ps»i
Lena^tiis
V nedeljo, dne 3. t. m., je bil napovedan shod Samostojne pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Govorilo se je, da pride grozno dosti ljudi z vozovi iz celih Slovenskih goric. In kaj smo videli? V najboljšem slučaju beri in piši — 7 vozov ter okoli 2001 ljudi — — grozno dosti! Med temi jih je pa šlo gledat mogoče polovico le iz gole radovednosti. Celo sami samostoj -neži so se izrazili, da je shod jako slabo obiskan.
■Vsa čast Vam kmetom iz okrajev Sv. Lenart in Ljutomer/ ter Gornja Radgona, kajti pokazali ste, da poznate samostojne ter njene sladke besede, ostali ste rajši doma!
Svoje govore so priredili na prostem pri prej -šnji nemški šoli. Nastopilo je par govornikov, v prvi vrsti seveda g. Urekf, ki je po svoji stari navadi trdil, da samostojneži verujejo in se bojijo samo Boga, duhovnikov pa ne marajo, oziroma ne rabijo. Drugo jim pač jako rad verjamem,* pač pa dvomim nad prvim ter trdim, da govorijo samo njihova usta, da bi tako priklenili na-se naše verno slovensko ljudstvo , Toda ne mislite si tega, kajti ljudstvo Vas že predobro pozna ter Vam ne bo šlo tako zlahka več na limanice.
Med govorniki je nastopila tudi neka ženska, ti je nastopila proti ženski volilni pravici. Čudno!;
Slovenske žene in dekleta! Poglejte jih! Ali slišite? Pravijo, da se borijo za naše slovensko kmetsko ljudstvo. Ne, ni res. V oči Vam lahko zabrusim, da ni res. Kmetskim ženam in dekletom hočete odtegniti volilno pravico, pustiti pa jo menda hočete mestnim gospodičnam, da, res lepo od Vas. Vredni ste , da se nazivate „kmetska“ stranka. Ali si še upate trditi, da delate in delujete v prid in blagor našega bednega kmetskega ljudstva!!
Toda oglejmo si malo naprej! Na tabo.ru opazimo tudi nekdanjega generala trga Sv. Lenart, danes kot ženina neveste Samostojne. Stal je potrt in oto -žen bolj ob strani. Kaj ga je neki tako žalostilo? Seveda je človeku malo težko pri srcu, če mora zapustiti svoj samski stan; toda mislim, da pri njem ni ta povod. Najbrž se žalosti, ker naše zavedno, kmetsko ljudstvo tako malo ceni njegovo nad vse ljubljeno nevestico, ker se je tako maloštevilno udeležilo njene zaroke pri Sv. Lenartu.
Delala sta že baje tudi notarski akt, oziroma: ženitno pogodbo. Za pričo sta bila ženmov adjutant, k! je ob priliki govorov gledal skozi okno, ne vem zakaj si ni upal bliže, ter napeto poslušal, če le še mogoče zopet kaj pridobi na svoji že tako preveliki učenosti. Druga priča je bil varuh maloletne nevestice, kateremu ta cela reč posebno na srcu leži.
Gospod ženin ! Obiečite belo obleko, da Vas bomo z Vašo nevestico, vred občudovali in da se ne bodete sramovali iti roko v roki z Vašo deviško nevesto. Le korajžno naprej ! Na gostiji bi bil tudi še jaz rad Pa mislim, da ste že -brez mene opravili v ne deljo zvečer. Se boljše. Podplati so dandanes dragi. Razbijanja in vpitja je bilo dosti cel čas, da niti godbe ni bilo slišati, če ste jo sploh imeli. No pa saj mi Vam ne zamerimo. Napravite pač zmiraj bolj po svojem ter se zmiraj bolj pokažete v pravi luči. Saj znamo, kdo in kaj ste.
Pristaš KZ iz okraja G. Radg.
Demokratie o naši ustavi. Naši slovenski demo-kratje so zadnji čas potegnili čez svoj starikav in grbav centralistični obraz mladostno masko avtonomije, hoteč ljudstvo preslepiti. Pri tem jih nič ne že ni ra, če piše „ Jutro“ danes za avtonomijo, jutri proti njoi. Hrvatski demokratje so odkritosrčnejši. 26, septembra je govoril na sestanku krajevne organizacije Demo-krajtske stranke v Zagrebu dr. Bogdan Stopar in jasno pokazal stališče demokratske stranke glede tega vprašanja. Izjavil je: „Mi demokratje stojimo na stališču, da mora biti naša država popolnoma edinstveno upravljena država, v katerih o vseh življenskih vprašanjih, o vsem, kar je odločilno in bitno za dr -žavno življenje, odločuje ena edinstvena volja; edinstveno upravljana država v vseh važnih panogah, po sebno pa v gospodarskem oziru, torej država, ki bo v stanu, da ustvari na vsem ozemlju edinstvene gospodarske in kulturne razmere,“ To je čisto jasno izraženo centralistično stališče. Naši demokratje zdaj pred volitvami slepomišijo % izrazom „samouprava“, trdeč, da so za neko „samoupravo“, v isti sapi pa plašijo volilee, kako draga bo ta samouprava, katero prisiljeni priporočajo in kako pametno bi bilo, ako bi vendarle o vseh važnejših zadevah odločevala centrala, ne pa naše domače ljhdstvo, Ali še to pravi naše ljudstvo za norca imeti? V tem oziru je zgoraj navedena izjava hrvatskoga demokrata dr. Stoparja o centralizmu vsaj odkritosrčna in še bolj obsoja hinavsko vlogo, ki jo glede samouprave in centralizma i-grajo slovenski demokratje.
Socijalni demokratje o samoupravi. Zadnje nedeljo je imel amerikanski sodrug Etbin Kristan v Ce-: iju slaven govor, v katerem se je dotaknil tudi sarao-; uprave. Glede šolstva je izjavil: .„Šolstvo ne sme do-I biti popolne avtonomije“. Torej popolnoma isto cen -tralistieno stališče, kakor ga je zavzemala socijalna demokracija ob priliki zadnjega imenovanja šolskih nadzornikov, kjer je Pribičevič grdo kršil našo samoupravo. Prav je rekel dr. Korošec na sestanku zaupnikov v Mariboru: „Stari socijalisti (nad temi je g. Etbin Kristan, op. ur.) pravilo, da so za avtono-mijo . t. . Toda težko je verjeti, da so socijalisti odkritosrčni, ker njihovi srbski in hrvatski tovariši pod Koračem in Bugšegom zagovarjajo centralizem m i -ščejo z voditeljem centralistov, s Pribičevučem, pri volitvah celo skupnega nastopa.;
Volilno gibanje.
Prva snubitev demokratov pri beguncih. V očigled volitvam hodijo naši demokrati pri vseh stran karskih nevestah v snubitev.. Največ upanja na voll-tveno zakonsko zvezo imajo s Samostojno, s katero so si najbližji koruzo-sorodniki prvega kolena. Narodni socijalisti se držijo napram narodno marogastim demokratom odbjijalno. Zadnji „Tabor“ je že pokleknil v vsej svoji klečeplazni ponižnosti pred begunce .z beraško prošnjo, naj vendar podajo svojo glasovalno roko JDS, ki je edina vredna, da. stopa poleg nje doma oropana, narodno čista dèvìca — politična ne -vesta begunka. Prepričani smo, da bo ta „Taborova“ najnovejša snubitev zadela na hud odpor od strani begunskih vrst, ki dobro ločijo: strankarsko žive, — od strankarskih ter političnih mrličev!
Demokratska stranka. V pondeljek, dne 5. t. m., je imel glavni odbor demokratske stranke sejo , kjer se je razpravljalo o tehniških vprašanjih v zadevi volilnega gibanja. Med drugim se je določilo, da so zasigura mandat politikom iz zasedenih krajev in . bodo kandidirali v Sumadiji. Odbor je sprejel sporo-f čila iz vseh krajev države o stanju stranke. Odslej
se bodo vršile po vseh krajih države okrajne konte-» renče.
Hrv. ljudska stranka je sklicala na dan 17. L m. v Zagreb županijsko skupščino za zagrebško županijo- Obenem je pričela z živahnim organizacijskim delom po celi tej županiji, kjer je imela v poprejšnjih časih razmeroma/malo korenin. Tudi po drugih županijah ima neprestano shode in sestanke.
Hrvatska zajednica. „Narodna politika“ poroča, da so v seji Hrvatske zajednice zopet sklenili, da navežejo z Radičevci in s Frankovci pregovore za volilno kooperacijo.
Svetozar Pribičevič. Cuje se, da kandidira VT Sremu kot nosilec liste^ Svetozar Pribičevič.
Pnevne vesti.
Gg. ministroma Draškoviču in Marinkoviču lahko izjavlja z mirno vestjo z ozjirom na njuno br -zoiavko slovenski deželni vladi z dne 9. septembra L
1.	štev. 31.789 vsa lavantinska duhovščina in v njenem imenu „knez vladika dr. Mihael Napotnik“ — da ga v škofiji ni svečenika prota, svoji domači, jugo-sovanski udruženi državi, 'še; manj, da bi vznemirjal ljudstvo v protidržavnem smislu. To pač delajo nem-čurji, komunisti, izvozničarji, verižniki in slični, ki pa nikakor niso v našem taboru! Res nečuveno: avstrijska (nemška) oblast nas je preganjala, češ, da držimo s Srbi, danes pa nas sumniči (pod vplivom, slovenskih Kukovcev in Žerjavov) Draškovič, da te bili v nasprotju s samimi seboj,! — Res pa jo, da bo vedno slehern slovenski duhovnik zoper (če tudi državno) oderuštvo, verižništvo, škodljivi izvoz, neprimerno carino, korupcijo (podkupljivost), baukirstvo , kakor tudi zoper nepotrebno trpinčenje vojakov in vsako protiversko gonjo ter za popolno enakopravnost vseh bratskih rodov in slojev. Ni še za to proti dr -žavi, kdor mora nastopati proti kaki demokraški (liberalni) vladi, ki je ravno na državnem krmilu. Proti cerkvene (in že zato protiverske) stranke ne morejo biti dolgo državotvorne, ker kralju bo zvest le, kdor. je zvest Bogu. Vsi drugi skrbijo pred vsem za lastne žepe in želodce bolj nego za državo, domovino in narod! Tako je in nič drugače, gospoda Marinkovič -Draškovič!
Vsi župnijski uradi, ki bodo vsleđ naredbe ministrstva notr, zadev z dne 4. avgusta t, L št. 16 921 političnim oblastem naznanjali cerkvene slovesnosti (shode, patrocinile, procesije), naj pripomnijo, da se vršijo izgredi, prepiri in poboji le vsled preooitega alkohola navadno od ljudi, ki ostajajo med službo božjo zunaj cerkve ali v krčmah. Zato nai vsa cerkvena predstojništva s sopodpisom ključarjev in če mogoče, občinskih uradov ob enem odločno zahtevajo za dneve cerkvenih pobožnosti! v krčmah blizu cerkev prepoved plesa., godbe in točenja upijanljivih pijač vsaj žganja in vina. Ker obljubljena orožniška straža ne poseže vmes prej, da teče kri. torej prepozno — je 'V dosego miru in reda bolje, da poslani orožniki med službo božjo izpraznujejo krčme, ceste in trge okoli hiš božjih. To bo pomagalo. Ako je ministrstvu res za red in mir, naj da podrejenim oblastem v tem smislu potrebna navodila in orožnikom tozadevno naročilo.
Ministrska kupčija z jajci. „'Tabor“ od 5. L m priobčuje pismo nečega LS pristaša (seve, najbrž vse zopet križana feldvebelska laž), v katerem se ob-dolžuje g. ministra dr. Korošca v a gon sk ega tihotapstva z jajci v Avstrijo. To tihotapljenje bi se naj bilo doigralo v dobi štrajka železničarjev, ki je one -mogočil prevoz v Avstrijo in so prišla jajca na mariborski trg komad po 40 vin. Brž ko so se prodajala v Mariboru tako c’ana jajca, se je raznesla govorica:! To so vagoni jajc, katere je hotel tihotapiti minister dr, Korošec, a mu je preprečil tihotapsko dobičkarijo Štrajk na železnici. „Tabor“ je oblekel celo babje jezično klepetavost v iingirano pismo LS pristaša (seve, brez podpisa, ker sicer bi ga tirali pred sodnijo), v katerem prosi ta človek ministra Korošca tozadev -nega pojasnila s pozivom, naj se dr. Korošec glede te kupčije opere, sicer je kot minister nemogoč. ^.Tabor“ omenja, da je pisec teh na Korošca naslovljenih, vrst pokazal pismo enemu mariborskih bogoslovnih profesorjev in g, nadrevizorju V* Pušenjaku. V zadnji „Straži“ smo obelodanili izjavi vseh mariborskih bogoslovnih profesorjev in g. Pušenjaka, v katerih zanikajo vsi ti gospodje, da jim o kakem pismu o jaj-čji kupčiji dr. Korošca ni prav nič znanega. „Tabor“ na ti izjavi ni črknil niti besed,ice, torej priznava, da je pisec dr. Koroščevega pisma lagal, ko povdar-ja, da je predložil pismo že omenjenim, gospodom. Tozadevna „Taborova“ objava je torej laž, kakor je prav feldvebelska izmišljotina celo pismo. Ako bji bil piseo prepričan o Koroščevem tihotapstvu, M bil objavil ime, da bi se ga bilo lahko prijelo. Od „Tabora“ pa je naravnost barabstvo, da objavlja tako smešno nesramne izmišljotine o možu, ki se je boril za idejo Jugoslavije preko prezira smrti že v stari Avstriji, ki je glavni ustanovitelj naše države, ki nami jo že. rešil parlerai našo državo in sedaj po njem s: tihotapljenimi jajci ! To je res prav po Voglarjevo nehvaležno in po feldbebelsko robato. Smo pač popolnoma prepričani, da na take „Taborove“ izmišljene surovosti ne bo lastnoročno odgovarjal mož ko( je minister dr, Korošec._ Gospodje, ne zamenjajta dr. Korošca z agromerkurskim Žerjavom, Kramerjem in Kukovcem!
Obrambno društvo duhovnikov naij se brž ko bolje obnovi in poživi. Duhovni sobratje, ki so si o-pomogli recimo s prodajo vina, naj mu gmotno po-morejo zopet na noge. Bo vprid vsemu stanu, pa ttw
	

tli Cerkvi in veri, ljudstvu in državi! — Obrambe bo sedaj čedalje bolj in več potreba nele zoper neštete protioerkvene stranke in liste, marveč oelo proti krivičnim predstaviteljem vlade, Loža deluje v Jugoslaviji s polno paro. Čuvaji sijonski — na obzidja!
Pozabljeni. S 1. i. m. so se v nesi dr Savi u-radnikom zvišali mesečni prejemki. Pozabljena je pa ostala večina katoliškega svečeništva. Zadovoljiti se mora še vnaprej s svojo malenkostno plačo in za sedano čas beraško doklado mesečnih 500 K, oziroma 450 K. O nagradi za pouk veronauka, na ljudskih šolah, ki znaša za eno uro 1.75 K, je boljše molčati, ker je to kulturni škandal. Pretežna večina duhovš -čine je v obupnem gmotnem položaju; mnogi že nimajo dostojnega oblačila in obuvala, stare krpe bodo pa tudi kmalu vzele konec. Kdo je kriv, da se naši duhovščini ne zboljša gmotni položaj? Ali «imajo katoliški poslanci nobene besede v tem oziru? Ali zadene krivda ordinariate? Naj se to pojasni! Tako zapostavljanje svečeništva je del kulturnega boja. Kdo pa se bo še hotel posvetiti duhovskemu poklicu, ako bo po 121einih študijah slabše plačan, kakor zadnji pisar?! Toliko v preudarek merodajnim krogom!
V premišljevanje. Nedavno so listi prinesli pomočilo, glasom katerega je prevzel g. kmet. svetnik Žmavc vodstvo državno vinarske in sadjarske šole v Mariboru. V tistih poročilih se je pa skrbno zamoi -čaia čudna „demisija“ g. Žnidariča, ki se je rodila v težkih porodnih bolečinah. Sicer smo pa radovedni , katero mesto bodo poverili temu gorečemu oznanje \aleu Mermoljevega evangelija, ker se je bati, da bi se iudi na njegovem bodočem službenem mestu akti pokrili z dveletnim prahom. Vaš umik, g. Žnidarič, je pač žalosten list v zgodovini omenjenega zavoda . Upamo, da ste se v trpki resnici pregovora:	„Kdor
drugemu jamo koplje, sam v njo pade“, gotovo in docela prepričali. Ob priložnosti še spregovorimo kaj več o tem poglavju. — Kronist.
Nemška drznost. Ker se je dne 4. t. m. železniški stroj na progi Radgona—Ljutomer pokvaril, je oil. iz Maribora odposlan nadomestilni stroj. Ko je ta dospel na postajo Purkla, so ga ustavili nemški to -Jovaji in za njim razdrli progo. Vsled te nemške drznosti je železniški promet na radgonski progi prekinjen. Kaj poreče k temu naša vlada?
Obsojen eeljski demokratski kapitalist. Tukajšnji veletrgovec Strmecki je bil radi navijanja cen po dolgem času vendarle, obsojen : 7000. K globe, zaplembo blaga in 24 ur zapora. Hudobni jeziki govo -re, da vožnja v Beograd ni veliko pomagala. Milostnim potom se mu je zapor od osem dni zmanjšal na 24 ur.	.
Umrl je v Makolah dr. Josip Georg, odvetnik \ Šmarju. Pogreb je bil v sredo, 6. t. m.
Sadna razstava v Mozirju. Znani strokovnjak v sadjereji priredi sadno razstavo dne 17. oktobra v prostorih Bralnega društva v Mozirju. Razstava bo | celi dan odprta. Tukaj se bo videlo, kaj zmore umna | sadjereja v Gornji Savinjski dolini. G. nadučitelju f Pr. Praprotniku izrekamo tem potom najprisrenejšo | zahvala za njegov trud.
Tečaj za konserviranje sadja se vrši na drž. | vinarski in sadjarski šoli v Mariboru dne 15. in 16. | t. m. Predavanja se začnejo ob 9. uri dopoldne. Ude- 1 leženke plačajo za dijaški sklad prispevek 20 K.
Vrlo ženstvo. Pri Sv. Juriju ob Taboru sö na- | še vrle somišljenice dne 3. t. m. ustanovile lastni od- f sek KŽ in sklenile, da bodo vse sile posvetile delu za f volitve. Od hiše do hiše bodo pobirale tudi za volilni | sklad KZ. Posnemajte!	1
Velik dar za Kmetsko zvezo. Odličen pristaš 1 naše stranke v Mariboru je daroval v korist volilne- | ga sklada stroj, ki je vreden okoli 20.000 K. Vnetemu f podpiratelju krščanske stvari v imenu cele stranke | tisočera zahvala!	|
Beda upokojencev južne železnice. Ker vlada *1 med upokojenci južne železnice velika beda, ja bili storjen sklep, da zaprosita po eden zastopnik upoko- | jenoev južne železnice iz Maribora in Liubbaite za | avdijenco pri regentu Aleksandru) kateremu bosta | slikala bedni položaj upokojencev južne železnice. U-: pati je, da se bo s posredovanjem regentovim zboij, - j šal bedni gmotni položaj upokojencev južne železnice. ■. Ta sklep je bil storjen na predlog prometnega rami- v stra dr. Korošca. Ker pa stane vožnja v Beograd i precejšnjo svoto in sicer okrog! 2 do 3 tisoč kron , | katere revni upokojenci ne zmorejo, so dobrosrčna o- | sebe naprošene za prostovoljne doneske, katere spre- | jem a radevoLe upravništvo našega lista. Namen pro- I stovolmega doneska naj bo označen in bo objavimo v j listu.	s
Zabran j eno blago. Trgovci, ki so imeli na ko- I ’odvoru zabranjeno blago, ter so po naredbi 52.473 Ì generalne carinske direkcije pravočasno vložili pro- 1 šnjo za naknadno odobritev in dostavo blaga, si lab- | ko pri mariborskem trgovskem gremiju vpogledajo se- | znam, ali je bila dotična prošnja odobrena ali od - | bita.	I
Draginj ska doklada 10% za šolske knjige, raz- f giašena po „Uradnem listu“ št. 103, je, kakor je ma- | riborski trgovski gremij, dobil natančno informacijo , \ veljavna le za knjige ljudskih šol. Za literarne in za I srednješolske knjige velja doklada tudi še za naprej I v istem smislu, kakor dosedaj. To občinstvu in knji- \ garnam na splošno znanje, da ne bo nepotrebnega I razburjenja.
Carinske olajšave za indiistrijce, obrtnike in | poljedelce. „Službene Novine“ prinašajo v štev. 217, I naredbo generalne direkcije carine štev. 61.602 dne
23.	sept. 1920, s katero se z neznatnimi izprememba-mi podaljšuje veljavnost lanskoletne naredbe štev. 17.392, pc kateri so industrijalci, obrtniki in poljedel-
ci pri uvozu za lastno porabo potrebnih strojev m obratnih surovin carine oproščeni, oziroma plačujejo za nekatere predmete brez ozira na provenijenco le ;( minimalne carino. Carinskemu uradu je treba pred-! ložili pri vsaki pošiljatvi potrdilo trgovske zbornice • Jn potrdilo trgovinskega ministrstva v Beogradu, da \ uvažanega blaga ni v naši državi, ali vsaj ne v za-I dostni množini. Podrobno besedilo naredbe prinesemo i v prihodnji številki.
I Tovarna za špirit in drože v Račjem. Naša doli mača industrija se je pričela ugodno razvijati. Tako f n. pr. sme morali dosedaj naročati drože za drag de-
I nar iz tujine. Da se temu odpomore, se j;e ustanovila v Račjem delniška družba, katera je prevzela in modernizirala ter z novimi stroji opremila fovàrno za špirit in drože y Račjem, tako da bo mogla ustrezati vsem zahtevam.
I Iz Koroške. -
Zadnji vlak pred plebiscitom vozi na Koroško
I' v petek ob VA. uri. Potem se pa meje plebiscitnega o-zemlja zapro in vse važnejše prehode bodo nadzorovali antantini Častniki.
Nemci v coni A obupali. Nemškim listom se iz Celovca javlja: ,/Teror Jugoslovanov je postal na I glasovalnem ozemlju tako nasilen da se bodo nemški
1 Korošci v zgornjem Rožu bržkone vzdržali glasovanja. Pod normalnimi razmerami bi ta del z veliko ve-čino glasoval za Avstrijo. Jugoslovani so dali svojim : ljudem nalog, naj pridejo pravočasno na volišče, da • ! bi volilci, ki hočejo glasovati za Avstrijo, prišli k a- j sneje, ali sploh ne na vrsto. Jugoslovani so organizi- j rali fantovske zveze, ki so vse dobro oboroženo in j strahujejo nemško prebivalstvo, 'Jugoslovani razšir - i jajo letake s podpisom „Heimatdienst“, ki prekašajo j vse dosedanje trike“. Iz te pisave nemških listov je j ! razvidno, da so koroški Nemci opustili vsako upanje j na zmago	v coni A.	\
Ententini častniki za koroško plebiscitno ozem- ■ lje- Poslaniška konferenca v Parizu je dne 5. t. m. j sklenila, da pošlje na koroško plebiscitno ozemlje 100 j častnikov, ki bodo pomagali orožništvu vzdrževali s red in svobodo glasovanja. Pozdravljamo ta sklep , ! kajti z izgredi groze samo Nemci, katerim pa bodo j sedaj ententini častniki zelo napoti, nam pa dobrodo- j šli, ako res pridejo.
Velikodušen dar za Slovensko Koroško. Zdrav- l. nik g. dr.	Ivan Turšič	v	Mariboru	je	daroval 400 K j
za koroški	plebiscit.:	j
Iz Prekmurja.	j
Volilno gibanje v Prekmurju. V Prekmurju se ? jo začelo živahno gibanje za volitve. ,V. zadnjem času j so se vršili poučni ishodi v Dolnji Lendavi, Turnišču pri Sv. Jurju, v Cankovi in v Beltincih., Govorili so po različnih shodih gg. župan Sever, urednik Zebot, nadrevizor Pušenjak, dr. Slavič, župnik Kl'ekl, predsednik prlov v Prekmurju, Horvat, predsednik Kme -ske zveze v Lipovcih,. Bobovec, kaplan Lejko, posestnik Pinterič; in dr.
Prekmurska kmetijska stranka. V, Prekmurju > 'se je ustanovila podružnica Samostojne kmetijske I stranke pod imenom Prekmurske kmetijske stranke . jj Vodi jo notar Koder v M. Sobolji in notar Globočnik | v Dolnji Lendavi ter živinozdravnik dr. Zavrnik v ! .M. Soboti Ali so ti gospodje zato nastavljeni od via- \ de, ne vemo.
„Prekmurski glasnik“. Prekmurska, kmetijska | stranka ima za glasilo „Prekmurski glasnik“, čigar, j duševni oče je g. Seriiga, bivši boljševiški žurnalist, ■ za časa boljševiške vlade v Prekmurju. Nastavljen f je pri civilnem! komisarijatu za kanclista. Kot tak bi | moral delati nepristransko v svojem uradu, ne pa da \ agitira kot vladni uslužbenec za strankarstvo.
Poštna uprava v Prekmurju,. Shod zaupnikov 1 Kmetske zveze v Prekmurju se je pritožil na civilni j komisarijat v M. Soboti in na poštno ravnateljstvo v j Ljubljani radi tega, ker poštna uprava ne dostavlja J pravočasno prekmurskih Novin, Novine izidejo vsak j četrtek, v petek so že v M., Soboti, a naročniki dobi- j vajo Novine šele v pondeljek, torek ali sredo pozneje, | dočim je Prekmurski Glasnik, ki izide šele v soboto, f že v nedeljo v rokah naročnikov.
Delitev zemlje v Prekmurju. V Prekmurju se f zdaj deli veleposestniška zemlja v najem\takim Prek ; mureem, ki nimajo nič lastne zemlje. S tem se go - I spodarske razmere temeljito spreminjajo nekaterim v j veselje, drugim v žalost, ker se pri tem ne morejo | vsi zadovoljiti.
Prost izvoz živine iz Prekmurja. Na prebival-* j stvo ie napravilo ugoden vtis ukinjenje živinskega j monopola v Prekmurju, Razmere se seve ne bodo hi- j tre spremenile, ker ni nikakih prometnih sredstev , Ì da bi mesarjji od daleč lahko kupovali živino v Prek- ; murju. Vendar je upati, da pridejo vsaj obmejni šta- 1 jerski in medjimurski kupci po živino v Prekmurje. j Most čez Muro pri Veržeju. Končno je vendar- j le definitivno sklenjeno, da se bo delal most med Ver j že jem in Dokležovjem v Prekmurju. Inženir Miklavc iz Ljubljane si je že najel stanovanje v Veržeju ter j pride tje s svojo družino med 15. in 20. oktobrom. Ker pa most ,ne bo tako hitro gotov, je dal civilni komi - i sar napraviti dovozne ceste k brodu pri Radencih in ■ Veržeju.	j
Gimnazija v Murski Soboti. Letos jé otvorjen ! že drugi razred te gimnazije, ki šteje 23 učencev, v i prvem razredu jih je pa 45. Zdaj so z ravnateljem vred že trije profesorji in eden veroučitelj na zavo- ;
du.	f
Župnik Klekl v madžarski ječi. Dolenjskji žup«
nik Klekl še je vedno v ječi. Zdaj ‘ga zaslišujejo ra-* di „Novin“, ki jih je urejeval. G . Klekl ne daje nika-> ,-kega odgovora razen tega, da ničesar ni kriv, in da i 'se mu ni treba zagovarjati, ker bi mu itak ničesar j ne verjeli. Kdaj bo imelo zunanje ministrstvo toliko \ vremena, da reši nedolžno žrtev?
%______;____________________________
Iz fltarlbora.
\ Razmejitvena komisija odpotovala na Dunaj a r 1’ sredo in petek v preteklem tednu se je razmejitve-! j na komisija podrobno informirala o krajevnih razmerah in željah prebivalstva na obmejnem ozemlju pri j Sv. Urbanu in Sv. Lovrencu. Člani razmejitvene ko-? misije razven našega komisarja generala Pliveličaso, i preteklo soboto odpotovali na Dunaj, da se tam pred-• stavijo avstrijski vladi. Po njihovem povratku bo %
; kratkem padla odločitev končnoveljavnih mej med Ko-* ; šenjakom in Sv. Lovrencom. Radi mejne črte Sveti j Duh—Mura se pa nadaljujejo pogajanja med našo in Ì avstrijsko vlado.
Mlečna afera Rosenberg in „Tabor.“ „Ena-; kosi“ prav primerno primerja „Tabor“ s sodnijskim ; arhivom. Ta list obravnava vsak malenkostni posta-5 vnj prestopek pri sodniji kar v celih stolpičih (ker,
■ mn primanjkuje drugega gradiva). Kadar pa imajo s ; sodnijo opraviti demokratsko pobarvani židovski mi -- lijonarji, katere se kaznuje kar na desettisoče, take I sodnijske „zadevice“ pa odpravi „Tabor“ s par vr -j sheared in z lažjo pobarvanim omiljenjem. Seve, afe-i ra Rosenberg se mora potlačiti od demokratske stra-; ni, ker je seveda g. Rosenberg častni starosta Soko-I la, saj njegova kaznovana soproga se je vedla tako i ob priliki sokolskega izleta. G. Rosenberg pa ima milijone, ki so nadjali nagobčnik molčečnosti o židovski sodnijski kazni vsem demokratskim listom, zakaj bi „Taboru“ ne, ki je vendar prepotreben denarne podpore! Tokrat vendar ne boste trdili, da ne,čutite sa-* mi na sebi in menda tudi v žepu, da denar je le denar, četudi iz židovskih rok. Živela „Taborova“ ne-omadeževanost !
Kolo časa. Nek nemškonacionalni učitelj v okoliški šoli je pred. več leti prepovedal katehetu deliti slovenske katekizme. Zdaj pa prosi njegov otrok kate lieta za slovenski katehizem.
Uspehi carinske komisije v Mariboru. Carinska komisija, katera se je zaradi zboljšanja prometnih in carinskih razmer mudila v Mariboru, je dovršila svoje delo. Odpravljene bodo v kratkem vse prometne in carinske težkoče. Odprema blaga bo v, najkrajšem času zelo olajšana. Za olajšavo bode na Teznu pri Mariboru ustanovljena lastna carinama. Ker primanjkuje Avstriji sposobnega železniškega o-sobja, jo blagovni promet med Jugoslavijo in Avstrije za nekaj časa ustavljen. Na mariborski postaji že sloji okoli 600 vagonov, natovorjenih z blagom za Avstrijo, ki bodo te dni odpravljeni.
Koncert Zlatka Balokoviča dne 6. t. m. je privabil v veliko Götzovo dvorano številno občinstvo. Pisati, da je koncert „nad vse uspel“, bi bilo preveč vsakdanje. Balokovič je umetnik tiste višine, in moči, ki sega daleč nad povprečnost. Priznali so ga tam, kjer si redkokateri naš človek pribori ime in priznanje: postal je umetnik svetovnega glasu. Čudovita ja lahkota, s katero Balokovič izvablja iz gosli vse, kar morejo dati strune in lok Podoben je čarovniku, ki iz retorte izvije celo vrsto čudovitih bitij. Prav je pisala pariška kritika, da zanj ne obstoja noben teh -nični problem; njegova roka in njegove gosli, to je eno in isto. Poslušal sem Balakoviča približno pred 12 leti v Varaždinu. Bil je to eden njegovih prvih nastopov, predno je šel v Sevčikovo šolo. Vsi so vedeli, da je velik talent, toda koliko se je izpopolnil od tistega časa! Koncertiral je že v Parizu in v Londonu, zdaj gre zopet v tujino. Hrvati so lahko ponosni na njega! Nam, ki smo slišali njegov d-dur Paganinije-vega Concerto in re maggiore, pa čarobno Saras atovo Romanzo Andaluza, ostanejo še dolgo v spominu čudovito spretni gibljaji virtuozove roke in vsa lepota njegove umetnosti.	B.
‘Državna posredovalnica za delo, podružnica Maribor sporoča, da se je v času od 1. januarja do 30. septembra 1920 poslužilo zavoda 9250 strank, irr sicer 3957 delodajalcev in 5293 delojemalcev, V teh 9! mesecih je bilo posredovanih 2312 služb. Državna po sredovalnica posluje za vsakogar povsem brezplačno dnevno od pol 9, do 12. in od 14. do 16. ure. Na razpolago so vedno delavne moči najrazličnejših poklicev. Veliko število vajencev išče sedaj učne mojstre za sledeče stroke: ključavničarstvo, mehaniko, kroja štvo in čevljarstvo. Dopisi naj se pravilno frankirajo! in za odgovor prilagajo znamke.
Mariborsko gledališke.
Repertoar tega tedna ni prinesel razen H ebbio* ve „Marije Magdalene“ nič novega. Repriza se vrše pri praznih ložah, le igre kakor n, pr. „Španska mu« ha“ pa „Samski dvor“ in pod. nekoliko napolnijo parter, galerijo in celo —- lože. V torek smo videli „Ma^, rijo Magdaleno“, meščansko žaloigro v treh dejanjih, kakor, jo nazivlja sam avtor Friderik Hebbel, Drama-tik in igra spadata v doi$> nemške romantike; ozadje „Marije Magdalene“ ima vse tiste osladne, medle črte, ki jih najdemo pri drugih umetniških proizvodili te dobe. Meščanska, seveda malomeščanska družba, patrijarhalne obitelji, s strogo moralnimi stariši in pokvarjenimi ali pa, nesrečnimi otroci, krvav dogodek* ki vzbudi domišljijs in pripravi gledalca, da z vso na
petostjq 6aka na konec, ko se stvar navadno srečno reši ali pa postane tako tragična, da dobrodušnega prijatelja umetnosti — zaskeli v očeh. Katarsis! To je ozračje nemške romantike, ki j*e vladala skoraj, do konca pretečenega stoletja tudi pri nas Slovencih. HebMova „Marija Magdalena“ ima, kakor rečeno, vse te črte, toda snov sama je že bližje realizmu kakor romantiki. Hebbel se je dvignil nad svojo dobo in radi tega ga je odkrila, in priznala, šele druga generacija. V. tej žaloigri zastopata Karl in Leonnard pri bajajočo dobo, ki ruši stare dobre običaje in prinaša v malomeščansko družbo nemir, nezadovoljstvo in dvome. Mojster Anton ima sina Karla in hčer Klaro. V družini vlada star patrijarhalni dub, mojstrova žena je bolehava in se pripravlja na smrt; človek bi samo želel, da bi bila tudi otroka tako pridna in dobrodušna, a koj se pokaže, da ju je skvaril pogubni duh novega časa. Karl je veseljak in hkrati nekak revolucijonarec, ki žvižga na zadovoljstvo svojih sta-rišev in se norčuje iz starih hišnih navad. Obdolže ga. da je trgovcu Wolframi! ukradel dragulje in biriči ga — z apro. Mati, ki si je pravkar nadela poročno obleko, da se v nji ogleda še enkrat pred smrjtjo, umre, ko ji prineso to sramotno vest. Mojs er Anton je. ves besen, a ima še upanje, da bo Klara rešila stari ugled družine. A tudi ona je že izgubljena. Zar peljal jo je Karlov tovariš Leonhard in Klara že čuti posledice svojega padca. Navzlic temu pa priseže strogemu očetu, da ne bo storila hjičesar, kar bi delalo njemu skrbi. Pričenja se težak boj v njeni duši. Snubi io iz čiste ljubezni mestni sekretar, a ona ga mora odbiti, dasiravno ga ljubu Končno se pojasni , da Karl ni ukradel draguljev in so ga izpustili iz zapora. Klara čuti, da svojega greha, ne more popraviti in da se bo vsa nesreča obitelji zvalila na njo .
Zahteva od Leonarda, da jo poroči, 'kar pa on cinično odkloni, Češ, da se |a že zavezal z drugo. Klara padla bolje. Kontrast dveh si nasproti, si stoječih ge-obupa in skoči v studenec. —- Vprizoritev te žaloigre pa je bila tako slaba, da bi lahko kje na deželi iz-neraeij: patrijarhalne družine in nezadovoljne mladine je bil skoraj popolnoma zabrisan*, tako medlo so rešili igralci svoje vloge. Mojstrova žena (gj Vouko-va). je bila babica, ne pa Klarina in Karlova matb Govorila je ako tiho, ker je morala skrivati svoj nežni glas, in če ga je malo dvignila, se gledalec ni mogel otresti misli, kako hudo mora vendarle biti za tako nežno mlado bitje, če mora radi ! lobbia, igrati staro, bslehava matrono. Klara (ga. Bukšiekova) je kila tudi pod povprečnostjo; igrala je nekako prisiljeno, brez pravega razumevanja svoje vloge. Mojster Anton (g. Skrbinšek) je bil boljši, a tudi od njega smo pričakovali več, in kolikor je že s svojo igro dosegel. toliko je takoj izgubil vsled slabe igre drugih in veliko prepovršne režije. Upamo, da bo repriza vsaj nekoliko popravila slab renome premijere. B.
Književnost.
Novi koledarji za leto 1921» Cirilova tiskarna v Mariboru je izdala in razpošiljala te-le koledarje za leto 1921 :	„Žepni bilježni koleda rK, trdo
vezan, zelo ličen, pripraven za razne zapiske. Cena s poštnino vred 7.50 K. — „P,i s a r n i š k i bilježni koledar“, obsežen, format 26:1.7 cm, pripraven da stoji na mizi ; ima obširne prostore za dnev -ne zapiske. Stane s poštnino vred 15 K, brez poštnine 12 K. Je gotovo najcenejši koledar te vrste. — Oba koledarja se toplo priporočata!
Volilni red za ustavotvorno skupščino. Prir® 4 dii dr. Stefan Sagadin. 1920. Založila "Tiskovna zadruga v Ljubljani. 100 strani, cena 16 K po pošti 1 K 20 v več. Pravkar je izšel volilni red za ustavotvorno skupščino. Priredil ga je dr. Stefan Sagadin, načelnik v ministrstvu za konštituanto. Brošura n« obsega le volilnega zakona, marvieč tudi prav lep» razlago o proporčni volitvi, o volitvah s kroglicami ter navodila, kako je razumeti vse druge volilne pred piše. Brošura je potrebna za vsakogar, ki se zanima za volitve, zlasti jo morajo ime|ti županstva in drugi uradi, ki se bodo bavili z volitvami. Volilni red sé naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna u -iica 6.
„Ajmo mi Sokoli“ . . . je naslov brošuri, ki prav v poljudni in z dokazi podpreti besedi slika So-< kola kot našo mladež zastrupljajočo organizacijo. Br«< šuro priporočamo vsem orlovskim organizacijam, da bodo imele tudi duševno orožje zoper sokolske napad® pri rokah. Zelo podučljiva je knjižica tudi za naš« starše, ki lahko iz te brošure uvidijo, kam rabreil« otrok, ako je pri Sokolu. Brošuro je založila Katoliška liga v Ljubljani.
Zbirko ljudskih iger pod naslovom „Ljudski oder“ izide meseca septembra v založbi SKSZ. Natisnjene bodo popolnoma nove igre. Cene posamezne-? ga zvezka — obsegal bo 100 strani je 10 K. Pravico predstavljati te igre ima samo tisto društvo, ki naroči najmanj 10 izvodov. Društva se tem potom poživljajo, da že sedaj naroče to zbirko iger in pošlje»© z naročilom vred tudi denar. Na naročila brez denas--ja se ne bo oziralo. Naroča se pri; tajništvu SKSZ..,, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna.
Mariborska eskcroptna banka v Mariboru, SSKSSg
7@i@fon Stav. 16.
Podružnica : MURSKA SOBOTA.
Sar eiern® s Vloge im knjižice, na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovauju.
Kupni® ira procialas Devize, valute, vrednostne papirje Itd.’
izdale : Čeke nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta,
Dale pr@®iW$S8l©! Na vrednostne papirje in na blago, ležeče F
javnih skladiščih.
Oni© Predite: Pod najugodnejšimi pogoji.	* so
Pr®VZ®IWa b Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
1 Mala naznanila.	100 K nagrade tistemu, ki mi dobi takoj 1 sobo kje blizu parka ali Tomšičevega drevoreda. Ponudbe na upravo pod „M“. 819
Rasna i najboljši pisalni strej UOTEEW00D stane samo 18.000 kron. naroča ss pri tfrdki LOTOVIK ŠEF MARIBPF, PrfišfirnnTsi ni. 1.	
	FrsDG Crilak, Slu. Bistrica beiilnica voska, obrt medu in vo-ščenin, se priporoča častiti duhovščini in csnj. odjemalcem za najtočnejšo postrežbo, izvršuje v okrašenih izdelkih voščene sreče po najvišji ceni. Za izvrstno kakovost sveč se jamči ter se priporoča za blagohotno naklonjenost. 817
Zastopnik „ünderwced“ »troja šb pomnož. sparata „Qpaiograph“. 'Telefon 148, Brzojavi: Fapiršef, Maribor. 797	Kupi sai
	Orehe »uuu stufisi Fižol kupeje po dnevni ceai tvrdka ¥Jp.k@ Hm®luli M a r i b o r, Slomškov trg 6. 812
Kdo kaj ve ‘„S roj. 1874, ki je služil v Cefju pri bivšem pešpolku 87, l.Fe dkomp, Ftldp. 78. Služ i je v Gorici in od leta 1816 je izginil. Kdo kaj ve o njem, naj sporoči proti dobri nagradi njegovi ženi Jožefi Osenjak, Stübing bei Graz. 777	
	Froda sei
Albin Notale, trgoveo fóaribsr, Koroški coste 7 »poroča, da bo imel svojo, ua novo otvorjeno špecerijsko trgovino v soboto popoldne in v nedeljo zaprto, ker se on in njegova soproga udeležita glasovanja na Koroškem, kot koroška Slo-Tenca. (Tega narodnega trgovca, ki Je bil lani pri vpadu nemških tolp na Koroškem izropan, toplo priporočamo). 814	
	ID-.o o ca več dobro X TU Udi' St? ohranjenih sodov od masti po nizki ceni. Vpraša se vsak popoldan od 14.—18 ure v zalogi društva državnih uslužbencev, Cafova ul. 8. 821
	TìrAÌura arahs5r® Pasme> 7 c m v» meBecev stara, je na prodaj. Jože Hapaun, Baše 68. Rezanega lesa 3 bo 4 vagone, pozneje tudi več, se proda. Vpraša se v trgovini Koroška cesta 1. Maribor. 820
Jugoslov. matica priporoča krojača Mihelič Konrad rodom od Sv. Barbare pri Mariboru, bil je najboljši krojač v Pulju, postal nedavno žrtev italijanske drnhali, ki mu je požgala hišo z vso opravo in živi sedaj kot begunce y Mariboru, Telkmer-jeva ul. 1, Švabova hiša. Prosi pomoči z krojaškim delom. Izvršuje _ vsa dela točno in solidne po najnižjih eensh. 815	
	Služba*
	Trgovski sotrudnik dobra moč, sc takoj sprejme v trgovini mešanega blaga. Penudbe z navedbo plaše je poslati na Gospodarsko zadrugo v Ormožu. 808
TjjSii z nekaj posestvom v XLinu okolici Maribora.se vzame v najem. Ponudbe pod -Posestvo 816“ na upravo lista. 816	
REPERTOIRE Slov.nar. gledališča v MARIBORU
Soboto,,9. oktobra: Hlapci. Abon. C-l.-
Nedeljo 10. oktobra, popoldne: Divji lovko,: Izv aB.r;
zvečer: Samski dvor. Abon A 4.
Jforek' 12. oktobra:; Zemlja. Abon. B 4.
Sreda 13. oktobra:1 Brat Martin. Abon. C 2,
JABOLKE.H EL
791
vsako smollilo kupole kakor običajno vsako leto tudi sedaj ietos
Rudolf P@w«e, wetetfi®« w Mozirju
po svojih zastopnikih v sledečih krajih: Maribor, Pesnica, Kungota, Cmurek, Št. Andraž pri Velenju, Šmartno v Rož. dolini, Šmartno ob Paki in Mozirje za Gor. Savinjsko doline. Producenti se naj blagovolijo obrniti direktno na kupovalce, kajti pn velikem obsegu ni možno vsaki stranki iz Mozirja odgovarjati. Plačam najdražje po dnevni ceni. Se priporočam	RUDOLF PEVEC.
OTVORITEV
TRGOVINE.
Naznanjam uljudno cenj. p. n. občinstvu is Maribora in okolice, da sam s 1. oktobrom zopet otvor il svojo
trgovino s mAsiufaiiturraisfi blagom*
Opirajoč se na moje svoječasno znano dobro in reelno trgovsko poslovanje, upam, da mi bodo moji ceoj. odjemalci tudi Se v prihodnje izkazali svojo zaupanje ter se priporočam z odličnim spoštovanjem
Josip Sušteriž, ~ MARIBOR, Glavni trg št. 17.
tomaie) NAJCENEJE!
obleke
perilo
SOLUN !	-ssM».
mm® Balant.
Mm® ter vrvi iz prive koraopil®
kupit® neicenele pri
Jakobu Lah, Maribor
GLAVNI TRG 2.
805
ZNANO
da se v veletrgovini manulaktnrnega blaga
'Karal-a Worsch®5
v Mariboru, Gaspodsfca ulica
dobiva vsakovrstno manniakturno blago v
raaivešii izberi po nslnillih cenah
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel
specijalno trgovino s kolonijalnim blagom
8* V. Jarca v Mariboru
Gosposka ulica 28.	858
Pvtrudil se bom, da postrežem cenj. odjemalce z najboljšim in cenim blagom. Priporoča se P. ErzifL
DROZEI
822
TOVARNA ZA SPIRIT DROiE O. DRUŽBA V RAČJEM
iw4p.frai0*.9voJ« Melke,
Izdajat*?! i« EaloSnikJ KonsorciJ „Straža."
. ...V.AÌÌ4Ì
Odgovorni nredoik: Franjo Zebot.