GLAS
LETO XXIII. ŠT. 24 (1086) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 28. JUNIJA 2018
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Razmislek
  teh dneh se zdi, da nič ne bo moglo
zaustaviti vala jeze, ogorčenosti in
naraščajoče nestrpnosti, ki ga spodbujajo
prebrisani politiki: izmislili so si gesla, s
katerimi netijo strahove in zamere. Nekateri
mediji pa seveda to izkoriščajo, ker gredo
tovrstne novice dobro v prodajo: strah, alarm,
invazija, balkanska pot, konec zahodne
civilizacije... in tako podpirajo in sledijo
tistim, ki v tem
trenutku uživajo
ljudsko podporo.
Prava nevarnost
pa je nekje drugje:
v občutku
osamljenosti,
obupa in vdaje, ki
bi lahko zajel tudi
marsikoga med
tistimi, ki so do
danes zagovarjali
potrebo po drugačni viziji, po rešitvah, ki se
ne oslanjajo na dviganje mrež in zidov, na
areste in popise ljudi. Levica je zamujala z
odgovori in ima zato tudi svoje globoke
krivde. In danes se sprašujem, kje so
intelektualci, ki so do nedavnega dvigali svoj
glas in pisali apele. In zdi se mi, da so tudi
ugovori sindikatov vse šibkejši.
To je trenutek, ko mora priti do izraza razlika,
ko moramo glasno povedati, kako zgrešena je
pozicija, ki jo zagovarja politična večina, in to
ne samo zaradi tlačenja vrednot, kot so
solidarnost, sožitje, enakost, ki so bistveni za
našo zgodovino, ampak tudi, ker nas to vodi v
nasprotno smer od tiste, ki je do nedavnega
predstavljala iskre upanja med državljani.
Država, ki svojo zunanjo politiko oslanja na
begunce, ki ne spoštuje sosedov, ki grozi
zaveznikom, ki se dobrika avtokratom in
diktatorjem, država, ki je pripravljena postaviti
carine in se odpoveduje t. i. progresivni
obdavčitvi premožnejših slojev, ki daje potuho
davčnim utajevalcem, ki nima industrijske
politike in obljublja denarno podporo
namesto dostojanstva, ki ga daje delo... Naj bi
bilo stanje boljše, če bi izstopili iz območja
evra, v neki protievropski kontekst?
/ str. 2
Senatorka Tatjana Rojc
V
Poklon mojstru
Aljoša Žerjal, znani
tržaški režiser,
“filmar”, je dopolnil
90 let, ob tej
priložnosti so se mu
poklonili ljubitelji
sedme umetnosti 11
Begunski val in z njim povezane težave
Premalo
osveščenosti
  ekaterim vsebinam se zadnje čase najraje
izogibam. Predvsem zato, ker vem, da so vse
nas razdelile na dva tabora, da je včasih de-
bata tako ostra, da lomi celo trdne prijateljske vezi.
Tako raztogoteni smo, da nismo več sposobni trez-
nega razmisleka in treznega dialoga. Večno preklet-
stvo človeštva.... dva tabora, ki si nasprotujeta in ne
najdeta skupne poti. Večno prekletstvo narodov. Tu-
di našega, slovenskega. Dva tabora, ki se zmerjata,
napadata, psujeta, ne da bi prisluhnila drug druge-
mu. Konec koncev, pravijo, je najboljša pot nekje v
zlati sredini. Soočenje pa edino rojeva napredek.
Gre seveda za vprašanje tega neusmiljenega in neu-
stavljivega begunskega vala, ki je preplavil in spre-
menil Evropo. Ta ne bo nikoli več to, kar je bila pred
dvajsetimi leti, pa naj bo v dobrem ali slabem. Poti
nazaj ni več.
Begunski val žal ni povezan samo z ljudmi, ki pri-
hajajo k nam v iskanju boljšega življenja, službe in
boljšega življenjskega standarda. Povezan je tudi z
njihovo veroizpovedjo, z islamom. Evropa je imela
s skrajnim islamom turških osvajalcev že v začetku
minulega tisočletja zelo žalostne izkušnje. Predv-
sem, ker ne gre samo za vero, temveč za način
življenja, ki kroji tudi državne in kulturne zakone.
Priseljenci z evropskega vzhoda, Kitajci in drugi azij-
ski narodi, ki so že pred leti prišli k nam in postali
del našega vsakdanjega življenja, niso nikoli pov-
zročali tako vročih razprav, odpora, strahu in nela-
godnosti kot muslimani, ki k nam prihajajo s svoji-
mi navadami in s trdnimi, neomajnimi življenjski-
mi pravili.
Ko v časopisih, ki so dandanes vse bolj vprašljive ka-
kovosti, berem o tem begunskem valu, najdem le
malo treznega razmišljanja, veliko pa je besedičenja
in poceni čustvenih izbruhov. Vem, da gre za ljudi,
vem, da moramo biti do soljudi človeški. A vseeno
moramo vedeti, kaj se dogaja, kdo so in kaj hočejo
tisti, ki prihajajo k nam in ki velikokrat, predvsem
ko gre za Arabce, sploh niso tako revni in ranljivi,
kot nam govorijo javna občila.
/ dalje
Suzi Pertot
N
www.noviglas.eu
Praznovanje 27. rojstnega 
dne naše domovine
  ljub slabim
vremen-
skim napo-
vedim je vreme
držalo in dovolilo
organizatorjema,
Kulturnemu cen-
tru Lojze Bratuž
in Krožku Anton
Gregorčič, da sta
to drugo poletno
Srečanje pod lipa-
mi v četrtek, 21.
junija, izpeljala res na prostem pod lipami. Gost
večera je bil teolog, politik in zdravnik dr. Fran-
ce Cukjati, avtor knjige Slovenske podobe zla,
ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Večer je
vodila dr. Tanja Ozvatič, ki je prisotnim najprej
predstavila gosta.
France Cukjati je vstopil v politiko leta 2000,
najprej je bil državni sekretar na Ministrstvu za
zdravje, tri mandate poslanec, med leti 2005 in
2008 pa tudi predsednik Državnega zbora Re-
publike Slovenije. Rojen med drugo svetovno
vojno v Šentgotardu pri Trojanah, je komaj leto
star izgubil očeta, ki je padel leta 1944 v čudnih
okoliščinah pri partizanih.
/ str. 3
MČ
K
Sprejem ob dnevu državnosti 
Brez odpuščanja
ni prihodnosti
  Trstu je bil v
knjižnem sre-
dišču TS360 v
četrtek, 21. junija,
sprejem Generalne-
ga konzulata Repu-
blike Slovenije v
Trstu ob prazniku sa-
mostojnosti domovi-
ne Slovenije, dnevu
državnosti, na kate-
rem je svoj topli poz-
drav prinesel tržaški
župan Roberto Di-
piazza, številne zbrane pa je nagovoril gostitelj, ge-
neralni konzul RS v Trstu Vojko Volk, čigar nagovor
objavljamo v celoti: “Ultra cineres hostium, ira non
superest”. Napis je vklesan pred vhodom v kapelico
Sv. Duha na Javorci pri Tolminu, enem najlepših
spomenikov padlim v prvi sv. vojni, in pomeni:
“Naj onkraj pepela nasprotnikov jeza premine”.
Sporočilo je preprosto; ljudje težko odpuščamo, a
brez odpuščanja ni poti v prihodnost, ne ljudi ne
narodov. / str. 2
V
Foto JMP
Foto JMP 
Razstava na Dunaju
Zoran Mušič:
Poezija tišine
  r. Nelida Ne-
mec je ena
najboljših
poznavalk dela go-
riškega slikarja sve-
tovnega slovesa Zo-
rana Mušiča. Kot
mlada kustosinja
Goriškega muzeja je
v sodelovanju z
njim uredila stalno
zbirko njegovih gra-
fičnih listov na gra-
du Dobrovo v Brdih, prav iz njegovega dela pa
je tudi dosegla doktorat znanosti. Pred kratkim
je izšla pri ZRC v Kopru njena obsežna mono-
grafija o slavnem slikarju, dr. Nelida Nemec pa
si je tudi ogledala razstavo na Dunaju, na kateri
je predstavljen obsežen izsek iz Mušičevega dela.
Dr. Nelido Nemec poznamo že desetletja, ceni-
mo njeno delo in seveda njeno veliko naveza-
nost na rodno Goriško, zato smo jo zaprosili,
naj nam predstavi umetnika in dunajsko razsta-
vo goriškega slikarja svetovne slave. Dr. Nelida
Nemec se je takoj odzvala in nam z veseljem na-
pisala daljšo razpravo, za kar smo ji iskreno hva-
ležni. Preberite izjemen zapis in se zamislite nad
veličino našega goriškega rojaka!
JUP
“Še vse do 6. avgusta bo v Leopoldovem muzeju
na Dunaju na ogled razstava 170 del velikega
slikarja in grafika Zorana Mušiča, ki nam daje
zanimiv vpogled v njegovo plodovito ustvarjan-
je. Razstavljena dela zajemajo čas od leta 1935,
od zgodnjih začetkov po zaključku šolanja na
zagrebški likovni akademiji, pa do leta 1999, ko
se je njegov ustvarjalni credo počasi izpeval in
hkrati ustvaril izjemen ciklus, ki je zaokrožil nje-
govo ustvarjalno iskanje. Razstava poudarja nje-
govo globoko prepričanje, ki ga je zajel v te be-
sede: 'Mislim, da biti umetnik, pomeni doseči
človeškost'.
/ str. 9
D
  Gost dr. Cukjati
O razliki med
zlom in trpljenjem
SREČANJA POD LIPAMI 
Svet okrog nas28. junija 20182
Povejmo na glas
Spodbuden premik v Sloveniji
S 1. strani
Razmislek
  tem trenutku ankete
navidezno kažejo, da
ima Salvini prav,
vendar leva sredina ima
neko dolžnost: ne sme
izgubiti poguma, ampak
biti, nasprotno, bolj
pogumna in odločna.
Izpodjedanje pravic se
namreč pojavlja podtalno,
skoro nezaznavno, celo
navidezno sprejemljivo.
V Zaenkrat so sile na oblastizasejale seme dvoma:lahko popišemo italijanske
državljane na podlagi
etnične pripadnosti? Torej
lahko popišemo tudi
muslimane? In kdo bo
potem na vrsti? Partnerji
brez otrok, samski ali
istospolno usmerjeni
posamezniki? Furlanija
Julijska krajina je
večkulturni, večetnični in
večjezični prostor, ki
dobro pozna, kaj je tako za
posameznike kakor za
družine pomenilo
zloglasno geslo: “Najprej
Italijani”! Zdaj smo v
opoziciji: ne moremo pa
ostati nemi, neodgovorni,
ker to nikoli nismo bili.
Govorimo več jezikov,
spoštujemo Italijo, Evropo
in velike ideale, na katerih
Evropa sloni: ne
zamenjajmo jih z
etničnim čiščenjem in
buldožerji.
  zvolitev predsednika Nove Slovenije To-
nina za sicer začasnega predsednika
Državnega zbora je prav gotovo nadvse le-
po presenečenje. Dovolj je priklicati v spo-
min, da je mandat za sestavo nove vlade dobil
Janez Janša, da pa so istočasno stranke leve
sredine sprožile aktivne dogovore za sestavo
vlade svoje barve, skratka slovenska dvotir-
nost, ki se vse preveč nagiba v izključevanje.
Medtem pa je očitno prišlo do odločitve prak-
tično vseh strank, da Mateju Toninu enotno
in tako rekoč plebiscitarno izrečejo svojo
podporo ter na najhitrejši način omogočijo
delo novega slovenskega parlamenta. In prav
v tem velja videti spodbuden premik, da so
namreč stranke sedle za isto mizo in verjetno
zaradi pričakovano nelahke poti do nove vla-
de sklenile pozabiti na prevelike medsebojne
razlike, da bi si s tem olajšale naslednje kora-
ke. Zanimivo se je med drugim spomniti izra-
zoslovja, ki dokazuje premik in pripravljenost
stopiti bliže in ne več vztrajati na preoddalje-
nih stališčih. Do izvolitve novega državnoz-
borskega predsednika je bil govor o levosre-
dinski oziroma desnosredinski vladi, po nje-
govi izvolitvi pa o sredinski vladi, kar je seve-
da nekaj drugega in gotovo nekaj novega. Da-
je namreč misliti, da so politične stranke lah-
ko pripravljene na vlado, ki bi jo sestavljalo
predstavništvo levice in desnice, kar bi bila
res sredinska vlada. To ne pomeni, da bi se
politične sile odrekle svojim prepričanjem in
bi bili kar naenkrat vsi prijatelji, pomeni pa,
da so se zaznavno omilila ideološka izho-
dišča. Razlog za slovensko politično zbližanje
je tudi igra številk, volilni rezultat, ki ne omo-
goča trdne enobarvne vlade in grozi z nesta-
bilnostjo ali celo novimi volitvami, če bi kdo
pri enobarvnosti vztrajal. Naj bo tako ali dru-
gače, Slovenija zmanjšanje notranjih razdalj
in s tem večjo strnjenost res potrebuje. Pre-
pogosto se dogaja, da se ogromno energij vla-
ga v neke vrste podaljšan ideološki spopad,
obeležen z iluzijo, da bo nasprotna stran en-
krat za vselej premagana in odstranjena. Zato
zmanjkuje moči in pripravljenosti za priza-
devanje za skupno dobro vseh, prizadevanje,
brez katerega ni resničnega napredka in je
tvegana uspešna prihodnost naroda in
države. Življenje na srečo ubira dosti bolj smi-
selno pot, saj ne manjka pričevanj, kako se
sklepajo številne globlje medčloveške vezi lju-
di, ki izhajajo iz drugačnega ideološkega
izročila, in to je že sprava, medtem ko so s ti-
sto na politični ravni še vedno težave. Videz
sedanjega premika nosilcev slovenske politi-
ke proti sredini, se pravi v območje dogovar-
janja in izhajanja iz misli na blagor in dobro
vseh volivcev oziroma državljanov, že videz
tega premika je v vsakem primeru zelo obe-
taven in upati je, da bo v prihodnje postal
dejstvo. V vztrajanju na tej smeri bi Slovenija
brez najmanjšega dvoma še bolj zaživela in
postala z odmikom od predolgo navzoče pre-
teklosti še prijetnejša in v sebi zares srečna.
Janez Povše
I
S 1. strani
Brez odpuščanja ...
  lovenci že 27 let živimo
v državi, ki smo si jo iz-
borili po mnogih zgo-
dovinskih poizkusih. Do nje
smo kritični tako kot do
vseh prejšnjih držav in tako
je tudi prav.
A se lahko tu-
di pohvali-
mo; že tri le-
ta smo med
državami z
najvišjo stop-
njo gospo-
darske rasti v
EU, naše go-
spodarstvo je
močno in
konku-
renčno.
Ko gre dobro
domovini, je
lažje tudi
manjšinam.
Slovenska
manjšina v
Italiji živi čase, ki so morda
tako dobri kot še nikoli do-
slej. A o tem bo sodil čas.
Mislim pa, da še nikoli ni-
smo imeli tako malo naspro-
tij med manjšino in večin-
skim narodom in še nikoli
ni bilo zaznati tako malo
predsodkov med ljudmi in v
javnosti kot zadnja leta.
Imamo razloge za zadovol-
jstvo, zato se v imenu Slove-
nije zahvaljujem vsem v slo-
S venski manjšini, ki na vsehpodročjih neutrudno deluje-jo za razvoj slovenstva. Hva-
ležen sem tudi državi Italiji
in njenim predstavnikom v
deželi FJK za doseženo sožit-
je. Imamo zgledno sodelo-
vanje na vseh ravneh, od po-
litičnih in kulturnih stikov
do odličnega sodelovanja
obeh policij, ki nadzorujeta
meje. Znova postajamo regi-
ja, brez meja in s skupno va-
luto, tako kot pred tragično
morijo prve svetovne vojne.
Naš največji pisatelj, Ivan
Cankar, je bil velik prijatelj
Trsta, mesta prepletenih jezi-
kov, kultur in posebnega
navdiha. Nedavno smo brali
članek izpod peresa staroste
slovenske literature Borisa
Pahorja o tem, kako je pe-
snik in Nobelov nagrajenec
Eugenio Montale leta 1925 v
recenziji knjige Hlapec Jer-
nej (II Servo Bartolo) zapisal,
da ga Cankar spominja na
poznega Tolstoja. In je imel
prav.
Cankar pravi: “Bolj ko je hla-
pec hlapčevski, bolj gosposki
je gospod”. In povsem enako
velja za narode; če želimo bi-
ti dobri sosedje, se moramo
spoštovati, če želimo imeti
boljšo EU kot skupno evrop-
sko domovino, pa moramo
biti vsi enakopravni.
Vsem skupaj želim srečen in
vesel dan državnosti naše
ljube Slovenije!
Hvala!
Na Opčinah dva seminarja za podjetnike s Tržaškega in Goriškega
Kreditno poslovanje po krizi
  prvi polovici junija je Za-
družna kraška banka pri-
redila dva brezplačna se-
minarja za podjetnike s Tržaškega
in Goriškega, da bi jih seznanila
s pomenom kakovostnega poslo-
vodenja in poslovnega načrta.
Organizacija takih preda-
vanj je sestavni del proce-
sa posodobitve poslovne-
ga modela ZKB-ja, pri
čemer je posebna pozor-
nost namenjena ravno
svetovanju. S tem name-
nom so v zadnjem letu v
banki uresničili pomem-
bne projekte za izboljšan-
je delovanja, kot je npr.
usposabljanje in ciljno de-
lo zaposlenih v prodajni
mreži. Modernejši pristop
h komitentom je del nove strate-
gije, ki ima kot končni cilj celovit
odgovor na sodobne potrebe od-
jemalcev banke.
Predavatelj Gianluca Sanchioni,
ki je v preteklosti delal kot gene-
ralni oziroma finančni direktor
v pomembnih podjetniških sku-
pinah, se danes prednostno po-
sveča svetovanju za mala in sred-
nje velika podjetja.
Tu objavljamo povzetek preda-
vanja.
Kriza, ki se je razplamtela leta
2008, je privedla do korenitih in
nepovratnih sprememb, ki zah-
tevajo ponastavitev odnosa med
bankami in podjetji. Le pomislite
po eni strani na poslabšanje go-
spodarskega in finančnega po-
ložaja mnogih podjetij in posle-
dičen odziv mnogih bank, po
drugi strani pa na vse bolj razšir-
jeno uporabo ratinga, ki razvred-
noti in zbirokratizira postopek
določitve kreditne sposobnosti
brez izrazito pozitivnih učinkov
na raven slabih kreditov.
Bančni sistem se mora osredo-
točiti na potrebe podjetij s sodob-
nejšim pristopom h kreditnemu
poslovanju. Razviti mora sposob-
nost ocenjevanja potenciala sred-
nje in dolgoročnega uspeha kre-
ditojemalcev. V zameno morajo
podjetja stabilizirati odnose z
bankami, da si zagotovijo ustrez-
no kakovost in ceno kreditiranja.
To zahteva večje sodelovanje in
preglednejši dialog z bančnimi
zavodi. V danih okoliščinah mo-
rajo podjetja, posebej manjša,
razviti veliko bolj sodobno upra-
vljanje odnosov s kreditodajalci.
Danes odigrava finančni sektor
podjetij ključno vlogo: mala pod-
jetja potrebujejo finančna sred-
stva, vendar morajo tudi razume-
ti, od kod izvirajo njihovi fi-
nančni problemi in kako najbol-
je izkoristiti pridobljena sredstva.
Nihče ni upravičen do neomeje-
nega kreditiranja, niti podjetja
niti banke, kaj šele države. Krediti
so ključni element za rast podjetij
in gospodarstva, vendar če potu-
V jete s preluknjanim rezervoar-jem, ne boste dosegli cilja.V problematičnih razmerah (a ne
samo) je treba sestaviti utemelje-
ne in verodostojne načrte in jih
deliti z bankami, banke pa mo-
rajo izvršiti prospektivno analizo
kreditne sposobnosti. V zvezi s
tem je pomembno, da se banke
vse bolj pogosto vprašujejo, kaj v
resnici pomeni biti finančni po-
srednik. Podjetja se morajo
vprašati, kako izboljšati poslovo-
denje, in ne smejo gojiti
površnih odnosov s kreditodajal-
ci (prepogosto zahtevajo kredit,
ko je že prepozno). Seveda mora-
jo vsi imeti odlično moralno
držno.
Žal vsi mislijo, da je problem
drugje. Za podjetja so težava ban-
ke, ki so pohlepne in ne razume-
jo njihovih potreb, medtem ko
za banke podjetja ne poslujejo
pregledno in nimajo dovolj la-
stnih sredstev (to je očitna kul-
turna težava). Izkušnja za-
družništva je pomembna, ker
predstavlja obliko socialnega go-
spodarstva. Težave rešujemo sku-
paj, ker so skupne.
Danes so lokalne banke, kot je
Zadružna kraška banka, pripra-
vljene vlagati v
(ekonomsko in fi-
nančno) usposa-
bljanje komiten-
tov, da bi jim po-
magale izboljšati
njihovo poslovo-
denje. Podjetja
imajo močno po-
trebo po fi-
nančnem razvoj-
nem partnerju, ki
jim bo stal ob stra-
ni pri dnevnih in
naložbenih
odločitvah ter jim bo pomagal
premostiti težavna obdobja. Za
podjetja obstaja veliko izo-
braževalnih in svetovalnih pro-
jektov, ki niso zasnovani kot pro-
dajni produkt, ampak kot jasen
in odločilen odgovor na njihove
potrebe. Prednost, ki jo lokalnim
bankam daje razpolaganje z di-
rektnimi informacijami, je obe-
nem dejavnik zbliževanja.
Pomembno je razumeti dejansko
stanje in ga nato izboljšati s po-
močjo tistih, ki ne oklevajo in so
marljivi. Da bi šli v smer višje
splošne učinkovitosti in višje ka-
kovosti, pa potrebujemo kulturo
vzajemnosti, resno industrijsko
politiko in specifična znanja.
Foto JMP
Aktualno 28. junija 2018 3
  išja kustosinja Irena Uršič iz Muzeja no-
vejše zgodovine Slovenije nam je poslala
članek, ki ga je objavila v reviji Fotoanti-
ka, opremljen je bil z vsemi potrebnimi opom-
bami, ki smo jih mi zaradi lažjega branja izpu-
stili. Zapis pa je odlično pričevanje o časih, ko se
je rojevala demokratična Slovenija.
Roška je brez uradne podpore zavzetega Odbora
za varstvo človekovih pravic spontano združeva-
la ljudi. Prav tako spontana je bila reakcija Naceta
Bizilja, ki je 18. julija 1988 navsezgodaj zjutraj
prišel pred sodišče in čakal začetek sojenja čet-
verici. Bil je med peščico fotoreporterjev, in v tre-
nutku, ko so se vrata sodišča za kratek čas odprla
tudi za medije, je bil edini predstavnik časopisa
Dnevnik – ob Delu najpomembnejšega sloven-
skega dnevnega časopisa. Prepoznal je pomem-
bnost trenutka in za Dnevnik poročal tako v svoji
vlogi fotoreporterja kot v privzeti vlogi novinar-
ja. Prihodnji dan je bilo njegovo poročanje obja-
vljeno na naslovnici Dnevnika – z izbrano foto-
grafijo Zavrlovega odvetnika Draga Demšarja
med intervjujem za avstrijsko televizijo, s čimer
je opozoril na zanimanje tuje javnosti, ter z na-
slednjim člankom: “Predsednik vojaškega senata
je izključil javnost, tudi zagovornika Draga
Demšarja – Javno sojenje je trajalo eno uro”:
“Roška cesta v Ljubljani včeraj ob sedmi uri zju-
traj. Peščica fotoreporterjev in snemalcev čaka
nasproti vojaškega sodišča v Ljubljani. Čakamo,
da pripeljejo Janšo, Tasića, Borštnerja in Zavrla,
kajti sojenje četverici je napovedano za pol osmo
uro. No, skozi vhod v vojaško sodišče niso prišli
z Roške ceste. Medtem so se začeli zbirati tudi
drugi, ugledni pravniki, predstavniki Odbora za
varstvo človekovih pravic, domači in tuji novi-
narji, svojci obtoženih … Malo pred pol osmo
uro so se odprla vhodna vrata sodišča za zunaj
čakajoče. Po temeljitem, toda korektnem pregle-
du z detektorjem, ki odkriva kovinske predmete
(orožje, fotoaparate) in ob predložitvi osebne iz-
kaznice ter deponiranju fotoaparatov tistih, ki so
jih imeli, je bil vstop v sodno dvorano v prvem
nadstropju prost. Seveda je šlo za omejeno števi-
lo, kajti ob sodnem senatu, tožilcu, branilcih,
vojni policiji in obtožencih je ostalo bore malo
prostora za svojce obtoženih. Nekaj minut po
pol osmi uri so posamično začeli prihajati na za-
tožno klop Ivan Borštner v vojaški obleki, David
Tasić z značilno bledico zaradi omejenega giban-
ja na prostem. Tretji je prišel v sodno dvorano
Janez Janša, sključen, bled, deloval je utrujeno.
Zadnji od obtožencev je prišel v sodno dvorano
Franci Zavrl skupaj s civilnim advokatom Dra-
gom Demšarjem. Uvodoma je prišlo do nespo-
razuma med Demšarjem in predsednikom sena-
ta Djurom Vlaisavljevićem, ki je advokata napotil
na prostor, namenjen občinstvu. Na Demšarjevo
vztrajanje je le-ta prisedel k vojaškim zagovorni-
kom obtoženih. Ob predlogu vojaškega tožilca
Živka Mazića o izključitvi javnosti zaradi varo-
vanja tajnosti dokumentov in otežene obravnave
so dali bese-
do tudi ob-
tožencem in
njihovim za-
govorni-
kom, ki so rekli med drugim – Ivan Borštner:
“Mislim, da ni treba izključiti javnosti, razen ko
se bere inkriminirani akt”. Tudi njegov zagovor-
nik se je strinjal, da ni razlogov za izključitev jav-
nosti. David Tasić in njegov branilec sta se strin-
jala z mnenjem Borštnerja. Franci Zavrl: “Pre-
pričan sem, da ni potrebe po izključitvi javnosti,
razen pri branju akta, če je dokument sploh še
zaupne narave, ker je že spremenjen”. Zavrla je
predsednik senata opozoril, da je dolžan izbrati
zagovornika, ker naj bi se doslej izmikal, da ga
izbere. Zavrl mu je odgovoril, da se ni izmikal,
ker ni bil niti seznanjen s tem, sicer pa si je izbral
za branilca Draga Demšarja, ki mu niso dovolili
povedati svojega mnenja v bran obtoženca. Fran-
ci Zavrl je pred tem, ko so zahtevali osebne po-
datke, zahteval, naj z njim govorijo slovensko.
Sprva so ga zavrnili, češ naj ne ovira dela, na Za-
vrlovo vztrajanje so določili prevajalca. Na
vprašanje o njegovem materialnem stanju je
Zavrl odgovoril: “Jaz sem reven človek”. Janez
Janša: “Obtožnica nas bremeni, da smo izdali
vojno tajno, potem takem, te tajne ni več, torej
naj bo sojenje javno. Naj se omogoči, da so pri-
sotni najbližji sorodniki. Omogočite civilnega
zagovornika. Predlagam Draga Demšarja. Če so-
dišče javnost izključi, priznava, da tajnost ni bila
izdana”. Vojaški zagovornik se je pridružil
Janševemu mnenju in zahteval civilnega advo-
kata za svojega varovanca. Nato se je sodni senat
umaknil na posvet. Ugibanj med prisotnimi ci-
vilisti je bilo hitro konec, ko je predsednik senata
sporočil: 1) Javnost je izključena, da se ohrani
vojna tajnost, zagovorniki so vojaške osebe. 2)
Da se izključi prisotnost predstavnikov Katedre
za kazensko pravo (Kobe, Bavcon, Bele), da se iz-
ključijo predstavniki Odbora za varstvo človeko-
vih pravic (Bavčar), novinarji in ostala javnost.
3) Na obravnavi so lahko prisotni bližnji sorod-
niki in polnoletni otroci obtožencev.
S tem je bila za nas nepoklicane (civiliste) enour-
na prisotnost v sodni dvorani končana, prav tako
tudi za Draga Demšarja, do tedaj Zavrlovega za-
govornika, ki ni hotel zapustiti dvorane. Po krat-
kem, zelo ostrem dialogu s predsednikom senata
so ga fizično odstranili iz dvorane”.
Fotografije Naceta Bizilja zajemajo ključne infor-
macije o dogajanju na Roški. Serija fotografij
žensk opozarja na žensko gibanje, tako organizi-
rano kot spontano. Že junija so se ženske, orga-
nizirane v dvourne “trojke”, zvrščale v Kasarni
4. julij, da bi se srečale s priporniki in jim izročile
pismo Odbora generalpolkovniku Višnjiću,
kakršnega so izročile tudi Janezu Stanovniku
(predsedniku Predsedstva SRS), Miranu Potrču
(predsedniku slovenske skupščine) in Milanu
Kučanu (predsedniku Predsedstva CK ZKS) in v
katerem so izrazile pretresenost in zaskrbljenost
zaradi posega vojaških sodnih organov v civilno
življenje in med drugim zapisale: “Zaradi tega je
dobesedno izbruhnilo nezaupanje, ki se je ko-
pičilo zadnjih štirideset let. Zgodovinski spomin
ve, da je bilo v teh letih veliko “sodnih napak”
in “sodnih zmot”, za katere smo izvedeli šele ve-
liko let ali celo desetletij kasneje”. Želele so izve-
deti, ali se s priporniki ravna humano in ali bo
dovoljeno civilno preverjanje njihovega ravnan-
ja. Glavna ženska trojka je združevala imena:
Spomenka Hribar, Alenka Puhar in Vesna
Teržan. Biziljeva fotografija Alenke Puhar z na-
geljnoma v ospredju in množico cvetja na Roški,
ki so ga polagale večinoma ženske, izpoveduje
tako skrbno organiziran angažma žensk kot po-
polnoma spontano žensko podporo četverici.
Slednjo toliko bolj izpričuje fotografija starejše
ženske, ki se je želela dokopati do vojaške straže
in s svojo navzočnostjo izpovedati svojo podpo-
ro.
/ dalje
V
Franci Zavrl množici poroča o procesu sojenja, Ljubljana, Roška cesta, 25. julij 1988. Foto: Nace Bizilj, MNZS, inv. št. NB 218/66.
  r. Cukjati je razkril, kako je bi-
lo težko za njegovo mamo, ki
je bila učiteljica in je morala
sama skrbeti za štiri otroke ter imela
zelo veliko “zločinsko” preteklost in
sedanjost, ker je hodila v cerkev. Ved-
no so jo preganjali in ji grozili, da bo
zgubila službo in da bodo ostali brez
dohodkov. Ta krivica, ki sta jo mati in
družina doživljala, se je avtorju vtisni-
la v otroško dušo in jo nosi še zdaj s
sabo, je priznal.
Avtor je leta 2014 napisal knjigo Od
kod in kam? . Knjiga je zelo pozitivno
naravnana, saj v njej opisuje človeka,
v katerem je nekaj lepega in dobrega.
Takrat je avtor napisal v uvodu knjige,
da ne bi nič spremenil, zdaj pa je priz-
nal, da bi verjetno dodal poglavje o
človeku, ki zatre svojo božjo podobo
in lepo notranjost. Dr. Ivan Štuhec je
takrat na predstavitvi knjige povedal:
“Zdaj, ko je dr. Cukjati v pokoju, je
dolžan napisati še poglavje o hudob-
nem človeku”. Tako je še z dodatnim
nabranim materialom napisal knjigo
Slovenske podobe zla. V tej avtor opi-
suje zlo in se sprašuje, od kod hudo-
bija. Ko se je spraševal, kje naj bi začel
pisanje, je takoj ugoto-
vil, da bi lahko izhajal iz
analize primera, prav ta-
ko kot je bil navajen na
medicinskem področju.
Najboljše primere je dobil v naši pol-
pretekli zgodovini, na slovenskem
ozemlju, skozi katere-
ga je šel fašizem, na-
cizem in komuni-
zem. Tukaj so se ljud-
je prepustili zlu! Zato
ima knjiga tudi tak
naslov.
Gost je govoril o razli-
ki med zlom in
trpljenjem. O zlu pra-
vi, da ni najti danes
kakih obsežnih in te-
meljitih raziskav, zato
je avtor brskal po psi-
hologiji, psihoterapiji
in psihoanalizi ter
bral o zlu v teologiji
in v štiri tisoč let sta-
rih egipčanskih zapi-
skih. Danes je veliko
teorij o zlu. Ena od ze-
lo sodobnih pravi, da
je zlo v človeku po-
manjkanje empatije, mučenci pa so
na primer pričali, da so v očeh zločin-
cev videli zlobca in da je zato zlo delo
hudiča. Na koncu se je avtor odločil,
da bo uporabil predvsem Staro zave-
zo, ki je bolj modra kot marsikatera
sedanja modrost in skuša odgovoriti
na vprašanje zla v človeku.
V nadaljevanju je moderatorka prebi-
rala pretresljiva pričevanja mučencev,
ki jih je avtor vstavil v knjigo. Avtor
pričakuje od bralca, da prebere knjigo
in pusti, da sama deluje nanj brez
kakršnega globokega študiranja vse-
bine, ker zlo ni nekaj racionalnega, je
neka človeška skrivnost, težko razum-
ljiva. Del knjige je potem namenjen
vzroku, zaradi katerega je človek po-
stal takšen, analiziranju vseh elemen-
tov, ki se pojavljajo in privedejo do zla,
in posledicam, ki jih ima ta na žrtvah,
povzročitelju, družbi in državi. Pri
branju opazimo, da
so pravzaprav žrtve te
posledice prebolele, v
njih je manj sovraštva
in maščevalnosti, ce-
lo nič. Drugače pa je
pri izvajalcih zla, ki
jih v notranjosti kriv-
da žre in o katerih
slišimo srhljive zgod-
be. Avtor je navedel v
knjigi tudi podobe
trpljenja zločincev, ki
jih je pobral iz medi-
cinske literature. Po
vojni je bilo kar veli-
ko psihičnih težav
med izvajalci likvida-
cij, z njimi se je ukvar-
jala ljubljanska psi-
hiatrija. Psihiater,
nekdanji udbovec, je
seveda skušal čim bolj
milo napisati zgodbo likvidatorjev, a
še taka je grozljiva. Še najbolj grozljivo
pa je, opozarja Cukjati, kako so zdra-
vili te zločince, in sicer jih nagovarjali,
naj te zadeve pozabijo in opustijo sa-
moobtoževalne misli. V bistvu so jim
preprečili, da bi se izpovedali in se
rešili tega trpljenja.
V knjigi so navedene štiri skupine
povzročiteljev zla. So tisti, ki o
zločinih nočejo govoriti in storijo vse,
da bi se o tem ne razpravljalo, potem
so tisti, ki trdijo, da se ničesar ne spo-
minjajo, tisti, ki priznajo, kar so
počeli, in nazadnje tisti, ki so izpove-
dali svoja huda dejanja in jih priznali
kot zlo širših družbenih razsežnosti.
Pravo zlo je vezano na človekovo svo-
bodno voljo, tako kot je tudi prava do-
brota izraz človekove svobodne
odločitve. Na koncu je teolog povedal
še, da moramo iti skozi kesanje in od-
puščanje, da lahko pridemo do ozdra-
vljenja. Kot primer je navedel sveto-
pisemsko zgodbo, kako se je Kajn
sprenevedal glede na zločin, ki ga je
zagrešil nad bratom Abelom, ter po-
vedal, da je naša slovenska družba še
vedno taka. Ne priznava grehov, ki jih
je storila.
Tudi letos se bo ob koncu vsakega po-
letnega srečanja predstavil slovenski
vinar in ponudil v pokušnjo vina. To-
krat je bila na vrsti Nataša Černic s
kmetije Grad Rubije z Vrha Sv. Mihae-
la; ponudila je tri primorske sorte:
malvazijo, vitovsko in teran.
MČ
D
S 1. strani
O razliki med ...
Prejeli smo
Še o Alcideju 
De Gasperiju
  b nastopu gospe Marie Romane De
Gasperi v KCLB v Gorici želim pre-
dočiti samo dve dejstvi.
Dne 27. novembra 1945 je Alcide De Gasperi,
takratni italijanski zunanji minister in pred-
sednik novoustanovljene stranke Krščanske
demokracije, naslovil na admirala Ellery Sto-
neja pismo, v katerem pravi med drugim:
“Rad bi Vas opozoril na priloženi zapis: po-
sredovala mi ga je kompetentna oseba, za-
deva pa odprtje slovanskih (sic) šol v Trstu.
Utemeljeno menim, da trditve, ki jih ta zapis
vsebuje, odgovarjajo resnici. V Trstu je nam-
reč v teku prava inflacija dijakov in profe-
sorjev, ki niso ravno pripadniki manjšine,
marveč pravi pravcati jugoslovanski
državljani iz bivših jugoslovanskih provinc.
Prav tako se jugoslovanskemu jeziku in kul-
turi zagotavljata pomembnost in mesto, ki
absolutno nista v skladu z dejanskimi potre-
bami majhne slovanske (sic) manjšine, ki od
nekdaj obstaja v tem mestu. /... / Zelo bi
Vam bil zato hvaležen, dragi admiral, če bi
posredovali, da bi ZVU v Trstu ponovno
proučila vso krajevno šolsko situacijo”. 1)
Na pobudo goriškega prefekta – to mesto je
takrat zasedal Giovanni Palamara – je mini-
strstvo za šolstvo “z ukazom štev. 5113/76 L.
z dne 25. 11. 1949 odredilo, naj se iz naših
šol izženejo vsi otroci slovenskih staršev, ki
so optirali za ohranitev državljanstva”. Za-
radi tega ukaza je moralo na Goriškem sredi
šolskega leta zapustiti slovensko šolo okrog
150 (sto petdeset) slovenskih učencev in di-
jakov. Za vse je bil to predvsem hud psiho-
loški šok. Nekatere dijakinje so se takrat
obrnile na ministrskega predsednika De Ga-
sperija. Pisale so mu in ga prosile, “naj jim
dovoli vsaj dokončati šolsko leto”! 2) De Ga-
speri, družinski oče, niti za tak psihološki
pretres slovenskih otrok in mladih ljudi ni
imel posluha.
Mimogrede: znano je bilo, da je Alcide De
Gasperi kot vzoren katoličan dnevno šel k
maši, nekaj let po njegovi smrti pa se je
občasno pojavljala – in zadnje čase se zopet
pojavlja – vest o predlogu, da bi bil pro-
glašen za blaženega. Odklonilno stališče do
osnovnih pravic svojega bližnjega je, me-
nim, resna ovira za tako proglasitev.
Marija Kacin
Opombe
1) Prof. Slavko Bratina: Nelahka pot do
resnice - v prvem delu knjige Prof. Slavko
Bratina – Dr. Marko Udovič: Slovenska šola
ob petdesetletnci obnovitve, Trst 1997; str.
55. Drugi del z naslovom Naša šola naš po-
nos je uredil dr. Marko Udovič.
2) Za oba citata: Dr. Avgust Sfiligoj:
Slovenska demokratska zveza v Gorici 1947-
1969, Gorica 1969, Samozaložba; str. 33.
O
Ob 30. obletnici sodnega procesa proti znani četverici “JBTZ”
Roška Naceta Bizilja (2)
Foto M. Čotar
Kristjani in družba28. junija 20184
  Ob prazniku zavetnika Slovenskega pastoralnega središča
Uspelo prvo Ivanovanje!
GORICA 
  veti Janez Krstnik je bil ve-
liki Jezusov predhodnik,
njegov glasnik, prerok s po-
sebno nalogo in poslanstvom, je
v nedeljo, 24. junija, dejal g. Ma-
rijan Markežič, vodja Slovenske-
ga pastoralnega središča v Gori-
ci, pri slovesni maši, ki je kronala
večdnevno praznovanje farnega
zavetnika. Sv. Janez je dokaz, ka-
ko “Bog obljublja prihodnost tu-
di tistemu, ki prihodnosti po člo-
veško ne vidi; daje smisel tudi ti-
stemu, ki smisla ne spoznava;
Bog ustvarja tudi tisto, kar se člo-
veku zdi nemogoče”. Tudi roj-
stvo sv. Janeza spada v dolgo
vrsto izrednih Božjih posegov,
bilo je poseben Božji dar. On je
pripravil pot Odrešeniku in vodil
ljudi k Njemu. Z odločno besedo
in zgledom je usmerjal rojake k
Njemu, nato pa se je umaknil,
“kot luna soncu”. Godove svet-
nikov praznuje Cerkev na njihov
smrtni dan, ki je njihov rojstni
dan za nebesa, je še dejal. Izjeme
so Jezus, Marija in Janez Krstnik:
zaradi njihove veličine praznuje-
mo tudi njihov rojstni dan za ta
svet. V okolju, v katerem živimo,
bodimo tudi mi predhodniki
Kristusa, “pripravljajmo mu pot
v srca naših sodobnikov, ki do-
stikrat ne vedo, da more njihove
največje in najskrivnejše želje,
hrepenenja izpolniti samo Bog”,
je navzoče pozval g. Marijan.
“Zamisel o večdnevnem prazno-
vanju je tlela že nekaj časa v mi-
slih različnih oseb”, nam je po-
vedal David Bandelj, glavni or-
ganist pri sv. Ivanu in član žup-
nijskega pastoralnega sveta, ki je
koordiniral letošnje praznovan-
je. “Zbrali smo ideje in prišlo je
do tega: ponuditi smo hoteli ne-
kaj duhovnega, kulturnega, li-
turgičnega in tudi družabnega,
pač za vse okuse”. Od kod pa
ime 'Ivanovanje'? “Ime je dal
Mauro Leban. Na tistem srečanju
S
župnijskega sveta je molčal. Edi-
no, kar je povedal, je bilo to. Ko
je Marijan vprašal, kako naj ime-
nujemo praznik, je on odgovo-
ril: Ivanovanje! Marijan je to ta-
koj zagrabil. Ime se je že prijelo
in je tudi luštno”.
Z obiskom letošnjih dogodkov
so organizatorji zadovoljni. V
ponedeljek, 18. junija, je prišel v
goste p. Ivan Bresciani. “Preda-
vanje je zelo pritegnilo ljudi, pa-
dlo je na rodovitna tla. Imamo
namen ga še povabiti. Ljudje
očitno potrebujejo tudi tako, du-
hovne obnove, tak tip preda-
vanj, ki poslušalce soočajo z du-
hovnim, notranjim. Obisk je bil
super, nisem pričakoval toliko
ljudi. Gorica je sicer čudna: nik-
dar ne veš, koliko ljudi lahko pri-
de. Poleg drugega gre za duhov-
nijo in ne za župnijo, ki ima svo-
je ozemlje; prišli so ljudje z vseh
vetrov. To je bil konec koncev tu-
di naš cilj in je cilj duhovnije”.
(Več o predavanju v spodnjem
članku)
V petek, 22. junija, so v cerkvi sv.
Ivana na najlepši način zaživeli
prvi Svetoivanski glasbeni utrin-
ki. Pred domačim občinstvom je
namreč s celovečernim koncer-
tom nastopil Mešani mladinski
pevski zbor Emil Komel, ki ga
vodi David Bandelj. To je dvakrat
zlat zbor, saj je v letošnji sezoni
osvojil prvo nagrado na ugled-
nem slovenskem in italijanskem
odru, v Zagorju in Arezzu. Dekle-
ta in fantje, ki z vsakim nasto-
pom izkazujejo stalno rast ter
presenečajo z vedno bolj zrelimi
glasovi in interpretacijami, so v
prvem delu večernega sporeda
ponudili odličen izbor sakralne
glasbe od Gallusa, Monteverdija
in Palestrine prek Mendelssohna
do Schnittkeja in Makorja; Gal-
lusa in Mendelssohna (prvega
na koru, drugega v apsidi ob
spremljavi čelista Marcella Cas-
seseja in kontrabasista Davida
Šuligoja) so zapeli sami fantje:
klobuk dol! V drugem delu so
poslušalcem poklonili nekaj slo-
venskih ljudskih biserčkov v pri-
redbi pretežno mlajših skladatel-
jev, na koncu pa, “kot eksperi-
ment”, znano uverturo Rossini-
jeve opere Viljem Tell: in zbor se
je prelevil v orkester... Z bučnim
aplavzom si je publika za doda-
tek prislužila nežno Makorjevo
Prav po prstih.
“Bilo je kot v nebesih”, nam je
dejala zvesta obiskovalka sv. Iva-
na. “Poslušal bi jih še in še, vsaj
še eno uro”, je dejal mladi mož.
“Enkratno je bilo vzdušje, so kla-
pa”! nam je dejal drug gospod.
Resnično so navdušili ljudi, ki ta-
ko kakovostnega petja v tej cer-
kvi že dolgo niso slišali. Je bil di-
rigent zadovoljen z nastopom?
“Sem zadovoljen, ker je bil prvi
celovečerni koncert. Za fante in
dekleta je to bil pravi maraton.
Ni bilo lahko, nekatere skladbe
so bile bolj pripravljene, druge
smo prvič zapeli. Na splošno pa
sem zadovoljen”. 
Na vigilijo praznika rojstva sv. Ja-
neza Krstnika, 23. junija, je ver-
nike čakala še ena novost: slove-
sen obred prvih večernic v čast
Janezu Krstniku, ki jih je vodil
škofov vikar za slovenske vernike
v goriški nadškofiji g. Karlo
Bolčina, na koru pa se je oglašalo
petje. T. i. molitveno bogoslužje
je posebno lepa oblika molitve,
ki se je ohranila iz časov prvih
kristjanov in je - zlasti po Dru-
gem vatikanskem koncilu - na-
menjena tako duhovnikom kot
redovnikom in laikom. “Kar se
jaz spomnim, smo jih pri sv. Iva-
nu zadnjič peli, ko je bil še msgr.
Žbogar, leta 2002; na koru je te-
daj bila pevska skupina Musi-
cum”, nam je povedal Bandelj.
“Ideja nam je prišla, ker gre, kot
je povedal g. Karlo, za molitev
celotne Cerkve, molijo jo tudi
laiki. Zdelo se mi je lepo, da bi
na predvečer praznika ponudili
to občestveno molitev. Obred je
poln simbolike, psalmi so peti:
kdor je zraven, se pomiri in obe-
nem moli. Upamo, da bomo tra-
dicijo nadaljevali vsak 23. junij”.
Obredu je na travniku za cerkvi-
jo seveda sledilo kresovanje ob
obloženih mizah v veselje žup-
nijskega občestva in vseh, ki so
želeli biti zraven. / DD
(več fotografij na www.noviglas.eu)
  uhovno in človeško glo-
bok ter hkrati prisrčen je
bil začetek prvega Ivano-
vanja v Slovenskem pastoralnem
središču v Gorici. Praznovanje far-
nega zavetnika se je namreč
začelo 18. junija z žlahtno duhov-
no vsebino, s teologijo, ki je še ka-
ko prežeta z življenjem. V dvorani
Močnikovega doma ob cerkvi sv.
Ivana je na temo Princip duhov-
nega življenja je sprejemanje in
krščanstvo je vera sprejemanja go-
voril p. Ivan Bresciani, provincial
slovenske Družbe Jezusove, go-
riški rojak, ki je v slovenski du-
hovniji bil strežnik, zrasel in sple-
tel prijateljstva.
Po pozdravu župnika Marijana
Markežiča in uvodnih besedah
Davida Bandlja je p. Ivan začel
svoje razmišljanje, v katerem je
utemeljil, da krščanska vera je ve-
ra sprejemanja, razodeta vera in
ne religija. “Sami ne pridemo do
tega, da Bog je Oče, Sin in Sv.
Duh, če nam to ni razodeto”.
Druge religije so zgrajene s člo-
veškim naporom: človek se povz-
penja do boga. V krščanstvu je
Bog tisti, ki pride do človeka.
Izbrana tema je tesno povezana s
papežem Frančiškom, je dejal p.
Ivan. Papež je že ob imenovanju
kot “rimski škof” zmanjšal razdal-
D
jo z drugimi škofi, postavil se je
za bolj sinodalno in manj pirami-
dalno Cerkev. Zmanjšal je razdal-
jo tudi do ljudi, saj jih je prosil,
naj ga blagoslovijo in molijo zanj.
V duhu drugega koncila je papež
z ljudmi, blizu njim. “In je začel
graditi tako Cerkev”. Zanj je po-
membno, da naredimo korak na-
prej: želel bi, da bi Cerkev bila kot
“vojaška bolnišnica”, “Cerkev na
meji”, blizu ljudem, ki živijo na
meji. “To pa ni enostavno; gre za
pot od posameznika do osebe...
To je duhovna pot”. Posameznik
gleda nase, oseba pa je naravnana
na drugega. Pojem “oseba” izhaja
iz Sv. Trojice: naš Bog je eden in
hkrati so to tri osebe, ki so v od-
nosu med sabo. Bistvena ni nara-
va, temveč odnos. “Med sabo smo
povezani, ker smo osebe, ne samo
ljudje”.
To je p. Ivan ponazoril z likom in
res poučno življenjsko zgodbo
očaka Abrahama. Tudi njega, kot
druge, je Bog “vlekel ven” iz nje-
ga, da bi postal nekaj novega, da
bi ne bil več posameznik, temveč
vedno bolj oseba, da bi šel ven iz
sebe, odkril nekaj novega, Druge-
ga. Abraham je preživel več preiz-
kušenj: zapustil je svojo zemljo,
počasi je postal mož, šele nato oče
in duhovni oče; na koncu ni bil
več egoist, temveč je vključeval
Boga v svoje življenje, je računal
Nanj. Postal je bolj oseba in “živel
kot tisti, ki ima Božje življenje v
sebi, ki vedno vključuje drugega,
ga nikdar ne pusti samega”. Cer-
kev, ki jo želi graditi papež
Frančišek, je Cerkev, ki temelji na
takem življenju. S krstom smo vsi
prejeli to novo življenje, sposob-
nost žrtvovati se za drugega v
moči ljubezni Sv. Trojice, sposob-
nost iti iz sebe, imeti rad drugega
z Jezusovo ljubeznijo. Zato je
škandal, kot pravi Schneeman, da
smo spravili krščanstvo na raven
religije in pravil, ne pa novega
življenja, ki ga nosimo v srcu.
V razpravi s patrom so prisotni
načeli več zanimivih tem. Med
drugim je prišlo na dan, da je v
sodobnem, digitaliziranem svetu
toliko težje razločevati Božji klic,
zato je tudi toliko težje preiti od
posameznika do osebe, se odločiti
za duhovniški poklic ali družino.
“Za razločevanje si moramo vzeti
čas. In iti moramo v globino”.
Drugače ne gre. / DD
Jezusova obsodba
Jezusova obsodba ni bila naključje, bila je posle-
dica in konec njegovega življenja ter delovanja. S
svojim učenjem in delovanjem je trčil v tedanji
judovski religiozni red in privilegije voditeljev.
Najbolj vidno razhajanje je bilo v odnosu do po-
stave. Poudaril je, da mora stopiti težišče duhov-
nega življenja v osebni odnos z Bogom in v odgo-
vor na Božji klic. Verski voditelji so občutili, da je
s tem zamajal same temelje njihove oblasti in re-
ligije. Spor z voditelji je spremljal še
spor z ljudstvom, ki je postalo ra-
zočarano nad njim, ker ni pokazal
konkretnih znakov organiziranega
upora, ki so ga pričakovali.
Kljub temu so se voditelji zbali nje-
govega delovanja. Strah jih je bilo,
da bi se z njim povezali člani giban-
ja gorečnikov in bi prišlo do upora.
Povrh tega so njegove ideje začele
manjšati prihodke v templju. Zato
so ga ponoči prijeli in privedli na
sojenje. Nekateri njegovi somišlje-
niki so bili presenečeni, da se ni nič
upiral.
Evangelisti ne prinašajo izvirnega zapisnika o so-
jenju. Dogodke so zapisali kasneje v luči velike
noči in skladno s svojim teološkim pogledom. Je-
zusa so po prijetju peljali v hišo velikega duhov-
nika, kjer so ga zasliševali. Odločili so, da ga bodo
izročili Pilatu, da bi ga obsodil na smrt. Očitali so
mu, da je govoril, da bo podrl tempelj, zmotilo jih
je, da se je razglašal za Kristusa. Neupoštevanje po-
stave in to, da se je imel za Mesija, še ni bila kazen
za smrt. Toda povezava enega in drugega je pove-
zala možnost obsodbe. Verjetno je bila kapljica
čez rob njegova izjava, naj porušijo ta tempelj in
ga bo v treh dneh sezidal.
Jezus je bil za velike duhovnike in judovske vodi-
telje lažni prerok, ki je zavajal ljudstvo in ga vodil
stran od tempeljskega bogočastja. Veliki duhovni-
ki so rekli, da, če bodo pustili njegovo delovanje,
bo šlo ljudstvo za njim, Rimljani bodo posredovali
in uničili sveti kraj.  (11, 47-48)
Ker judovski vodilni krogi niso mogli obsoditi člo-
veka na smrt, so Jezusa zjutraj peljali k rimskemu
oblastniku Pilatu. Proces se je odvijal po ustalje-
nem redu: obtožba, povpraševanje, izrek kazni v
skladu z zakonikom. Judovski voditelji so ga tožili,
da je ogrožal rimsko državno oblast in želel dvi-
gniti množice proti njim. Vsi štirje
evangelisti so mnenja, da je bilo
središče obsodbe v tem, da se je de-
lal za mesijanskega kralja, kar je dal
Pilat posmehljivo napisati nad nje-
govo glavo. Jezus je bil torej obso-
jen kot tisti, ki je napadal rimsko
okupacijsko upravo in zavračal vo-
dilno vlogo rimskega ljudstva ter se
delal za Božjega sina, ko pa je bil sa-
mo cesar sin božanskega Cezarja.
Pilat je opazil, da je tožba proti Je-
zusu lažna in ga je hotel oprostiti.
Toda, ko so začeli pritiskati nanj in
mu grozili, da ga bodo tožili v Rim,
jim je popustil. S tem je prevzel odgovornosti za
njegovo križanje in smrt. Veliko soodgovornost
so imele judovske oblasti, zlasti kleriške. Ti, ki so
zanikali vsako božansko vlogo cesarja, so ta po-
ganski zakon obrnili proti resničnemu Božjemu
Sinu.
Jezusa je zadela banalna obsodba, in sicer zaradi
strahu, čeprav ni bilo prave krivde. Ker je napove-
dal bližino Božjega kraljestva in jo tudi sam poka-
zal s svojo osebo in delovanjem, je moral oditi s
pozornice zgodovine. Tudi množice se bile ra-
zočarane, ker je tako propadel in ni konkretno
uveljavil Božjega kraljestva. Pogovor med dvema
učencema, ki sta šla v Emavs, odkriva to ra-
zočaranje in žalost. (Lk 24, 18-21)
ZAKAJ PRAV JEZUS? (29) PRIMOŽ KREČIČ
Terčeljev shod na Otlici bo v soboto, 7. julija 2018. Začetek peš
poti na Otlico bo izpred Terčeljevega spomenika v Šturjah ob
7. uri. Sv. maša v cerkvi angelov varuhov bo ob 10. uri; po njej
bo Terčeljeve tekste in pesmi prebiral gledališki in filmski igralec
Pavle Ravnohrib. Vabljeni!
Terčeljev shod
Nesmisel v  življenju
Reinkarnacija
  aši ljubi mladeniči in
mladenke prinesejo iz
velikih mest tudi
kakšno “sila veliko modrost”,
tako da “obliznem palec” in ve-
likokrat molčim, ker vidim, da
bi marsičesa ne razumeli, kaj
šele sprejeli, saj so zabetonirani
v svoj prav, in na ta svoj prav, ki
je daleč od resnice, se držijo kot
pijanec plota. Na vrsti je bilo zo-
pet preseljevanje duš ali reinkar-
nacija.
Malokdo ve, da nauk o reinkar-
naciji uči, da
pravičnost
predstavlja
za človeka
breme, med-
tem ko
krščanstvo
pozna naj-
prej milost in
dovršitev. Na
svetu je toli-
ko napak in
razdorov, ki jih noben človeški
razum ne more urediti. Uredita
jih lahko samo Božje usmiljenje
in Božja ljubezen. Krščanstvo
poudarja enkratnost življenja.
Pomembna sta dva svetopisem-
ska citata. Prvi pravi: “Kakor je
ljudem določeno enkrat umre-
ti, nato pa pride sodba.  (Hebr
9,27) In drugi citat: “Skrbno to-
rej pazite, kako živite, ne kot ne-
modri, ampak kot modri.  (Ef
5,16) Vsak trenutek nam je po-
darjen. S časom dobivajo naše
odločitve, še zlasti tiste, za kate-
re se odločamo svobodno, ved-
no večji pomen in s tem tudi
večjo vrednost.
Preseljevanje duš ali reinkarna-
N cija pa vidi človekovo identitetov duši, zato pojmuje človekovotelo kot neki zunanji ovoj, s ka-
terim je “ovita duša”. Medtem
ko Sveto pismo pojmuje člove-
ka kot enkratno osebo. Kristjan
se s svojim življenjem lahko
prepusti Božji ljubezni, da se
kljub svojim napakam in neu-
spehom preda svojemu življen-
ju in ga sprejme takšnega, kot
je.
Vsi vemo, da je na svetu veliko
razdorov in sovraštva, ki jih no-
ben človeški napor ne more
spraviti in preprečiti, razen
Božjega usmiljenja. Neradi pa
priznamo, da je na svetu toliko
stvari, ki jih naš um ne dojame.
Na to me spominja citat iz sv.
Pavla, ko sporoča, da vse stvar-
stvo ječi v pričakovanju do-
končne osvoboditve in izpolnit-
ve. Tako spoznamo, da je nauk
ali učenje o reinkarnaciji nedo-
rečeno in s tem tudi zgrešeno.
Človek, žal, ne prizna ali veliko-
krat ni zmožen govoriti o
dovršitvi vsega stvarstva, zato
raje govorimo o dovršitvi člove-
ka in rabimo izraz “novo nebo
in nova zemlja”.
Ambrož Kodelja
Gorica / P. Ivan Bresciani o sprejemanju
Od posameznika 
do osebe
MeMlPZ Emil Komel med nastopom (foto dd)
Župnik Marijan Markežič
P. Ivan Bresciani
Posebna izdaja Mavrice  
Z Barago v odkrivanju
nepoznanega sveta
  ečina naših otrok, sicer zve-
stih bralcev Pastirčka, verjet-
no ne pozna mesečne revije
Mavrica, ki je namenjena otrokom,
staršem, katehetom in vzgojiteljem,
pa tudi vsem, ki radi pokukajo v
otroški svet. Izdaja jo založba
Družina, urednika sta Melita Košir in
Andrej Praznik. Z zanimivimi in
poučnimi zapisi skrbi za vzgojo otrok
na Slovenskem v duhu krščanskih
vrednot. Kot pri nas Pastirček sprem-
lja otroke na “poti učenosti” vse šol-
ske dni in vsako leto izhaja deset šte-
vilk. Ob izteka-
jočem se šol-
skem letu je
izšla njena po-
sebna izdaja. Po-
svečena je Fride-
riku Eneju Bara-
gi, čigar 150-let-
nico smrti ob -
hajamo prav le-
tos. Baraga je bil
najvidnejši slo-
venski misijo-
nar prve polovi-
ce 19. stoletja.
Rodil se je med
28. in 29. juni-
jem 1797 v
Knežji vasi –
Mali vasi, umrl
pa 18. januarja
1868 v kraju Marquette v Michiganu
v Združenih državah Amerike. Bil je
eden prvih pionirjev krščanske civi-
lizacije med severnoameriškimi Indi-
janci in utemeljitelj knjižnega jezika
indijanskih plemen Očipve in Otava
ter prvi marquettski škof (v škofa je
bil posvečen 1. novembra 1853; nje-
govo geslo je bilo Le eno je potreb-
no). Je avtor prve slovenske knjige z
opisom življenja in značilnosti sever-
noameriških Indijancev. Po Baragi se
danes v ameriški zvezni državi Michi-
gan imenujejo okrožje, mestna
občina in vas.
Čeprav je Slovenija, naša domovina
na sončni strani Alp, zemljepisno ma-
jhna, je prav iz nje izšla množica mi-
sijonarjev, ki so delovali na raznih
koncih sveta. Kdor bo listal po Mavri-
ci, bo izvedel, da jih je bilo v začetku
lanskega septembra od severa Kanade
do Japonske in od Rusije do Madaga-
skarja 48. Nekoč jih je delovalo še več.
Prav o teh krajih v Severni in Južni
Ameriki, kjer je deloval Baraga, bodo
bralci Mavrice lahko spoznali marsi-
katero zemljepisno in zgodovinsko
zanimivost. Med drugim tudi to, da
je Ontarijsko jezero le malo manjše
od Slovenije! Dogodke iz Baragovega
življenja razkriva v Mavrici stripovska
zgodba. Na njegov lik se navezuje ce-
la vrsta razvedrilnih strani (posebna
izdaja jih ima kar 51!). Na njih je tre-
ba npr. v blodnjaku najti pot, po ka-
teri je Baraga prišel do stolnice v Lju-
bljani, reševati različne vrste križank,
razvozlati belokranjsko in indijansko
osmerosmerko, po prepletenih vrveh
ugotoviti, na katere ladje so se vkrcali
potniki, med
njimi je seveda
Baraga, poiskati
vsiljivce med
indijanskimi
šotori... Pa še ve-
liko drugih za-
bavnih zank in
ugank je v njej
za sproščene
počitniške dni.
Mladi iz stega
Ajdovščina –
Šturje 1, ob bar-
vnih fotografi-
jah in z nazor-
nimi navodili,
učijo, kako se
pripravi bivak.
Kako pa je šepa-
joči indijski fan-
tiček odkril sladek javorjev sok, pri-
poveduje zgodba Javorjevo darilo. Ti-
sti, ki se radi grejo kuharje, bodo z ve-
seljem poskusili pripraviti jedi iz
ameriške kuhinjske tradicije, take pre-
proste, kot jo je poznal Baraga.
Na dveh straneh je jedrnat zapis o
parnem vlaku in njegovi zgodovini.
Spremlja ga lepa ilustracija, ki na-
tančno ponazarja njegovo delovanje.
V tej posebni izdaji Mavrice, namen-
jeni oddihu, se predstavlja mali Fre-
deric, ki nosi ime po slavnem Baragi
in z mamico in očkom živi v Ameriki,
na območju Velikih jezer, prav tam,
kjer je opravljal misijonsko poslan-
stvo veliki Slovenec.
Potem ko bodo bralci pozorno pre-
brali vse Mavričine strani, se bodo
lahko zaustavili pri kvizu o Baragi in
preverili, ali so si zapomnili, kar so o
njem izvedeli iz tega “poletnega za-
bavnika”, ki ga je navdihnil Baraga,
na katerega se navezuje tudi Oratorij
2018, ki ima za moto njegovo škofov-
sko geslo Eno je potrebno.
Iva Koršič
V
Kristjani in družba 28. junija 2018 5
V nedeljo, 27. maja 2018, je sedem otrok iz Na-
brežine prvič prejelo prvo sveto obhajilo. Jasmin,
Max, Deva, Maja, Mirjam, Samo in Mirko so se
dve leti vestno pripravljali pod vodstvom sestre
Klavdije Žerjal in p. Janka, v nedeljo pa so stopili
pred oltar in prvič prejeli Jezusa v svoje srce. V
nabrežinski cerkvi je vladalo zelo veselo vzdušje,
ki ga je še dodatno obogatilo ubrano petje okre-
pljenega nabrežinskega cerkvenega zbora, ki ga
je na orglah spremljala Vera Tuta Ban.
Prvo sv. obhajilo v Nabrežini
V nedeljo, 6. maja, smo imeli praznik prve-
ga svetega obhajila v Bazovici. Šest fantov
in dve dekleti so prvič prejeli Jezusa v kru-
hu večnega življenja. Naj jim bo močna
hrana za vero, trdna opora v težavah in po-
roštvo za nebesa.
Prvo sv. obhajilo v Bazovici
Rovte v Občini Logatec / Dogodek v spomin na msgr. Janeza Hladnika
Pravičen mož in duhovnik, ki je v
novem svetu rojakom vlival upanje
  red nedavnim je na pobudo
župnije Rovte v občini Logatec,
Goriške Mohorjeve družbe in
Založbe Družina izšel ponatis pred
40 leti prepovedane knjige spominov
msgr. Janeza Hladnika Od Triglava
do Andov. Knjigo, ponatis katere je
uredila novinarka Erika Jazbar, so
predstavili v nedeljo, 24. junija, na
dan godovanja svetega Janeza
Krstnika v Rovtah, Hladnikovi rojstni
vasi. Slovesnost so priredili tudi v
spomin na 70-letnico prihoda prve
večje organizirane skupine
slovenskih beguncev v Argentino,
pri katerem je msgr. Hladnik odigral
poglavitno vlogo.
Knjiga spominov Janeza Hladnika je
ob izdaji pred 40 leti pri Goriški
Mohorjevi družbi končala na
spisku prepovedane literature v
tedanji Jugoslaviji in bila z
uradnim listom prepovedana.
Krajani so v spomin na to potezo
v nedeljo prilepili na vrata
domače cerkve fotokopijo uredbe,
s katero so oblasti g. Hladnika,
njegovo knjigo in njegove ideje
cenzurirali. Spominski dogodek se
je začel s sveto mašo, ki jo je ob
somaševanju duhovnikov daroval
upokojeni ljubljanski nadškof
Anton Stres. Somaševal je tudi
msgr. Podbersič, predsednik
Goriške Mohorjeve družbe.
Nadškof Stres je v homiliji poudaril
pomen sv. Janeza Krstnika. Svetnik je
bil posrednik krščanstva in po
njegovi zaslugi so verniki vstopali v
vero. Tudi msgr. Hladnik je imel to
vlogo, da je sprejemal slovenske
rojake v Argentini in
jim vlival upanja v
jutrišnji dan.
Kot so izpostavili na
predstavitvi knjige,
ki je sledila
bogoslužju, se Janez
Hladnik v knjigi
spominja na svojo
življenjsko pot, ki se
je začela leta 1902
prav v Rovtah,
končala pa leta 1965
v Buenos Airesu. Od
otroštva in študija in
kaplanske službe do
odhoda v Argentino.
V Južno Ameriko ga je poslal
takratni škof Rožman z namenom,
da organizira mrežno sodelovanje
med slovenskimi rojaki, ki so med
obema vojnama odšli v Argentino.
Najpomembnejši del knjige pa
predstavljajo spomini na dogodke
med drugo svetovno vojno in po
njej. Msgr. Hladnik je celo
posredoval pri predsedniku Peronu
in njegovi ženi Eviti, da je Argentina
leta 1948 sprejela deset tisoč rojakov,
ki so slovenske dežele zapuščali
zaradi komunističnega nasilja v
domovini. Knjiga sama in drugi
Hladnikovi zapisi jasno izražajo
nasprotovanje jugoslovanskemu
režimu in prav zato jo je pred 40 leti
doletela cenzura.
Predstavitev, na kateri so sodelovali
predstavniki založb, je bila vpeta v
bogat kulturni progam, ki so ga
oblikovali mladi predstavniki
krajevne
skupnosti.
Uvodoma je
med drugim
spregovoril
župan Občine
Logatec Berto
Menard, ki je
naglasil
pomen
demokratične
ureditve
slovenske
družbe in
države, kar
omogoča
svobodno
pretakanje
idej, ki so bile nekoč prepovedane. V
imenu založb je urednica knjige
Erika Jazbar orisala lik msgr.
Hladnika in začrtala zgodovinske
okoliščine, ki so botrovale
begunskemu povojnemu valu.
P
Foto M. Vogrič
Foto M. Vogrič
Foto M. Vogrič
Goriška28. junija 20186
Izletniki iz Laškega na sejmu čipk v Idriji
Klekljarski odsek društva Jadro je organiziral v soboto, 16. junija,
izlet v Idrijo, na sejem domače in umetnostne obrti. Tu se na
Mestnem trgu enkrat letno srečujejo klekljarice ob razstavah,
tekmovanjih, glasbi domačih skupin in ob ogledih velikega števila
stojnic, ki ponujajo tudi pripomočke za klekljanje. Na sejmu so tudi
ustvarjalne delavnice za otroke. Prava paša za oči predstavljajo vedno
odlično pripravljene domače in tuje razstave čipk; te so navadno na
ogled predvsem v muzeju. Izletniki iz Laškega so lahko obiskali tudi
grad in si ogledali Antonovo rudo živega srebra. Razveselili so jih tudi
zanimivi plesi folklornih skupin iz Črne gore, Hrvaške in Bolgarije.
Popoldne so se izletniki odpravili še do Cerkniškega jezera in si
ogledali “živo” maketo ob strokovni razlagi delovanja vodnega
sistema oz. nastajanja in presihanja tovrstnega kraškega pojava.
Društvo goriških upokojencev / Uspešen izlet
v Pivko
Dne 19. maja 2018 so se številni društveni člani odpeljali proti Pivki,
naselju, ki leži med Postojno in Ilirsko Bistrico in je vojaško zelo
pomembna strateška točka z znanim Parkom vojaške zgodovine. V
njem je muzejsko turistično središče, umeščeno v kompleks starih
pivških vojašnic. Te je zgradila kraljevina Italija okrog leta 1930. V
letih 1945-1991 pa je v njih domovala Jugoslovanska ljudska
armada. Po odhodu JLA so bile vojašnice popolnoma opustošene in
zapuščene. Obnovili so jih in leta 2004 v njih uredili muzej vojaške
zgodovine. Tu si je mogoče ogledati muzejsko zbirko, sestavljeno iz
najdragocenejših primerkov tankov, oklepnih vozil in topov iz obdobja
2. svetovne vojne in obdobja nekdanje Jugoslavije. V muzeju je
izletnike spremljala vodnica, ki je zelo izčrpno razlagala, vsi so jo z
zanimanjem poslušali. Na ogled so tudi eksponati iz obdobja hladne
vojne in slovenskega osamosvajanja. Ključna je razstava o nastanku
slovenske države in vojni za njeno samostojnost leta 1991. Posebno
zanimanje pa sta zbudili v izletnikih letalska zbirka in majhna
podmornica, ki je tu verjetno najprivlačnejši eksponat. Z
navdušenjem so nekateri stopili vanjo in si ogledali njeno notranjost.
Edina nevšečnost na izletu je bila okvara avtobusa med vračanjem
proti domu. Izletnike sta pozneje srečno pripeljala domov dva majhna
avtobusa.  (Marinka K.)
Škofijska šola za orgle in cerkveno glasbo /
Poletni tečaji in masterclasses
Škofijska šola v so de lo -
va nju s Primorskim or -
gel skim društvom orga -
ni zira za vse vrste intere -
sentov (otroci, začetniki,
starejši) poletne tečaje
orgel, klavirja, harfe, ki -
tare, petja, zborovskega
pe tja. Tečaji bodo potekali v Zdravščinah od julija do konca sep -
tembra. Možni so prilagodljivi urniki. Za glasbenike bodo na razpolago
tudi trije mojstrki tečaj. Prvi je orgelski tečaj (predvsem za staro in
baročno glasbo) znanega Manuela Tomadina (18. do 20. julija). Drugi
je tečaj petja (impostacija glasu), ki ga bo vodil Aleksander Svab
(datum ni še določen). Tretji tečaj bo o izvajanju baročne vokalne
glasbe. Vodila ga bo svetovno znana Lia Serafini (1. do 3. avgusta).
Za vse informacije: mirkobutkovic@yahoo.it, tel. 3334140364, https:
//associazioneorganisticadellitorale.wordpress.com
Kratke
  rosvetno društvo Podgora je 23.
maja imelo občni zbor, na kate-
rem so pregledali preteklo delo-
vanje in postavili smernice za nadalje-
vanje dela. Na dnevnem redu je bila tu-
di izvolitev novih društvenih organov.
Najlepša novica je ta, da se je društvu
po nekaj letih približalo lepo število
mladih, ki se želijo
vključiti v vaško kulturno
življenje. Poročilo je imel
Milan Jarc kot vršilec
dolžnosti predsednika in
je v glavnem obsegalo delovanje MePZ
Mirko Špacapan, saj je to bilo glavna de-
javnost društva v zadnjih letih. Navede-
ni so bili sodelovanje pri vaških vsako-
letnih prosvetnih in verskih dogodkih,
kot so polaganje vencev pri spomeniku
padlim 1. novembra in 25. aprila, pro-
cesija ob prazniku vaškega zavetnika in
drugi verski prazniki v letu, nastopi na
raznih pevskih revijah, kot sta Primor-
ska poje in Cecilijanka, ter razna gosto-
vanja v zamejstvu in Sloveniji. Decem-
bra 2016 je bil v organizaciji društva
spominski večer v počastitev spomina
na Lojzeta Bratuža ob 80. obletnici nje-
gove zastrupitve, prav v Podgori. Sledili
so pozdravi prisotnih gostov, predsed-
nice ZSKP Franke Padovan, predsedni-
kov SSO Walterja Bandlja, društva Sedej
iz Števerjana Filipa Hledeta, predstavni-
ka društva Sabotin iz Štmavra Gabrijela
Figlja. Vsi so izrekli čestitke in spodbud-
ne besede za nadaljnje delovanje. Na
volitvah je bil izvoljen nov dva-
najstčlanski odbor, ki ga bodo sestavlja-
li David Grinovero, Sabina Antoni, Da-
rio Braini, Albina Pintar, Silvan Komic,
Milan Jarc, Carlotta Nanut, Tamara Pe-
teani, Daniiel Peteani, Alek Devetak,
Karin Maligoj, Nika Devetak. V nadzor-
ni odbor so bili izvoljeni Walter Ban-
delj, Klavdija Pahor in Nevenka Pintar.
Na koncu je stekel še pogovor o smer-
nicah za nadaljnje delovanje, za katero
so imeli mlajši člani kar nekaj predlo-
gov. Po seji so nazdravili novemu odbo-
ru, kakor se po slovenski navadi spodo-
bi.
Na prvi seji odbora so si člani porazde-
lili funkcije in zadolžitve, tako da je bil
za predsednika izvoljen David Grinove-
ro, za podpredsednika Danijel Peteani,
za tajnico Tamara Peteani ob pomoči
Carlotte Nanut, za blagajničarko Sabina
Antoni, za gospodarja Dario Braini ob
pomoči Silvana Komica.
David Grinovero
P
Snovanja 2018 na Subidi
Romantičnost starih briških šeg z
učenci SCGV Emil Komel Plešivo
  tare šege in navade v sebi
vedno nosijo kanček ro-
mantičnosti in tisto ljud-
sko modrost, ki je pristno očar-
ljiva. Obenem pa učijo o življen-
ju naših prednikov in rišejo tra-
dicije, ki so zaznamovale naše
okolje z avtentičnostjo. Med
mnogimi šegami, ki karakterizi-
rajo čas poletja, je tudi spletanje
venčkov za kresno noč, znani so
kot Ivanovi venci. Tej tematiki
se je posvetila ena od glasbenih
prireditev, ki jih je Slovenski
center za glasbeno vzgojo Emil
Komel vključil v cikel Snovanja
2018. To posebno glasbeno
srečanje, ki ga je ravnateljica
Alessandra Schettino naslovila
Nekoč v Brdih, so oblikovali
učenci s podružnične glasbene
šole na Plešivem. Zamisel za iz-
vedbo tega dogodka pa se je
utrnila ob srečanjih, ki jih je rav-
nateljica imela na pobudo Ester
Sirk z dobro poznavalko sedan-
jega in preteklega briškega
življenja in tradicij, Darinko
Sirk, tudi častno občanko
Občine Brda.
Tako je v Kisli kleti Sirk na Subi-
di potekalo dogajanje, ki je
oživljalo to zanimivo pradavno
pogansko tradicijo spletanja
venčkov. Namen te prireditve pa
S je bilo približati zgodovino, fi-lozofijo življenja in kulturo tegaprostora našim najmlajšim, da
bi lahko razvili odnos do tistega,
kar dela naše okolje po-
sebno, nas pa tudi lokal-
no ovrednoti in identifi-
cira. Uvod v to prireditev
so postavili mladi glasbe-
niki, ki obiskujejo pouk
glasbe v SCGV Emil Ko-
mel na Plešivem. Kot po-
sebni gostje pa so nasto-
pili tudi učenci z matične
šole. Za začetek se je ogla-
sil s slovensko ljudsko
Navzgor se širi rožmarin
Otroški pevski zbor
Plešivo. Sledili so glasbe-
ni nastopi, ki so jih obli-
kovali pri klaviaturah
Marta Gavagna (prof.
Alessandra Schettino) in
Ruben Picech (prof. In-
grid Silič), s trobento
Edith Vitale (prof. Rober-
to Caterini), z električno
kitaro Erik Tomadoni (prof.
Martina Gereon), klarinetist Ka-
rol Vitale (prof. Tomaž Škam-
perle) in violinski duo z Barbaro
Devinar in Atheno Picech (prof.
Mojca Križnič).
Kratkemu nagovoru Darinke
Sirk, ki je orisala tradicijo sple-
tanja Ivanovih venčkov, je sledil
prisrčen dramski prizor. V pre-
mišljeno zasnovanem gleda-
liškem dejanju, ki ga je režirala
Alessandra Schettino, so otroci
s Plešivega predstavili vse značil-
nosti in zanimivosti, povezane
z Ivanovimi venčki. Zvedeli
smo, da so v preteklosti otroci
nabirali ivanjščice - marjetice, ki
so jih mame spletale v venčke
in obešale na vhodna vrata
(zmeraj na isti žebelj!), kjer so
branili družino pred nesrečami
in boleznimi. Če je venček krasil
tudi rdeči cvet, so fantje vedeli,
da je v hiši zrelo de-
kle za snubitev. Ko
se je venček posušil,
so ga vrgli na ogenj
in tako je spustil
nad hišo še zadnji
blagoslov. Zabavna
uprizoritev je
vključevala gozdne-
ga čuvaja, ki je za-
sačil otroke trgati
rože. Grožnji s kaz-
nijo pa so se otroci
postavili proti z raz-
kritjem, v katerem
so priznali, da so vi-
deli gozdnega čuva-
ja, kako zaljubljen
dvori vaški deklici.
Konec dober, vse
dobro.
V prepletu glasbe in
starih navad je do-
godek minil v prijetnem
vzdušju, ki ga je zaznamovalo
veliko novih in zanimivih spoz-
nanj. Celotno zgodbo pa so za
popolno zaokrožitev obogatile
še zborovske pesmi iz slovenske
ljudske zakladnice.
Metka Sulič
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
MIRJAM VESCOVI BRECELJ
se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v tem težkem tre-
nutku ob strani. Posebno smo hvaležni dragocenim
prijateljem, sorodnikom in znancem za nesebično
pomoč med dolgotrajno boleznijo, zdravstvenemu
osebju, župniku g. Ambrožu Kodelji za duhovno
oporo, g. Marjanu Markežiču za somaševanje na po-
grebni maši ter pevcem, ki so olajšali poslednje slovo.
Svojci
Doberdob, 24. junija 2018
Odšla je priljubljena vzgojiteljica
Učiteljici Mirjam Vescovi
Brecelj v spomin
  o daljši ne-
ozdravljivi
bolezni je
ob zori v soboto,
16. junija, na svo-
jem domu v Do-
berdobu umrla
učiteljica Mirjam
Vescovi Brecelj iz
Doberdoba, ki je
vrsto let poučeva-
la prav v dober-
dobskem vrtcu.
Od nje smo se po-
slovili v četrtek,
21. maja, najprej s
sv. mašo v dober-
dobski cerkvi, od koder smo jo
pospremili na domače pokopa-
lišče. Mašno zadušnico je daro-
val g. Ambrož Kodelja, ob njem
pa je somaševal g. Marijan Mar-
kežič. V povedni homiliji je g.
Kodelja izhajal iz evagelijskih
blagrov in poudaril, da so vsako-
mur lahko v vodilo in tolažbo.
Na koru je med obredom pod
vodstvom organista Daria Berti-
nazzija pel okrepljeni cerkveni
zbor, saj so se domačim pevcem
pridružili tudi pevci MePZ Hrast,
MoPZ Fantje izpod Grmade in
P fantovske sku-pine Devin-Na-režina. Na po-
kopališču pa so
rajni Mirjam v
slovo zapeli
MePZ Hrast
pod vodstvom
Hilarija La-
vrenčiča in
okrepljeni Fan-
tje izpod Grma-
de s Herma-
nom Anto-
ničem. Okrog
prizadete
družine, mame
Romane, moža Marjana in otrok
Julije, Jara in Jasne, pa se je de-
jansko zbrala vsa vas.
Mirjam je bila kot vrtnarica zelo
priljubljena in cenjena vzgojitel-
jica. Bila pa je tudi oseba, ki se je
od mladih nog vključila v kul-
turno in javno delovanje. Veliko
let je tako sodelovala pri kultur-
nem delu v vasi, saj je delovala
in pela pri SKD Hrast, kjer danes
pojejo njen mož Marjan, hčerka
Julija in sin Jaro. V mladih letih
pa je bila tudi v skupini Kraških
krtov, ki imajo velike zasluge za
odkrivanje in ovrednotenje pod-
zemskih lepot goriškega Krasa.
Naravo je vzljubila tudi kot skav-
tinja. Aktivna je bila v letih, ko
so doberdobski vodi z nepozab-
no Franko Ferletič odigrali zelo
pomembno vlogo ne le v do-
mači vasi, ampak tudi v širšem
okviru goriškega dela organiza-
cije. Mirjam je med drugim ne-
kaj časa opravljala tudi vodilne
vloge v organizaciji. Vodilo sta-
rejših vej skavtov in skavtinj pri-
poroča tudi zavzemanje za javno
dobro in tako ni naključje, da se
je Mirjam vključila tudi v delo-
vanje stranke Slovenska skup-
nost. Sodelovala je v krajevni
sekciji in bila nekaj časa tudi v
goriškem pokrajinskem svetu
stranke. Tesno sodelovanje s
Franko Ferletič tudi pri pripravi
miklavževanj in drugih otroških
prireditev pa je botrovalo temu,
da je leta 1993 sodelovala pri iz-
daji njenih igric za mlade izva-
jalce Igrarija čarovnija, ki jo je v
spomin na Franko izdalo SKD
Hrast.
Tako je Mirjam, tudi ko je sama
opustila aktivno delovanje v
društvih in organizacijah do-
sledno podpirala sodelovanje
svojih družinskih članov pri zbo-
rovskem in kulturnem delu in
tudi v hudih mesecih, ko je bo-
lezen neizprosno napredovala,
jih je spodbujala, naj vztrajajo
pri vseh obšolskih dejavnostih,
ki se jim uspešno posvečajo.
Možu Marjanu, otrokom Juliji,
Jaru in Jasni ter mami Romani
ob tej težki izgubi izrekamo glo-
boko sožalje.
Občni zbor PD Podgora
Nove, sveže moči
Goriška 28. junija 2018 7
Festival Števerjan 2018 bo potekal od 6. do 8. julija
Vedno priljubljena glasbena
in družabna prireditev
  ilip Hlede in Liza
Terčič, predsednik in
tajnica društva
Frančišek Borgia Sedej iz
Števerjana, sta 25. junija v
pritličnih prostorih Trgov-
skega doma uradno pred-
stavila medijem letošnji, 48.
festival narodno-zabavne
glasbe Števerjan 2018.
Vedno priljubljena poletna
glasbena in družabna prire-
ditev, ki pomeni krono in
vrhunec letnega delovanja
zagnanega briškega društva,
bo potekala med Borovci od
6. do 8. julija 2018, je pove-
dal Hlede, ki je tudi prinesel
pozdrav županje France Pa-
dovan. Dva predfinalna
večera se bosta začela ob 20.
uri, finalni del pa ob 17.30.
Festival ne predvideva “pre-
dizbora”: vsak ansambel, ki se
prijavi na festival, ima možnost,
da se na odru izkaže, nato ga bo-
sta ocenila komisija in publika.
Letos se jih je prijavilo štirinajst,
vsi prihajajo iz Slovenije. “Žal ni
nobenega iz zamejstva”. Pred-
sednik je iskreno povedal, da “je
število letošnjih ansamblov skrb
vzbujajoče”, saj jih je v prejšnjih
letih bilo nad 20 in tudi čez 30.
F
To, kar se dogaja v Števerjanu, pa
je žal splošna težnja, saj isto
opažajo tudi po Sloveniji. “Zade-
vo bomo morali korenito preštu-
dirati in najti rešitev. Nekaj su-
gestij že imamo, verjetno pa bo-
mo morali sesti za mizo tudi z
organizatorji drugih festivalov
in skupaj predebatirali zadevo”.
Festivali so namreč lahko za an-
samble odlična “odskočna de-
ska”. Vsak ansambel bo na festi-
valu zaigral po dve skladbi v
živo: tisto iz zakladnice narod-
no-zabavne glasbe bo ocenjeva-
lo občinstvo, ki bo tudi letos lah-
ko vsak večer poslalo en ansam-
bel v finale; drugo, ki mora biti
izvirna, bo ocenjevala strokovna
žirija.
Liza Terčič je navedla imena 14
prijavljenih ansamblov, članov
strokovne komisije (Marijana
Mlinar, Nikolaj Pintar, Hanzi
Kežar, Jani Rednak, Andrej Ple-
sničar, Slavko Avsenik ml. in Fi-
lip Hlede) in komisije za besedi-
lo (Janez Dolinar, Nina Pahor in
Martina Valentinčič) ter seznam
nagrad. Napovedovala bosta
Tjaša Hrobat in Jure
Sešek, sicer pa pripra-
vljajo še “presenečenje,
ki ga bodo razkrili na fe-
stivalskih večerih”.
V primeru slabega vre-
mena bo festival potekal
v velikem šotoru, ki ga
bo nudila ZSKP; veliki
šotor na trgu pred cer-
kvijo pa bo namenjen
predvsem tistim, ki jih
narodno-zabavne viže
morda manj zanimajo,
bodo pa radi preživeli
lep večer v Števerjanu,
kjer bodo seveda našli
briško kapljico in kaj za
pod zob. Nedeljski gost
bo Kraški kvintet, “naj-
boljši zamejski ansam-
bel, ki je nedavno izdal
novo ploščo. Želeli smo
vzpostaviti stik tudi z
njimi in jim dati možnost, da
predstavijo novo zgoščenko”.
Hlede se je na koncu zahvalil
vsem skupinam in članom
društva, pokroviteljem in pod-
pornikom, ki omogočajo, da fe-
stival uspešno poteka že 48 let.
“Seveda pa 'plujemo' proti 50.,
jubilejnemu festivalu. In trudili
se bomo, da bomo privabili čim
več ansamblov”. / DD
Nova publikacija Vilija Prinčiča
Neme priče vojnih
grozot 1915-1918
  ri tržaški založbi Mladika
je ob stoletnici konca prve
svetovne morije izšla knji-
ga Neme priče vojnih grozot
1915-1918. Njen avtor je Vili
Prinčič, rojen v Gorici leta 1947.
Ob športu - deloval je v zamej-
skih športnih in kulturnih kro-
gih, več let je bil tudi tajnik za
Goriško pri Združenju sloven-
skih športnih društev v Italiji - je
prosti čas namenjal tudi publici-
stiki in zgodovinskim raziska-
vam. Izpod njegovega peresa so
izšle knjige s športno tematiko,
s kulturno-prosvetnimi vsebina-
mi, z družbenopolitičnimi tema-
tikami in zgodovinskimi raziska-
vami. V ta sklop spadata knjigi o
goriških pionirjih letalstva, bra-
tih Rusjan, in trijezična študija o
Aleksandrinkah. Prav posebno
pozornost Prinčič od nekdaj na-
menja dogodkom iz 1. svetovne
vojne, ki je opustošila celotno
Goriško. Na to tematiko je napi-
P sal na stotine člankov v časopi-sih in revijah. Pred več kot dvaj-setimi leti je izdal knjigo z naslo-
vom Pregnani (1996), ki vsebuje
pričevanja goriških beguncev
med prvo svetovno vojno. Leta
2015 je izpod njegovega peresa
izšla knjiga V Brucku taborišču...
, ki opisuje usodo goriških be-
guncev v enem od begunskih ta-
borišč v Avstro-Ogrski. Knjiga
Neme priče vojnih grozot 1915-
1918 pa predstavlja 54 spomeni-
kov, obeležij in drugih spomin-
skih objektov, ki jih je vojna iz-
pred stotih let zapustila na ožjem
območju Goriške, v Posočju in
na Tržaškem. Avtor je upošteval
območje, ki na severu Posočja
sega do Avč pri Kanalu, na jugu
in zahodu pa do Doberdobske
planote in do Tržaškega in Ko-
menskega Krasa. Kratki opisi teh
objektov so si med sabo precej
različni. Pri nekaterih je izposta-
vljen zgodovinski opis enote, ki
  V organizaciji goriških upokojencev
Meddržavni ženski
balinarski turnir
SOVODNJE 
  ruštvo slovenskih upo-
kojencev za Goriško
(DSUG) je tudi letos pri-
redilo v Sovodnjah ob Soči
meddržavni ženski balinarski
turnir. V zgodnjih jutranjih
urah se je 16. junija 2018 na so-
vodenjskem balinišču zbralo
osem ekip, ena iz Italije in se-
dem iz Slovenije. Pozdravu
društvenega podpredsednika
Emila Tomsiča je sledilo žreban-
je za sestavo skupin, ki so igrale
na baliniščih v Štandrežu in So-
D vodnjah ob Soči. Po jutranjihtekmah so se spet vse balinarkesrečale v Sovodnjah za obilno
kosilo na prostem. Sledila je tek-
ma v bližanju, na katerem si je
balinarka Lenka Turel iz Renč
zaslužila pokal, ki ga je podarila
občina Sovodnje ob Soči v sklo-
pu občinskega praznika. Vreme
je bilo balinarkam naklonjeno,
tako da so v najlepšem vzdušju
tekmovale za uvrstitev v finale.
Končen rezultat je bil še na-
jlepši, ker so domačinke, članice
Obvestila
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško sporoča udeležencem
izleta v pokrajino Evganejskih
gričev, da bo v soboto, 30.
junija, ob 5.30 odpeljal avtobus
iz Gorice s trga Medaglie d'oro
/ z Goriščka s postanki pri vagi
bl izu pevmskega mosta, v
Podgori  pr i  telovadnici ,  v
Štandrežu pri lekarni in na
Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni
in cerkvi, na Poljanah in v
Doberdobu. Organizatorj i
priporočajo točnost.
SKRD Jadro vabi na srečanje vasi
“SELO-SELA-SELE”, ki bo v
soboto, 30. junija 2018, v
Moravčah. Prireditev ima
namen sodelovanja krajev, ki
jim je skupno to, da izhajajo iz
krajevnega imena Sela. Odhod
iz Selc ob 7.45. V Moravčah bo
praznični program za vse goste
s Kulturnim in razvedrilnim
programom ter kosilo. Nato
popoldne se bomo pripeljali v
bližnji Arboretum Volčji Potok,
ki je 85 ha velik javni park kjer
si ogledamo jezeri in veliko
raznovrstnih rastlin ter dobimo
bogato ponudbo vr tnega
orodja,  rastl in,  čebul ic in
semen. Nato še postanek v
Trojanah na krofe. Povratek
okoli 20.30.
SPDG prireja v nedeljo, 1. julija,
lahek planinski izlet v Karnijo -
Cima Avostanis (2.193 m).
Odhod s parkirišča pri Rdeči
hiši ob 8. uri. Informacije in
prijave po tel. 3495552075
(Cvetka).
Družine z majhnimi otroki (do
približno 10. leta) so vabljene
na letovanje v koči sv. Jožefa v
Žabnicah (3. -7. 8.) in duhovni
vikend v Logu pod Mangartom
(31. 8. – 2. 9.) v organizaciji
Skupnosti družin Sončnica in s
sodelovanjem Mladinskega
doma. Info in prijave na tel. +39
329 749 8194 ali +386 31
523 963 do 15. junija.
KCLB v sodelovanju z Galerijo
Ars in Galerijo Rika Debenjaka
iz Kanala ob Soči pripravlja za
jesen 2018 spominsko
razstavo o tržaški slikarki Eldi
Piščanec. Zato se obrača na
zasebnike, ki imajo v lasti dela
Elde Piščanec, s prošnjo, da bi
jih dali na razpolago za obdobje
razstave. Informacije na tel.
(+39) 0481 531445, pon. - pet.
od 8.30 do 12.30 ali po e-pošti
info@centerbratuz. org.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www. noviglas. eu.
Čestitke
Svetoivanska župnijska
skupnost iskreno čestita
zakoncema Marici in Tončetu
Podveršiču ob 65-letnici
poroke in se tudi ob tej
priložnosti zahvaljuje gospe za
vse sladke dobrote, ki jih rada
pripravlja za naša slavja.
Darovi
V zahvalo Bogu in Mariji za 65
let skupne zakonske poti
darujeta Marica in Anton
(Tonče) Podveršič 200 evrov za
Novi glas in 50 evrov za
Števerjanski vestnik.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 29. 6. 2018 do 5. 7. 2018)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dol ino Bele 98.2 Mhz; za
Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
od 20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 29. junija (v studiu Niko
Klanjšček):  Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 30. junija (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
terskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Nedelja, 1. julija:  ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 2. julija (v studiu
Stefania Beretta): Pravljični
svet.
Torek, 3. julija (v studiu Matjaž
Pintar) :  Utr inki  v našem
prostoru - Glasbena oddaja z
Matjažem.
Sreda, 4. julija (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Letalski akrobat, kačji pastir. -
Izbor melodij.
Četrtek, 5. julija (v studiu Andrej
Bavcon):  Četr tkov večer z
glasbo - Zanimivosti, obvestila
in humor.
je spomenik postavila, pri dru-
gih ima glavno vlogo iskanje in
ugotavljanje istovetnosti objek-
ta, spet pri tretjih so na vrsto
prišli napisi na spomenikih in
na nagrobnih kamnih. Pri tem
je treba opozoriti, da vsa avstro-
ogrska obeležja izhajajo iz voj-
nih časov, medtem ko so veliko
italijanskih spomenikov postavi-
li v obdobju med obema vojna-
ma, nekatere celo po drugi sve-
tovni vojni. Teh ni vzel v poštev,
ker niso nastali iz pietete do pa-
dlih, temveč za potrebe in pove-
ličevanje fašističnega režima.
Svoje mesto so v knjigi dobili tu-
di nekateri spomeniki, ki jih iz
različnih razlogov ni več, a ob-
staja želja, da bi jih obnovili, saj
je šlo za objekte dokajšnjega po-
mena, umetniške vrednosti in
poudarjene sporočilnosti. V zad-
njih letih je namreč prišlo do kar
nekaj obnovitvenih posegov, ki
so grobljo in zanemarjeno po-
drtijo spremenili v urejen spo-
menik, ki ga radi obiskujejo ne-
deljski izletniki, če že ne turisti
iz drugih držav. Avtor je opisal
tudi dve novogradnji, ki bi sicer
ne spadali v to knjigo, a veljata
za nekaj edinstvenega in sta po-
membni za slovenski narod. To
sta spomenik slovenskim voja-
kom v Doberdobu in spomenik
vrhovnemu poveljniku 5. soške
armade, gen. Svetozarju Boroe-
viću na Prevalu na pobočjih Sve-
te Gore.
Knjiga je doživela kar nekaj
predstavitev. 26. junija so jo
predstavili v Kulturnem domu
v Gorici. Ob avtorju je sodeloval
poznavalec dogodkov iz prve
svetovne vojne in soške fronte
Mitja Juren. Srečanje je popestril
nastop MoPZ Skala iz Gabrij pod
vodstvom Zulejke Devetak.
Društva goriških upokojencev,
osvojile prvo mesto in zlato me-
daljo. Vsi prisotni so jim čestita-
li. Na drugo mesto so se uvrstile
balinarke iz Kanala, na tretje iz
Prvačine in na četrto pa iz Renč.
Vse te ekipe so prejele medalje,
za katere je poskrbelo Društvo
slovenskih upokojencev za Go-
riško. Prisotni so z dobro voljo
in požrtvovalnostjo pripomogli
k uspešni izvedbi turnirja.  (at)
Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič v
sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom-Konferenca
za Italijo in Knjižnico Dušana Černeta vabita v četrtek, 28. junija
2018, ob 20.30 na proslavo ob dnevu državnosti. Nastopili bodo
slovenski maturantje iz Argentine (Rast XLVII). Gost večera bo
dr. Stane Granda. Z njim se bo pogovarjam prof. Luigi Pulvirenti
iz Rima. Srečanje bo potekalo v veliki dvorani Kulturnega centra
Lojze Bratuž v Gorici, drev. 20. septembra 85. Ob 19. uri bo v
cerkvi sv. Ivana v Gorici sv. maša za domovino.
Proslava ob dnevu državnosti
Filip Hlede in Liza Terčič (foto dd)
Kultura28. junija 20188
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (22)
Rodbina Rijavec (2)
30. novembra 1920, po ponovni zahtevi vojaške
uprave, je občinski odbor sklenil sklicati v šoli
“zbor občinarjev”, ki naj bi odločal o zadevi. Dne
12. decembra 1920 je zbor občanov sklenil, da se
Rojce ne prodajo (v zapisniku piše: “Pojavi se
splošni odpor proti prodaji”) in da se proti plačilu
dajo le v najem. Rojce so tako ostale v rokah do-
mačinov. Šele po drugi svetovni vojni, štirideset
let kasneje, je italijanskim oblastem uspelo razla-
stiti ta zelo rodovitni kos slovenske zemlje: na njem
so zgradili naselje za istrske optante in z eno samo
potezo dramatično spremenili etnično sestavo
širšega območja.  
Občinski odbor Ivana Rijavca si je zelo prizadeval
tudi za obrambo ostalih gospodarskih interesov
območja: vojaške oblasti so na primer nenadzoro-
vano kopale in odvažale velike količine peska in
proda z levega brega Soče, ki je bil občinska last,
in temu početju so sledile številne protestne note
župana. Taka pokončna drža ni mogla biti po godu
italijanskim oblastem, ki so začele izvajati določen
pritisk. Iz depeše kraljevih karabinjerjev izvemo,
da so 28. julija 1919 aretirali tajnika na štandreški
občini Ivana Renčlja. V depeši, ki jo hrani državni
arhiv v Gorici, italijanski orožniki z velikim zano-
som opisujejo Ivana Renčlja kot nekdanjega av-
strijskega častnika, kateremu so zasegli eno puško,
dva jurišna noža in osem časopisov v slovenskem
jeziku...
Kmalu so se spet pojavila precejšnja trenja med raz-
nimi občinskimi strujami glede prodaje neke
občinske kasarne in glede vodenja sestankov - ki
naj bi se večkrat začenjali prepozno zaradi delov-
nih obveznosti župana Rijavca na sodišču - a predv-
sem zaradi porazdeljevanja kmečkih prispevkov,
pri katerih naj bi župan zavrnil nekatere prošnje,
medtem ko naj bi sprejel prošnjo nekega Jožefa
Brankoviča, ki baje ni imel pravice do prispevka.
Glavni pobudnik pri zahtevi po odstranitvi Rijavca
je bil Jožef Lutman, kateremu je v ta namen uspelo
zbrati drugih devet podpisov. Civilni komisariat
za samoupravne posle Goriške pokrajine je odredil
inšpekcijo, in kljub temu da celo orožniki niso za-
sledili nobene nepravilnosti v vodenju občine, je
dne 12. maja 1921 Glavni civilni komisariat za Ju-
lijsko krajino v Trstu odstavil župana s posebnim
odlokom, v katerem piše, da je odstavljen zaradi
javnega reda in da je na njegovo mesto imenovan
Karel Jug, funkcionar pokrajinske uprave. V držav-
nem arhivu v Go-
rici najdemo pra-
vi razlog za odsta-
vitev Rijavca v pi-
smu, ki ga je civil-
ni komisar za po-
krajinsko upravo
dne 9. maja 1921
poslal glavnemu
komisarju v Trst
in se glasi:  
“Urge sostituzio-
ne commissario
comunale San-
t'Andrea Giovan-
ni Rijavec che
esercita attiva fe-
roce propaganda
favorevole blocco
sloveno”.  (“Po-
trebno je čim prej
zamenjati občinskega komisarja Iva-
na Rijavca, ker izvaja aktivno in zve-
rinsko propagando za slovenski po-
litični blok”).
Ivan Rijavec se je pritožil komisarju
goriške dežele dr. Alojziju Pettarinu
in v prizivu navedel dejstvo, da je
njegova odstavitev nedvomno poli-
tično motivirana, saj mu niso mogli
dokazati nikakršnega prekrška. Na-
vedel je tudi dejstvo, da je bil kot taj-
nik Zveze slovenskih goriških
županstev deležen nezaslišanih pri-
tiskov, da bi podpisal razglas, naj Slo-
venci ne sodelujejo na političnih
vsedržavnih volitvah (kar bi pripo-
moglo k zmagi italijanskega poli-
tičnega bloka na Goriškem). Njego-
va pritožba je bila zavrnjena. Nekateri sovaščani
so pisali Komisariatu za samoupravne posle in zah-
tevali preklic odloka. O Rijavcu so napisali:  
“Kaj je naš dosedanji upravitelj zagrešil, nam ni
znano, pač pa dobro vemo, da je tekom svojega
upraviteljstva vedno in odločno zastopal in branil
naše in občinske koristi; vemo, da je vsled vojne
zavoženo finančno stanje občine skoro do cela ure-
dil, kar bi malokdo utegnil izvršiti; vemo, da se je
mož noč in dan za nas trudil in deloval popolno-
ma nepristranski; da pa ni mogel vsakogar zado-
voljiti, je umevno, saj celo Bog ne more vsem
ustreči. Ako nikdo drugi bil nam je g. Rijavec vedno
na razpolago s svojimi dobrimi nasveti v družin-
skih in gospodarskih zadevah. G. Rijavca
nismo videli, da bi hujskal občinarje proti
občinarjem, nasprotno nastopal je pomir-
jevalno. Iz navedenih razlogov in kolikor
mi sami, podpisani občinarji, g. Rijavca
poznamo, je on v današnjih časih kakor
za nas tako za našo občino nenadome-
stljiv, radi česar želimo, da pride ta mož
zopet na čelo občine in prosimo, da na-
pravi stvarnoisti komisarjat vse potrebne
korake, da se ugodi čimprej tej naši eno-
glasni želji” (iz knjige Damjana Paulina
“Štandrež samostojna občina 1866- 1927”
- Prosvetno društvo Štandrež, 1997)
Prošnja je seveda ostala neuslišana.
OBJAVLJENO TUDI NA PORTALU KAM-
RA, PORTALU DIGITALIZIRANE KUL-
TURNE DEDIŠČINE SLOVENSKIH PO-
KRAJIN (www.kamra.si), KI GA UPRA-
VLJA OSREDNJA KNJIŽNICA
CELJE
Orožnik in občinski sel v Štandrežu Blaž Tabaj, praded avtorja tega članka Dimitrija
Tabaja, je bil svak Ivana Rijavca.
Dimitri Tabaj
Rojce pred drugo svetovno vojno; tukaj je stala tudi kasarna cesarsko-kraljeve konjenice.
30. novembra 1920, po ponovni zahtevi vojaške uprave, je občinski odbor sklenil sklicati
v šoli “zbor občinarjev”, ki naj bi odločal o zadevi. Dne 12. decembra 1920 je zbor
občanov sklenil, da se Rojce ne prodajo (v zapisniku piše: “Pojavi se splošni odpor proti
prodaji”) in da se proti plačilu dajo le v najem. Rojce so tako ostale v rokah domačinov.
Rojce po drugi svetovni vojni: naselje za istrske optante. Šele po drugi
svetovni vojni je italijanskim oblastem uspelo razlastiti ta zelo rodovitni kos
slovenske zemlje: na njem so zgradili naselje za istrske optante in z eno
samo potezo dramatično spremenili etnično sestavo širšega območja.
JEZIKOVNICA
Vladka Tucovič
Ženska besedna ustvarjalka
in moški pisatelj?
Pred časom sem v Jezikovnici pisala o
ustreznejši rabi besede optimistka na-
mesto optimist, kadar imamo v mi-
slih žensko, ki je optimistična. Prepo-
gosto namreč slišimo in beremo, da
je ženska inženir namesto inženirka
ali mentor namesto mentorica. Po
drugi strani pa naletimo na drugo
skrajnost, t. i. redundanco oz. nepo-
trebno podvajanje, in sicer v zvezah,
kot sta: ženska
besedna ustvar-
jalka ali ženska
pisateljica. Tiste,
ki tako pišejo in
govorijo, v šali
sprašujem, ali
imamo tudi
moško besedno
ustvarjalko in ali
obstaja tudi
moška pisateljica,
če imamo žensko
pisateljico. Kaj
pa moški pisatelj?
Kako se razlikuje
od pisatelja?
No, pa šalo na stran. Za kaj gre v teh
primerih? V slovenščini lahko s
končniškim obrazilom samostalnika
izrazimo spol: v besedi delavka je ta-
ko obrazilo -ka, ki v sklonih spremin-
ja končnico (delav-ka, delav-ke, delav-
ki, delav-ko, pri delav-ki, z delav-ko),
vendar obrazilo vseskozi izraža ženski
spol, ne glede na sklon. Zaradi tega je
v slovenščini odveč rabiti ženska de-
lavka, saj je že iz besede delavka očit-
no, da gre za ženski spol. Enako je v
moškem spolu v besedi delavec, z
obrazilom -ec izrazimo moški spol,
končnica pa se glede na sklone spre-
minja (delav-ec, delav-ca, delav-cu,
delav-ca, pri delav-cu, z delav-cem),
vendar v vseh sklonih izraža moški
spol. To je razlog, da bi kot lektorica
popravila besedno zvezo moški dela-
vec v zgolj delavec.
Če uporabniki jezika čutijo, da mora-
jo pri ustvarjalkah, ki, kot vemo, niso
bile vedno pripuščene k “moškim”
opravilom, kot je bilo literarno
ustvarjanje oz. pisanje, rabiti pridev-
nik ženska, da dobijo žensko ustvar-
jalko, s čimer se poudari, da je oseba,
ki je pisala, bila ženskega spola, kar ni
(bilo) samoumevno, zakaj istega pri-
devnika ne dodajo še k drugim bese-
dam, če mislijo, da
je tako prav: žen-
ska vzgojiteljica,
ženska gospodin-
ja, ženska čistil-
ka?!
Ženske besedne
ustvarjalke so zgolj
ustvarjalke, to je
ustrezno in pravil-
no. Ženske pisatel-
jice so zgolj pisa-
teljice. Drugo
vprašanje je, če so
ali pišejo t. i. žen-
sko literaturo, ki
naj bi bila specifična literatura, na-
menjena ženskam, ali sploh literatu-
ro, ki jo ustvarjajo ženske, vendar sta
ti dve oznaki že pravzaprav preživeli.
Ni ženske in moške literature, o tem
čivkajo že vrabci na strehi, je samo
kvalitetna ali manj kvalitetna literatu-
ra. No, tudi o slednjem bi se v literar-
ni vedi dalo razpravljati, vendar to ni
več predmet današnje Jezikovnice …
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku
za slovenistiko Fakultete za humani-
stične študije Univerze na Primor-
skem (Koper) izvaja pravopisne in lek-
torske vaje. Jezikovna vprašanja, o ka-
terih bi radi brali v Jezikovnici, ji lah-
ko pošljete na e-naslov: vladka. tuco-
vic@fhs. upr. si ali na uredništvo No-
vega glasu.
42
  sklopu slovesnosti v počastitev 100.
obletnice ustanovitve so v Narodni galeriji
pripravili obsežno predstavitev življenja in
dela slikarke Ivane Kobilca. Na prvi pregledni
razstavi njenega opusa v zadnjih štirih desetletjih
bo na ogled okoli 140 del iz vseh slogovnih
obdobij in vseh žanrov. Tudi zelo priljubljeni deli
Poletje in Kofetarica. Tema dvema bodo na
razstavi pridružene umetnine, ki so skoraj
neznane širši javnosti, vse skupaj pa odsevajo
ustvarjalno moč Ivane Kobilce in raznolike vplive
evropskih umetnostnih središč - Dunaja,
Münchna, Pariza, Sarajeva in Berlina, so zapisali v
galeriji, kjer so med pripravami postavitve odkrili
nove podatke o umetničinem življenju in delu.
Evidentirali so več kot 350 del, popisali nove
lastnike njenih slik, natančneje dokumentirali
berlinsko in sarajevsko obdobje ustvarjanja Ivane
Kobilce, na umetninah in okvirjih so izvedli
potrebne konservatorsko-restavratorske posege in
pregledali številne dokumente. Veliko novih
dognanj so črpali iz zasebnih pisem, ki jih je
umetnica pošiljala domačim, do katerih so prišli
šele v zadnjem času.
Kot je za STA povedala direktorica Narodne
galerije Barbara Jaki, so se za tako obsežno
predstavitev Ivane Kobilce v letu, ko obeležujejo
100 let Narodne galerije, odločili, ker sta njeni
sliki Poletje in Kofetarica daleč najbolj
priljubljeni sliki v galeriji in ker je bila zadnja
razstava umetničinih del leta 1979. Dodala je, da
se je z umetnico sicer ukvarjalo že več
umetnostnih zgodovinarjev, ker pa gre za
avtorico, ki je na eni strani izjemno zanimiva in
na drugi slabo raziskana, vedno ostaja prostor za
nova iskanja.
Na razstavo, ki bo do 10. februarja 2019 na ogled
v Novem krilu Narodne galerije, so vključena tudi
najbolj znana dela drugih slovenskih realistov,
kot so Pred lovom Jurija Šubica, Zamorka Antona
Ažbeta ter dela Jožefa Petkovška in Ferda Vesela.
V
Ljubljana / Ob 100-letnici Narodne galerije
Življenje in delo slikarke
Ivane Kobilca
Kultura 28. junija 2018 9
  n Zoran Mušič je to dosegel: bil
je Umetnik, velik umetnik, in bil
je Človek, velik človek, saj je v
sebi nosil izjemno človeško lastnost
– človeškost. Njegova dela, posebno
tista po letu 1945, po tisti strašni
preizkušnji taboriščnika v nemškem
koncentracijskem taborišču Dachau,
to nedvomno izražajo.
Tako kot tudi tišino. In resnico.
Njegovo resnico, ki jo je izrazil z
barvo in črto na način, da je
izpostavil svojo globoko izkušnjo in
čutenje. In samoto. Potreboval je
samoto, da je v stiku z njo začutil
nov impulz spominov, občutkov, ki
so se mu zapisali v telo: “Potrebujem
to samoto, tišino, mirovanje v
naravi, sredi tega brezmejnega
obzorja – potrebujem stik z njo, naj
bo na Krasu ali v gorah, da začutim
enost s krajino”. Potreboval je svojo
pokrajino, ki jo je desetletja vpletal v
svoja razmišljanja in interpretiranja
in jo našel že zelo zgodaj, kot otrok,
ko je skozi okno svoje rojstne hiše v
Bukovici gledal Kras. “To magično
ime sem zaznal in občutil že v prav
zgodnjih letih. Zdelo se mi je, da se
za tistim hribom skriva raj”, je
nekoč povedal. Tako je vse od
zgodnjega občutenja Krasa rasel in
se razvijal, skozi šolo življenja, pa
tudi s pomočjo formalnega šolanja
vse do zaključka likovne akademije v
Zagrebu, kjer ga je navdušil
predvsem profesor in slikar Ljubo
Babić, ki mu je dal marsikateri
življenjski in umetniški nasvet. In
bil tisti, ki ga je povezal z družino
Cadorin iz Benetk. Skozi čas se je,
tako je povedal, na stvari naučil
gledati na drugačen način in priznal
je, da se kasneje v slikarstvu
vendarle ni vse spremenilo, je pa to
grozljivo in tragično izkušnjo
Dachaua potreboval za slikanje. Za
ustvarjanje. Za to, da je lahko na
papir ali platno nanesel svoje
notranje poglede, ki iščejo
prvobitnost, tako pri pokrajini kot
pri mestni veduti, pa
seveda tudi pri figuri, ne
sicer v fizičnem
pomenu besede, saj ne
išče ne geoloških ne
bioloških ali
zgodovinskih ali
družbenih stanj, temveč
svojo notranjo vizijo.
Svoje notranje čutenje.
Mušič je velikokrat
pripovedoval, kako je
iskal osamljeno
pokrajino na Krasu, na
dalmatinskih otokih,
kasneje med sienskimi
in umbrijskimi griči, v
cortinskih Dolomitih,
Apeninih, Provansi, v
Fontainebleujskem
gozdu, kotičke v
Benetkah, po navadi
bolj zapuščene in
neobljudene, pariške
široke ulice in njihov
vrvež v bleščavosti
svetlob, in ko je napasel
oči in napojil čute, je
čakal, da so se
pokrajina, prostor,
okolje okrog njega
umirili. Slika je že bila v
njem, in ne da bi vedel
zakaj, je želela zaživeti.
Potem jo je ponotranjil
in v vsej globini občutil
osamljenost, ki ga je prevevala.
Prepustil se je trenutku, pokrajini,
veduti, mestu in življenju. Iz te
osamljenosti in občutenja golote se
je rojevalo notranje videnje in se
levilo v novo likovno življenje.
Njegova pokrajina, likovna
pokrajina, vizija, čutenje in
občutenje so že bili tu, v njem
samem in se postopoma spreminjali
v novo podobo. V novo sliko, risbo,
grafiko, gvaš, akvarel. Seveda je
slikar že v naravi, po ulicah Benetk
in Pariza, torej že na prizorišču,
kamor se je rad namestil v
odmaknjen kotiček, risal sledove
tega videnja. Na papir je skoraj
nezavedno prenesel posebnosti, ki
so se ga dotaknile, in zbiral
posamezna videnja in čutenja. Da bi
ta kasneje vzniknila v ateljeju. Da bi
oživila tisto globoko čustvo, tisto
čutenje, ki je vrelo v njegovi duši, v
njegovem srcu, se pretakalo in ga
vznemirjalo. Nagovarjalo.
Pravzaprav prisililo, da
izbruhne na dan: na papir ali
platno. In oživi podobe, ki so
se, to lahko poudarimo, že
zapisale v našo zgodovino. In
med največje duhove 20.
stoletja. O tem ustvarjalnem
obdobju, ki zajema čas od leta
1945 do njegove smrti leta
2005, danes vemo veliko: še v
času njegovega življenja so
Mušiču odpirali pregledne
razstave najpomembnejši
muzeji in galerije zahodnega
sveta in o njegovem opusu
govorijo številni katalogi,
knjige, zapisi, oddaje in
razmišljanja
najpomembnejših
zgodovinarjev, kritikov,
filozofov, pisateljev,
novinarjev.
Čeprav si ga lastijo tako
Italijani kot Francozi, na neki
način tudi Hrvati, je Zoran
Mušič v resnici naš, je
umetnik, ki se je rodil
slovenskim staršem v majhni
vasici Bukovica, ki ga je sicer dolgo
časa tudi sam tajil, a vendar vsakič
povedal, da ga je oblikovala kraška
pokrajina, pusta, rjava, skopa, a tako
močno zgovorna, da je ni nikdar
pozabil. Da se ji ni nikdar
odpovedal. Rojstvo in otroštvo sta ga
za vedno zaznamovali. To zrcalijo
njegova dela skozi vsa njegova
ustvarjalna obdobja in to lahko
podoživimo tudi na dunajski
razstavi, čeprav so predstavljeni
samo izbrani cikli in znotraj njih
dela, ki so nagovorila kuratorja te
razstave, Ivana Ristića, ki je v
katalogu prispeval tudi svoje
razmišljanje o slikarjevem delu.
Tako so med 170 deli izpostavljena
naslednja obdobja in med njimi naj
omenim samo nekatera njegova
olja: zgodnje obdobje (Štajerska vas,
1935; Motiv iz Korčule, 1936;
Železniška postaja, 1941), dachausko
obdobje (risbe, 1945), beneško
obdobje do Pariza (Avtoportret,
1947; Dalmatinski konjički, 1949;
Ida, 1950; Sienska pokrajina, 1950),
pariško-beneško obdobje od 1952
do 1970 vse od stilizacije do
abstrakcije (Rdeči konji, 1954;
Sienska pokrajina; 1955; Ribiške
mreže v Chioggii, 1956;
Dalmatinska zemlja, 1959;
Dalmatinski motiv, 1966), nov
začetek s ciklom Nismo poslednji
(1970 do 1974, 1987), vegetativni
motivi (Vegetativni motiv, 1972),
nato obdobje iz beneškega in
pariškega okolja (Atelje, 1976;
Canale della Giudecca, 1981;
Molino Stucky, 1983; Pariz, 1988,
Mesto, 1988) in zadnje obdobje s
portreti, avtoportreti in dvojnimi
portreti (Filozof, 1990; Ida,
1990; Dvojni portret,
1990; Gol 1992).
Zelo me je pobožalo pri
srcu, ker so organizatorji
umetnika poimenovali s
slovensko verzijo
njegovega priimka, torej
ni Music, kot se je
podpisoval vse po letu
1945, ko se je vrnil iz
taborišča, temveč Zoran
Mušič, in kot kraj
njegovega rojstva je
zapisana Bukovica, kar še
vedno ni upoštevan
podatek, saj je še vedno
marsikje kot kraj rojstva
zapisana Gorica (tudi ob
še vedno aktualni razstavi
v Palazzu Fortuny v
Benetkah). Ta podatek,
kraj rojstva, sem kot prva z
umetnikovim dovoljenjem
zapisala leta 1991 v
katalogu ob odprtju
njegove stalne postavitve
134 grafičnih listov na
gradu Dobrovo in tudi
prvič razstavila njegov
krstni list, ki sem ga
pridobila v biljenskem
župnišču. To je bilo za
tedanji čas, ko je svetovna
javnost Zorana Mušiča ob
številnih velikih in odmevnih
razstavah v največjih muzejih in
galerijah zahodnega prostora
(Galleria civica d’Arte moderna
Palazzo dei Diamanti, Ferrara, 1979;
Palazzo Attems, Gorica, 1979; Museo
Correr e Ala Napoleonica, Benetke,
1985; Musee Jenisch, Vevey, 1986;
Palazzo Attems, Gorica, 1987; Musée
national d’art moderne – Centre
Georges Pompidou, Pariz, 1988;
Künstlerhaus, Celovec, 1990) imela
informacijo, da je veliki slikar rojen
v Gorici in da je italijanski državljan,
popolno presenečenje. In seveda
pomembno odkritje. Sam umetnik
sicer ni nikdar zatajil svojega
porekla, vedno je povedal, da je
Slovenec (govoril je izjemno lepo
slovenščino, s primorskim
pridihom), vendar hkrati tudi
poudarjal, da pa je predvsem
svetovljan, rojen na tistem koščku
tega sveta, kjer se prepletajo
slovenske, romanske in germanske
korenine, kjer tudi črpa za vsa svoja
ustvarjalna iskanja. To veje tudi z
dunajske razstave.
Iz tega zgodnjega obdobja, ko se je
Mušič zadrževal v krajih današnje
Slovenije, je le nekaj del in zanje bi
najbrž avtor rekel, da niso njegova,
saj je večkrat povedal in zapisal, da
se je kot slikar rodil v Dachauu. Za
zgodnejša dela je kasneje v
desetletjih, ko je ustvarjal iz
drugačnega notranjega čutenja,
večkrat naglasil, da jih ne čuti za
svoja, zato je rad razstavljal
predvsem dela, ki so nastala po
drugi svetovni vojni, seveda tudi
tista, ki jih je narisal v taborišču, kar
mu je pomenilo začetek nekega
novega rojstva. Tudi njegov največji
poznavalec in prijatelj, francoski
mislec, likovni kritik, umetnostni
zgodovinar in konservator, član
francoske akademije, Jean Clair, je
pri izboru del za retrospektivne
preglede velikokrat izpuščal cela
obdobja in cikle, za katera je menil,
da ne sporočajo tistega globokega
sporočila, kot ga slikar izraža v
svojih najboljših delih. Tudi sama za
njegova čutim predvsem tista, ki so
nastala po drugi svetovni vojni, in
jih opredeljujem kot pokrajino
telesa in telo pokrajine. V tako
videnje umeščam predvsem tista, v
katerih je podoživel na kupe
postavljenih kadavrov, ki jih je
zreduciral do njihovega bistva, in jih
povezal z videnjem kraške pokrajine,
njenih valovitih in kamnitih
površin, kjer se vse prepleta in spaja.
V jeziku forme bi jih lahko
primerjala z obliko hribov v okolici
Siene ali kupi kamnov na Krasu:
figura, telo, in pokrajina; čudovit,
pretresljiv preplet dveh likovnih
elementov, dveh ikonografskih tem,
telesa in krajine. Na ta način sem
podoživela tudi nekatera na Dunaju
razstavljena dela, predvsem tista z
motivi iz sveta narave in figure, še
posebej dela iz cikla sienskih
pejsažev, cikla Nismo poslednji,
Kamnita pokrajina, Vegetativni
motivi, Kanal Giudecca, Punta della
Dogana, njegove avtoportrete
(Filozof) in portrete žene Ide, pa
tudi dvojne portrete, kjer upodablja
sebe in svojo ženo Ido. Ta dela
občutim kot slikarstvo tišine, saj je
slikar spregovoril z glasom tišine, ali
kot je zapisal Maurice Merleau-
Ponty: “Jezik govori in glasovi
slikarstva so glasovi tišine”. Dela
izžarevajo umetnikovo notranjo
moč, ko se je svojega telesa zavedal
prek sveta, tako kot se je zavedal
sveta skozi medij svojega telesa. Zdi
se, da je slikar ujel telo kot pokrajino
in pokrajino kot telo, ki hkrati vidi
in je videno in nam ponuja
odgovore, ki so večplastni in niti
zdaleč preprosti. Skuša nas
nagovoriti z elementi vidnosti, kot
so svetloba, barva in globina. Črta je
zgolj slutena, saj slikar (posebno v
zadnjem obdobju) nanaša barvo na
suho in v zelo majhnih količinah in
pri tem uporablja standardno skopo
barvno paleto.
Leta 1987 je Zoran Mušič svoje delo
opredelil v tri obdobja: v prvo je
opredelil spomine na
Dalmacijo (govori o
krajinah, konjičkih) in na
sienske krajine, v drugo je
postavil praznino, ki ga je
zajela v petdesetih, ko je
odšel v Pariz, in v tretje
celotno obdobje po letu
1970, “ko so se v meni
prebudili spomini na
Dachau, grozljive podobe,
ki pa so, navkljub njihovi
grozoti, v vidu slikarstva
tako čudovite”. Likovni
strokovnjaki so njegov
ustvarjalni lok najpogosteje
opredelili od poetičnega
realizma do osebnega,
lirsko navdahnjenega stila,
ki ga ne moremo zajeti v
nobeno stilno formalno
opredelitev, saj je
izoblikoval izrazito oseben
stil, sama pa ga rada vidim
v treh obdobjih, ko v
prvem njegovo slikarstvo
vidim kot paradigmo
predrefleksivnega izkustva,
drugo opredeljujem kot
povratek k figuri, telesu, in tretje kot
ontologijo vidnosti in nevidnosti.
Razvijal se je iz izhodišč moderne
umetnosti, črpal tudi iz
modernizma, ki se je proti koncu
njegovega življenja izpel ali
preoblikoval in razvil v
postmodernizem, ki pa ga slikar ni
sprejemal, tako kot ni sprejemal ali
se opredeljeval za to ali ono smer,
stil ali gibanje, ki so zaznamovala
stoletje, v katerem so nastajala
njegova dela, niti mu ni bila
pomembna pripadnost tej ali oni
generaciji, šoli, lokalnemu ali
nacionalnemu okolju, vsaj ne v taki
meri, kot bi nekateri radi videli ali so
prikazovali. Izražal se je v različnih
tehnikah (na razstavi vidimo risbe,
grafike in slike v olju in akrilu),
lahko rečemo, da se je izražal tako v
figuralnem kot abstraktnem
likovnem jeziku, poudariti pa
moram, da je zajemal tiste vsebine,
ki so jih narekovali notranji vzgibi.
Da je njegova likovna govorica vselej
zrcalila njegovo razumevanje,
dojemanje, čutenje in videnje sveta
in sebe v tem svetu, ki jih je znal
transponirane ujeti v likovno
izpoved, ki je odsev njegovega
gledanja kot nenehnega porajanja.
Ogled razstave v Leopoldovem
muzeju na Dunaju gotovo ponuja
globoko doživetje, ki se v gledalca
zapiše in mu spodbuja mnoga
dragocena razmišljanja. Pa tudi, ali
predvsem, občutenja in čutenja. V
nas se zapišejo kamni, hribi,
konjički, čolni, mestni kotički.
Narava. In mrtveci. Trupla, kupi
trupel. Telo. Telesa. In zavemo se:
vse se spreminja, rojeva in umira.
Življenje in smrt: oboje se prepleta
skozi celoten slikarjev opus. A naj
zaključim z Merleau-Pontyjevimi
besedami: “Stvaritve niso
pridobljene zmožnosti, vendar ne
samo zato, ker kot vse stvari
minevajo, ampak tudi zato, ker
imajo skoraj vse svoje življenje pred
seboj. ” In Mušičeva dela ga
zagotovo imajo in s svojo živostjo
nagovarjajo. Danes in jutri. Saj,
njegova dela so večna.
Nelida Nemec
I
S 1. strani
Zoran Mušič: Poezija tišine
Dr. Nelida Nemec s slikarjem Mušičem med pripravljanjem stalne zbirke na gradu Dobrovo (arhiv avtorice zapisa)
Tržaška28. junija 201810
Na Repentabru čarobni srečanji po zamisli Radijskega odra
Otroške oči na zvočnem
gledališču
  ri Radijskem odru so veseli,
da so lahko letos ponovili
zvočno gledališče na Re-
pentabru v sodelovanju z
Društvom slovenskih izobražen-
cev, Deželnim sedežem RAI in
pod pokroviteljstvom Občine
Repentabor. To so potrdili
predstavniki vseh treh usta-
nov oz. društev. Župan Marko
Pisani je čestital Radijskemu
odru za zamisel, Sergij Pahor
je izrazil zadovoljstvo in upan-
je, da bi se pobuda nadaljevala
ter postala stalnica. Martina
Repinc, urednica slovenskega
programskega oddelka Dežel-
nega sedeža RAI za FJK, se je
zahvalila za izbiro besedila
Otroške oči Franja Frančiča. To
je bilo priporočeno leta 2017
na natečaju RO ob njegovi 70-
letnici in v spomin na igralko
in režiserko Marjano Prepeluh
zaradi globoke socialne vsebine.
Jeseni bodo predvajali štirideset
minut trajajočo igro po radiu Trst
A, saj nastavlja ogledalo vsem
nam, našim vrednotam, našim
državam in Evropi, ki molči. Ma-
ja Lapornik se je zahvalila še du-
P hovniku Antonu Bedenčiču zaprostor, ki je pomenljiv za zgo-dovino RO, in radijskemu tehni-
ku Samuelu Simonoviču.
Lani so prvič ponudili zvočno
gledališče na Repentabru z radij-
sko igro Pribežnice, ki nudi an-
tični pogled na problematiko pri-
seljencev. Letos pa ponujajo po-
gled na rano našega časa z radij-
sko igro Otroške oči avtorja Fran-
ja Frančiča in režiserja Franka
Žerjala, ki je bila posneta maja
2017 v Studiu Trak.
Frančič je izpostavil dejstvo, kako
te otroštvo zaznamuje in kako
smo izgubili sočutje do migran-
tov, v očeh katerih lahko opazi-
mo prestrašenost; zaznamovani
so za celo življenje. Besedilo je
napisano brez moraliziranja.
Režiser je predstavil moderno ra-
dijsko besedilo, ki govori o social-
nem problemu. Oče in mati sta
vdana v usodo in se ne upirata,
gresta, kamor ju pelje življenje. V
igri nastopajo begunec (Matej
Pintar), begunka (Maja Lapor-
nik), otrok (Danijel Simonettig),
politik (Andrej Pisani) in ljudstvo
(Nikolaj Pintar, Tomaž Susič in
Sanja Vogrič).
Pribežniki prihajajo z vsemi
možnimi prevozi. V igri so k nam
prišli z vlakom, z vagonom za
živino. Otrok se pritožuje, da je
lačen in utrujen, ko tavajo okrog
že dolgo dni. Želi si sonca in se
spominja na rodno državo, Sirijo,
kjer se je igral s prijatelji. Avtor
besedila primerja življenje poli-
tika z življenjem beguncev. Prvi
obljublja volivcem
nemogoče in mu je
mar le za to, kdo bo
zmagal nogometno
tekmo, drugi so pri-
siljeni bežati in se
skrivati pred grana-
tami ter zapustiti
svoj dom v upanju
na svobodo v kaki
drugi državi. Ob
koncu igre begunci
vzklikajo, da niso
barbari in prihajajo
iz dežele biblijskih
ljudstev, zibelke civi-
lizacij. Damask je
najstarejša prestolni-
ca na svetu, tam so izumili prvo
abecedo. Igra se konča s pomen-
ljivo mislijo: “Če izgubiš družino,
ne obstajaš več. Družina je
trdnjava in temelj, ki daje smisel
tvojemu obstoju”.
Metka Šinigoj
   A-LON EX-PON, SA-
LON EX-PON, SA-
LON EX-PON”! S te-
mi besedami se je uspešno
končala produkcija že 17. Male
gledališke šole Matejke Peterlin,
ki jo organizirata Radijski oder
in Slovenska prosveta. Letošnja
izvedba gledališke šole je kot vsa-
ko leto potekala v Finžgarjevem
domu na Opčinah. Malih igral-
cev je bilo letos 36, zato so bili
tudi tokrat razdeljeni v dve izme-
ni: obe izmeni sta v petih dneh
naštudirali igro Jane Kolarič (v
priredbi Lučke Susič) Salon Ex-
pon.
Tudi letos so se organizatorji
odločili, da režijo zaupajo zu-
nanjemu izvedencu. Podpisal jo
je Pavle Ravnohrib, znani slo-
venski igralec, ki ga mnogi ver-
jetno poznajo kot dolgoletnega
voditelja otroške oddaje na RTV
Slovenija Male sive celice. Bese-
dilo so z otroki vadile igralke Ra-
dijskega odra: Maruška Guštin,
Manica Maver, Marjetica Puntar,
Anka Peterlin in Lučka Susič. Za
kostume je poskrbela Magda
Križmančič Petaros, za sceno pa
mlada arhitektinja Neža Kravos.
Izvirno glasbo je napisal Aljoša
Saksida, Vida Petaros je poskrbe-
la za koreografijo, za luči in zvok
pa je skrbel Jurij La-
vrenčič. Poleg že
vseh omenjenih so-
delavcev je za
uspešno izvedbo gle-
dališke šole poskrbe-
la skupina petnajstih
mladih animatorjev,
ki so bili pred nekaj
leti tudi sami ude-
leženci male gleda-
liške šole.
Naj kot zanimivost
omenimo, da je bil
tekst, ki so ga letos
uprizorili, tisti, ki so
ga prikazali ob prvi
izvedbi gledališke šole. Skazo-
maz odpre salon, v katerem nudi
“ekspresno popravljanje oseb-
nih napak”. Vanj najprej pridejo
trije prašički, ki jim pripravijo
shujševalno kuro, ker naj bi bili
predebeli. Za njimi se v salonu
znajde čarovnica, ki ji izrijejo
dva črna zoba, spremenijo oble-
ko in jo polepšajo, Ostržku
odžagajo predolgi nos, domišlja-
vi Pepelki, ki trdi, da nima no-
bene osebne napake, samo za-
menjajo obleko. Namesto pepel-
nate obleke jo oblečejo v biserno
obleko. Palčke pomladijo, tako
da jim obrijejo brade, Rdečo ka-
pico pa postarajo tako, da ji rdeči
plašček zamenjajo za moderno
obleko in jo naličijo. Vendar za-
radi tega junaki iz pravljic niso
več pravi: tri prašičke odslovijo,
ker so presuhi, čarovnico zamen-
jajo za Sneguljčico, Ostržka ima-
jo za norca, Pepelke princ ne
spozna več, palčkom pravijo, da
so golobradi, Rdeče kapice pa
nihče več ne mara. Zaradi tega
ustanovijo sodišče, v katerem je
sodnica Trnuljčica, tri dobre vile
pa so tožilke. Najprej hočejo za-
preti salon Expon, na koncu pa
odločijo, da se bo salon preime-
noval v salon Expon in postal
“ekspresna poudarjalnica oseb-
nih napak”.
Nekateri igralci že več let nasto-
pajo na Mali gledališki šoli Ma-
tejke Peterlin ali
pri različnih skupi-
nah, ki delujejo
med šolskim le-
tom, drugi so se le-
tos prvič preizkusi-
li na odru. Prav vsi
so se zelo izkazali
in na odru dokaza-
li, kaj zmorejo.
Režiser Ravnohrib
je malo gledališko
šolo označil za
“mali čudež”. Priz-
nal je, da v pone-
deljek ni verjel, da
bodo otroci
zmožni odigrati že v petek tako
zahtevno predstavo, in da so ga
vsi zelo prijetno presenetili.
Urška Petaros
“S
Turnir na strelišču v Miljah
Glinasti golobi za
dobrodelne namene
   rožje nima vedno
negativnih name-
nov, lahko tudi
združuje in pomaga ljudem v sti-
ski, v tem primeru otrokom”. Ta-
ko je povedal Devis Perocco,
eden izmed organizatorjev tur-
nirja glinastih golobov za dobro-
delne namene, ki je potekal 9. in
10. junija na strelišču v Miljah.
Letos je bila že dvanajsta izvedba
omenjenega turnirja, ki ga je pri-
redilo športno društvo “Steel An-
gels” v sodelovanju s “Pegoraro
sport” in tržaškim društvom “Ti-
O“ ro a volo” pod pokroviteljstvomObčine Trst. Izkupiček vpisnin sonamenili dobrodelnemu društvu
“A. B. C. - Associazione per i Bam-
bini Chirurgici del Burlo onlus”,
ki od leta 2005 pomaga
družinam otrok z malformacija-
mi, odpravljivimi s kirurškim po-
segom.
V Miljah je bila prva etapa omen-
jenega turnirja, naslednja pa bo
8. in 9. septembra v Benetkah, na
strelišču Dogaletto di Mira, v so-
delovanju z avtonomnim policij-
skim sindikatom SAP in Italijan-
sko zvezo lovcev. Okrog sto na-
stopajočih je bilo razdeljenih v
šest kategorij: strelci, strelci-lovci,
lovci, začetniki, “ladies” in junio-
res. Čeprav se ta šport zdi zelo
enostaven, gre za privlačno vrsto
streljanja glinastih golobov, kate-
rih let ali tek simulira streljanje
različnih živali. Strelci stojijo na
določenih pozicijah in s tekmo-
valno dvocevko streljajo na tarče,
ki se sprožijo z veliko hitrostjo,
120 km na uro, ter letijo v višini
od enega do štirih metrov v pol-
jubni smeri.
V soboto je bil turnir do sedmih
zvečer, v nedeljo pa do 17. ure, ko
je nastopila skupina štirinajstih
psov tržaškega kinološkega
društva. Vsi udeleženci so se ob
turnirju lahko okrepčali in
odžejali, za kar so poskrbeli Pavel
Marc in kuharice, ki so pekle pa-
lačinke. Glavni cilj prirediteljev
je prijateljsko druženje z dobro-
delnim namenom. Sledilo je na-
grajevanje, ki sta se ga udeležila
tudi tržaški župan Roberto Di-
piazza in pokrajinski tajnik Sap
Lorenzo Tamaro. V kategoriji
strelcev se je najbolje uvrstil Lui-
gi Pegoraro, nato Mauro Zerial in
Massimiliano Paluello. Med
strelci-lovci je izstopal Stefano
Dosmo, nato Ugo Cernecca in
Gianpaolo Benedetti. Na prvo
mesto lovcev se je uvrstil Fabio
Abbrescia, sledila sta mu Walter
Argenti in Massimo Suriano. V
kategoriji začetnikov so slavili
Salvatore Di Toro, Andrea Marte-
lanz in Giovanni Tius, v “Ladies”
pa Silvia Ellero in Joanna Busoli-
ni. V kategoriji Juniores je zma-
gal Alessio Saincich.
Metka Šinigoj
Finžgarjev dom na Opčinah
Mala gledališka šola
tudi letos navdušila
Zvočno gledališče na Repentabru
Izsek iz dveh otroških
nadaljevank
  etos so se pri Radijskem
odru odločili, da
občinstvu ponudijo dva
večera zvočnega gledališča.
Torkov večer je bil zato
posvečen otroški radijski igri.
Poslušalcem so predstavili
izsek iz dveh otroških
radijskih nadaljevank: Ko
sem bil velik Andreja Pisanija
in Knjiga o džungli Rudyarda
Kiplinga. Na radijskih valovih
Radia Trst A so lahko otroci
letos prisluhnili tema dvema
nadaljevankama, ki sta
doživeli zelo lep odziv.
Prisotne je najprej pozdravila
predsednica Radijskega odra
Maja Lapornik, nato je
nadaljevanko Ko sem bil
velik predstavil njen avtor in
režiser Andrej Pisani. Andrej
Pisani je prav za Radio Trst A
napisal nadaljevanko o dveh
fantih (Nejc Kravos in Danijel
Simonettig) in dekletu
(Helena Pertot), ki so
ekološko ozaveščeni. Zato
ustanovijo društvo in
doživijo polno razburljivih
avantur: v delu, ki smo mu
prisluhnili v torek, pridejo v
gozd, kjer srečajo
skrivnostnega gospoda, ki ga
je odlično zaigral Aleksij
Pregarc. Pripovedovalec pa je
bil avtor sam, Andrej Pisani.
Sledil je še izsek iz
nadaljevanke Knjiga o
džungli, ki jo je predstavila
Manica Maver (delo je
L dramatizirala in tudirežirala). Povedala je, da je priradijski igri sodelovalo zelo
veliko igralcev. Ker ima
nadaljevanka kar enajst
nadaljevanj, je bilo tudi težko
izbrati, kateri del bi lahko
predstavili publiki na
Repentabru. Odločila se je za
zgodbo, ko so Mavglija
ugrabile opice - bandarlog, ki
predstavlja zaokroženo
celoto. Režiserka je poudarila,
da je poslušanje radijske
nadaljevanke lahko izredno
zanimivo, kajti sami si lahko
predstavljamo, kakšni so
junaki, o katerih slišimo
samo glasove, ne pa kot v
filmu, kjer nam je že vse
prikazano.
Večer je bil zelo lep. Mogoče
smo pogrešali nekaj več
otrok, ki bi lahko prišli
poslušat dogodivščine treh
vrstnikov in Mavglija v
džungli. Na dvorišču pred
repentabrsko cerkvijo ob
sončnem zahodu so
poslušalci lahko prisluhnili
dvema izsekoma zelo
zanimivih, dobro igranih in
izdelanih radijskih serij.
Poslušanje radijskih serij je
nekaj novega, pa vendar
zanimiva pobuda, ki si jo je
Radijski oder prvič zamislil
lani.
Večera je Radijski oder
pripravil v sodelovanju z Rai.
Urška Petaros
Foto damj@n
Tržaška 28. junija 2018 11
Obvestila
Slavje svetega Cirila in Metoda na
Vejni bo v nedeljo, 8. julija, ob 17.
uri. Slovesnost bo vodil letošnji
novomašnik g. Tomaž Kunaver, z
njim bodo somaševali zlatomašnik
g. Franc Pohajač in msgr. Renato
Podbersič ter drugi duhovniki
jubilanti. Pel bo združeni cerkveni
pevski zbor pod vodstvom Edija
Raceta. Prisrčno vabljeni častilci
svetih bratov in člani apostolstva
sv. Cirila in Metoda.
V državni knjižnici Stelio Crise na
oširku Papeža Janeza XXIII. 6 bo v
četr tek, 12. julija, ob 17.00
dvojezično srečanje, posvečeno
pesnici Ljubki Šorli in njeni poeziji.
Srečanje bo v slovenščini in v
italijanščini v obliki razmišljanja in
pogovora. Vstop prost. Prisrčno
vabljeni!
KCLB v sodelovanju z Galerijo Ars
in Galerijo Rika Debenjaka iz
Kanala ob Soči pripravlja za jesen
2018 spominsko razstavo o
tržaški slikarki Eldi Piščanec. Zato
se obrača na zasebnike, ki imajo
v lasti dela Elde Piščanec, s
prošnjo, da bi jih dali na razpolago
za obdobje razstave. Informacije
na tel.  (+39) 0481 531445, pon.
- pet. od 8.30 do 12.30 ali po e-
pošti info@centerbratuz. org.
Darovi
Za rojansko glasilo Med nami
darujeta Lizeta Janezič 20 evrov
in A. M. 20 evrov.
Misijonski krožek Rojan je prejel: za
slovenske misijonarje: N. N. 50,
Radovan Legiša 50 evrov; za p.
Jožeta Andolška – lačne otroke v
Etiopiji: A. M. 50, U. M. M. 50
evrov; za sestro Ljudmilo Anžič –
Kambodža: U. M. M. 50 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
Mavhinje 1948–2018
Srečanje ob pomembnem
jubileju
  tudijski center za družbeno-
politična vprašanja Anton
Gregorčič iz Gorice in
Krožek za družbena vprašanja
Virgil Šček iz Trsta prirejata v sre-
do, 4. julija, pogovor ob 70-letni-
ci prvega tabora Slovenske demo-
kratske zveze v Mavhinjah.
Gre za pomemben
mejnik v zgodovini
povojnega slovenskega
samostojnega poli-
tičnega nastopanja.
Srečanje, ki se bo
začelo ob 20. uri na
dvorišču osmice Pri
Normi v Mavhinjah št.
11, bo priložnost tako
za utrjevanje našega
zgodovinskega spomi-
na kot za razmislek o
sedanjem političnem
položaju Slovencev v
Italiji.
Uvodne misli bodo
podali Ivo Jevnikar in
pričevalci Saša Rudolf,
Drago Štoka ter Hadri-
jan Corsi, razmišljanje
o naši narodni skup-
nosti pa deželni tajnik
in svetnik Slovenske
skupnosti Igor Gabro-
vec.
Tabor v Mavhinjah še danes oz-
načujeta zlasti dva stavka. “Tu
smo zorali prvo brazdo svobo-
de”, je napisal na svojo simbo-
lično oljnato sliko oračev na njivi
pred Mavhinjami vidni predstav-
nik Slovenske demokratske zveze
prof. Ivan Rudolf. Takratni tajnik
SDZ odv. Fran Vesel pa je v svo-
jem nastopu v Mavhinjah 4. juli-
ja 1948 oznanil, da je “tovariš
Š strah umrl”.Strah žal ni zadeval fašističnihpreganjalcev in nacističnih zavo-
jevalcev, na katere so na vaškem
trgu takrat še spominjale ruševi-
ne požgane vasi, temveč odnose
med samimi Slovenci, ko je ko-
munistična komponenta uvelja-
vljala svoje poglede tudi z nasil-
jem, in pa italijanski nacionali-
zem, ki se je kljub ogromni škodi,
ki jo je povzročil, še naprej upiral
priznanju pravic slovenskega pre-
bivalstva.
Časi so bili hudi. Nekaj mesecev
prej, septembra 1947, so uvelja-
vili mirovno pogodbo, ki je pri-
nesla novo mejo med Italijo in
Jugoslavijo ter Svobodno tržaško
ozemlje. To pa je imelo že takrat
povsem negotovo prihodnost in
je ostajalo podvrženo anglo-ame-
riški (v Coni B pa jugoslovanski)
vojaški upravi. Močni komuni-
stični blok je nekaj dni pred ta-
borom, 28. junija 1948, do temel-
jev pretreslo izobčenje Titove Ju-
goslavije iz zveze komu-
nističnih partij, kar je bil
uvod v nepopisne razko-
le in sovraštvo med le-
vičarji tudi na Tržaškem.
Samostojno slovensko
politično gibanje, ki je
nadaljevalo tradicijo po-
litičnega pluralizma
med Slovenci izpred
fašizma in je odklanjalo
komunistični monopol
in nasilje, bojkotiranje
zavezniške uprave ter
svojevrstno pojmovano
“fratelanco”, je šele sto-
palo v javnost in urejalo
svoje vrste.
Slovenska demokratska
zveza, ki je na Goriškem
enakopravno povezova-
la katoliško in liberalno
skupino, je imela usta-
novni občni zbor 17. ja-
nuarja 1947 v Gorici,
prve povojne občinske
volitve pa so jo še čakale. Usta-
novni občni zbor Slovenske de-
mokratske zveze za Svobodno
tržaško ozemlje je bil 21. decem-
bra 1947 v Trstu, slab mesec dni
po Mavhinjah pa se je z njo po-
vezana katoliška skupina osamo-
svojila z ustanovitvijo Slovenske
krščansko socialne zveze.
Že od aprila 1947 so snovalci SDZ
na Goriškem in Tržaškem izdajali
tednik Demokracija, s katerim je
povezana tudi tragična žrtev po-
litičnega nasilja. Jugoslovanska
tajna služba je namreč avgusta
1947 ugrabila urednika Andreja
Uršiča, ki je svoje dni v tajnosti
končal v ljubljanskih zaporih ko-
nec leta 1950.
Tabor v Mavhinjah je bil prvi
večji javni nastop Slovenske de-
mokratske zveze: na prostem, ob
plapolanju slovenskih zastav brez
rdeče zvezde in udeležbi kakih ti-
soč somišljenikov.
Spregovorili so jim domačin Ivan
Terčon, predsednik tržaške SDZ
odv. Josip Agneletto, predsednika
SDZ iz Gorice odv. Avgust Sfiligoj
in časnikar Polde Kemperle, do-
mačin Jože Kralj iz Slivnega in
tajnik SDZ iz Trsta odv. Fran Ve-
sel.
Pogovor o tem poglavju naše
zgodovine je vključen v projekt
Zastavimo skupne moči za skup-
ne cilje ob 10. obletnici smrti dr.
Mirka Špacapana.
  elov fotograf Jože Suhadolnik je
nemara izbral pravšnji kader,
ameriški plan z nasmejanim
večnim mladeničem in kamnitim fil-
mskim kvadratom v ozadju. Veder obraz
s stotimi elegantnimi gubami, ki pona-
zarjajo neštete sledi popotovanj sveto-
vljana, ki je s kamero obkrožil svet. Tako
se predstavlja v Sobotni prilogi Dela 9.
junija tržaški filmski umetnik Aljoša Žer-
jal in Patricija Maličev izrisuje res lep por-
tret njegove edinstvene življenjske in
umetniške poti. Tudi Primorski dnevnik
se je oddolžil z res prisrčnim portretom
“zadnjega romantika” izpod peresa Sare
Strnad, 22. maja, na njegov 90. rojstni
dan. Za podrobnejši vpogled v to svoje-
vrstno filmsko odisejado vse naslavljam
na omenjena zapisa, nastala iz pogovo-
rov z omenjenima časnikarkama, ki ne
prikrivata navdušenja in očaranja, ki ju
doživlja pravzaprav vsakdo, ko pride v
stik s temperamentnim sogovornikom.
Patricija Maličev navaja v članku oceno
filmskega kritika revije Stop Mihe Bruna:
“Aljoša Žerjal - neustavljivi popotnik, člo-
vek, ki ga privlačuje eksotika tako, da jo
s kamero lovi in beleži na obrazih ljudi
in v zarisih pokrajin, v Aziji, v Latinski
in Srednji Ameriki, po Evropi. Definicija
je tesna. Aljoša je veliko več. Živahen,
energičen, radoveden, komunikativen.
Je umetnik”. Kljub temu pa se uredniški
naslov na vrhu strani glasi “Amaterski
filmar”. Seveda se ne strinjam s to ozna-
ko.
Spominjam se, kako smo ga pri Kinoa-
teljeju daljnega 1995, na 10. Film Video
Monitorju - “Film Petih Slovenij”, uvrsti-
li v t. i. pregled filmske “Pete Slovenije”,
zdomske in zamejske, skupaj z evropski-
mi, hollywoodskimi in argentinskimi
deli. Leta 2003 je prišla nagrada Darko
Bratina in v letošnjem letu mu namen-
jamo kar dve pobudi. V zadnjem času je
bilo kar nekaj stikov z njim. Mateja Zorn,
Martina Humar in Dora Ciccone so bile
navdušene nad obiskom na njegovem
domu, kjer so si ogledale del filmskega
arhiva, ki ga bo podaril in zaupal v var-
stvo Kinoateljeju. Tako je nastala zamisel
za večdelni Kinoateljejev jubilej umetni-
ka ob njegovi 90-letnici, od posebnega
večera 23. maja v Muzeju slovenskih fil-
mskih igralcev v Divači do predvajanja
njegovih biserov v sklopu “Nagrade sko-
zi čas”, na letošnjem festivalu Poklon vi-
ziji, z gostovanjem oktobra v Slovenski
kinoteki v Ljubljani.
Če se vrnemo h kroniki divaške “fešte”
v rojstni hiši prve naše zvezde, Ite Rine,
bi omenil izredno veselo in razposajeno
vzdušje, katerega režiser je bil sam sla-
vljenec (na posnetku). V nabiti prekrasni
kraški kinodvorani so Aljoševi prijatelji
vseh let in narodnosti uživali ob zopet-
nem ali prvem ogledu njegovih klasikov,
digitaliziranih filmov formata 8 in super
8 mm in tudi novejših elektronskih. Naj
jih kar naštejem: Saline portic, Piccole
trombe, Albero di Natale, Krušerce, Čas
ne izbriše, Kras v mojih spominih, Zmaj,
Začelo se je tako, Martina, Forma viva, I
trogloditi, Exibition, Mexico, Tibet, Il li-
bro di pietra Peru', Krvava svatba, 1918.
-2018.
Kdor želi poglobiti, ima na voljo monu-
mentalno knjigo z DVD-jem Filmsko
ustvarjanje Aljoše Žerjala, od 8-milime-
trske do digitalne kamere, ki je izšla pri
ZTT 2012 (tudi v italijanščini). Na 313
straneh velikega formata je Massimilia-
no Fabris s pomočjo samega Žerjala ure-
dil osnovne informacije in posnetke naj-
zanimivejših del. Lahko preberemo
spremna besedila Mare Debeljuh, stalne
sodelavke, in občasnih komentatorjev
njegovih portretov, kot so pisatelja Cer-
goly in Magris za slikarja G. Brumattija
oz. L. Rosignana, kritika Giulio Monte-
nero in Magda Jevnikar za Spacala oz.
Černigoja in Podrecco v Revoltelli. Aljoša
je tudi prefinjen ljubitelj glasbe, od veli-
kih sovjetskih skladateljev Prokofjeva in
Šoštakoviča dalje, in to mojstrsko upora-
blja v svojih filmih. Knjigo je Aljoša po-
svetili prvi ženi Mariucci in staršem.
Iz tega izbora se razume, da je kopica fil-
mov, ki je požela ogromno nagrad po
vsem svetu, nastala v italijanski verziji,
saj je avtor z uradnim imenom Alessio
Zerial od nekdaj član krožka Club Cine-
matografico Triestino in zato znan in
cenjen tudi med italijanskimi so-
meščani, v državnem in medna-
rodnem okviru. To se je lepo vi-
delo tudi na večeru v Divači, ko
je v svojem značilnem žargonu
pripovedoval v obeh jezikih svo-
je filmske prigode in izkušnje.
Naj mi bo dovoljena osebna no-
ta. Kdor je videl posnetek srečan-
ja Aljoše Žerjala s škedenjskimi
osnovnošolci na Primorskem
dnevniku 23. 5. 2018, je med
mladimi obrazi lahko opazil
ženo Evo Medvešček, sestro Ani-
co in vrstnika Ivančka, s katerim
se Aljoša pozna iz šolskih klopi,
ko sta kot razposajena mladinca
uganjala šale v času fašizma. Pri-
jatelj živi že mnogo let v Milanu,
a ne pozabi na morbin in poseb-
no lepoto rojstnega mesta. Zato
se vselej vrača, da bi obiskal Joy-
cea in Cergolyja, šel na kopanje
do Topolinov in kupil kraški te-
ran. Pred ne mnogimi leti sta se
spet našla, slučajno, zaradi pla-
kata, ki je naznanjal večer s filmi
Alessia Zeriala...
Ničkolikokrat smo se srečali v
gostilni Citta' di Londra za Tar-
tinijem, tudi z Aljoševo ženo,
strastno fotografinjo, in se zaklepetali ob
starih in novih zgodbah. Ivan je velik lju-
bitelj literature in izvrsten karikaturist,
kot Vacori je sodeloval z dnevniki in ted-
niki pol Evrope in tudi z ljubljansko Pa-
vliho. Kolikokrat razmišljata z Aljošo, ka-
ko bosta skupaj sestavila film o lepih sta-
rih in novih časih. Tako sem bolje spoz-
nal Aljošo Žerjala, ne le kot uspešnega
podjetnika, ki je začel kariero in prišel
do vodstva ene največjih pomorskih
agencij v luki, ampak tudi kot subtilnega,
duhovitega in prisrčnega sogovornika,
ki kuje vedno nove načrte, nove poti.
Dekleta Kinoateljeja so ga izzvale, da je
za večer v Divači po vsej elektroniki spet
realiziral (kratek) film s super 8 forma-
tom, s svojo staro kamero in ga dal raz-
viti v Nemčiji. Emocij, ki smo jih občutili
ob premieri v hiši Ite Rine, se ne da opi-
sati. Kot da bi se vživeli v Wendersov V
teku časa, ko brleči pramen projektorja
izriše ne povsem jasne konture črno-be-
lih podob, ki se fascinantno gibajo in
upodabljajo življenje sanj. Harmonični,
čeravno preosvetljeni kadri so ustvarili
magično razpoloženje pričakovanja in
prelestnosti. Spomin mi je šel nazaj, na
ljubljanski filmski seminar ZKOS iz
prvih osemdesetih let prejšnjega stoletja,
ki ga je priredil filmski organizator Peter
Milovanovič Jarh, ko smo z Danjelom
Jarcem in Igorjem Prinčičem prisostvo-
vali tečajem in delavnicam z jugoslovan-
skimi filmskimi alternativci, kot sta Ivan
Obrenov, Tom Gotovac, in tudi do-
mačimi režiserji, kot sta Franci Slak, An-
drej Zdravič. Takrat sem razumel, da je
film film, ne glede na format, trg in teh-
nološke danosti. Obrenov nam je ob svo-
jih eksperimentalnih filmih prikazal tu-
di “oguljeno” piratsko videokaseto E. T.
Vesoljčka, ko film še ni bil v kinodvora-
ni, kot zgled filmske magije in avantgar-
de.
Aljoša Žerjal se te dni mudi z ženo Evo v
Egiptu, na poročnem potovanju. Potožil
se je, da zadnji čas ima težave z vidom, a
prepričan sem, da bo tudi tokrat prinesel
domov enkratne posnetke, ki jih bo s
svojim razpoznavnim touchom zmonti-
ral v naše veselje. In prepričan sem in si
tudi želim, da bosta s prijateljem Ivanom
le realizirala svoj film.
Davorin Devetak
D
Slavil 90 let vsestransko ustvarjalnega življenja
Popotnik in umetnik s
kamero Aljoša Žerjal
Foto Ivo Mauri
Predsednika SKGZ in SSO sta pisala predsednici paritetnega odbora
Zastava slovenske narodne
skupnosti v FJK
  redsednika krovnih orga-
nizacij Rudi Pavšič, SKGZ,
in Walter Bandelj, SSO, sta
predsednici paritetnega odbora
za probleme slovenske
manjšine Kseniji Dobrila posre-
dovala predlog, da bi na eni od
naslednjih sej paritetnega odbo-
ra obravnavali vprašanje zastave
slovenske narodne skupnosti v
FJK.
V pismu pišeta tudi: “Pri tem se
sklicujeva na 10. člen zaščitnega
zakona, ki pravi, da je v sezna-
mu določenih občin, delov
P občin ter krajev in ustanov, obitalijanskem predvidena rabaslovenskega jezika na napisih
javnih uradov, na uradnih pa-
pirjih in na splošno na vseh jav-
nih napisih kot tudi na prapo-
rih. Ta določila se uveljavljajo
tudi pri toponomastičnih napi-
sih in cestnih oznakah. V tem
smislu sta pomembna tudi 7.
člen zaščitnega zakona 38/2001
in 6. člen deželnega zakona št.
27 z dne 27. novembra 2001.
Meniva, da v ta seznam sodi tu-
di zastava slovenske narodne
skupnosti v FJK, kot to velja za
druge manjšine v Evropi, tudi za
italijansko narodno skupnost v
Sloveniji in na Hrvaškem.
Slovenska kulturno-gospodar-
ska zveza in Svet slovenskih or-
ganizacij menita, da bi morala
biti zastava naše narodne skup-
nosti ista, ki je uradno veljavna
za Republiko Slovenijo. Troje za-
stav, Republike Italije, Republike
Slovenije in Evropske unije, bi
torej najbolje predstavljalo pri-
sotnost in narodno pripadnost
Slovenk in Slovencev v FJK”.
Aktualno28. junija 201812
TAKI SMO (43)Katja Ferletič
Včeraj Adam in Eva, danes Bob in Alice
Pred petdesetimi leti je izšel film ameriškega
režiserja Stanleyja Kubricka 2001: Vesoljska odiseja.
Film pripoveduje apokaliptično zgodbo o usodi
človeštva. Dogajanje se razvija v prihodnosti in se
dotika vprašanj v zvezi z identiteto človekove na-
rave, njegove usode, vloge znanja in tehnologije,
človeške evolucije in umetne inteligence. Film sem
si prvič ogledala pred dobrimi dvajsetimi leti in se
še spominjam, kako je v meni takrat nastal nepri-
jeten občutek tesnobe in negotovosti glede na to,
kako bo tehnologija prevladala nad človeštvom.
Minilo je pol stoletja, a Kubrickova (in moja)
vprašanja so še vedno zelo aktualna: kakšen je od-
nos med človeštvom in tehnologijo, kdaj bo člo-
veško inteligenco premagala umetna inteligenca?
“Umetna inteligenca je sposobnost računalnikov,
da delujejo, kot da bi bili inteligentni”, kar pomeni,
da skušajo posnemati človeško razmišljanje.
“Umetna inteli-
genca (AI - Artifi-
cial Intelligence)
je področje infor-
matike z interdi-
sciplinarnim
značajem, ki je
prepleteno z dru-
gimi vedami, kot
so psihologija,
nevrologija, ma-
tematika, logika
in filozofija”. V
zadnjih letih teh-
nologija izjemno
napreduje. Njen
razvoj poganjajo
vse močnejši
procesorji in na-
predni matematični algoritmi in v našem vsakda-
nu je umetna inteligenca vedno bolj vroča tema.
Nekateri primeri uporabe umetne inteligence so
izjemni, z drugimi pa se srečujemo pri čisto eno-
stavnih opravilih, kot so napredno iskanje po sple-
tu, uporaba digitalnih asistentov in pogovornih ro-
botov, prepoznavanje glasu in samodejno preva-
janje besedil. Googlov Translate je npr. izšel že pred
12 leti, uporabljal je tehnologijo, ki je za prevajanje
stavkov vsako besedo upravljala kot posamezno,
neodvisno enoto. Končni rezultati prevodov
večkrat niso bili najboljši in pomen stavkov ni bil
jasen, danes pa tehnologija umetne inteligence be-
sede prepozna kot sestavne dele stavka in jih tako
smiselno prevede. Govorimo že o tem, da bodo
umetna inteligenca, računalniki in pametni tele-
fončki sami ustvarjali čisto nove besede, sestavljali
besedila in avtomatično prevajali naš govor, tako
da se sploh ne bo več potrebno učiti angleščine,
saj bo dovolj par slušalk in v telefonček vgrajen mi-
krofon, da bomo lahko razumeli in govorili vse
svetovne jezike. Prav gotovo nam ne bo računal-
niško prevajanje nikoli dopustilo, da bomo popol-
noma spoznali kulturo, civilizacijo in zgodovino
določene države, katere jezik se lahko naučimo,
vseeno pa se tudi na tem področju soočamo s kon-
stantnim razvojem umetne inteligence, ki je že do-
segel visoko stopnjo, a naj bi v prihodnje še na-
raščal na številnih področjih. Prejšnji teden sem
zasledila novico, da je podjetje Facebook razvilo
aplikacijo, s katero lahko popravimo neposrečene
fotografije, na katerih ima npr. nekdo zaprte oči.
Danes obstaja že več tehnik, s katerimi lahko ma-
nipuliramo fotografije, vendar so človeški možgani
zelo občutljivi na napake, ki lahko nastanejo med
“popravljanjem” obrazov, še posebno če so to poz-
nani obrazi, zaradi tega ima umetna inteligenca
Facebooka dostop do vseh fotografij oseb, ki imajo
svojo stran na družbenem omrežju. Fotografije pre-
gleda in med njimi izbere “najbolj primerne oči”
in jih prenese na fotografijo osebe z zaprtimi očmi,
torej ustvari prilagojene odprte oči, ki upoštevajo
edinstvenost osebe, ki je prikazana. Obstaja pa tudi
več bolj “strah vzbujajočih” uporab umetne inte-
ligence. Lani je npr. Google sodeloval z znanstve-
niki z univerze Stanford University in profesorji z
medicinske fakultete na University of Chicago za
razvoj informatičnega sistema, ki z uporabo umet-
ne inteligence lahko s 95 % natančnosti napove,
ali bo določen pacient umrl v 24 urah po sprejetju
v bolnišnico ali bo živel dlje. Srhljivo je dejstvo, da
je umetna inteligenza res za 10 % bolj natančna
od predvidevanj
zdravnikov. Sistem
deluje tako, da ana-
lizira podatke bol-
nikov, vključno s
spolom, starostjo
in etnično pripad-
nostjo, ki jih nato
predela skupaj s ti-
stimi o zdravstveni
anamnezi posa-
meznika, ki se na-
našajo na prejšnje
diagnoze. Rezultat
testa je trenutno
zdravstveno stanje
bolnika in napo-
ved njegove smrti.
Umetna inteligen-
ca je tudi v humanoidnih robotih, ki postajajo re-
alnost, ki bo kmalu finančno dosegljiva skoraj ce-
lotnemu razvitemu svetu. Lani so bili znanstveniki
priče nenavadnemu dogodku: med laboratorij-
skim preizkusom sta se, prvič v zgodovini, dva ro-
bota, Bob in Alice, začela med seboj pogovarjati v
novem, nepoznanem jeziku. Znanstvenike je ne-
razumljiv dialog tako vznemiril, da so nemudoma
končali preizkus in robota ločili. Dogodek je jasno
privedel k razmišljanju o posebnem scenariju
znanstvene fantastike, v katerem se stroji popol-
noma izognejo človekovemu nadzoru. Nevarno je,
da bi umetna inteligenca lahko postala preveč sa-
mostojna in morda celo ogrozila uporabnika. Njen
razvoj odpira različna vprašanja. Kako daleč naj
gremo in kje je meja? Ali lahko predvidimo nevar-
nosti? Katera pravila je potrebno spremeniti? V zve-
zi s tem je letos Evropska komisija združila 52 stro-
kovnjakov z različnih področij in jim poverila na-
logo, da sestavijo pravila in smernice, ki se jih bodo
morali evropski znanstveniki držati za etično raz-
vijanje umetne inteligence. Glavno vprašanje je
prav to: težko bo dati umetni inteligenci in huma-
noidnim robotom etiko, dokler ne bodo dovolj
kompleksni in dovolj podobni človeku, tedaj pa
bo zelo nevarno, da si bodo kar sami ustvarili svoja
etična načela.
Umetna inteligenca je danes in bo v prihodnosti
gotovo v veliko pomoč človeku. Lepota te tehno-
logije je v tem, da dopolnjuje človeka, namesto da
bi ga nadomeščala. Vsekakor sem mnenja, da je za
človeštvo boljše, da ostaneta Bob in Alice daleč
drug od druge!
Priimek Podberšič ima precej različic. In to precej
podobnih, saj jih velikokrat zamenjujemo. Posebej
to velja za PodberSIČE in PodberŠIČE. Imamo pa
še priimke Podversič in Podveršič. Malo bolj od-
daljene različice, ki pa so velikokrat nastale samo
zaradi različnega pisanja istega priimka, so
Podvršček in Podberšček. V Sloveniji živi naslednje
število ljudi s tem priimkom: Podbersič
13, Podvršič 18, Podberšič 27, Podveršič
35.
Priimek nikakor ni uskoški, kot nekateri
domnevajo zaradi končnice IČ. Končni-
ca je namreč tudi slovenska, čeprav ne
tako pogosta. A imamo tudi povsem slo-
venske besede s to končnico: Božič (mali
Bog), kraljevič, Valič, Štefančič, Babič.
“Končnica IČ je lastna vsemu slovanske-
mu svetu”, je rekel veliki pokojni jeziko-
slovec Pavle Merku'. Potemtakem vse,
kar je na IČ, vendarle ni zanič (sic!)...
Čeprav ima velik del primorskih priimkov hrvaške
ali srbske korenine, saj so jih prinesli begunci pred
Turki, pa to za Podberšiče ne velja. Priimek je nastal
v gorskem ali gričevnatem svetu in so ga dobili
prebivalci, ki so živeli pod kakim vrhom gore ali
brega. Na enak način je nastal priimek Podgornik.
To pomeni tudi, da je veliko možnosti, da je prii-
mek nastal na različnih krajih in si potemtakem
vsi Podb (v) ers (š) iči niso v sorodu. Vsekakor pa
bo končni odgovor na to vprašanje dala šele obšir-
na rodoslovna in genetska raziskava.
Na enak način sta na-
stali tudi imeni krajev
Podbrdo in Podbreg.
Ne pa tudi Pobrežje, saj
v tem primeru ne gre
za breg ali goro, ampak
za breg ali nabrežje re-
ke.
Priimek najdemo na
Goriškem, a gnezd je
več, različic pa tudi.
Najstarejšo omembo
najdemo v Desklah, ko
je od leta 1508 naprej tam živel mlinar Peter POD-
WORSICKH.
Božo Zuanella je v beneškem Špetru našel pogreb-
ni zapis iz leta 1739: “Jacobus Podbarzach oriun-
dus de Dresinza”. V konkretnem primeru domne-
va, da gre za priimek, ki je nastal v Drežnici, v kateri
se gornjemu delu vasi reče Podbrdo.
V Brdih pa je zgo-
dovinar Peter Stres
našel priimke:
PODVERICEK
(1736), PODVER-
SCI (1733), POD-
VERICIK (1734),
PODEVERSIG (1750) in PODVERSHIG (1770).
Našel pa je še več drugih zapisov: Podverščik, Pod-
beršič, Podvršič,
Podbersčič, Pod-
beršček,
Podvršček in
Podveršič.
Med znanimi
osebnostmi naj-
demo Renata
Podbersiča. Dva.
Na srečo je eden
od njiju doktori-
ral, da ju lahko
ločimo vsaj po
akademskem nazivu. No, šalo na stran. Msgr. Re-
nato Podbersič (1943), ki ravno te dni praznuje pol
stoletja mašništva, je magistriral v Rimu iz peda-
gogike. Je predsednik Goriške Mohorjeve družbe,
bil je dolga leta generalni vikar v koprski škofiji,
sicer pa kulturni delavec in publicist. Doma je iz
Vrtojbe, zdaj je duhovnik v Sovodnjah. Iz iste
družine je tudi dr. Renato Podbersič (1970), mon-
sinjorjev nečak. Gre za zgodovinarja, ki se je spe-
cializiral za več zgodovinskih obdobij: prva svetov-
na vojna, zgodovina Judov in druga svetovna voj-
na. Napisal je več odmevnih knjig in člankov, v
katerih je razkril zamolčana dejstva bolečega ob-
dobja bratomorne vojne, vključno s celo vrsto na
novo odkritih povojnih grobišč na Goriškem. V
javnosti pa je znan tudi njegov brat, politik Ivo
Podbersič (1972), ki je podžupan občine Šempe-
ter-Vrtojba.
Rodovnik družine Podbersič iz Vrtojbe je raziskal
Alojz Podbersič, Ivov in Renatov oče. Tudi on je
nedavno praznoval, saj je upihnil 80. svečko. Redni
obiskovalec arhivov je Podbersičem sledil kar devet
generacij nazaj. V Drežnici je našel Marka Podber-
siča, rojenega okoli leta 1625, ki se je poročil v Tol-
minu. Marko je imel sina Janeza, Janez Blaža, Blaž
Andreja, Andrej Mateja, Matej Jožefa, Jožef spet
Jožefa, Jožef Janeza, Janez Petra, Peter pa našega
Alojza (1938). Družina se je s Tolminskega priselila
sredi 19. stoletja.
Med znanimi nosilci
priimka najdemo še
briške Podveršiče. Bruno
Podveršič (Gorica 1926-
2013) je bil javni delavec,
pobudnik rehabilitacije
starih sadnih sort in po-
slanec prvega demokra-
tičnega parlamenta, ki je
sodeloval pri ustanovitvi
prve podružnice SKZ
(kasnejše SLS) na Pri-
morskem.
Njegov oče Hermenegild Podbersič (Doljne Cero-
vo 1902-1993) je bil ravno tako javni delavec in
politik. Gildo Podveršič je bil tri mandate štever-
janski župan.
Tu je še Albin Podvršič (1905-1988) iz Vipolž, ki je
bil farmacevt in tigrovec.
PRIMORSKI PRIIMKI (74) Tino
 M
a
m
ić
Fotografija izpred dobrega desetletja. Na fotografiji
smo takrat ulovili dva mag. Renata Podbersiča, ki sta si
tudi po videzu podobna.
PODBERŠIČ
Eno gnezdo priimka je tudi v Levpi. Tu najdemo
priimek pred kakimi 200 leto zapisan kot
PODBERSHZIK. Družinsko knjigo hrani Škofijski arhiv
Koper.
Mestna knjižnica Izola 
Zanimive razstave tudi
domače obrti
  unija je bilo v Mestni
knjižnici Izola kar nekaj raz-
stav. V vitrini ustvarjalnosti
so se predstavili Marino in
Nives Kaligarič, člani društva
Šent Koper in članice študijskega
krožka Šivilja in škarjice, ki de-
luje v okviru knjižnice, stene po
vsej knjižnici pa so bile polne
popotnih fotografij iz Nepala,
Indije, Vzhodne Turčije in Etio-
pije, ki jih je posnela Nataša Ho-
stnik. Več o njenih fotografijah
in o keramičnih izdelkih društva
Šent si lahko preberete v inter-
vjujih, tokrat pa predstavljamo
delo ŠK Šivilja in škarjice in za-
koncev Kaligarič.
Študijski krožek Šivilja in škarjice
je nastal na pobudo Damjane
J Špik in je povezal sedem mladihmamic, ki so iskale primeren,dovolj svetel in velik prostor, kjer
bi se lahko učile ustvarjalnega
šivanja in obenem pazile na
otroke. Enkrat na mesec, navad-
no ob sobotah dopoldne, se do-
bivajo v pravljični sobi Mestne
knjižnice Izola. Njihova srečanja
trajajo približno tri ure. Letos so
najprej spoznavale in preiz-
kušale svoje šivalne stroje, saj so
vse začetnice, le ena med njimi
je pri šivanju že zelo spretna. Lo-
tile so se preprostih izdelkov, kot
so zaščitna pregrinjala za šivalni
stroj, torbice, nočna pokrivala za
oči, pustna oblačila. Obenem so
njihovi otroci poskušali za svoje
igračke sešiti odejice, torbice in
podobno. Organizirale so tu-
di večer z naslovom Šivanje z
namenom. Predavala jim je
Polona Jan, ki se ukvarja s
šivanjem izdelkov za starejše
ljudi, ki trpijo zaradi demence,
za otroke z avtističnimi motnja-
mi in druge ljudi s posebnimi
potrebami. Predavanje Polone
Jan jih je navdušilo in odločile
so se, da se v naslednjem letu še
same posvetijo tovrstnim izdel-
kom. Med udeleženkami krožka
je tudi kiparka Katja
Smerdu, ki je ostalim
članicam pokazala, kako
z raznolikimi okrasnimi
šivi lahko popestrijo bla-
zinice s sivko in druge
uporabne izdelke. Vse
so zadovoljne z le-
tošnjim letom, saj so se
veliko naučile. Najbolj jih je ve-
selilo, da delo v študijskem
krožku omogoča druženje v
okolju, ki pozitivno in spodbud-
no vpliva na učenje in izo-
braževanje.
Knjižničarko Nives Kaligarič
odlikuje velika ustvarjalnost. Ta-
ko v službi kot doma, v kuhinji
in na vrtu. Že več let se ukvarja
tudi z izdelovanjem nakita. Iz
tanke bakrene žice kvačka čudo-
vite in zelo izvirne zapestnice.
Med žičke včasih vplete kako
perlico, da so zapestnice bolj pi-
sane. Iz bakra, srebra, perlic, ste-
klenih in keramičnih kroglic iz-
deluje tudi uhane,
prstane, ogrlice in obe-
ske zanje. Pravi, da je iz-
delovanje nakita
odlična terapija za
boljšo koncentracijo in
proti tresenju rok, saj
moraš biti pri delu
nadvse zbran. Nad izde-
lovanjem nakita se je
navdušil tudi njen mož
Marino. V mehanični delavnici,
polni raznovrstnega orodja, mu
vedno ostaja veliko materiala.
Nekega dne si je ogledoval ba-
krene cevi, dobil idejo in začel
delati. Tako je z rezanjem,
brušenjem in tolčenjem bakra
naredil prvo zapestnico, ki jo je
nato okrasil z različnimi vzorčki
in premazal s črno pasto, da de-
luje starinsko, nato pa še polaki-
ral. Lotil se je še izdelave bakre-
nih prstanov in nakita iz želez-
nih žic. Pri tem mu pomaga Ni-
ves, ki nakit oblikuje, Marino pa
prevzame tehnična dela, kot sta
krivljenje, lotanje in podobno. V
vitrini so bili na ogled še drugi
okrasni in uporabni predmeti, ki
jih je izdelala Nives Kaligarič, na
primer s tehniko decoupage
okrašeni kozarci, skodelice in
krožniki, z barvo za steklo posli-
kane steklenice, različne šatulji-
ce, iz papirja ali oblikovane iz
posebne mase in okrašene z ra-
zličnimi motivi. Najbolj pa pre-
senetijo dežnički in rože iz pa-
pirja, narejene v tehniki origami.
Izdelane so natančno in prevza-
me te, ko pomisliš, koliko časa je
bilo vloženega v eno samo rožo.
Vse razstave v vitrini ustvarjal-
nosti v Mestni knjižnici Izola so
na ogled še do konca junija.
Špela Pahor
Zapis priimka iz Kozane leta 1777. Krstno knjigo hrani
Škofijski arhiv Koper.
Slovenija 28. junija 2018 13
K osrednjemu prispevku o 25. juniju, dnevu državnosti Slovenije,
našem največjem prazniku, dodajam nekaj pozneje ugotovljenih
značilnosti in podrobnosti. Proslavljanje je sicer potekalo in je
bilo občuteno po vsej Sloveniji. Povsod so poudarjali nujnost
spoštovanja in ljubezni do naše samostojne in neodvisne države,
ki je v 27 letih obstoja dosegla velike uspehe in razvoj. To je storil
tudi predsednik Borut Pahor na državni proslavi dneva državnosti
na Kongresnem trgu v Ljubljani. Po njegovem prepričanju je vsaj
enkrat na leto čas, da na glas povemo, da smo srečni, ker imamo
svojo Slovenijo. Brez lastne države ne bi bilo nič bolje, kot je zdaj,
ker bi bili Slovenke in Slovenci odvisni od volje drugih.
O samostojni in neodvisni Sloveniji v obdobju od njene
osamosvojitve do zdaj so podrobno govorili in jo ocenjevali gostje
nove oddaje nacionalne TV Slovenija, ki jo vodi časnikarka in
televizijska voditeljica dr. Rosvita Pesek. Starosta slovenske
neodvisnosti Ivan Oman je, denimo, menil, da je v Sloveniji
nastala možnost, da se oblikuje vlada, ki bo združevala politično
levico in politično desnico. Marjan Šarec pa je na drugem
prizorišču ponovil, da on in njegova stranka, to je Stranka Marjana
Šarca, pri sestavljanju parlamentarne in vladne koalicije v
nobenem primeru ne bosta sodelovala s Slovensko demokratsko
stranko in z Janezom Janšo. Janša pa se je odzval z izjavo, da si
ob državnem prazniku, dnevu državnosti, najbolj želi, da bi
Slovenija postala domovina za vse.
Sicer pa se je Janez Janša s soprogo tokrat prvič udeležil uradne
proslave dneva državnosti na Kongresnem trgu. In še tole.
Slovenke in Slovenci smo skupaj z našimi politiki užaljeni in
prizadeti, ker nam je ob dnevu državnosti Evropska komisija
poslala zgolj formalno čestitko, za Hrvaško pa je sporočila, da ta
država navdihuje evropsko povezavo. / Marijan Drobež
Proslavljanje dneva državnosti 
po vsej Sloveniji
  Sloveniji so v preteklih
dneh nastali oziroma se
razvili pomembni do-
godki na raznih ravneh, ki so
vsaj za krajši čas omogočili za-
dovoljstvo in olajšanje napetosti
v večjem delu politike in javno-
sti. Poslanci novega sklica
državnega zbora so na-
tančno po predpisanem po-
stopku, brez večjih težav in
polemik, sprejeli določila in
ukrepe, ki omogočajo fun-
kcijo in delovanje osrednje-
ga telesa slovenskega parla-
mentarnega ustroja, to je
državnega zbora. Za
začasnega predsednika le-te-
ga so kar z 80 glasovi po-
slancev, zoper so glasovali
samo tisti iz stranke Levica,
izbrali Mateja Tonina, pred-
sednika stranke Nova Slovenija,
krščanski demokrati. Njegovo iz-
volitev je v imenu šestih parla-
mentarnih strank levosredinske
usmeritve predlagal Marjan
Šarec, predsednik stranke Lista
Marjana Šarca, ki se poskuša po-
trditi kot vodja nove parlamen-
tarne in vladne večine, po nje-
govem zatrjevanju sredinske in
razvojno usmerjene večine. Za
izvolitev Mateja Tonina je glaso-
vala tudi poslanska skupina
stranke SDS, da bi s tem spodbu-
dila oblikovanje nove vlade, ki
bi zaradi številnih problemov in
nerešenih vprašanj morala čim
prej začeti delovati. Vsaj tako je
predsednik Slovenske demokrat-
ske stranke, Janez Janša, na sple-
tu utemeljil pozitivno glasovan-
je največje parlamentarne stran-
ke.
Na ustanovitveni seji parlamen-
ta je Marjan Šarec sicer zatrjeval
in poslance prepričeval, da je z
glasovanjem njegove in drugih
V
Ustje / Prireditev ob državnem prazniku in 400-letnici cerkvice svetega Janeza Evangelista
“Moja dežela, to je njena lepota.
Moja dežela, mi smo njeni ljudje.”
  petek, 22. junija, se je
na čudovitem in raz-
glednem kraju, v cer-
kvici svetega Janeza na Ustju,
zbralo lepo število ljudi. Da bi
ob slovenskem državnem
prazniku obeležili in proslavi-
li tudi 400-letnico domače
cerkve, so prebivalci Ustja or-
ganizirali prijeten večer gla-
sbe, branja poezije in govora
o slovenskem domoljubju in
krščanskem duhu. Večer je
povezovala gospa Valentina
Kobal, srce so nam ogreli gla-
sovi pevcev Mešanega in Mla-
dinskega pevskega zbora,
glavni gost pa je bil urednik
Novega glasa Jurij Paljk.
Po Zdravljici, ki sta jo zapela
oba vaška zbora skupaj, je
mladinski pevski zbor zapel
tri domovinske pesmi: Ta ze-
lena dežela, V meni bije slo-
vensko srce in Moja dežela,
vmes pa je recitator Jure Petrič
prebral nekaj pesmi Jurija Pal-
jka iz zbirke Soba 150, ki sega
v študentska leta, in iz zbirke
Nedorečenemu, ki razkriva
zrelejšega pisca. Jurij Paljk je
v svojem govoru delil s prisot-
nimi lepe misli o domovini,
narodnem ponosu, domol-
jubju, o tem, koliko mu po-
V
meni biti Vipavec, ki je svoje-
ga doma vesel, ki ljubi svoj
dom. Krasna cerkvica svetega
Janeza priča, da je “naše
izročilo, slovensko izročilo,
tudi krščansko izročilo”. Paljk
se je spomnil angleškega pisa-
telja Grahama Greena, ki je
pred leti obiskal Slovenijo.
Green je bil svetovljan, a je
“kot bister opazovalec med
tednom dni trajajočem popo-
tovanju po Sloveniji videl,
kakšen odnos je imel naš člo-
vek, kakšni so bili naši pred-
niki, do samega sebe in do
Preseženega, do Boga. Ni
in ni se mogel načuditi
dejstvu, da ima na Slo-
venskem prav vsaka vas
svojo cerkvico, ki je na-
rejena po meri človeka,
tu majhna, tam malce
večja, a nikdar bahava,
največkrat postavljena
na hrib, da je tam svetla
luč in upanje za vsak-
danje življenje”. Taka je
cerkvica svetega Janeza,
pravi biserček, “mala ka-
tedrala, lepa, krasna, ki
ni samo krščansko
izročilo, pač pa izročilo, bo-
gastvo prav za vsakega Slo-
venca, vsako Slovenko”. Ju-
rij Paljk je govoril o sloven-
ski državi, ki letos praznuje
27. rojstni dan, in o tem, ka-
ko moramo biti ponosni na
našo državo, ki je demokra-
tična in svobodna. Slovenci
danes “s ponosom stojimo
brez vsakega občutka man-
jvrednosti v vrsti evropskih
narodov, ki imajo svoje
izročilo v krščanskem eto-
su, pa čeprav se danes na to,
največkrat nesramno in na-
lašč, pozablja. Samostojnost
nam ni bila darovana …”. V
svojem govoru se je urednik
Novega glasa spomnil vseh ti-
stih ljudi, ki so bili leta 1991
najbolj vidni v pripravljanju
in uresničevanju osamosvojit-
ve, pa tudi velikih slovenskih
ljudi, ki so stkali zgodovino
slovenstva: od Trubarja in
Dalmatina, škofa Antona Mar-
tina Slomška do dr. Franceta
Prešerna, slikarke Ivane Kobi-
lica, Ivana Cankarja in drugih
pomembnih mož. Paljk je go-
vor končal z lepimi, z ljubez-
nijo prepojenimi besedami o
svoji Vipavski dolini, ki je
“svetovljansko lepa, odprta,
kot je svet, in istočasno varen
dom”! in na katero je pono-
sen, vedno in povsod. Po go-
voru je gospa Valentina Kobal
postavila Juriju Paljku nekaj
vprašanj, povezanih z odlom-
ki iz njegovih del O kruhu in
naših stvareh, Očetovstvo ma-
lo drugače, in Kaj sploh
počnem tukaj? , ki sta jih pre-
brala domačina Drago Gul in
Alenka Čermelj. Paljk je govo-
ril o zamejstvu, okolju, v ka-
terem živi, ki je slovensko, fur-
lansko in italijansko, o vaseh,
ki so narodnostno že zelo
ogrožene tudi zaradi povojne-
ga raznarodovalnega in nasil-
nega naseljevanja istrskih be-
guncev, kar je pripomoglo, da
se je narodnostna slika popol-
noma spremenila, o sloven-
skem jeziku in še posebno o
slovenski in lastni navezano-
sti na Oglej. Ob pogledu na le-
pe oboke cerkvice svetega Ja-
neza je izpostavil lepoto
manjših cekva, ki so jih gradi-
li preprosti, verni ljudje po
svoji meri z občutkom za sve-
to in lepo.
V sklepnem delu večera smo
spet poslušali lepo petje.
Mešani cerkveni pevski zbor
je zaokrožil prireditev s tremi
domoljubnimi pesmimi: Rož,
Podjuna, Zila, Slovenec sem
in Bodi zdrava domovina, na-
to pa je prišel še čas za družab-
no srečanje. Prijazne gospe so
ponudile golaž, domače peci-
vo, kozarec vina ali soka, tako
da se je večer, posvečen do-
moljubju, lepoti slovenskih
cerkva, poeziji in navezanosti
slovenskega človeka na Oglej,
prijetno končal.
Katja Ferletič
strank za umestitev Mateja Toni-
na kot začasnega predsednika
državnega zbora nastal zametek,
nekakšna politična zasnova, no-
ve parlamentarne in vladne koa-
licije, ki bi ju seveda vodil on.
Vendar so ga tako Matej Tonin
kot tudi drugi poslanci iz stranke
Nova Slovenija, krščanski demo-
krati, odločno zavrnili. Poudarili
so, da se bo njihova stranka o se-
stavi koalicije še naprej pogajala
z vsemi parlamentarnimi stran-
kami, in to s primerjanjem pro-
gramov o njihovem delovanju
in ciljih v novem mandatu slo-
venskega parlamentarnega siste-
ma. Po splošnem mnenju imata
vsebinsko najboljša politično
programska programa za delo-
vanje v novih razmerah SDS Ja-
neza Janše in Nova Slovenija,
krščanski demokrati, predsedni-
ka Mateja Tonina.
Na ugodno vzdušje, ustvarjeno
v parlamentu ob glasovanju in
izvolitvi Mateja Tonina za
začasnega predsednika najvišje-
ga zakonodajnega telesa, držav-
nega zbora, se je vsul val
pridržkov in kritik predstavni-
kov različnih prepričanj in smeri
v Sloveniji. Zelo odločen in
hkrati stvaren je bil ljubljanski
nadškof metro-
polit Stanislav
Zore, med mašo
za domovino,
21. junija, v stol-
nici sv. Nikolaja.
Poudaril je, “da
so katoličani v
Sloveniji še ved-
no žrtev žalitev,
predsodkov in nestrpnosti, pa
naj bo to v medijih, politiki ali
pa v državnih ustanovah. Politi-
ka in ljubezen do domovine se
ne bi smeli meriti samo po go-
spodarskih kazalcih, temveč tudi
po tem, kako v Sloveniji skrbimo
za družine in otroke in s tem za
našo prihodnost. Moramo se
odzvati na ključni problem, to
je, da smo se v demografski zimi
znašli zato, ker nismo dovolj
skrbeli za naše družine in otro-
ke”. Maše za domovino – z njo
so zaznamovali tudi 25-letnico
ustanovitve samostojne Sloven-
ske škofovske konference - so se
udeležili tudi predsednik države
Borut Pahor, premier v odstopu
dr. Miro Cerar, Apostolski nuncij
Svetega sedeža v Sloveniji, Ju-
liusz Janusz, in diplomatski
predstavniki nekaterih tujih
držav v Sloveniji.
Navajam nekaj nadaljnjih
mnenj in ocen o razmerah in
vzdušju v Sloveniji. Zlato-
mašnik, upokojeni nadškof dr.
Anton Stres, pravi, “da ni hotel
živeti tjavdan”. Po njegovem je
v Sloveniji samo eno pomem-
bno, in sicer to, da je na oblasti
levica. Zato je treba vse druge iz-
ključiti. Zloglasni poziv “Ustavi-
te desnico” iz leta 1992 je bil
znak za obnovitev in učvrstitev
leve prevlade, torej za konec re-
snične demokracije. Ta usmeri-
tev se ves čas tudi sistematično
izvaja, in celo vzgaja. Mnenje, da
se bo komunistični izključevalni
in totalitarni način razmišljanja
v demokratičnih razmerah raz-
krojil sam od sebe, je bilo usod-
na napaka”. Andrej Marko Poz-
nič, publicist in župnik v Ihanu
pri Domžalah, zatrjuje, “da mo-
rebitna leva vlada ne bo vzdržala
celega mandata, tudi zdajšnja ni,
pa so bile samo tri stranke v njej.
Kako naj verjamemo, da bodo
sposobni vladati, če jih
bo šest? Kako naj
pričakujemo, da bodo
naravnani na prihod-
nost in v razvoj, če so
že zdaj ultrakonserva-
tivni in nazadnjaški?
Če bo Janezu Janši
uspelo sestaviti vlado,
bo to pravi čudež in do-
kaz političnega moj-
strstva velikega voditel-
ja. Vendar pa tako
pričakovanje v danih
razmerah ni realno. Le-
va vlada nas bo po bližnjici pri-
peljala do novih predčasnih
državnozborskih volitev”. Izvir-
no, morda povsem novo, je
mnenje, ki ga je Jože Mlakar,
nekdanji ravnatelj Škofijske gim-
nazije v Zavodu sv. Stanislava v
Ljubljani, objavil v Slovenskem
času, ki je časnik za družino in
kulturo in priloga tednika
Družina. Po njegovem mnenju
“Cerkvi manjka poguma, stopiti
bi morala med ljudi, saj pri oz-
nanjevalcih Kristusa pogrešamo
močne in goreče besede. Zastonj
se predstavniki cerkvene hierar-
hije pritožujejo čez mlačnost
svojih vernikov, dokler sami ne
premagajo svoje mlačnosti. Od
njih zlasti pričakujemo take be-
sede, ki razgaljajo družbeno ne-
pravičnost, pokvarjenost in hi-
navščino. Posebno še, če je
nečedno ravnanje povezano z
oblastjo in z vplivnimi politiki”.
V političnih razmerah in
vzdušju, ki sem jih poskušal pri-
kazati in utemeljiti, smo v Slo-
veniji zaznamovali 25. junij, dan
državnosti, ki je zapovedan in
dela prost državni praznik. Obe-
ležuje spomin na 25. junij leta
1991, ko je Slovenija postala sa-
mostojna in neodvisna država.
Na omenjeni dan sta bili sprejeti
Deklaracija o neodvisnosti Slo-
venije in Temeljna ustavna listi-
na o samostojnosti in neodvi-
snosti Slovenije. Ta dokumenta
zgodovinskega pomena in raz-
sežnosti sta bila slavnostno raz-
glašena naslednji dan, to je 26.
junija na Trgu republike v Lju-
bljani. Dva dni kasneje, 27. juni-
ja, na Primorskem pa po zane-
sljivih pričevanjih že dan prej, se
je z napadom Jugoslovanske
ljudske armade začela vojna za
Slovenijo, v kateri se je ta ubra-
nila in s tem ohranila svoj obstoj
in neodvisnost.
Slovenci, mislim na vse dele
našega naroda, imamo svojo
državo radi in smo ponosni nan-
jo in bi jo ob nepredvidenih do-
godkih in razmerah zagotovo
ponovno branili in ubranili. Pa
čeprav ta naša država Slovenija
že daljše obdobje svojim prebi-
valcem in državljanom ne nudi
dovolj zadoščenja in ne zagota-
vlja vseh njihovih pravic in do-
stojanstva.
Pa še novica, ki lahko razvesel-
juje. Slovenski katoliški tednik
Družina je v novi številki spo-
ročil, “da se Cerkev na Sloven-
skem letos veseli kar dvajsetih
novomašnikov, kar je največ po
letu 2005, ko je bilo dvaindvaj-
set duhovniških posvečenj”. Ob-
javili so tudi fotografije in podat-
ke o 32 slovenskih duhovnikih
jubilantih, ki letos proslavljajo
obletnice začetka svojega
mašništva.
Marijan Drobež
Katoličani so še žrtev političnih razmer in sovraštva
V Sloveniji praznično
ob dnevu državnosti!
Valentina Kobal in Jurij Paljk
Aktualno28. junija 201814
NATUROPATSKI NASVETI (204)Erika Brajnik
Vroče - hladno
Poletje je. To je čas za morje, sonce in
mraz! Poleti je mraz toliko bolj nevaren,
zato ker je naše telo izpostavljeno zelo
toplim temperaturam. Prejšnji teden smo
doživeli val vročine, ko so dnevne
temperature dosegale in presegle 30-32
stopinj Celzija.
Naše telo se takrat
lepo pregreje,
preznoji, tudi
oblačila se
preznojijo in
ostanejo mokra
na našem telesu,
še posebej če niso
iz naravnih
materialov. To ni
tako napačno, če
se premikamo
samo po vročini,
vendar mi živimo
v takem okolju, v
katerem smo večkrat dnevno izpostavljeni
temperaturnim nihanjem (klimatske
naprave!).
Predstavljajte si: preznojeni in pregreti
gremo iz avta, v katerem je 40 stopinj in
več, v veleblagovnico, v kateri imamo 20
stopinj. V minuti izpostavimo naše telo za
20 stopinj termične razlike.
To predstavlja velik šok za naš imunski
sistem in za naše organe: jetra, pljuča,
ledvice, srce in vranico.
Skrivnost dolgega življenja je tudi v tem,
da ohranimo naše telo fleksibilno in čim
bolj prilagodljivo okolici, vendar do neke
mere. Lahko mu pa pomagamo!
Glede na to, da je poleg težav v
veleblagovnicah tudi vreme zelo muhasto,
ko z enega dne
do drugega
temperatura niha
za 20 stopinj, kot
je bilo prejšnji
teden zaradi
ohladitve, je
najbolje, da
upoštevamo tole
pravilo:
oblačimo se po
vremenu in ne
po koledarju!
Toplo svetujem
vsakomur, da si
vzame, preden
odide sredi poletja v veleblagovnico, s
seboj majico, s katero se bo ogrnil, ko
vstopi vanjo.
To še posebej velja za otroke, katerih
imunski sistem se šele gradi; izrazito
izpostavljanje termičnim razlikam otroka
šibi. Šibi imunski sistem in otroku jemlje
energijo po nepotrebnem.
/ dalje
www.saeka.si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 26. junija 2018, ob 13. uri
NA BOŽJO POT ŠE MALO NAOKROG (14) Mariza Perat
Začetek te božje poti
sega v leto 1717. Ribič,
po imenu Joao Alves,
je 17. oktobra 1717
skupaj z dvema tova-
rišema odšel ribarit k
reki Parnaiba. Tistega
dne je namreč s svojim
spremstvom potoval
mimo guverner pokra-
jine San Paulo, Pedro
di Almeida. Nekaterim
ribičem je bilo zato na-
ročeno, naj nalovijo
čim več rib, da bodo
guvernerju in njego-
vim spremljevalcem
imeli s čim postreči.
Ribiči so vrgli mreže, a
te so ostale prazne. To
se je ribičem zdelo
čudno, saj je bilo v reki vedno polno rib. Eden
izmed njih, Joao Alves, je znova vrgel mrežo in
v svoje veliko presenečenje zajel le-
sen kipec Matere Božje. Ribiči so te-
daj znova vrgli mreže, ki so se tokrat
napolnile z ribami.
Kipec je obdržala družina Alves, ki je
odtlej vsak večer pred njim molila
rožni venec. Po skoro desetih letih
so kipec postavili v majhno leseno
vdolbino, nekakšen lesen oltar.
Začeli so se goditi čudeži in kmalu
se je Marijino češčenje razširilo tudi
v druge kraje.
Leta 1743 so začeli graditi večjo ka-
pelo in jo čez dve leti posvetili Naši
Gospe v Aparecidi. Prihajali so ro-
marji, in ker je bilo teh vedno več,
so se odločili za gradnjo večje cerkve.
To se je zgodilo leta 1887. Leta
1904 so Našo Gospo v Apareci-
di kronali. Obred je opravil
apostolski nuncij Velasquez.
Sedanjo mogočno baziliko so
začeli graditi leta 1946. Pobudo
za njeno gradnjo so dali redov-
niki-redemptoristi, čuvaji stare
bazilike, v kateri je stal kipec
Matere Božje. Dela so trajala
več kot trideset let. Cerkev je 4.
julija 1980 posvetil sv. Janez Pa-
vel II. ob svojem prvem pasto-
ralnem obisku v Braziliji. Poz-
neje je cerkev dobila naslov
“manjše bazilike”. Leta 1984 je
bila imenovana za narodno
svetišče Brazilije.
Leta 1967 je bl. Pavel VI. ob
250-letnici najdbe Marijinega
kipa v svetišče poslal zlato
vrtnico, ki so jo položili pred Marijin prestol.
/ dalje
Marijino svetišče v Aparecidi
Marijin kip
Ljubljana / Arena Stožice 
Nemški rokerji Scorpions
so nastopili v Sloveniji
  petek, 8. junija, smo si
v Areni Stožice ogledali
prvi slovenski koncert
nemške rock skupine iz Han-
novra, Scorpions. V obupnem
deževnem vremenu smo se
napotili v Ljubljano na enega
prvih koncertov z zadnje tur-
neje Crazy World Tour. Prvot-
no bi sicer koncert moral biti
decembra lani, a so ga zaradi
bolezni pevca Klausa Meineja
morali prestaviti.
Zadnjič sem skupino Scor-
pions videla v Trstu, v dvorani
Pala Rubini, in sicer 13. no-
vembra 2015, isti večer, ko so
na šestih prizoriščih v Parizu
islamski tero-
risti ubili
skupaj 130
ljudi. Največ
smrtnih
žrtev (90) je
terjal napad
na klub Bata-
clan, kjer so
nastopali
Američani
Eagles of de-
ath metal.
Ob spominu
na tisti večer,
ko sem v
Trstu veselo
uživala ob
poslušanju pesmi, ki so ustva-
rile zgodovino rock glasbe,
istočasno pa je v Parizu
ugašalo toliko mladih življenj,
me vsakič stisne pri srcu, zato
bodo pevci skupine Scorpions
in njihove pesmi vedno imele
poseben prostor v moji duši.
Pred Nemci so na oder najprej
stopili glasbeniki slovenske
rock-blues zasedbe Stray
Train, ki je nastala leta 2015 in
se počasi prebija med svetov-
no elito še posebno s svojo
zadnjo ploščo Blues From Hell
… The Legend Of The Coura-
geous Five. 25-minutni na-
stop Stray Train je bil kljub sla-
bemu ozvočenju in odmevan-
ju - posledica slabe akustike v
dvorani - na visoki ravni. Gla-
sbeniki so suvereno in samo-
zavestno nastopili in prisotne
primerno ogreli za velik show
skupine Scorpions.
Točno ob 21. uri se je začelo:
najprej je zavesa z napisom
“Scorpions – ‘Crazy World’”,
ki je bila razpotegnjena čez ce-
loten oder, padla in razkrila
sloviti “catwalk” oder. Sedem-
V desetletni “fantje” so na odermed uvodno skladbo CrazyWorld dobesedno skočili iz
virtualnega helikopterja in
prvič navdušili. Občinstvo so
najprej pozdravili s skladbo
Going Out With A Bang. Od
tržaškega koncerta band ni
objavil nobene nove plošče,
zato je bil, kot po mojih
pričakovanjih, koncert prava
fotokopija tistega iz leta 2015.
Edina razlika (pa še kakšna ra-
zlika!) je bila v zasedbi: na
bobnih je Jamesa Kottaka za-
menjal Mikkey Dee, ki se je
skupini Scorpions pridružil
pred približno dobrim letom
(zanj je to prva turneja s sku-
pino Scorpions), pred tem pa
je igral z Lemmyjem v bandu
Motörhead.
Med pesmijo Make It Real so
se prisotni, v sicer le na pol za-
sedeni dvorani, navdušili, ko
so se na velikih zaslonih za
odrom prikazale slovenska za-
stava in temne silhuete gla-
sbenikov. Sledila je še Is There
Anybody There in že je nasto-
pil čas za prvo pavzo, med ka-
tero je Klaus Meine pozdravil
občinstvo. Med pesmijo The
Zoo je svojim fanom vrgel kar
nekaj desetin bobnarskih pa-
lic, kitarist Matthias Jabs pa je
izvedel dober solo s pomočjo
naprave “talkbox”. Med čisto
nostalgičnim delom koncerta
so se Scorpionsi spominjali
svoje mladosti s serijo pesmi
iz 70. let prejšnjega stoletja:
Top Of The Bill, Steamrock Fe-
ver, Speedy’s Coming, Catch
Your Train.
Veliko navdušenje so Stožice
izkazale po skladbah Follow
Your Heart, Eye of the Storm
in Send Me An Angel in seve-
da po legendarni zimzeleni
uspešnici Wind Of Change,
med katero je Meine obrnil
mikrofon nad evforično
občinstvo, ki je enoglasno za-
pelo in neizmerno uživalo v
ritmih ene najbolj prepoznav-
nih rockerskih balad vseh
časov. Aplavz se je tedaj spre-
menil v ploskanje po ritmu
bobnov: prišel je čas za solo
bobnarsko točko Mikkeyja
Deeja. Bobni, ki so bili pritrje-
ni na veliko ploščo in so viseli
na verigah, so se dvignili viso-
ko. Vsakokrat, ko je Mikkey
Dee udaril na boben, se je na
ekranih pokazala naslovnica
ene izmed plošč
iz dolge kariere
skupine Scor-
pions. Dee je go-
tovo dokazal, da
je več kot odlično
zamenjal svojega
predhodnika Ja-
mesa Kottaka, ki
so ga iz skupine
“odpustili” zara-
di težav z alkoho-
lom, in je s svojo
točko marsikoga
med obiskovalci
povsem presene-
til. Koncert se je
že bližal koncu.
Med skladbo Blackout je kita-
rist Rudolf Schenker končno
imel možnost zaigrati na svo-
jo posebno kitaro, iz katere je,
kot iz izpušne cevi avtomobi-
la, uhajal gost dim. S skladbo
Big City Nights so Scorpions
pozdravili svoje fane in zapu-
stili oder, a kot vsakič, nam jih
je uspelo priklicati nazaj. Za
“bis” so nam zaigrali še izjem-
no balado Still Loving You,
dokončno pa so se od nas po-
slovili z najbolj udarno in di-
namično skladbo večera Rock
You Like A Hurricane.
Zvok morda res ni bil idealen,
pevca je bilo na trenutke kar
težko razumeti, in čeprav dvo-
rana ni bila nabito polna, je
med koncertom vseeno vlada-
lo navdušenje. Scorpions nas
s svojimi dolgoletnimi glasbe-
nimi izkušnjami tudi tokrat
niso razočarali. Koncert je bil
pravi show in vsi smo Areno
Stožice zapustili z velikim za-
dovoljstvom, z dušo, prepoje-
no s hvaležnostjo in seveda z
dobro glasbo.
Katja Ferletič
Stara cerkev Naše Gospe v Aparecidi
Foto Manuel Demori
Aktualno 28. junija 2018 15
S 1. strani
Premalo ...
  isti, ki nasprotujejo be-
gunskemu valu, se gredo
seveda poceni propagan-
de in izkoriščajo naš strah in ne-
zaupanje. Nikjer treznega raz-
misleka, nikjer načrtov o
vključitvi prišlekov v našo
družbo. Nikjer razmisleka,
kakšne kulturne vrednote
prišleki prinašajo s seboj.
Zmerni islam ne obstaja, je
šokantna izjava spreobrnjenega
muslimana, Magdija Cristiana
Allama, ki se je popolnoma
vključil v italijansko stvarnost
in se pri nas preživlja kot
uspešen novinar. Sama še ved-
no nisem tak pesimist, še vedno
verjamem, da se lahko tudi
islamska vera razvija, spreminja
in prerašča dogme in zastarele
poglede. Razvoj pač, kot so ga
doživele in ga doživljajo vse
ideologije. Kljub temu pa me
zmrazi, ko poleti, sredi največje
vročine, tedaj, ko se sama bosa
in samo z najnujnejšimi
oblačili na sebi, potikam po
plažah in gozdovih, gledam
vedno žalostne, toge musli-
manke. Te z rutami, številnimi
bluzami in dolgimi hlačami
pod ohlapnimi oblekami z dol-
gimi rokavi potiskajo po ulici
svoje vozičke, medtem ko se jih
gruča otrok drži za krilo. A nič
ne kaže, da bi bile vesele poletja
in otroškega vrišča. Sklonjene
pod težo zimskih oblek nemo
razmišljajo o neizživetih sanjah.
Sploh imam občutek, da v nji-
hovih rejenih, počasnih, ziba-
jočih se, utrujenih telesih ni no-
benega veselja in nobene ener-
gije več. Sanj še manj. Kot bi
ženske ne imele pravice do sanj,
načrtov in življenjskega veselja.
Islam poznamo zahodnjaki pre-
malo ali nič. In v svoji neved-
nosti ga napadamo ali idealizi-
ramo. Dejansko pa ne vemo,
kakšno naj bi bilo idealno sožit-
je dveh tako različnih kultur in
kaj naj pravzaprav zahtevamo
od ljudi, ki prihajajo k nam.
Skratka, integracije, v pravem
pomenu besede, sploh nismo
dosegli, naša družba dobiva pa-
ralelno muslimansko kompo-
nento, ki bo, glede na rodnost
njihovih žena, v nekaj desetlet-
jih prevladujoča.
Islam, ki ga doživljamo zdaj v
Evropi, med priseljenci, ni naj-
bolj napredna oblika islama,
temveč nosi sledove težke radi-
kalizacije, ki se je v musliman-
skem svetu pojavila v zadnjih
desetletjih. Če imamo srečo, da
v časopisih najdemo stare slike
iz arabskih držav, denimo iz Af-
ganistana, bomo zlahka opazili,
da so se žene in dekleta v se-
T demdesetih letihprejšnjega stoletjaoblačile podobno
kot pri nas, ude-
leževale so se jav-
nega življenja in
uživale svobodo,
ki je bila podobna
svobodi žensk na
evropskem zaho-
du. Radikalizacija,
skrajnostna uvelja-
vitev islamske šari-
je, je prišla veliko
pozneje. Začela se
je z vojnami, ki
smo jih mi vsilili
arabskim državam
in ki naj bi prine-
sle demokracijo. V
resnici je šlo samo
za bogastvo naft-
nih vrelcev.
V tridesetih letih
prejšnjega stoletja
so nekatere države,
med njimi tudi Turčija in Irak,
celo prepovedale nošenje žen-
skega pokrivala. Poznejša vrni-
tev k fundamentalizmu pa je iz-
brisala vsak napredek, ki je bil
narejen na poti modernizacije
islama. Za muslimane je
družina najpomembnejša
družbena celica, država v ma-
lem in ravno ženske so neke
vrste garancija dobre družine.
Zato pa se morajo strogo držati
nekaterih pravil in biti po-
dložne moškim. Obenem se
morajo za družbeno dobrobit
odreči lastnim stremljenjem in
načrtom. Ker je v zadnjih letih
vrnitev k skrajnemu islamu
ženskam odvzela marsikatero
že pridobljeno svobodo, so se v
tistih muslimanskih državah,
kjer je soočenje sploh še
možno, pojavila močna gibanja
za enakopravnost žensk. O njih
vemo na Zahodu malo ali nič,
občila o arabskem feminizmu
ne poročajo. Gibanja za osvo-
boditev žensk se kljub vsemu
naslanjajo na islam in Koran,
saj je to pravzaprav edini način
boja, ki je v teh državah spre-
jemljiv. Dejansko Koran ne
predvideva ženskega zaposta-
vljanja, tudi naglavno pokriva-
lo je bilo najprej mišljeno samo
kot zaščita ženske pred stalnimi
posilstvi, ki so bila na tem pro-
dročju na dnevnem redu, ne pa
kot dolžnost in obveza. Prijatelj
iz Senegala mi je pripovedoval,
kako je pri njih fundamentali-
zem kazniv. V tej državi so žen-
ske pravnomočno prisotne v
parlamentu, oblačijo se v žive
barve in zakon ne predvideva
nobenega obveznega zakrivan-
ja ženskega telesa. Za Afričane
je namreč žensko telo nekaj le-
pega in svetega, to pa izvira še
iz časov matriarhalne družbe.
Prijatelj, ki se ima za muslima-
na, seveda tudi rad nazdravi s
kozarcem terana in pravi, da
boga, ne glede na njegovo ime
in veroizpoved, nosi človek v
srcu. Nobenega razkazovanja in
poklekanja na javnih ulicah ne
potrebujemo, da smo pošteni
in dobri verniki. Seveda tudi s
psi nima težav, saj imajo kužko
v hiši, prašiči, ki jih je na Krasu,
kjer živi, kar veliko, pa ga sploh
ne motijo. Pogovarjava se, kot
bi med nama ne bilo nobenih
razlik, niti v barvi kože, niti v
kulturi in religiji. Spoštujeva se
in iščeva skupne točke. In vem,
da bi tako tudi moralo biti, ne
pa da naša zahodna družba ščiti
in opravičuje skrajnostne obli-
ke islama, ki ne sprejemajo
našega načina življenja in glo-
boko kršijo človekove pravice in
enakopravnost med državljani.
Nikakor nočem izpasti skrajno-
stno. Nasprotno, ideja svobode
je globoko zakoreninjena v me-
ni že iz časov študentskih bojev
in mladostne zagnanosti. Iz
časov, ko je bila ženska nedota-
kljiva v svoji svobodi in ko sem
bila ponosna na družbo, ki mi
je dovolila živeti tako, da se v
nobenem pogledu nisem
počutila zapostavljeno. Menda
se šele zdaj, ko gledam tale ubo-
ga dekleta, ki so že v zgodnji pu-
berteti prisiljena, da zakrivajo
svoje prelepe obraze in sploh
nimajo pravice, da bi začutile
sonce na koži in veter v laseh,
zavedam, kako velik dar mi je
bil dan. Dar namreč, da sem bi-
la rojena v državi, kjer sem lah-
ko svobodno
ljubila, svobod-
no uživala
življenje, se uk-
varjala s špor-
tom in kulturo
ter svobodno
sanjala o svoji
prihodnosti. To,
da je ženska že
kot otrok prisil-
jena v poroko, ki
ji nasprotuje, to,
da ne sme dela-
ti, uresničevati
svojih strem-
ljenj, ampak je
samo predmet
za zadovoljevan-
je moških po-
treb po užitkih
in potomstvu,
to, da se mora
odreči sanjam in
svobodi, bi mo-
ralo biti v
družbi, ki se šte-
je za napredno
in svobodno,
strogo prepove-
dano. Saj večina
muslimanskih
žensk nima nič proti naglavnim
rutam, pravijo nekateri. Sama
vem, da se težko upiraš, ko imaš
za sabo vzgojo in ko te okolje v
nekaj prisili. Obstajajo ženske,
ki jih moški tepejo, pa to opra-
vičujejo. To pomeni samo, da
jih je preveč strah, da bi lahko
razmišljale drugače. Kljub temu
pa zakon pri nas prepoveduje in
kaznuje vsako nasilje nad žen-
skami.
Da je nekaj hudo narobe z
našim pojmom islama in svo-
bode, ki jo moramo zagotoviti
novim prišlekom, dokazujejo
tudi lanski rezultati ustavnega
referenduma v Turčiji. Predlog
konservativcev je zmagal ravno
zaradi glasov iz tujine, predv-
sem iz Nemčije, Nizozemske in
Belgije. Podporniki nedemo-
kratične reforme so vodili v ne-
katerih evropskih državah tudi
glasno in legalno volilno kam-
panjo, za konservativce pa so
žal v Evropi volili tudi Turki, ki
na naši celini delajo že več let
ali so celo tu rojeni. Kot pravi
novinar Mehmet Ulgen, ki živi
in piše na Nizozemskem, živijo
evropski Turki v zaprti družbi,
kupujejo samo v turških trgovi-
nah, strogo se držijo islamskih
zakonov, gledajo samo turško
televizijo in ne kažejo nobene-
ga zanimanja za okolje, v kate-
rega bi se morali vključiti. Po-
dobno je tudi drugje, v Avstriji,
na področju, kjer živi tudi slo-
venska manjšina, ki si sicer še
vedno ne upa javno opredeliti
se za slovenstvo, sva se z
možem vozila mimo hiš, na ka-
terih so visele velike turške za-
stave. V brk avstrijski državi in
nam Slovencem dobro pozna-
nemu avstrijskemu nacionaliz-
mu.
Brat in svakinja, ki živita v in-
dustrijskem Stuttgartu, sta vsak
dan bolj žalostna in ogorčena.
Ko gresta namreč skupaj na
tržnico, se srečujeta po večini s
pokritimi ali popolnoma zakri-
timi ženskimi obrazi, ki naj-
večkrat zrejo v tla in izražajo
vdanost v usodo. Žalostno, pra-
vi svakinja Marianne, žalostno
predvsem za nas, ki smo bili po-
nosni na svobodno in napred-
no družbo ter seveda na žensko
enakopravnost v njej.
Ravno zato se, čeprav se ravno
danes zgražam ob Salvinijevi iz-
javi o ljudskem štetju pripadni-
kov romskih naselij, ne morem
in nočem strinjati s tistimi, ki
gedajo na vse to dogajanje naiv-
no in dobrohotno. Če že verja-
memo v družbo, ki je odprta,
solidarna in pravična do vseh,
se moramo zavedati, da jo bo-
mo lahko ohranili tako, samo
če bomo naše težko pridobljene
vrednote tudi branili.
OBROBNOSTI
Rocco je Sicilijanec, tak, kot nam ga prikazujejo
ameriški filmi o mafiji, in tak, o kakršnih mi je
govoril oče, ki je na Siciliji kopal jarke za nemško
vojsko v italijanskem posebnem bataljonu, tam
tudi dočakal padec Italije, nato je bil kot večina
prekomorcev tudi on odpeljan v Afriko.
Rocco je nižje rasti, čokat, širok v plečih in red-
kobeseden, vedno od sonca ožgan.
Prijateljujeva že leta, če temu, da ob koncu tedna
klepetava in pijeva skupaj s toskanskimi prijatelji
kavo pri gospe Sandri, lahko rečem prijateljevan-
je.
Rocco kadi, molče prisede in pozdravi. Ko gre
domov na Sicilijo, reče: “Domani scendo giu'!
Jutri grem dol”. In prijatelji vemo, da bo vozil
svoj fiat tipo 16 ur zapored. Toliko traja pot. Ker
gre vedno z avtom, praznim dol, nazaj pa pripelje
olje, poleti tudi paradižnike, ki imajo okus po
soncu in samoti Sicilije, vložene melancane, ki
imajo okus, ki ga pri nas ne poznamo, včasih pri-
pelje tudi limone, ki govorijo o morju. Zadnjič
ga je Sergio vprašal, ali pripelje kdaj tudi kaj mo-
ke, a Rocco je odvrnil, da moke ne, pripelje pa
doma narejene testenine. Tako sem sam izvedel
pred leti, da je pšenica, ki raste na Siciliji, ena
najboljših na svetu.
Z Roccom sva postala prijatelja pred več kot dvaj-
setimi leti, ko je sam sedel v baru pri gospe Sandri
in kadil, danes nam je dovoljeno kaditi le zunaj,
takrat je tudi Pietro kadil toskanske cigare, ki mu
jih je kasneje zdravnik prepovedal. Gledal sem
malega moža, ki je zrl predse in molčal. Ko sem
odhajal, sem gospe Sandri plačal kavo tudi za
Rocca. Nikdar ni rekel ničesar, a sam sem pre-
pričan, da je bilo prav to dejanje zanj najbolj po-
membno, da sva postala prijatelja, namreč to, da
sem mu plačal kavo, ne da bi ga poznal. Plačal
sem samo zato, ker sva molče vsak pri svoji mizi
kadila in spila kavo. Bilo mi je lepo.
Rocco mi je pred štirinajstimi dnevi ob kavi, takoj
po maši je bilo, povedal, da je končno v penziji:
“Imam točno 67 let in toliko in toliko dni, poslali
so me v penzijo. Ni slabo. Delal sem od štirinaj-
stega leta, vedno na polju, vedno za druge”.
In je potegnil globok dim.
Čestital sem mu in mu rekel, naj živi dolgo, vsaj
tako dolgo, kot živijo tisti, ki so v penziji od nek-
daj.
Nasmejal se je in molčal.
Povedal mi je, da je šel “v Jugoslavijo kupit tobak
in meso”, spotoma je še natankal.
Pred časom je prinesel s seboj v bar v žepu listek
z navodili, ki so v vsaki škatlici zdravil: “Ti, ki
znaš jugoslovansko, mi lahko, prosim, preve-
deš”?
Seveda sem prevedel. Za moške zadeve je šlo.
“Delujejo te tablete, to ti lahko povem, in stanejo
eno tretjino od teh, ki jih prodajajo tu”, je dodal
Rocco.
Potem sva molče pokadila do konca. Ko sem ho-
tel gospe Sandri plačati, je odvrnila: “Je že uredil
Rocco”.
Rocco nerad bere časnike, včasih nam pove, da
je “šla žena dol”, in takrat vemo, da je šla žena
na Sicilijo.
Ko zavijemo na politične teme, Rocco pove svojo,
obveščen je, a ga ne ganejo stvari, na izžganem
obrazu včasih opazim nasmeh, ko Pietro kaj to-
skansko sočnega pove o dnevni politiki.
“Padroni sono, padroni”! je zamrmral pred
časom, ko ga je Sergio vprašal, kako kaj plačuje
znani veleposestnik v Furlanski nižini, eden ti-
stih, ki so dan pred polomom banke v Venetu
potegnili ven ves denar in dobili še visoko de-
narno nagrado za velegoljufijo. V zameno pa je
banka ogoljufala male lastnike računov in predv-
sem upokojence, dolg bomo plačali mi.
Ko sva v nedeljo pila kavo, Rocco je spet prižigal
eno svojih “v Jugoslaviji kupljenih cigaret”, sem
ga vprašal, kaj bo naredil zdaj.
“Fant si je ustvaril tu družino, midva z ženo ne
veva, kaj bi. Dol, na Siciliji, imam hišo, oljčnik,
dve sestri, ki pa sta ostareli, jaz sem bil najmlajši...
” je predse govoril Rocco.
Za sina je uporabil besedo “ragazzo”, nikdar nam
ni povedal, da tudi sin dela za istega velepose-
stnika. Pietro mi je nekoč povedal, da najbrž zato
ni govoril, ker je sin študiral in je kot tehnik v
uradu: “Rocco pa se žge na soncu in moči na
dežju, to veš, ne”?
Vedel sem.
Dovolj je, če pogledaš Roccov izžgani obraz ter
zgarane, žuljave roke.
Ko je nekoč Sergio pripovedoval, kako so kot
otroci v Toskani, pri Cecini je bilo, jedli samo po-
pečen kruh, na katerega jim je mama dala le
žličko olivnega olja, je Rocco, ki molče sedi z na-
mi, predse rekel: “Maledetta miseria! Prekleta
revščina”!
Samo zdrznili smo se.
Pietro je dodal še nekaj, mimogrede sem vstal in
plačal kavo za vse, potem smo se razkropili, na
vratih me je dosegel Roccov glas: “Hvala za ka-
vo”! Ko sva z Roccom včasih sama pod nad-
streškom pred barom, mi ponavadi reče, da po-
greša Carla.
“Ja, Carlo nas je povezoval”, sem dodal, na po-
grebu prijatelja smo molčali, zbrala se je vsa vas.
Don Pino je med pridigo povedal, da je bil Carlo
poštenjak, ki sicer ni hodil veliko v cerkev, kamor
je sicer redno vozil svojo ženo. Ko je pa naš pri-
jatelj Carlo izvedel, da ga bo rak pobral v mesecu
dni, se je z Bogom spravil tako, da sta z našim
ljubim župnikom don Pinom opravila spoved in
vse potrebno za oni svet. Tako kot se spodobi za
ljudi, ki vedo, kaj je zemlja. In zato vedo tudi, kaj
je nebo.
Rocco zre molče v svet.
Meni včasih pove, da se ne znajde več v tej
družbi.
Sočno tudi doda nekaj več o gospodarjih na-
sploh. Njemu je od rojstva jasno, da so na eni
strani gospodarji, na drugi pa smo vsi drugi.
V nedeljo mi je rekel, da “gre dol”, da pa je nave-
ličan predolge poti.
Kavo je že plačal on.
JURIJ PALJK 6
Minulo soboto, 23. junija, so prišli na povabilo Kmečke zveze na obisk slovenski koroški kmetje iz Avstrije.
V Čedadu so se družili, razpravljali o tesnejšem sodelovanju in izmenjali izkušnje kmetovanja ob meji.
Pridružil se jim je tudi predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj, ki jim je skupaj s Hadri-
janom Corsijem tudi predstavil slovensko stvarnost, sam Čedad ter seveda še posebej problematiko Be-
neških Slovencev. Po obisku Čedada so se koroški kmetje podali še v Brda v Števerjan v klet Aleša Kom-
janca, kje sta jih pozdravila tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec in županja Franka Padovan.
Aktualno28. junija 201816
PD Štandrež / Gledališče pod zvezdami
Različni humorni odtenki s kančkom grenkobe
  smič se je v predpolet-
nih večerih prelepa, a
zahtevna modrica Talija
za nekaj dni mudila v Štandrežu
med svojimi velikimi častilci,
njej popolnoma predanimi čla-
ni Prosvetnega društva Štan-
drež, med katerimi je, predvsem
seveda v dramskem odseku, vse-
lej zelo dobrodošla gostja. Ko je
ne vprežejo v svoj voz prireditelji
mavhinjskega zamejskega festi-
vala amaterskih dramskih sku-
pin, to se pravi vsako drugo leto,
svoj vedri obraz razkriva v nizu
gledaliških ljubiteljskih predstav
s poetičnim naslovom Gleda-
lišče pod zvezdami, ki ga prireja
PD Štandrež pod pokrovitel-
jstvom Zveze slovenske katoliške
prosvete, Goriške občine, Fun-
dacije Goriške hranilnice in Jav-
nega sklada Republike Slovenije
za kulturne dejavnosti. Letos sta
bila njej namenjena dva konca
tedna v juniju. Prvi trije večeri
8., 9. in 10. junija so postregli s
kar štirimi raznolikimi komedij-
skimi vsebinami, ki so se sicer
tako kot vselej nanašale na člo-
veške slabosti, v katerih se kot v
neusahljivem izviru bistre stu-
denčice napajajo domača in tuja
komedijska peresa, seveda v ve-
liko veselje igralcev in gledalcev.
Žal se prvo letošnje gledališko
srečanje, v petek, 8. junija, ni za-
svetilo pod milim nebom v štan-
dreškem župnijskem parku pod
omamno cvetočimi lipami, am-
pak se je moralo zaradi temnih
oblakov, polnih dežja, preseliti
v župnijsko dvorano Anton Gre-
gorčič. Tu je pred bolj skrom-
nim, a zelo pozornim občin-
stvom Gledališko društvo Kon-
trada – Kanal uprizorilo zabavno
komedijo Vaje zbora slovenske-
ga avtorja Vinka Möderndorfer-
ja, ki si z ošiljeno kritičnim, sa-
tiričnim peresom marsikaj pri-
vošči na račun slovenske družbe
in politike. Dramski igralec Peter
Harl, že dolgo let član Sloven-
skega narodnega gledališča No-
va Gorica, je nabrito režijsko pa-
ličico namočil v pravo mero
zmesi kritičnosti in humorja, da
je komedija zadobila priostrene
odtenke na pravih točkah. Tako
je prišla do izraza avtorjeva kri-
tična misel, da bi rad v zboru
(metafori naše družbe!), na tej
O naši Goličavi (že ime kraja do-gajanja pove marsikaj!) vsak pelsvojo pesem ali bil po možnosti
kar največkrat solist. Na prizade-
vanja zborovodje pa se itak
nihče ne ozira. Če pa najdemo
“skupnega sovražnika”, se mor-
da vendarle zberemo in ubrano
zapojemo. Igralci Tine Lovišček
(Peter), Slavko Jereb (župan Mar-
jan Slovenec, “karikatura”
Trumpa!), Žan Ninin (Žika), Ka-
tarina Jerončič (Helenca), Sime-
on Kodelja (Eržen), Severin Dre-
konja (Joža Peršin-Joki), Vanja
Montini (Dragec), Barbara Filej
(Anica), Valentina Dugar (Ela),
Simon Leban (Silvester), Borut
Jurca (Vlado) in Anka Majnik
(Kertovka), v primernih kostu-
mih, ki jih je odbrala Nevenka
Tomašević, in na prizorišču, ki
ga je opremil Branko Drekonja,
so se učinkovito vživeli v kome-
dijske like in jih z režijskimi na-
sveti odeli v pravšnje karakterne
barve. Res so si zaslužili toplo
ploskanje občinstva, ki je bilo
deležno lepega umetniškega
užitka.
Zaradi nestanovitnega vremena
je bila tudi druga predstava Gle-
dališča pod zvezdami v župnijski
dvorani, in sicer v soboto, 9. ju-
nija. Tokrat so v goste v Štan-
drež spet prišli zelo dobrodošli
“stari ”prijatelji štandreških go-
stiteljev, člani Gledališke skupi-
ne KUD Dolomiti Dobrova. Z
njimi ima štandreški dramski
odsek dolgoletne stike, podkre-
pljene z medsebojnimi gosto-
vanji. Igralci iz Dobrove so se to-
krat malce številnejši publiki
predstavili s komedijo svetovno
znanega satirika, dramatika in
humorističnega pisca Ephraima
Kishona (1924-2005). Madžar
judovskega porekla je preživel
holokavst in dolgo let živel v
Izraelu, mladi državi, v kateri je
poleg naglega napredka na vseh
področjih opazoval tudi lice-
merstvo, človeške neumnosti in
slabosti. Vse to pa je bilo izredno
ploden humus za njegova dela,
v katerih je satirična ost vselej
prisotna. Igralci iz Dobrove so
pod režijsko roko zelo izkušene-
ga gledališčnika Francija
Končana v sezoni 2016/2017 na
oder postavili Kishonovo delo
Bil je škrjanec. V lepem prevodu
Boruta Trekmana in zelo razgi-
bani, suvereni igri nastopajočih
se je živo izrisal nič kaj roman-
tičen življenjski vsakdan legen-
darnih ljubimcev Romea in Ju-
lije. Če bi se njihova zgodba ne
končala tako tragično, kot si jo
je zamislil avtor William Shake-
speare, bi njuna vroča ljubezen,
oplemenitena z visokodonečimi
Romeovimi ljubezenskimi izpo-
vedmi, v trku z vsakdanjimi zelo
konkretnimi težavami postala in
ostala le boj za preživetje, saj
njuni bogati družini, na smrt
sprti, bi jima finančno prav nič
ne priskočili na pomoč. Rutina,
naveličanost, očitki vseh vrst,
vse bolj pogosti prepiri in skrbi
ob težko obvladljivi, muhasti
hčerki najstnici dokončno po-
kopljejo njuno nekdanjo ljube-
zensko strast in tudi sam Shake-
speare nima dovolj moči, da bi
razbil ta utesnjujoči obroč eno-
ličnega vsakdana. Vesna Tehov-
nik (Julija), David Tehovnik (Ro-
meo), Miha Prebil (oče Loren-
zo), Roman Černigoj (W. Shake-
speare), Tina Zuljan (Julijina do-
jilja) in Agnes Pečan (Lucrecitia)
so sproščeno poosebili komedij-
ske like in tekoče, jasno in v
živahnem tempu izpeljali dram-
sko nit ter seveda s tem spravili
gledalce v smeh. Končno plo-
skanje je bilo zato iskreno in
dolgotrajno. Za uspeh predstave
so seveda zaslužni tudi vsi zaku-
lisni delavci.
Bolj sončna nedelja, 10. junija,
je dopustila, da se je Gledališče
pod zvezdami preselilo v štan-
dreški župnijski park med lipe.
Tu je zavelo povsem domače,
ljudsko vzdušje, še posebno ko
je Gledališka skupina KD Brce iz
Gabrovice pri Komnu, v režiji
Minu Kjuder, nositeljice Borštni-
kovega prstana (2009), v barvi-
tem domačem narečju, odigrala
med gledalci zelo priljubljeno
Županovo Micko, ki jo je po
nemški predlogi napisal Anton
Tomaž Linhart (1756-1795),
prvi slovenski dramatik, l. 1789.
V njej si je dodobra privoščil ple-
miški sloj in ga osmešil. Lepo in
naivno slovensko kmečko dekle,
županovo Micko, bi sleparski
plemič Tulpenheim rad zapeljal
z zvijačo, a se v nastavljeno
mrežo ujame sam. Igralci iz Ga-
brovice (Urban Grmek Masič,
Silvestra Grižnik Kačič, Damjan
Gomisel, Milivoj Colja, Grozda-
na Švara, Bojana Furlan, Igor
Rojc, Milena Colja, Pavel Tro-
bec), ki jim je bil mentor in go-
nilna sila prezgodaj umrli Sergej
Verč (1948-2015), so v sezoni
2016/2017 slavili 20-letnico de-
lovanja gledališke skupine, v ka-
teri je tudi nekaj “zamejskih”
igralcev, prav z uprizoritvijo
Županove Micke in enodejanke
A. P. Čehova Snubač pod režij-
skim vodstvom Minu Kjuder, ki
nadaljuje Verčevo delo. Tudi s to
kratko enodejanko, v kateri ne-
rodni sosed Ivan Vasiljevič snubi
Natalijo, posestnikovo hčer, in
jo zaradi prepira, čigavi so trav-
niki na meji obeh posestev, sko-
raj izgubi, so igralci Jožko Okre-
tič, Ema Trobec, Branka Guštin
in Niko Pertot pozabavali štan-
dreško publiko, ki se je smejala
snubčevim nespretnostim. Kju-
drova je poskrbela za priredbo
teksta pa tudi za lepe kostume
(nekateri so bili iz fundusa SNG
Nova Gorica) in za scensko po-
dobo. Mimogrede naj pojasni-
mo, da skupina nosi ime Brce po
istoimenskem prostoru pred cer-
kvijo v Gabrovici (kot je ra-
zloženo v gledališki zgibanki).
Tu v juniju ob prazniku sv. Petra
in Pavla vsako leto pripravljajo
kulturno prireditev in uprizarja-
jo novo predstavo. Do zdaj so
imeli 15 premier, 280 ponovitev
različnih predstav, šli so na go-
stovanja tudi k Slovencem v Pa-
riz in Berlin in bili uspešni tudi
na Linhartovem srečanju.
Jasno večerno nebo je v soboto,
16. junija, blagohotno spremlja-
lo predstavo Leto šlagerja, ki jo
je uprizorila Dramska družina
SKPD F. B. Sedej iz Števerjana v
režiji mladega Tomaža Kranjca.
Izvedbeno zahtevna sodobna
drama, ki jo je napisal nizozem-
ski avtor Rik van den Bos, s svojo
trpko, grenko vsebino, kako ne-
nadna smrt prijatelja v avtomo-
bilski nesreči popolnoma spre-
meni življenje skupinice prija-
teljev v najstniških letih in jih
prisili, da prehitro dorastejo in
spoznajo svet odraslih, ki ni
prav tak, kot so si ga predstavlja-
li, je številne gledalce postavila
pred kar nekaj dejstev in jih va-
bila k razmišljanju o našem
življenju in o poslednjih rečeh.
Naše življenje je pač takšno, da
se na vsakem koraku lahko
srečamo z neizbežnim - s
smrtjo.
Marinka Černic, Jakob Leopoli,
Nikolaj Pintar, Tadej Lukman,
ob spremljavi kitaristke Mie Ma-
rinič (izvirna glasba Patrick
Quaggiato), so z natančno
naštudirano igro razvili zgodbo,
ki ima kar nekaj pretresljivih tre-
nutkov, pa tudi najstniško razi-
granih prizorov, in jasno posre-
dovali zbranemu občinstvu mi-
sli in čustva, ki so se protagoni-
stom porajala ob spominih na
skupno preživeta brezskrbna
najstniška leta, dokler ni te idile
pretrgala kruta smrt.
Gledalci so s toplim ploskanjem
dokazali, da so se igralci s svojim
tankočutnim izvajanjem dotak-
nili njihovih src.
Z nostalgijo in spomini na pre-
hitro minulo mladost in slavo
na odrskih deskah je prepredena
“nostalgična komedija” Čaj za
dve, ki je izšla izpod peresa ime-
nitnega sodobnega slovenskega
pisca in žlahtnega komediografa
Toneta Partljiča. Igro z rahlim
ironičnim nadihom, ki je
značilen za Partljičev slog, so v
letošnji sezoni premierno pred-
stavili iskrivi člani dramskega
odseka PD Štandrež, ki se lahko
upravičeno ponaša z več kot pet-
desetletno neprekinjeno odrsko
ustvarjalnostjo. Predstava Čaj za
dve je bila razglašena kot naj-
boljša predstava letošnjega
Srečanja gledaliških skupin Se-
verne Primorske. Prav s to pred-
stavo zelo priljubljene štan-
dreške dramske skupine se je v
nedeljo, 17. junija 2018, končal
letošnji niz Gledališče pod zvez-
dami, ki je prikazal barvit izsek
iz bogatega gledališkega delo-
vanja ljubiteljskih skupin na Slo-
venskem in na našem obrobju
slovenske zemlje. Mojca Do-
linšek v vlogi protagonistke, fi-
ne dame, upokojene igralke Ja-
smine, ki živi s svojimi grenko-
sladkimi spomini v domu za
ostarele, Polonca Cijan kot pri-
stna kmetica Angela Berdon (za
dodelanost tega lika, ki se izraža
v sočnem narečju – za kar je po-
skrbela igralka sama - je bila na-
grajena na Srečanju gledaliških
skupin Severne Primorske), pra-
vo nasprotje fine Jasmine, Do-
minika Prijatelj, direktorica do-
ma, Nataša Paulin, dežurna se-
stra, Gabrijela Vidmar, varovan-
ka doma, Božidar Tabaj, zalju-
bljeni upokojenec, mladi Jakob
Šfiligoj kot sin gospe Berdon,
Egon Cijan, župnik, Marjan
Breščak, Lucijan Kerpan in Vik-
tor Selva, ki so kot varovanci do-
ma ustvarili ganljiv utrinek, so
v nadrobni dramaturški razčlen-
jenosti in dodelani režiji dram-
skega igralca Jožeta Hrovata,
obiskovalcem gledaliških dvo-
ran dobro znanega člana SNG
Nova Gorica, ob izvirni glasbi
Mirka Vuksanovića, ki je pou-
darjala vzdušje posameznih pri-
zorov, in dobro izbranih kostu-
mih Nevenke Tomašević, izde-
lali dovršeno, zelo posrečeno
uprizoritev, ki jo prepredajo pri-
stni humorni biserčki, pa tudi
ganljivi trenutki, ki sežejo do
srca in zaradi katerih gledalci
sočustvujejo z usodo prikazanih
likov. Le-tem se na jesen življen-
ja, kljub vsem težavam, še zale-
skeče žarek upanja in notranje
sreče. Številno občinstvo je
večkrat zaploskalo kar med pri-
zori in igralcem, ki so imenitno
poosebili komedijske like, ob
koncu namenilo dolgotrajen,
prisrčen aplavz.
Pred vsako predstavo je občin-
stvo duhovito, kot le on zna, na-
govoril Božidar Tabaj, perpe-
tuum mobile in duša vsega, kar
se gledališkega dogaja v Štan-
drežu, a tudi širše. Ob igri
Županova Micka je npr.
razkril, da je prav z vsko-
kom v to predstavo, ki jo
je na oder postavil dram-
ski odsek PD Štandrež dal-
jnega l. 1968 v režiji deka-
na Jožeta Žorža, začel svo-
jo pot na odrskih deskah.
Do tedaj so mu vsi dopo-
vedovali, da ni primeren
za igralca!
Na zadnjem večeru se je
ob koncu predstave Tabaj
zahvalil g. župniku Karlu
Bolčini, ker je dal na raz-
polago dvorano in park med li-
pami, Zvezi slovenske katoliške
prosvete za pedane, da so lahko
podaljšali oder, pa tudi vsem
pridnim kuharjem domačega
društva, ki so poskrbeli, da go-
stujoče gledališke skupine niso
odšle lačne domov.
Med gledalci smo na dveh
večerih opazili tudi predsednika
SSO Walterja Bandlja.
Iva Koršič
Gledališko društvo Kontrada-Kanal, Vaje v zboru (foto DP)
Gledališka skupina KUD Dolomiti Dobrova, Bil je škrjanec (foto DP)
KD Brce iz Gabrovice pri Komnu, Snubač (foto DP)
KD Brce iz Gabrovice pri Komnu, Županova Micka (foto DP)
Dramska duzǐna  SKPD F.B. Sedej iz Šťeverjana, Leto šlagerja (foto DP)
Dramski odsek PD Štandrež, Čaj za dve (foto DP)