Narodna in nniverzitetna knjižnica ▼ Ljubljani 105181 GEBKTEMO LETO alj za vse NEBELE INO PRAZNIKE. Spisal UČITEL V BELAKU. V CELOVCU. IVatisnil in na prodaj ima Janez Leon. 1852 . 105181 RO^Sfjtc K* SVETI MESI. PEBVA. • Z a c e t i k. 1 . Bog! v prahu pred tebo leži Te človek, tvoja stvar; Serce k tebi v nebo derži, Oči pa na oltar. Oberni se ti z gnado k nam, Naše grehe odpusti nam! Spred tebe ne zaverzi nas, Nas grešnike nobeden čas! Ne zaverzi nas Grešne nobeden čas! 2 . Zapravili smo verbšino Z tem zgublenim si nam; Živeli smo z njemu grešno: O Bog, odpusti nam! Nas naši grehi grivajo, Z’ oči solze se zlivajo, 1 K pobolšenju nam daj pomoč! Pošli nam tvoje gnade luč! Te gnade luč, Te božje gnade luč! 3 . Mi vsi smo stvari tvojih rok, Z gnado na nas poglej! Nam slabim ti daj moč, o Bog Te častiti vselej. Tebi postav’mo na oltar Za ofer, en nebeški dar! To drago kri, ktero je bil Jezus, tvoj Sin, za nas prelil. Za nas prelil, Tvoj Sin za nas prelil! Hvala. Vse, kar živi na svetu, Čest, hvalo Bogu daj, No njega ime sveto Hvali na vekomaj! Bog Oče, Sin, Duh sveti, Peršone tri, en Bog Vso čest ’majo prijeti Od vsih vernih otrok. E v a n g e 1 j. Kristusa mi spoznamo Moder, resnični Bog! 'Z njegovih ust imamo Te evangelski uk. Te navk, vselej te pravi, Je bil no bo spoznan; Kleri ga v serci hrani Je srečen kristijan. Vera. 1 . Vsigamočni! klečejoče Tvoje stvari spoznamo vsi, Vselej, da ti naš Bog no Oče, Ino vsih reči stvarnik si! Tud Jezusa, da je tvoj sveti Sin, kter’ga si večno rodil; On, od svet’ga Duha spočeti, Je rojen od Marie bil. 2 . Te Jezus je iz nebes prišel, Da bi on z Bogam spravil nas, Naš dolg odvzel in nas odrešil; Na križi smert storil ta čas. Vstal je, smert, pekel je premagal, Zdaj na desnic’ Očeta je; Ne bo dolgo priti odkladal, Žive, mertve soditi vse. 3 . Verjemo, da sveti Duh viža Cerkev ino nas verne vse; K njegovi milosti perbliža Naj te zgrivani grešnik se! Na sodni den ak bomo vstali, Svetniki pomagajte nam, Da bomo na desnici stali, Ino v nebese prišli k vam! I* 4 Darovanje. 1 . Gospod, naj k tebi pride Od mešnikovih rok Te ofer! naj se snide K tvoji cesti, o Bog! Naj odpušanje bode Naših grehov, no nas Reši od vsevse škode Zdaj, no na zadni čas! 2 . Iz kruha in o ’z vina Se te ofer stori; Spomin na tvojga Sina Smert, no prelito kri. Tiga ofra v nebese Duh naj gre pred tvoj tron; Enkrat pa naj pernesc Nam te nebeški Ion! Predcešenje. 1 . Svet, svet, svet zapojemo, Svet si Bog naš gospod! Z angelcmi hvalo dajmo : Svet si Bog sabaot! Nebo, zemlja spoznajo Tvojo božjo oblast; Vsi verni tebi dajo Večno hvalo, no čast. Vsa cest se raj v kup snide Zdaj v sercu našimu; Tisto dajmo, kter pride V imenu božjimu. Hozana visokosti, Hvalen bodi gospod! Po celi širokosti, Hvalen bodi gospod! Po povzdigvanjv. 1 . Poglej ,od tvoje visokosti Oče! z nebes na te oltar. Tu je en ofer vse svetosti No tebi nar bolj všeci dar. Te dar ino ofer k spominu Je bil no bode vsaki čas, Križane smcrtni tvojga Sina, Ktero prestal je on za nas. 2 . Ves seje on za nas postavil, Je postal naš odrešenik; Da bi nas v nebese spravil, Je per Očetu besednik. Daj Jezus, da tvoje terplenje Nad nami zgubleno ne bo ! Daj nam eno brumno živlenje, Da pridemo k tebi v nebo, fi Jagne božje. Poglej kako preliva Jezus iz serca kri! * Naše grehe vse vrniva: To ljubezen stori. Vse grehe je proč spravil, Na seje vzel naš dolg, Pot k nabesam perpravil, No mir per teb’, o Bog! Obhajilo. 1 . Bog! k tvoji mizi priti Se nevreden spoznam, Tebe pa zadobiti Serčne želje imam. Potaži moje želje Ti ženen duše svet! Mojga serca veselje, Daj v duhu te prejet! 2 . Sladkost tvoje ljubezni Nam vživati pustiš; Naših duš vse bolezni Ozdraviti želiš. Ozdravi dušo mojo, Ves greh nji odvzemi; Daruj jo z gnado tvojo, O Jezus vsmileni. 7 Konec. Jagneje že zaklano, Te ofer je minul; Oda bi blo spoznano , Kar je Jezus prestal! Gospod, per nas ostani, Tvoj žegen ti nam daj ! V tvoji gnadi obrani Ti nas na vekomaj ! DRUGA. Z a c e t i k. 1 . Velki Bog! tebi služiti Pridem človek tvoja stvar, Za vse potrebe prositi Z mesnikam pred tvoj oltar. Z andohtjo, užganim sercam, Bog! pred tvojim obličjem V nebesa k tebi kličem: Oh bodi milostliv nam! 2 . Skoz gnado, ktero duhovnam Si, o Bog! za nas odperl V letim ofru z tvojim Sinam, Kateri je za nas vmerl: Ne zapusti nas v grehih! Vsliši tvoje cerkve glas; 8 Hude nagenje u sercih, Sveti Bog, pagasi v nas! 3 . O Bog! kateri vse videš, Vse želje no misli ves, Čez spokorjene se vsmiliš Ino grehe odpustiš: Kakor se spove te mešnik. Tako se obtošim z njim; Kakor te očitni grešnik Zgrivan pred tebo klečim. Hvala. O Bog, ki gospodaruješ Čez nebese ino svet: Prosim milo , da gorvzemeš Vso čest, hvalo od vsih let; Da ne ostane v oblakih Naša Štirna ino glas! Daj da se sliši v nebesih Čest in hvala vsaki čas! E v a n g el j. Vsim pravovernim kristjanam Je za trošt tvoj navk svet; Prosimo , da našim dušam Ne bode nikdar odvzet. Skoz te nauk vso ljubezen Nam skažeš sam večni Bog! Ko se’ ma storiti vreden Teh nebes človeški duh. 9 Vera. Bog! tvoji cerkvi verovam, Se vsim dvomam (cviblam) odpovem, Dal boš gnado, to zaupam, Da se v ljubezni zderžim; Da te tvoj sveti, čisti navk V mojmu serci obderžim; Ino de nobeden pristavk K pravi veri ne storim. D a r o v a n j e. 1 . Bog! vzemi iz rok mešnika Za ofer te čisti dar, Kteriga v tvoji cerkvi zda Položi na tvoj oltar. Tvoj Sin, kteriga poslušat’ Si, o Bog! ukazal nam, Je lete ofer odpravlat’ Zapovedal vsim jogram. 2 . Lete ofer je, nam vernim Naša sama, vsa pomoč; Lete ofer pernesc nam K nebeškim zakladam kluč. Neizgurntana je milost No dobrota proti nam, Da se, za našo hudobnost, Gorofra Sin božji sam. 10 3 . Jezus! za tvojo ljubezen Žgrivan pred tebo klečim. Jez pa tega nisim vreden Kar od tebe zadobim. Zvesto hočem tebe ljubit’ Z vsim kar more moja moč, T’ z pokornim živlenjem služit’: K temu prosim za pomoč! Predčešenje. Do tal se hočmo ponižat’, Povzdignit’ svoje misli, Ker voljno se je dal križat’ Te nedolžen Sin božji. Tebi k cesti hočmo spevlat’: Bodi česen, Jezus svet! Dokler prideš nas prejemat Skozi sveti zakrament. Po povzdigvanji. 1 . Skoz vero jez tebe vidim V tem kruhu, Zveličar naš! Te molim, ino premislim, Kar si ti storil za nas. O nezrečena lubezen! Stvarnik je živež (spiža) za stvar; Se iz nebes stori vreden Priti tu sem na oltar. li 2 . Bog nebeški Oče vsmilan! Naj bom milost najdel, Kar je tebe Jezus križan Visejoč za nas prosil! Naj zbriše našo hudobnost Nja žlahtne kervi vrednost! Naj plača našo pregrešnost Nja grenke smerti britkost! Jagne božje. t. Želim, da bi lete mešnik Po vrednosti Boga v’zil; In prosim, da bi jez grešnik Leto gnado zadobil: Kedar k božji mizi pridem, Naj bom en vreden gostnik. Jezus, da te vredno prejmem, Bodi ti moj pomočnik! 2 . Sebe z dušo in z telesam Tebi, o moj Bog! zročim, Ino vsim dušnim molitvam Mojo prošnjo perdružim: Da bodem tudi z tem pridam (nucam) No z gnado ’z tcmpelna šel, Kakor se boš Bog tem brumnim Skoz te ofer daroval. 12 Konec. Mili Bog, vsigamogočen Jezus, naš odrešenik! Ves božjiga duha žegen Naj nam da tvoj oblastnik Da nas skoz sveti žegen Do sveličanja ravnaš, No tam tudi ves potrebni Perdelik te ženile daš! TRETJA. Z a č e t i k. 1. Bog! pred tvojim obličjem Se tukaj znajdemo, Z grivengo , z poniženjem Grehov se spomnimo. Te ofer je postavil Za nja smerti spomin, Kteriga je sam opravil, Jezus tvoj ljubi Sin. 2 . Iz grehov in slabosti Kličemo zdaj na te: Oh Oče, ne zapusti Nas otroke tvoje! Pred tebo smo grešili Z grivengo spoznamo; O Bog! čes nas se vsmili Skoz smert Jezusovo. ■'■) Hvala. 1 . Po vrednosti Stvarnika Častit’ ni mogoče; Gnada je za človeka, Da nja častiti sme. Da bomo po dolžnosti Častili te, o Bog! Daj moč naši slabosti, Da skerbcn bo naš duh. 2 . Pobožno hočmo peti Z angelcmi glorio; U serceh in usteh’ meti Cest in hvalo božjo. Bog! bili smo sirote, Pa skoz tvoje dari, Ino tvoje dobrote Smo mi žlahtne stvari. Branje. Človek se ne zveliča Le samo skoz prošnjo; Če ne tud skerbi ima Spolnit’ voljo božjo. Dokler tisto le vemo, Ino ne spolnimo, Nebese si zgubimo, Pekel zaslužimo. E v a n g e 1 j. Jezus večna resnica! Ti v naše serce vli, Kar milost no pravica Tvoja od nas želi. Da ne le poslušavci Tvojih svetih 'vangelj: Temuč pridni delavci Bomo v dobrim del’. V e r' a. O hvala bodi dana Za naše vere dar ! Daj, da bo dalj razdjana, O Jezus Zveličar L. Daj, da nam vselej sveti Te prave vere luč; Po tisti prav živeti Bog daj tvojo pomoč! Darovanje. 1. V seb’ hočmo zadušiti Sovraštvo in ves greh; Tebe čez vse ljubiti, Vse bližne pa nam glih. To naprevzetje naše, Bog tebi oframo; Tvojo pomoč nam skazi, Da to dopolnimo. 2 . Sedaj otroki tvoji,— Ti, naš Oče in Bog! — V ljubezni in v pokoj! Te kruh in to vino, Duše telesa tudi Čisto ofrujemo; Z tem mešnikam vsi vkupej K tebi zdihujemo. 3 . Bog na tvojimu dari In žegni vse leži, Pred vsim hudim nas vari: Tako smo srečni vsi. Kar za živlenje večno Nam tukaj dobro je, Z tvojo roko mogočno Dodeli dalje še! Predčešenje. 1 . Od zemle se povzdigni V ncbese ti, naš duh! Z angelcmi poj in zdihni: Svet si gospod naš Bog! Čest ti na visokosti. O ti večna svetost! Od zemle, ’z globokosti Serca no ne le ’z ust. 2 . Jezus! tvoja ljubezen, Z ktero si nas ljubil, Ti je dala bolečin; Smert si za nas storil. Sedaj pa spet k nam prideš, Ljubezen ponoviš, Se Očetu ofruješ, Nja milost nam deliš. Po povzdigvanj Otroci božje jeze Smo poprej mi bili; Za nas ni blo odveze, Kakor sam Jezus ti. Skoz tvojo smert si spravil Proč greh in vse hudo; V ljubezen nas postavil Per večnimu Bogu. Obhajilo. 1 . Dostikrat sim se znaj del Že per mizi božji, Trošt in pomoč sim najdel Tamo duši moji; Al sim pa tiste gnade Vsakbart prav obračal? Al sim grešne navade V resnici pokončal? 2 . Jasno moram spoznati, Da sim uržah le sam, Nevreden se štimati Spet biti gostovan: Ker čednost ni močnejši, Še ni sovražen greh; Ker nisim še svetejši, Jezus! tebi bolj glih. 17 3 . O Jezus! v duhu špizaj Me z kruham angelskim; Z tvojo besedo vižaj, Da le tebi živim! Daj vselej k povečenju Te živež vživati; Tak bo na zveličanju Ne treba zumiti. (cviblati) Konec. O, žegnaj nas Bog Oča, Sin ino sveti Duh! Glej, mešnik perporoča Tebi nas no naš kruh! Naprevzetje in delo, Duša in telo, Naj bo tvoj žegen melo! Daj, da bo vse sveto! ML POVSDiefVAMJI. PERVA. 1 . Mi tebe, Jezus! v tem kruhu častimo , Ponižno na koleneh te molimo; Na te mi verjemo Ino zaupamo; 2 Tebe, o Jezus! čez vse ljubimo j Vsmili se ti čez nas, Zveličar naš! 2 . Tvoja prežlahtna kri, za nas prelita, Iz ljubezni k nam vre, v tem vinu skrita* Prosim z tvojo kervjo V mi ti dušo mojo, Ino napolni njo z gnado tvojo, Da bo tebe, o Bog! hvalil moj duh. 3 . Na naš posledni čas nas ne zapusti, Vsmili se ti čez nas v sledni britkostij To te prosmo sedaj. Pošli k jedi tedaj Svoje meso in kri duši moji, Da popotva sladko v večnost lehko. DRUGA. 1. Bodi nam žegnan, Jezus Zveličar! Troštar naš, v smerti vsa naša pomoči Tebi se oframo Brumnost obljubimo, Večno službo. 2 . V prahi ležimo tvoji otroci, Jezus! odrešeni skoz tvojo kri. Tebi se ofram, i. t. d. 19 K SVETIMU ŽEGMII. PERVA. 1 . Vsi ponižno počastimo V zakramenti Jezusa; Na koleneh ga molimo Našiga Zveličarja! Na oltarji on stanuje Če ga tudi vidit’ ni; Živa vera nam spričuje, Kar ne vidijo oči, * (Da v podob’ kruhovi živi) 2 . Za svet žegen te prosimo, Ljubi Jezus, vsliši nas! Z petjam glas k teb’ povsdignimo, O Jezus, požegnaj nas! Daj da tvoj ga svet’ga žegna Deležni postanemo, Ino tebe božj’ga Sina Enkrat oživat pojdemo (Gori u’ to sveto nebo!) 3 . Vse stvari naj mu pojejo Svet’mu, trojnemu Bogu; 2 * Naj Očetu čast dajejo , Naj zahvalijo Sinu; Svetmu duhu, kter se shaja Od obeh od vekomaj. Naj se čast in hvala daja Večne čase, kakor zdaj: (Svet, svet, svet si Bog vekomaj!) DRUGA, 1 . Svet, svet, zapojmo mi Z sercam ino z ustmi! Svet Bog Sabaot si! Vreden večne časti Bog Oče, Sin in Duh sveti! 2 . Svet presvet pojemo, Čest hvalo dajemo Tem, kije prišel k nam Z nja resnim telesam, Sin božji, Jezus Kristus sam. li PRIDGfl PERVA. 1. Brumni verni kristijani, V sveti pobožnosti zbrani Prosmo troštarja, Svctiga Duha, Da nam pravo zastopnost dal 2 . O sveti Duh! prosimo te, Očisti nam naše serce, Da bode te sad, Polhen božjih gnad Našim dušam v zveličanje! 3 . O sveti Duh! ti vižaj nas Le skoz naših pastirjov glas. Da bomo zvesti Veselj dopolnili Lete božje zapovedi! 4 . O sveti Duh! vžgi nam serca Da bo navk’, beseda božja U zemli tega Našiga serca Pravi, dober sad pernesla! 5 . Jezus je mešnike zvolil Namest ljubcznjivih jogrov, Da nas vižajo, Lepo učijo, In pot k nebesam kažejo. 6 . Ako bomo tak živeli, Ko uei svet evangeli: Nas bode vesel Mil Jezus gorvzel, V nebesa med zvolene. DRUGA. 1 . Pridi, sveti Duh! z gnado tvojo, Razsveti ti dušo mojo! Dodeli nam tvoje dari, Pred greham nas vse obvari! Pridi, sveti Duh! z tvojmi darmi! 2 . Pridi, sveti Duh! nebeška luč, Pridgarju daj tvojo pomoč! Vžigaj serce, jezik pelaj, Z gnado tvojo ga prav vižaj! Pridi, sveti Duh, moč tvojo m’ daj! 3 . Pridi, sveti Duh! troštar 'menvam: Od nebes na zemljo poslan! Razsveti vse keršenike, Očisti nas vse grešnike! Pridi, sveti Duh! vižaj verne! - 4. Prid’, sveti Duh! svetloba božja! Tebe želi duša moja: Grešno serce omehčaj ti Da se prav spokorimo vsi! Pridi, sveti Duh! nas razsveti! 5. Pridi, sveti Duh, k nebesam pot Perkaži hoditi od tod! Brez tvoje luč’ je temna noč. Nam sveti vselej tvoja luč! Pridi, veti Duh, naša pomoč! 6 . Pridi sveti Duh! vero, upanje, Ljubezen povečaj ’n želje! V kriv uk pasti nas ne pusti; Ti nas poterdi v brumnosti! Pridi sveti Duh, vse te časti. 24 1 - Tebi, Bog! mi hvalo damo, Za gospoda te spoznamo, Za Očeta večniga, Ino Boga živega. Nebo, zemlja te spoznajo, Tebi cest m hvalo dajo, (Kerubin no serafin Te hvaljo zvsim’ angelcim.) 2 . Vsigamogočni Bog je svet, Naš Bog sabaot je presvet: Svet je Bog Oča stvarnik, Svet Bog Sin odrešenik: Sveti Duh bodi posvečen, Bog naš troštar je posvečen. (Nebo ino zemlja je Polhena časti božje.) 3 . Vsi apostlni častijo, Marterniki te želijo, No preroki hvalijo, Vsi svetniki ljubijo; Sveta cerkev ga posveti: Tebi cest Bogu Očeti, 25 (Tudi Sinu edinemu, Ino Duhu svetimu.) 4 . Oh Jezus! ti si resnično Prišel u telo devično; Si na križi za nas vmerl, No nebesa nam odperl. Zdaj sediš pa na desnici Boga Očeta v resnici; (Enkrat imaš spet priti, Žive n’ mertve soditi.) 5 . Ti si vreden večne hvale! Kralj nebeški čez vse kralje, Čez služebnike tvoje: Vižaj no poterdi nje! Ti se z gnado k nam oberni, Vse hudo od nas odverni, Da v greh nikdar n’ pademo, No v nebesa pridemo! 6 . Bog! svojžegen nam vselej daj, Nas po svoji volji pelaj! Tebi bomo služili, Tvoje ime hvalili. Tebi se perporočimo, Da to milost zadobimo: (Na te upamo vsak čas! O Bog, vsmili se čez nas!) 3 36 FOKUCG ČLOVEM. 1. Božjo nezgruntano dobroto Z celiga serca ljubimo, Božjih popolnomost lepoto Z ponižnim duham molimo. Božji prevsmileni ljubezni No milosti nezreceni Skazujmo se vselej hvaležni! Človek spoznaj božje dari! 2 . Kdo je meni leto prežlahtno No nevmerjočo dušo dal? Kdo je tisto tako prečudno Z truplam, z počutkam obdal? Gospod Bog , te vsigamogočni Je dal svojo podobo nam; Da bi bili z njem večno srečni, Vse stvaril je k pomoči nam. 3 . Poglej, moj duh! proti nebesam Katerim je Bog stvaril te; Zdihni navzgor tje z čistim sercam, Smertniga greha vari se! Ti maš pravico v tiste priti, Dobrote božje so tvoje. Zato je hotel Kristus vmreti, Daje od pekla rešil te. 4 . Bog je nas visoko povišal, Ker je nas k temu goruzel, Da bo človek onemu služil, No nebeško krono prejel. Tako sim jez njegov služebnik; Boga tega nar višiga Ljubi otrok, no ne najemnik, Verb kraljestva nebcškiga. 5 . Duša hvaležna prav premisli, Kar tebi Bog preplavil je: Svetih nebes se ti veseli, Skoz božjo milost so tvoje! Sin božji skoz svoje terplenje Je tu tiste perslužil nam; Ti skoz čisto, brumno živlenje Stori se vreden nebes sam! 6 . Tam nas Bog hoče večno ’meti, Kjer bode dobro biti nam; Tudi vsi mormo tam tje priti; Božja resnica sveti vsim. Katolške cerkve učeniki Nam pot v nebesa kažejo; Vsi zanemareni grešniki Pa le nesrečni bodejo. 7 . K božji službi so nam bli dani Naši sedajni kratki dni; Večnost bomo pa kmal imeli, Ktere kraja no konca ni, Ak naš čas z greham zamudimo, Ogenj no vest bo pekla nas; — Božje zapov’di dopolnimo, Bog bo naš Bog na večni čas! ODUEŠENJTE ČLO VEKA. 1 . Gospod, vsliši moje vpitje, Moje revno jokanje! O vsmileno večno Bitje! Jez, grešnik, kričim na te. Jez sim pak tvoj sin nevredni, Ker sim v greh zaljublen bil; Oče, vse ljubezni vredni! Bom kaj še milost dobil? 2. Od pekla si me odrešil Skoz tvojo prelito kri, Za verba si me postavil Kraljestva večne časti. Tisto sim pa vse zapravil Skoz pregrešne živlenje; Greh sim tebi predpostavil, Zaslužil pogublenje. 3 . Kaj je le meni storiti? O preljubi Oče moj! Al se smem k tebi verniti, Jez nezvest služebnik tvoj ? Ali bom moral plačati Vekoma moj greh v pekli? Tamo milo zdihovati: Jezus, me ne pogubi! 4 . Veselo, presladko štimo Slišim od mojga Boga, Kteri kliče ljubeznivo Vsakteriga grešnika; Nikdar hočem smerti tvoje, Temuč, da se spokoriš, Deržiš zapovedi moje, Se v nebesih veseliš, 30 PEKVI. 1. O moj Jezus! pred te padem, Z petjem zvesto te molim; Vse stvari k pomoči vabim, Tebe hvalim no častim. Neizgruntana ljubezen, Z ktero si mene ljubil, Si prestal smcrt no bolezen, Da bi le jez rešen bil. 2 . Zbrisal si ti moje grehe, Ker si za me kri prelil; Verbšino nebeške hiše Skoz tvojo smert bom dobil. Hočeš moje grehe skriti, Ak’ vse tiste zapustim? Hočeš mi milostliv biti, Ako bližnje prav ljubim? 3 . O tako prav terdno sklenem, Tebi, Jezus! obljubim, Kar si sedaj naprevzemem, Deržati, dokler živim: Po tvoji volji živeti, Zvesto se potruditi, Ves čas ti bolj enak biti, Zoper greh se boriti. 4 . Vselej hočem bit k pomoči Temu, ki potreben je, Toljko, kar je v moji moči, O Jezus! zavolj tebe. Drugač nisim tega vreden, Da me ti za ljub’ imaš; Tud hočem biti dovoljen, Če tud me terpeti daš. K o. Vse tisto, kar ti sovražiš, Hočem tud sovražiti; No vse tisto, kar ti ljubiš, Hočem tudi ljubiti. Tebi vižati se dati So vselej moje želje, Da bom mogel zoper stati Vsemu, kar pregrešno je. 6 . Jasno morem pa spoznati, Da je slaba moja moč; Da bom mogel to deržati, Jezus, daj tvojo pomoč! Kedar pridejo skušnjave, Tedaj, o Jezus! pomaj, 32 Da ne padem u težave Smertnih grehov spet nazaj. 7 . Pomaj v serci pogasiti, Kakor hitro kaj tali; Se perložnosti ogniti, Prej, ko serce greh ljubi! T’ga, kar greh za sebo pelje, Daj, da vstrašim se tedej, Da dobre vesti veselje Bodem vžival se naprej! 8 . Daj, kcdar bos prišel sodit, Da bomo pcrpravljeni; Daj nam v tvoji gnad se ločit, Na duši ozdravljeni! Tako bomo prav veseli U večnost popotvali, Srečno nebeško d’žclo vsi Z tebo, Jezus! verbali. 9 . O Zveličar! kedar prideš Na velk den zveličanja, Da nas tjc sebo popelješ Kjer ne bo več terpienja: Tam bomo vselej veseli, Skoz tvoje zasluženje, Večno, aleluja! peli, Tebi, Jezus! čcšenjc. DRUGI. 1. Jezus! ti moje živlenje Jezus! ti moja sladkost; Mojga serca zaupanje, Brez tebe je vse grenkost. Jezus! moje veselje, Tebe ljubiti vsele So mojga serca želje. 2 . Kdo me bo od tebe ločil, Ki si ti dobrota vsa? Vse moči sim tebi zročil Duše ino telesa. Alj mi daš vsiga dosti, Alj pustiš u revnosti: Hočem tebe ljubiti. 3 . Ti si, Jezus! mene ljubil Prej da je svet stvarjen bil Greh bi bil me scer pogubil Vunder sim milost dobil. Jz nebes si dol prišel, Mi odrešenje delil, Prej da sim tebe prosil. 4 . Skoz tvoje božje besede Ino sveto živlenje Kažeš nam resnične steze, Pravo pot v zveličanje. Z tvojim britkim terplenjam Si Jezus! zaslužil nam Sedež u nebesih tam. 5 . Tebi, Jezus! ni blo dosti, Da si kri prelil za nas; Hočeš še p er nas ostati Do kraja sveta ves čas. V tem svetim zakramenti Se nam pustiš vživati, Tvojo sladkost čutiti. 6 . Ker nas, Jezus! tako ljubiš, Kdo ne bo ljubil tebe? Vsakimu se nam ponudiš No vsak’ga kličeš k sebi. Kdor je žejen, kličeš ti, Pridi k meni, ino pi Z vrelca moje milosti! 7 . Tvoja milost ni pustila Nam iti v pogublenje; Je svetnikam pomoč dala Prit v večno zveličanje. Kdor bo v te zaljubil se, Tisti pojde v nebese, V ktere ti nas vabiš vse. 35 TRETJI. 1. Sedaj mi vzdignimo veseli glas, Jezusa hvalimo z petjem ves čas, Ker to je naša velika dolžnost Jezusa hvaliti, večno svetost. Nebes ino zemle kralj čez vse kralje Vse časti vreden je, no večne hvale; Skoz nja so stvarjene vsevse reči: Vse ma ga hvaliti z cele moči. 2 . Jezus, razsveti nam naše serce, Da bomo z veseljem častili te, Da vsak, kateri je z gredam obdan, Daj, da bo od tvoje milost’ užgan! Da bi zapustili grešne navade, Tebi prav služili, Jezus! daj gnade, Da bi bli tvoje hvaležne ovce, No tebe ljubilo naše serce. 3 . Jezus! Zveličar moj, tebe častim, Zvesti služebnik tvoj biti želim. Z greham sim žalil te, jasno spoznam; K pravi pokori se sedaj podam. Daj nam dopolniti lete dolžnosti: Tebi prav služiti v resni brumnosti, Daj k vsej pravici nam vroče želje! O, mili Jezus! to prosimo te. 4 . Kar k tvoji cesti je, to nam pomaj, Skerb ino veselje , Jezus, nam daj! Tedaj razsvetleni z gnado božjo Bomo dopolnili voljo tvojo. Dokler popotvamo večnosti proti, Da se vsi znajdemo na pravim poti; No da perpotvamo na tisti kraj, Kjer tebe najdemo, Jezus nam daj! 5 . Le proč goljufen svet, tvoja slepost! Ki terpi kratko let tvoja sladkost. Kar sedaj sladko je, v kratkim peče; Jezus je veselje duše moje. Kteri bo Jezusa prav serčno ljubil, Gotov je tistiga, kar je obljubil: Kedar bo časniga živlenja kraj, Bo duša vživala tam sveti raj. JEZUS MS TOLAZ V TERPEESTJIL 1 . Mili Jezus! ti nar slajši, Si moj trošt no veselje; Moji križi so Iehkejši, Kedar spomenim na te. O da bi velikokrat sc Opomnil na martre tvoje! Jez bi se križov ne bal, In se njim volno podal. 2 . Kedar človek na t§m sveti Kaj preganjenja terpiš; Moraš u vbožtvu živeti; Alj dolgo bolen ležiš: Tedaj vse svoje težave Postavi pred oči svoje , Da nebeški paradiž Boš zaslužil skoz tvoj križ 3 . Leto si vzemi prav k serci: Jezus je še več prestal Ino prav ponižno reci: Jez sim vreden teh težav! Je še Jezus terpel križe, Je bil martran na vse viže; In jez bi ne bil nikdar, Ki sim ena grešna stvar ? 4 . Če nam Jezus pošle križe, Nas ravno za ljub ima; Skozi to mi gremo bliže Veselja nebeškiga. To zamormo ja spoznati, Da je bolji, kakor zlati, Ztebo, Jezus, terpeti, In v božji gnadi vmreti. 5 . Vselej voljen hočem biti, Karkoli pošleš čez me; Za tebo moj križ nositi Zatajiti sam sebe. O Jezus brez tvoje gnade Slab človek spet v grehe pade! Ljubi Jezus! prosim te, Z svojo gnado vižaj me! 6 . Da ovčica ne zablodim Raz te pravi pot na kraj , Serčno tebe, Jezus, prosim: Bodi moj pastir vselej! Ti moje serce omeči, Da bom všeč ti u ljubezni; Da čez vse ljubim tebe, Kakor dolžnost moja je. 7 . Kedar bode se perbližal Ta živlenja krajni čas : V dolini velikih težav, Jezus, ne zapusti nas ! Daj mi tedaj srečno vmreti, No k tebi v nebesa priti: Da se bom tam veselil, Tebe hvalil no častil. — 39 K ČASTI DEfICE MARIE. PEI1VA. 1. K tebi, oh Maiia, Mati tc milosti! Zdihujemo seda Mi v naši revnosti. Zvolil te je sam Bog, Pomagat nam z nadlog. Kir te časti Našel bo vsmilenje Pomoč, polajšanje V nevarnosti. 2 . Čas živlenja mojga Spoznam, da sim grešil, Ino Sinu tvojga, Na nove razžalil; Zdaj iz serca mojga Gre velka grivinga Ker sim falil. Prosi Boga za me, Da mi bo grehe vse Spet odpustil. 40 3 . Bojim se večnosti: Pomagaj Maria! V veliki pregrešnosti Teči duša moja, Ti polhna gnad’ božje; Vse grešne navade Raztergaj mi: Da pobožno živim, No srečen pot storim Prot večnosti. 4 . Prosi, o kralica Za detete tvoje; Vzemi gor, devica Nas otroke svoje! Serce polno žalosti, Strašne obvplivosti; Vest me teži! Pa upa milosti, Kter k tebi v žalosti Sem perbeži. 5 . Kedar le prišel bo Posledne ure čas, Sovražnik moč svojo Napenjal bo čez nas Mogočna devica Bodi pomočnica! — Nas brambaj ti, Kedar te merzli put Nam bo že kazal pot Prot večnosti. DRUGA. 1. Ti si mati te milosti, Bod češena, kralica! Ti si trošt v naši revnosti, O Maria devica! K tebi, o mati, kličemo (Z ustmi k tebi zdihujemo.) 2 . Skazi se, mati vsmilena! Nas otroke oskerbi, No prosi za nas Jezusa: V svoj’ varstvo nas zagerni! Nd zaverzi naše prošnje, (Vsmilena mati! skazi se) 3 . Temu pregrešnimu svetu K živlenju si rodila, In za voljo nas grešnikov Tudi mati postala, Bodi ti naša srednica (Per Jezusi besednica!) 42 4 . K nam oberni tvoje oči Od nebeškiga trona; Nas ne zapusti v revnosti, Bodi mati vsmilena! Kedar bode živlenja kraj, (Tedaj nam v nebese pomaj!) TRETJA. 1. Dajjv serce noter te želje, Oh Maria, vsak den prit! Vsi imejmo to veselje Mario vredno častit! Za mater iz medvsih zbrana, Je revnim k pomoči dana; Se sviti kakor sonce! Z zvezdami kronana je. 2 . Nobena ni tako sveta, Kakor je ona sama, Brez vsiga greha spočeta, Tudi madeža nima. Bogu nar bolji dopade, Polhena je božje gnade; Vsa žlahtna ino sveta, Vso lepoto ’n cest ima. 3 . Peklenski kač’ glavo sterla, Pekel je premagala; 43 Nebese nam odpirala, Nas vse pomilostila. Kar je Eva nam zgubila, Je Maria zadobila: Nam rodila Jezusa Našiga Zveličarja. 4 . Tavžcnkrat bodi češcna Oh Maria zvolcna! Mila! v te je zaljublena Tudi vsa duša moja. Serce se hoče mi vneti, In od ljubezni zgoreti, Vsi angelci no svetniki, In vse nebeške moči; Karkoli je na tem sveti, V tvoji svetosti stoji. Veselo tebe častimo, In zaupljivo prosimo: Grešniki smo nevredni, Stori nas spet vredne ti! 5 . V STERTA. l. Sedaj mi vzignimo Veselo štimo 4 * Mario hvalimo, Ino častimo! Maria devica, Mati Jezusova, Je gnade polhena No dobrotliva. 2 . O mati prelepa In ljubezniva! V tebi res vsa božja Milost prebiva. Maria presveta, Hči Boga Očeta, Si brez vsa madeža Bila spočeta! 3 . Maria, svetiga Duha nevesta, Tega nar manšiga Greha si cista. Kar je božjih stvari, Saj lepšiga de ni, Kakor rožica si Le Maria! ti. 4 . Ti z tvojo lepoto Nebese lispaš (ciraš), No z Sinkam Jezusam Cel svet podpiraš; Čez kore angelske Je Bog povišal te; Nebeška kralica Imenuješ se. 5. K nebeškim zakladam So dan’ ti kluči, Prideš nam grešnikam Rada k pomoči. Ti nas ne zapustiš; Vselej za nas skerbiš, No naše dušice V nebo loviš. 6 . Pomaj nam grešnikam K pravi pokori, In pridi k tepsti nam U sledni uri. Maria! tisti čas, Ti ne zapusti nas, Ki bojo ločile Se duše od nas. PETA. l. Češena si Maria, Hči Oča nebeškiga, Mati Sinu božjiga, Nevesta Duha svet’ga! Oh Maria prečista, Si brez vsiga madeža: Vsliši nas! Vsmili se Maria! 2 . V tvoje varstvo perbežim, O kralica vsmilena! Tebi se perporočim, Devica dobrotliva! 3. Ti si špegel čistosti, Mati ino devica! Ti si gospa milosti, Ti zgodna denica! 4. Milost tvojo v serce vli, V serce tega grešnika, Kateri v grehih živi, Slabiga keršenika! 5. Obvari me pred hudim; Prosi za mene Boga, Da se od grehov zbudim, Živlenja pregrešniga! 6 . K tvoji službi vse podam Za en ofer na oltar, Tebi k cesti kar imam: Vzemi od mene te dar! 47 7 . Maria, moja mati No nas vsih vernih otrok: Prosim, milost češ dati Iz svojih maternih rok! 8 . Sedaj veselo stojim Z tebo, sveta Maria! Ker ti služit zlo želim, Mati preljubezniva! 9 . Skoz tvoj o milost velko Vsliši moje prošnje zda, Ktere iz serca gredo Tvoji ga služebnika! 10 . Si prava morska zvezda, Lepši ko svitla luna, Od Boga izvolena Si brez greha spočeta! ŠESTA. l. Ker moj pregrešni stan Prav premišlujem: Z straham sim jez obdan, Da že cagujem. Preveliko sim grešil, In Boga močno serdil Za to sim grešnik jez To gnado zgubil. 2 . Pomagaj Maria, Čista devica. Bodi mati moja No besednica! Skazi meni vsmilenje, In prosi Boga za me, De mene grešnika Spet goruzeme. 3 . Mati te milosti! K tebi zdihujem, Zavolj pregrešnosti V sercu žalujem. V velikim strahu živim Božje sodbe se bojim: Zato milost tvojo Na pomoč išem. 4 . O mati prelepa, Čista ljubezen, Terpi bolezen: Vest mene močno peče Božja milost se reče. Peklenski volk mene Požreti hoče. 49 Revni, objokani K teb’ perbežimo, Žalostni ubogi Sami rečemo: O vsmilena devica! Ojstra je ta pravica! Pred ktero se boji Moja dušica. 6 . Sprosi, oh Maria! Od svojga Sina, Če bo kraj živlenja, Da nam zanaša. Pomagaj nam v revnosti, Zdaj no v smertni britkosti; Daj Boga gledati V skrivni večnosti! OB KVATERAIII IVE DEL Ali. PERVA. 1. Moj Bog! mi verjemo na te, Da si edin v naturi, Stvarnik nebes ino zemle, In si v peršonah trojni. 5 50 Vse, kar si nam razodel ti, Večna modrost, resnica; Kar tvoja cerkev nas uči: Verujemo brez dvoma. 2 . Bog! mi terdno zaupamo Od tebe zadobiti, Vse, česar potrebujemo, Tudi v nebesa priti. Ker si mogočen ino zvest, Nez’gruntano dobrotliv; — Tvoj sin je terpel za cel svet, Nam daš, kar si obljubil. 3 . Čez vse mi ljubimo tebe ’Z cehga našga serca,' Ker si zavoljo sam sebe Česti vredna dobrota. Ljubimo naše bližnike Vse, o Bog! zavolj tebe, Ker vkažeš jih ljubiti Ravno, ko same sebe. 4 . Bog iz ljubezni do tebe Me ’z cel’ga serca griva, Da sim kedaj razžalil te, — Oh kaj sim stvar storila! Bog! z tvojo milostjo od zdej Se nima več zgoditi; Jez hočem rajši vmreti prej, Ko tebe več žaliti. DRUGA. 1. Mi smo se dones vkup zbrali, Da bi Bogu darovali Lete ofer svete mcše (Za nas, no za verne duše.) 2 . Tu hočmo zvesto moliti, Prav z pobožnostjo častiti, ’Z cel’ga serca no z resnico Hvaliti sveto Trojico. 3 . Vsi angelci no device, Svetniki ino svetnice Bogu čest in hvalo dajte! Nja častiti nam pomajte! 4 . On se tu pred nami sveti Tamkaj v svetim zakramenti; In se da na vižo čudno Našim dušam za’no hrano, (špižo) 5 . Kateri ga hoče vživat’, Mora svoje grehe zgrivat; 5 « Tistih se prav spokoriti, Po tem k božji mizi iti. 6 . Sedaj grešnik prav se zgrivaj, Tvoje grehe v solzah vmivaj; Prosi ti za odpušanje, In zapusti grešno djanje! 7. Hitro k Jezusi peteci, In z ponižnim sercam reci: Jez tebe ne bom več žalil, Temuč le častil no hvalil! a Mili Jezus! prosim tebe, Daj nam tvoje svete gnade: Srečno živeti no vmreti, In k tebi v nebesa priti! 9 . Kakšen trošt ino veselje Bojo naše duše ’mele, Ak bojo na večne čase Vživale nebeške šace! TRETJA. l. Hval’te angelci, Hval’te svetniki, Hvalte device, Hval’te svetnice Ta gospoda vsih stvari Za njega dari! 2 . Tebe, večni Bog! Zahvali moj duh Za tvoje dari. Pomoč vsih stvari! Na kolene zdaj padem Pred tvoj’m obličjem. 3. Veliko nadlog Si vsmileni Bog! Od mene vernil, Zvesto me branil’ O Bog! tebi ni dati Cesti zadosti. 4. Veliko ljudi,- Perletni mladi V nadlogah tiče V revnostih leže; M’nc pa milo varovaš, In mi zdravje daš. 5. Spoznajmo, stvari! Nja lastne dari: Od začetka sveta Do sdanja leta Zderži milost nebeška Vsak’ga človeka. 6 . Hval’mo gospoda Ker milosti da! Nja edin Sin sam Pride na svet k nam; Od Marie je rojen, Nam k troštu poslan. 7 . Kar Zveličar naš! K ofru ti terjaš (pogerjaš): Leto smo volni, Tebi, Bog večni! Sedežu vse svetosti Za dar prenesti. 8 . Mili Jezus naš! Vzemi ti od nas Vso čest in hvalo Za to težavo, Ktero si tedej terpel Ko si nas rešil. 9 . Sveti Duh troštar, Ti serca vižar: Nikolj ne pusti Me v grehe pasti, Da bom vselej čist, vesel Tebi večno pel! 10 . Večni, trojni Bog Oče, Sin svet Duh! Zvesto te molim No vselej častim. Prosim te dobrota vsa, Daj m’ tam nebesa! STEHTA. 1. O grešnik, kaj bo še enkrat z tebo , Ker v grehi živiš, se ne spokoriš? Ura bode prišla, se tebi ne zdi, Boš pa moral iz tega sveta iti! 2 . O grešnik, kaj se tebi le zdi? Kaj poneseš z t’bo pred sodbo božjo, Dokler ti še tako'prevzetno živiš? Koj varji se, da duše ne pogubiš! 3 . Kaj tebi pomaga posvetna čest, Ker boš enkrat nesrečen ’z sveta vzet Stvarjen si bil za večno zveličanje, Pojdeš pa le u temno pogublenje. 56 4 . O grešnik, enkrat boš dobro spoznal, Kako bi ti zdaj živeti imel! Pa tedaj bo že malo prepozdi, Za pokoro delat’ pa časa več ni. 5 . O Maria, ti čista devica, Uodi vselej moja pomočnica! Da se storim prost svojih grehov, pomaj, Prej ko bode mojiga živlenja kraj! CERKVENO LETO. ZA SVETI ADVEATAI ČAS. FERVA. l. Čudna previsoka, Velka in mogočna, Lepa no ljuba nebeška gospa, Ktero na večni čas Hvalil, častil bom jaz: Tvoja bo duša in telo moj glas, Moje živlenje, Vse zamoženje, Vse, ja vse, kar jez 'mam no posedim, Tebi, Maria! z veseljem zročim. 2 . Ti si čista, lepa Kakor ena rož’ca, V tebi, Maria! je vsa lepota; Per tvoji žlahtnosti Se znajde vs’ga dosti. Vse kar se čedn’ga mora zmisliti, Vsi tvoji dari So prav zvoleni; Ti si devica tako spoštena, Da si sam’ga Boga vredna bila, 3 . Dokler si vsa čista Brez vsiga madeža, Si ena hči nebešk’ga Očeta; Tudi te Sin božji V svoji mogočnosti Tebe za mater no gospo časti. Da bi gmerala Se tvoja hvala! Je te sveti Duh k nevesti izbral, In božjo gnado je tebi čezdal. 4 . Deržina nebeška, O mogočna gospal Je za Bogam tebi podveržena. Ti si ta kralica, O čista devica, Nebes ino zemle cesarica Angelci pojo Čez vse te hvaljo, Hvalijo, vpijejo z stimo glasno, Te svojo gospo večno častijo. 5 . Sonce tebe pozna, Se tebi poniža; K nogam ti pade ta lepa luna, Tvojo glavo odba, In tebe poviša ’Z teh svitleh zvezdec storjena krona. Vse to stvarjeno, Kar je na sveti, Vse kar nebo ino zemlja derži: Vse mora tebi poddano biti. 6 . Ti si izvolena, Ja si postavlena Od Boga vsim ena pomočnica; Ti si perbeženje, Ti tud odrešenje ’Z našeh nadlog, no našeh rev! ja Od vse nevarnosti Moraš obvarvati. Vse sovraženje premagaš tud ti, Ktero čez nas vstane grešne ljudi. 59 7 . V tej revni dolini, V naši nevarnosti Kličemo k tebi: Maria pomaj! Kedar nam se duša Loči od telesa: Prosmo perstopi, pomaj nam v te kraj, Kjer bomo mogli Vsi skupi zbrani Častiti, hvaliti, Maria! z tebo Na vekomaj presveto Trojico. DRUGA. 1. O, nebesa! nam rosite Letiga pravičniga, Ve megle tu sem dcžujte Od Boga poslaniga; Odpri se ti zemlja gore, Pusti nam videti skore, (Tistiga sveti obraz, Kteri bo odrešil nas.) 2 . Le tako so zdihovali Ti sveti patriarhi, Obljubo perčakovali Pobožni no verni vsi. Prišel je tisti srečni čas, Bog je vslišal njih prošnje glas; Dal je nam Sirni božja Skoz moč Duha svetiga. 3 . V Nacaret k eni devici Je bil Gabriel poslan. Ta je vredna po pravici, Daje oni angel dan, Kter je ji to cest oznanil, Kako jo bo Bog ohranil, Da devištvo ne zgubi, Da Sinu Boga dobi. 4 . Angel začne jo častiti: Maria si češena, Gospod hoče v tebi biti, Si milosti polhena; Žegnena si med ženami, Obljublena že Adami, Sina boš ti rodila, Bode Jezus imenvan. 5 . Maria k angelci pravi: Jez pa moža ne spoznam. Angel ji proti postavi: K tebi pride tisti sam, Kterimu je vse mogoče, On vse stori, kar le hoče. Te sveti ’z tebe rojen Bo Sin božji imenvan. 6 . 61 Kako hitro je izrekla, Gospa naša Maria: Poglej jez sim ena dekla, Božja volja je moja! Sveti Duh je obsencil, Nje svetost z tem bolj poterdil. ’Z svete devične kervi Božje človeštvo stori. 7 . Jezus! sonce te pravice Od Marie rojen nam, On razsveti vse temnice: Svet no den sta prišla k nam. Bratje, sestre o ne spimo, Da nebese ne vmudimo! Delajmo ko po dnevi! Večnost pride, časa ni. TRETJA. l. Ave lepo ime, Maria se zreče! To je govoril sam posel ’z nebes, K’je na zemljo poslan Noter v judovsko stran, Eni devici oznanit to čest: Češena vselej si ! Vse gnade so v tebi, Tvoj Sin bo rešil ves zgubleni svet. 2 . Tako se ne zgodi, Maria govori, Sinka ne bodem rodila na svet. Devištvo ohranim; Tega jez ne zgubim, Rajši pa hočem pustiti te svet. Moža tud ne spoznam, Te svet nič ne štimam; Bogu sim črez dala devični stan. 3 . Ave Maria ti, Nič se ti ne zgodi! Bog je te zvolil od vekoma že. v' Ce tud Sinka rodiš: Devištvo ne zgubiš: Sveti Duh pride od nebes čez te; Ravno ko sončni šejn Bode tvoj Sin rojen , Vunder hraniš tvoje čisto serce. 4 . Hitro in ponižno Da odgovor na to: Nekaj Bog meni z meno storiti, Vselej sim jez božja, Zvesta služabnica; Vunder t’ga ne morem zastopiti. Prišla sim na te svet, Kakor te rožen cvet; Tako hočem živeti no vmreti. STEHTA. 1. Ponižno, veselo In andohtlivo Premislit’ želimo To skrivnost božjo. Novo oznanilo na zemljo z nebes Je pernesel angel Marii za res. 2 . Maria se vstraši Svillobe nočne, Se začudi, pravi: Kaj pride iz te? Duri ino okna zaperte so vse, No kdo mene draži v molitvi sede? 3 . Ne boj’ se, Maria! Angel govori, Si gnade polhena, Sam Bog te časti. Ti bodeš spočela, rodila Sinu, Po kterim želuje zemlja in nebo. 4 . Maria je djala: Kak’ se zgodi ta, Kir nisim poznala Nobenga moža? Ofrala sim dovištvo večnim Bogu, Živeti pravično do smerti tako. 64 5 . Gabrjel, posel nebeški Se več govori: Gospod Bog mogočni Vse lehko stori; On te je že zvolil za mater svojo, Milost ti dodolil skoz tvojo prošnjo. 6 . Jez t’ga ne zastopim Z pametjo mojo, Kaj gospod Bog meni Storiti z meno. Jez nisim vredna ga spočeti Sinu, Moje serce gor ofram večnim Bogu. 7 . Sin božji bo prišel, Od nebes na tla, Per tebi prebival, Čista devica! Maria daš voljo? zadosti bo to, Ta božja beseda postane meso. 8 . Maria ponižna Zdihuje v nebo; Po tem angelu da Odgovor tako: Jez sim ena dekla gospoda mojga, Zgodi sc po volji večniga Boga! 65 9 . Angel zahvali se Marii lepo, De voljo storila je Večnimu Bogu. Slovo od nje vzcme, vnebesa zleti, Tukaj oznanuje te velke cesti. 10 . Amen! je resnica Leta pesem vsa. Cesti, hvale vredna Si ti Maria! Maria je spočela božjiga S’nu, Je razveselila zemljo in nebo. Mik PRAZMKKGKSTOaA SPOČETJA MARIE, 1 . Z veseljem se moje usta odprite! Marii k cesti Z andolitjo zvesti Lepo zapojte, Jezik no žnabli! ji cest oznanujte, Zakaj je ona Gnadc polhena: Jo povišujte! —• 6 Čez vse stvari božje je povišana; Bog je zvolil jo Za mater svojo Ze od vekoma. 2 . Z milostjo božjo je bila vunvzeta: Njo greli Adamov Ni omadežal, Pred tem je skrita. Od Boga zvolena, no celo sveta, Brez madeža Je Gospa naša Bila spočeta: Kakor ta lepa zjuterna denica Je gorcprišla In je pernesla Pismo od sonca. 3 . Ti si Maria! nar lepši stvar božja: Brez ternja cvetiš, V čednostih dišiš Bela lilia! Božje dopadenje je duša tvoja Narbolj popolna, Celo pohlevna Zjuterna zarja! Si ravno taka, kakor prav 'maš biti, Da smeš samiga Sinu božjiga Na svet roditi. 67 4 . Ti si Maria! nebes vratarica; U tvojmu rojstvu, No po tistimu Čista devica Bogu perjetna angelska Kralica. Saj je dala ti Sedež per sebi Sveta Trojica. Mi k tebi kličemo, da za nas prosiš: Tvoj žegnani sad Tebe vsliši rad Vsmileni Jezus. 5 . Ti si začelje našiga veselja, Povsod duhovna, Svetosti polhna O hiša zlata! Ti si ta skrinja miru ino sprave; Pomaj nam tudi Vselej deržati Božje postave! Da prostvoljno ne bomo več grešili, Ampak per tebi Na večne čase Se veselili. 6 * 68 fflJk TRETJO NEBELO ¥ AD¥E»TT¥h 1. Pridite, da gremo v pušavo seda! Tam bomo najdli ena sveta moža. Kakor stoji v pismi: Od nja se bere, Da je poln svetosti No milost’ božje. 2 . Judi so vprašali: de bi bil spoznan, Al’ si ti Elijaz, ali Kristus sam? Jez nisim Elijaz, Kristus tudi ne; Sim te vpijoči glas U pusavi le. 3 . Sveti Joanez, je zvest učenik nam, Od Boga poslan no v pušavo peljan. Nja živež je rosa Pitje je voda, Obleka ’je koža, Postelj ta zemlja. 4 . O sveti Joanez, pušavnik si ti, Sam Bog te časti ino tudi ljudi. V maternim telesi Si ti že bil svet, No v tvojmu živlenji Bogu dopadeč. 5 . O sveti Joanez! nam pot pokaži V nar veči potrebi k pravi pokori, De bomo spoznali Vse božje dari, No Boga častili Ravno kakor ti. 6 . Joanez je sklenel živlenje sveto, Bog ga je poklical u sveto nebo. Tamo sedaj vživa Z Bogam veselje, O sveti Joanez, Pomaj nam k sebi! 7 . O sveti Joanez, na posledni čas, Kedar mormo vmreti, ne zapusti nas! Bog vselej rad vsliši Vse tvoje prošnje, Ino nam dodeli Tud zveličanje. BcmcKTE pmn. PERVA. 1 . Začudi se ves voljen svet Kaj hočmo le začeti? Naš jezik ne more preštet’, Ne božjih dobrot zreči. Sedaj se to nam zgodi, Kar zgruntat mogoče ni. Kaj storiti? Veseliti Se mamo vsi! 2 . Spomni človek, se začudi, Kar nam sam Bog dodeli! Nič želeti alj prejeti Kaj več’ga bi ne mogli: Bog ’z nebes na revni svet Je prišel, de b' moral vmret. Za nas križe Na vse viže Terpet’ hoče. 3 . Spomni dalje, kaj leto je? Na sveti še ni bilo: Iz naj čistejši device Je večni Bog telo. Bog, k’ vsigamogočen je, Postane slabo dete, To oznani: Bog je z nami, ’Z nebes pride. 4 . Stvarnik nebes ino zemle Sin postane: se čudi! Zapovednik čez reči vse, Kter’ga visokost zreč’ ni, Vselej vsigamogočen Je u štalci rojen, V jasle podjan; In z terplenjam, Vboštvam obdan. 5 . On svoje matere Oča Nje Sin grata: čudi se! Mater ina; očeta nima, Sam Bog človek postane. Bog, kije od vekomaj, Je začel živeti zdaj, De b’ živeli, In imeli Nebesa mi. 6 . Tako je svojiga stvarnika Ta devica rodila; Ta prelepa, vselej čista, Svet’ga Duha nevesta Prečudno je rodila Svojga Sinka brez moža: Mati bode Brez vse škode, In madeža. 7 . Sedaj, kristijan moj ljubi, Premisli prav te tvoj stan! Naj več k temu čas si vzemi, Da položiš vse na stran, Kar tebe nazaj derži, Da tvoja vest čista ni. Po dolžnosti Greh zapusti; To stori ti! DRUGA. 1. Hitro tecite, se ne mudite! Sedaj v Betlehem idite! Čudne reči tamo godijo se, Da še niličer za nje ne ve. Velko svitlobo vidim jez, Sveti se enako 'z nebes. 2 . Čuda velika! kaj mora biti, Da u taki noči temnej Se nam enaka svitloba sveti? Tu premišlujem jez sedej; Slišal sim štimo angelsko Peti hvalo Bogu v nebo. . 3. Ko slišim, kaj bi unelo biti, Tedaj se prav razveselim: Da v Betlehemi noter v štalici Se naš Zveličar rodi vsim. On kralj nebes ino zemlje Je našo velko veselje. 4. Kedar jez pridem tamtje k šjalici Tamo jez vidim angelce; Jožefa ino Mario tudi. V jasleh leži to dete, Ktero spi na senu terdim, Ki je blo postelica njem. 5. Polhen sim trošta ino veselja, Kedar božje dete spoznam; Padem na tla na svoje kolena, Njemu vso cest in hvalo dam Sveto, je sveto, presveto! Pojo ti angelci lepo. 6 . Tu sem pridite vsi kristijani! Vkup sklenite svoje roke, Padite dol na svoje kolene, Zvesto molite to dete: Oh Jezus čez nas vsmili se, No deli nam zveličanje. TRETJA. 1. Oh, oh! kaj slišim sedaj jaz? Kaj je prišlo nocoj čez nas? Ker nar boljši spimo, Vposteljcah ležimo: Slišimo en glas, Kter gor kliče nas. 2. Nocoj je ena čudna noč, Bratje! jez vidim eno luč, Se sveti ko sonce Okolj te štalice Sedaj ne spite Vstan’te, poglejte! 3 . Bratce, prav maš, da nam poveš r Da nas od spanja gor zbudiš: To je ena Štirna, Da enake nima Na temu svetu Oh kaj je le to ? 4 . Nocoj je dro en svet večer: Angelc poje, drujinehčer; O nam oznanuje, Da nocoj rojen je Jezus Mesiaz, Ker bo rešil nas. 5 . K Davidovim mestu gremo , Da mi tist’ga tam najdemo, Kater vjasleh leži, Za nas grešne terpi: Prosimo ga tam, Bo odpustil nam. 6 . Sedaj mi hvalo pojemo; Velko cest Bogu dajemo, Marii devici Božji porodnici, Ker je rodila Nam Mesiaza. 8TERTA. 1. Pastirci na polji, sprebudite se! Vam se oznanuje velko veselje: V Betlehemu, v štalci se dete rodi, Semprid’te, poglejte kaj se tam godi! 2 . Pastirci zaslišijo štimo lepo, Vsi vkup se vzdignejo, v Betlehem teko 7 * Tam najdejo Mario, Jožefa z njo. Pred tistim detetam vsi skupi kleče. 3 . Pred tem detetam stoji oslič, volič, Vdar je pernesel, kar kolj je imel. To dete častite, to dete mlado, Čest in hvalo dajte božjimu Sinu! 4 . Prečista devica, brez vsiga moža Si kralja rodila, gospoda naš’ga! Te kralj bo nas rešil mo za nas vmerl, Te kralj bo nas sodil, nebese odperl. 5 . Sem pridi, o grešnik! ponižaj se ti Pred kraljam nebeškim, kir tamo leži. Povzdigni očesa, vkup skleni voke, Ponižaj kolena, ofruj mu serce! 6 . O Jezus, Sin božji! te prosimo mi Za gnado, za milost, za tvoj raj sveti. Za kar te prosimo, to ti nam deli! Te bomo v nebesih vselej častili. PETA. l. Vse stvari naj se veselijo, Vsaki naj potroštan bo: Ljudi leto sercu o želijo, De bi dosegli nebo. In glejmo rav’n necojšno noč Nam je prišla ta pomoč: (De vsak po brumnimu živlenju Pride k svoj’m Zveličarju.) 2. V Betlehemu ljuba devica Nam Zveličarja rodi. Sveto pismo nas tak prepriča, De ga molit vse hiti. Pastirci, angelc mu pojo, In veseli pravijo: (Hozana, čest temu detetu, Ktero nam je rojeno.) 3 . Ne morrao mi zadost častiti Tebe, ljub’ nebeški Bog! Ker si ti pustil dol knam priti, Tist’ga, k’ reši nas ’z nadlog. Pa molit’ te hočemo lepo, Tud živeti lc sveto; (Tvoji hočemo vselej biti, Te vekomaj častiti.) 4 . Ozri se na nas zdanjo uro, Vsmil’se nas, Zveličar naš! Daj nam tud strit’ pravo pokoro, K’ duša bo pustila nas. Prestavi nas v sveti raj, Kjer je d’vica naša zdaj! (Daj tebe vživati vekomaj; To te prosimo sedaj!) MTA SVETI DEVI. 1. Božja milost se nam skaže, Skoz Zveličarja se kaže Na te sveti den vsim nam. Te svet je bil malo priden, T’ga zveličanja nevreden, (Ino priti k nebesam.) 2 . Ne skoz posvetne pravice, Alj skoz t’ga sveta resnice, Kar po teh brumnih delali; Le samo skoz božje milost, Skoz dobroto terpežlivost (ZnajdeBogse vjaselcah.) 3 . Te nar veči visokosti Ni je zgruntat v globokosti: Gre k nam te nebeški sad, Da bi tedaj vse pobrisal, Kar je svet velk’ga pregrešal (Skoz te prepovedan sad.) 4 . Ti angelci pcrletijo, Novorojen’ga častijo Temu svetu za spomin. Božjo cest detu deržijo, Ino z vsim glasam vpijejo (Daje dete božji Sin.) 5 . Vsimu grehu odpoved’ti, Le samo brumno živeti Dete milost’ nas uči. Z angelemi veselite, Samo dete vi častite! (Tebe Bog, visokosti.) 6 . Dete! k tebi perbežimo, Tvojmu rojstvu se zročimo: Dodeli ti milost nam, Da bomo k tebi zdihvali, In tako vredni postali (Z tebo priti k nebesam.) 80 M PRAZNIK sv. ŠTEFANA. l. Spomni, spomni kristijan, Kter si z revami obdan, Na svetiga Stefana! Premisli martro njega Posnemaj izgled njega. 2 . Polhen svetiga Duha Predigval od Kristusa; On je v šolali učen bil, Vse Jude pregovoril; Vsem ljudem velik čudež bil. 3 . Od božjiga terplenja, Smerti ino vstajenja Sveti Štefan govori. Judam, ajdam to merzi; Ga želijo vsmertiti. 4 . Čez njega se vzdignejo, Z’ mesta ga potisnejo; Kamene pobirajo Na Štefana mečejo, Njega kri prelivajo. 81 5 . Nebo je odperlo se! Za hudobne martrovce Sveti Štefan prosil je. Kristijan to uči se! Dušo Bogu zročil je. 6 . Štefan v Gospodu zaspi Nam eksempel zapusti. Čez mnoge marternike Njega Bog povišal je: Uživa večno veselje. HA DEM MEDOEŽnrm OTROK. 1. Jez imam sladko spanje nocoj to noč, Vidim tam goreti eno lepo luč; Viši se tam shaja, še lepši gori, Svitlobo sem daja, od sonca dobi. 2 . O čujte, sosedi! kaj jez vam povem: Kaj je v tej noči za en glas, jez ne vem; Ta Štirna v tej stali, kjer osel stoji? Se joka to dete, ki v jaslih leži. 3 . Oh kaj se tam sveti? brez luči gori? Bog sin se tam sveti, Maria rodi. Brez oča je rojen Bog Sin od nebes, V človeškej naturi je prišel na svet. 4 . O srečna devica nam Boga rodi, Se srečnejši zemlja, ker tega dobi! En kralj čez vse kralje, čez gospode VSe 5 En cesar na sveti, no čez nebese. 5 . Oj bratje, poglejte kaj se tam godi! Nad štalco se sveti, ’na zvezda stoji. Kaj leto pomeni, kaj oznanuje? Sto angelov Štirna prelepo poje: 6 . Glorja v visokosti, v nebeseh en cir, En strah v globokosti, na zemli te mir! Presveto dete ti si prišlo na svet, Boš za nas terpelo tri ’n trideset let. 7 . Maria povije, svet Jožef kleči, To dete ogleda, na jok se derži, Kedar mlado dete že sedaj terpi, Od mraza trepeče no teško zaspi. 8 . Vse reči nam daje, ki v štalci leži; On sam nima kraia, pogleda z očmi. 83 Živina ga šopa, ta slama tešči; Posteljce on nima, u jasleli leži. 9 . Ti brumni pastirci tam noter gredo, Kar oni imajo, za ofer neso: Oni dajo moko, no mleko, no sir. Tam andoht opravlja en dober pastir. 10 . Vmoriti ga hoče Herodež te kralj; On pismo vunpiše, ker se gaje zbal, De b’ga ne odrinil posvetne cesti; On noče slišati od božjih reči. 11 . Preveliko otrok Herodež vmori, Jim žitek odvzeme, jih končat želi; On sam hoče biti na svetu gospod. Bo velko dočakal mogočnih nadlog. 12 . Kir vse reči stvari, te v strahi živi Je k nam doli prišel, de svet odreši. Oj majheno dete, oj velik gospod, Nas vzemi v nebese, nas reši 'z nadlog! DEM nroro&A USTA. 1 . Žalost je prevelika Marie device, Ker se jej v serce vsmili Nje preljubo dete. Kije celo nedolžno, Se le staro osem dni; Pa more že terpeti, Preliti svojo kri! 2 . V Betlehemi v tjej stali Je dete rojeno; V sinagogo neseno, No tam obrezano Z enim kamnatim nožam. Kakor je navada tam: Letega mi spoznajmo! Je Jezus imenvan. 3 . Jezusa, ljubo dete Spet nazaj perneso, V Betlehem v leto štalco, Kjer je blo rojeno. Jožef ino Maria Sta žalostna oba, Ker vidita to dete Z kervjo oblitega. 4 . Žalostni mormo biti Mi grešniki sedaj, Kteri stariga leta Grehe na seb’ mamo. To novo prav začnimo, Dokler živimo še, No za milost prosimo Milo božje dete. 5 . O Jezus, ljubo dete! Ponižno prosim te, Odpusti meni grehe Stariga leta vse: V novimu hočem biti Zvesti služebnik tvoj. O Jezus, božje dete, Daj mi gnade svoje! 6 . To srečno novo leto Vsim skupej vošimo, Dokler je nam negvišno, Kedaj vmerli bomo. Zato mi mormo biti Perpravlcni vselej, Ak hočmo zadobiti Te večni sveti raj. 86 !KA PRAZNIK sv. TREH KRALJEV. l. V jutrovi deželi je prišla gore Ena nova zvezda lepe svitlobe. Zvezda ljudem pomeni rojstvo božje, Tega kralja nebes in tudi zemle. 2 . Sveti trije kralji se dajo na pot, In grej o t’ga noviga kralja iskat. V Jeruzalemu so barali serčno Po tem detetu, kje bi blo rojeno? 3 . Herodež se vštraši in pravi tako: Kaj hodite iskat to dete mlado! Srečno sprašujte, kje je tajisti kraj? Če ga bote najdli, pridite nazaj! 4 . Ti modri možje, sveti trije kralji So od Jeruzalema potroštani šli. Ta zvezda pals sept sveti pred njim’ lepo Do tistiga kraja, kjer je dete b’Io. 5 . Živo veselje so občutili tam, Ko pridejo v štalco, k letem jaslicam, Kjer najdejo Mario no Jožefa, In noviga kralja, k’ so iskali ga. 6 . Sveti kralji per jaslicih Mečejo, Ino detetu dari ofrujejo: Miro no kadilo in tudi zlato, Kak enimu človeku in tudi Bogu. 7 . Oni so po noč’ odgovor slišali, Ne se vernite nazaj k Herodeži. Na to so šli po drugi poti nazaj, Ino so spet prišli u svoj domači kraj. 8 . Nebeško dete, mi pademo pred te, In prosimo za milost, no vsmilenje! Ko bomo sklenili naše živlenje, Tedaj nam pomagaj u zveličanje! HI Al PRAZIUIK SLADHiai IMEJVA JEZUSA. i. Si spomin sladki, Jezus! naš, Ti sam veselje serčno daš. Slajši, kakor med ino vse Per sebe meti tebe je. 2 . Ne poje se nič slajšiga, Ni slišat bolj veseliga; Ne misli se nič boljšiga Cez Jezusa S’nu božjiga. 3 . Z jezikam zreč’ ne more se, Z perotam zapisat’ tud ne; Tisti ve, kteri ljubil je, Kaj Jezusa ljubiti je. 4 . Je troštar tem, ki prosijo, Tud tistem ki se zgrivajo; Letem, kteri ga išejo, No tem, kteri nja najdejo. 5 . Veselje naše je stokrat Jezus, kter bo naš Ion enkrat Ti bodi naša čest vselej, Sedaj, naprej no vekomaj! NA SVEČNICO; l. Kedar so b’li tisti dni Marie dopoljeni, 89 Je ona u cerkev šla Po postavi Mojzesa. Maria je dons pernesla U tcmpel k ofru Jezusa. 2. Od začetka ta sveta Ni blo ofra takiga, Kakor gaje pernesla Maria, čista d’vica. Maria je. 3 . Ona je svojga Sina Večnim Bogu’ ofrala, In dva mlada golobca Namesto svojga deta. Maria je. 4 . Simeon je njo žegnal, Z veseljem Boga hvalil; Vzel je na svoje roke Jezusa ljubo dete. Maria je ..... 5 . Od njega je prerokval, Ino tako marnoval: Moje oči so seda Vidile Zveličarja! Maria je. 8 90 6 . Ena brumna udora Je tudi perstopila, In od velka veselja Zvesto Boga hvalila. Maria je ...... Vse so oni storili Po gospodov’ postavi. Po tem sta spet k domu sla Z detam Jožef Maria. Maria je. ZA sv. POSTNI €AS. PERVA. — K sv. mesi. Začetik. 1 . Bog je te svet tako ljubil, Da je svojga Sina dal; Kteri je nas tudi ljubil, Martro no smert je prestal. Nam je pred svojim terplenjem Dal svoje meso no kri. Do konca, T’ga sveta Med nami živi. 2 . V letom ofru svete meše Mi premislimo sedaj, Tako Bog za naše grehe Je terpel no vmerl kedaj, Na eno duhovno vižo Bo vse to godilo se, Kar je tam Jezus sam Storil za nas vse. K hvali. Naš duh ’ma povzdignjen biti K Očetu nebeškimu; Čest in hvalo njemu peti, No nja Sinu vecnimu. Čest in hvalo tudi dajmo Temu, kter od nju vun gr On je Bog Sveti Duh, Nas posvečuje. K evangelji. Zavolj nebeške resnice, Ktero je Jezus učil, Je terpel velke krivice: K smerti je obsojen bil. To krivico tudi stori, Kteri drugači živi, Kakor nja Ta božja Beseda uči. Mi mormo terdno verjeti Vse, kar vera nas uci; Posebno si k serci vzeti, Kar nam Jezus govori. On je terpel velke martre Za nas vboge grešnike; Križan bil, Kri prelil, ’Z ljubezni velike. K darovanji. 1 . v Zegnaj, Bog! te kruh no vino, Vzemi od nas te dari! Mi ne oframo živino Tebi, stvarnik! vsili reči; Temuč tvojga božja Sina, No vse, kar mi vživamo: Zivlenje Terplenje, Smert Jezusovo. 2 . Te kervavi pot no rane, Jezusovo bičanje, Kri, ktera ’z njega ran teče Za našo odrešenje, Kronanje in zasmehvanje Bog mi oframo tebi. Skoz nja smert Nam enbart Daj zveličanje! 3 . Zasluženje vsih svetnikov No Marie device, Kralice vsih marternikov In naše besednice Oframo tebi, o stvarnik! Prosimo v vsih revnostih, Vsiši nje Proprošnje, No vsih zvolenih. K predčešenji. 1 . Jezus, te kralj čez vse kralje, Je k smerti obsojen bil; Namesto česti in hvale Zasmeh, vdare je dobil. Težek križ so na nja djali, On ga je nosil voljno. Rad terpi, Nas uči v Križan pot v nebo. 2 . Te, kter’ je nam na kalvarju Enkrat bil na križ perbit, Bode sedaj na oltarju Pod tem svetim kruham skrit, test in hvalo njemu dajmo Za njegovo terplenje. Pojmo svet! Dajmo cest Za odrešenje! Po povzdigovanji. 1 . Bodi tebi cest in hvala, Jezus! za odrešenje; Da tvoja milost je znala Iti za nas v terplenje; Da se še ves čas daruješ Skoz žegnane mešnike; Per Očetu dolg plačuješ Za nas vboge grešnike. Redar bi to božje jagnje Ne blo križano za nas, Bi mi vsi šli v pogublenje, V terplenje na večni čas. Daj nam Jezus tvoje gnade Da to sveto terplenje Za nas zgubleno ne bode Skoz pregrešno živlenje! / Jagne božje. 1 . Te, kteri je vmerl na križi Ino je bil pokopan: Te bo sedaj dušam k hrani Noter v naše serce djan. 'Mcjmo grivingo čez grehe, Pridimo z čisto vestjo! Po tem jejmo od te hrane: Tako duša zdrava bo. 2 . Deli se, Jezus! 'z ljubezni Nam večkratno pred smertjo; Posebno v sledni bolezni Daj nam leto večerjo! Zivaj nas z tvojim telesam, Da srečno odrinemo Iz ta sveta prot nebesaiu! To mi tebe prosimo. Konec. Sedaj smo premišlovali Tcrplenje Jezusovo. O, da bi vredni postali, Priti v njega kraljestvo! Vzemi, Bog Oče nebeški, Od nas te dari sedaj; Blagodari rod človeški, No z nami vsmilenje 'maj! DRUGA.—Ksveti mesi. Začetik. 1 . Naš prevsmileni Zveličar Je u ograd molit šel; Ravno tako je na oltar 96 Sedaj mešnik perstopil. Kakor naš Odrešenik, Tako tudi nam mešnik Govori z Bogam večnim; Mi zdihnimo tudi z njim! 2 . Jezus skoz tvoj kervavi pot Te ponižno prosimo: Daj nam čez grehe prav grenkost, De one objokamo; De jge bomo z Judežam Tak krivi našim bližnjim. Daj nam eno pravo vest, De bo tebi vsaki zvest! 3 . Jezus se je cio grešnikam ’Z proste volje zvezat dal, In k tistim hudobnim farjam V Jeruzalem peljat nal. — Jezus! vez’la, ketine Nikdar tebi le meni Na moje poeutke daj; Per sodbi me prosfga naj! K hvali. Kolikokrat sim te z Petram, Oh moj Jezus zatajil, Ker sim jez svojim počutkam Prosto voljo porpustil. Pohlevno prosim ves čas, Skazi men se tvoj obraz, Tvojo milost, pomoč m’ daj, K pravi pokori pomaj! K evangelji. Ti si bil pred Pilatužam Po krivici zatožen; Jez grešnik sim uzrok le sam, Da si bil njemu izdan. Jezus bodi nam gnadliv, No per sodbi milostliv! Sodi z svojim vsmilenjam, Ne z zasluženim serdam! K veri. Ves zasmeh pred Herodežam Si volno za nas prestal. Daj to ponižnost tudi nam, Kedar bo nas svet sodil! #Ti si bil ja nedolžen, Jez sim pa zanikarcn; Zmerjavcam nisi protil, Če tud si brez dolga bil! K d a r o v a n j i. 1 . Oblek so njemu raztergali, Ga hudobno gajžlali; ’Z ternja krono so mu spletli, Na glavo postavili. — Jezus, podaj nam gnado, Da vso grešno navado, 9 Greh od se potegnemo, Vso gizdost zaveržemo! 2 . Pilatuž pravi: poglejte! Jez njega pred vas peljem, Ker tud nar manjši krivice Na onemu ne najdem, Pilatuž je roke vinil, Ker je polk tak močno vpil: Križaj ga! naj gre čez nas Nja kri zdaj no vsaki čas! K predčešenji. 1 . Težči križ je moral nesti Na goro Kalvario; Kar je moral tam terpeti Stacioni skažejo. g O Jezus daj volnost vsim Naše križe nesti nam! Kai je zdaj grenko britko, Bo v zadni uri sladko. 2 . Grozno je bil na križ perbit, Ino viši povzdignen; Sedaj pa bo v tem kruhu skrit Skoz mešnika pokazan. Pred njemu dol padajmo, Mu pobožnost skažujmo, m De dobi zdaj za to cest, Ker je bil na križ perbit. Po povzdigvanji. 1 . Za nas reve se je ofral Na križi nas Zveličar; Sedaj je pa iz nebes prišel Tu sem k nam na te oltar; Z ljubezni do nas cedi Svojo sveto resno kri. O Jezus milostlivi, Nas od madežov umi! % Kdor bo sovražnikom Žale Prav iz serca odpustil, Bo svoj’h grehov odpušanje Tud per Bogu zadobil; Razbojn’ku na nja prošnje Obljubiš zveličanje: Pros’mo te, de b’ trošt tudi Nam dal u sledni uri. 3 . Joauezi je izročil Nja ljubo mater tedaj, Z njem pa je on perporočil Nas vse vkupej tudi njej. Ljuba Maria d’vica, Zdaj no na naš krajni čas, Pros’mo ne zapusti nas! 9 * aoo Jagne b o žj e. 1 . čude velke so zgodile Nanaglem za nja smertjo : Grobi, tempel ino skale Se odpro, razpokajo. Spokaj terd’vratno serce Se skoz te zgodbe čudne, Ktere se tam godijo, Nas k pokori kličejo. Obhajilo. 1 . Njega duša je pred peklam Očake tolažila; Naj bi v vicah vernim dušam Tudi ta pomoč došla! Naj bo, o Bog! te vžitik, Kter’ga v’živa zdaj mešnik, Tudi njim k pridi prišel, Njo od njih kazen rešil. 2 , Baz križ so Jezusa vzeli Da se v skalo položi: Oh da bi te prav prejeli Mešnik ino vsi ljudi! Perporoči se tudi, Kakor svoji materi U krilo moje duše, Jezus, to Jagne božje! 3 . Kakor si zbudil od smerti Svoje telo vmorjeno: Tak pomaj nam ’z grehov priti Do svetosti resnično. Kcdar bomo v žalosti Alj pa u obupanji; Gospod! ne v počasfnosti Nam ti na strani stoji! Konec. O sveti Duh, nas požegnaj Skozi nase mesnike! Nas po svoji gnadi vižaj Skoz tvoje namestnike, Da bomo te resnice Skoz nase učenike U serci prav hranili, Enkrat v nebesa prišli. TRETJA. t. Tam pod križam, vidim stati Mater božjo, se jokati, Ker nje ljubi Sin je vmerl. Brumno serce je kervavo, čuti zdaj smertno težavo, Ojstcr meč ga je prederl. 2 . Zdaj temota svet pokriva. Sonca, lune luč se skriva,. Vse skale se tresejo, Celo nebo zdaj žaluje, Ker za tolko sveta trude Ga na križ pribijejo. 3 . Tavžent ran na svojim žvoti, Vslablen u kervavim poti, Visi tam na križ’ razpet. Z kletvo in z zasramovanjam, Z smeham ino zapluvanjam, Bo hudobnikam perstet. 4 . Kdo ne bo z Mario jokal? Kdo ne bo vsmilenja čutil Kedar vidi kdo terpi? Tud Maria Magdalena, Ktera smertni križ objema, Z Mario tamo stoji. 5 . Da bi saj še jez počutil, Kar je Jezus za me terpel Žalosti no velkih ran! Da bi jez z ljubeznjo vernil, Kar je on za me zaslužil; Sicer nisim kristijan. 6 . Sveta mati, kedar vmerjem, V dolgo večnost zad se vernem: Tedaj mi na strani stoj! Tvoja milost naj perpelje Me tedaj v večno veselje! Duša, ti njej hvalo poj! STEHTA. 1. Angelski kori! žalujte, milujte, Jokajte k našimu petji še vi! Citre prav revno, globoko zapojte! Boga na križ so perbili ljudi! — Stolcite serce nam, vi serafini! Slišajte nebesa in vsaki rod: Vmerl je na križi v groznej bolečini Dones Zveličar, teh svetov gospod! 2 . Verniki! — kazen (štrafo) nebeška praviea Za greh Adamov prav ojstro terja; Milost pa, božjih popolnost kralica Nam k ljubim miru perjaznika da. Glejte ga, tam leži, ino kušujte! Za naš greh se je Sin božji vmoril! Kteri perjatel je, o premišlujto! Tolko za ptuje dolžnike storil? 3 . Grešnik! — razpet na križ’ za tvoje djanje Te ljubi Jezus na smehu stoji! ’Ma vse prebodene z ternjem možgane. Lice zakrivajo solze no kri! — 104 Že ga je Oče nebeški zapustit, Nagnil je glavo prebasan od rev ! Glej, kako se bledi! dušo je spustil. Grešnik hudobni, ti si ga vmoril! 4 . Kako si, o ti Jeruzalem, sliši! —• Božji perjaznik potoži čez te: Ti moj polk si me prežrebljal na križi! Al so te vžgale dobrote čez me? Jez sim po suhim skoz morje te peljal; Jez sim te rešil z egiptovskeh rev; Jez sim te na tvoje dome perpeljal; Jez sim sovražnike tvoje pobil! 5 . Nisim jez bil ti za steber v oblaki, Ker sim te z čudami vodil naprej ? Mano sim dal, deje jedel jo vsaki, Z čem sim kedaj razžalil? povej! — Reci, zakaj me ti ajdam zročuješ, Vbijavce pa za me vunkaj spustiš? Ja, ti mr dregaš, me biješ, opljuješ, Gajžlo na stebru mi k plačil’ deliš! 6 . Ti si me z kiselcam, žolcam napajal, Ker sim ti jez živo vodo dajal; Križaj ga! si vpil, sodnika navajal, Deni, me križat' krivično, nehali O moj polk, al ti še serca ne vnemam? Glej moje strane kri, vmirat me glej; 105 Glej roke stegnjene, naj te objemam! Tebe grajam, odgovori sedej! 7 . Ljubi križ! pred tebo naj se objokam, Naj te kušujem ves zgrivan sedej. Enkrat, o tam, bi ne prišel men’ k rokam! Boš ti prestrašen hudobnosti vsej. Na te zaupam, o Jezus terpeci! Skoz tvojo kri se ti vsmili čez me! Naj bom tvoj križ ogledoval u sreči; Vmerl si za grešnike spokorjene! PETA. i. O glej , kako kervavi vmira! O duša! zbudi se, zahvali ga! — Ljubezen za ljudi predira Vsmileno serce Sinu božjiga! Kakšejn perjatel bo kdaj to storil? Sam sebe za sovražnika vmorii ? — 2 . Kak temne so te ure bile, Ktere si, Gospod! terpec prestal? Kako so rane kri točile! O joj ■ — le da bi jez zveličan bil! Da ljubiš me, o svet terplenik ti! Kliče na me še donas tvoja kri. i@6 3 . Vsa martra tvoja, smert t’ga križa Je trošt za me, in tvojo cest pove, Resnico tvoj ga uka spriča: Vsaka sirota se zanesti sme! Nedolžen si preterpil ti za nas; Vzemeš za plačo le slab hvale glas, 4 . Gospod! ti boš me peljal k luči, Daje nedolžnost mojga djanja cir; Rad bom poslušal te; me uči, Da ne zablodim raz tvoj pot nikjer! — O ja dolžna hvaležnost me teži: Kdo kej je več zaslužil kakor ti? 5 . Nikolj kako se mehkovati To me, Gospod! eksempel tvoj uči; Tudi nikdar se hudovati, Naj pošle Bog kakor se njemu zdi. U bodečim fernju si hodil sam: Jez učene tvoj, se za tebo podam. 6 . K e dar me že smerti strah skuša, — Tudi ti sam si ja v tej jami spal — Ker bode ločila se duša: Naj grejo kosti v perst, ne bom se bal. Bog, kter je tebi spet živlenje dal, Bo tud od moje jame kamen djal. 7 . To majhno hvalo goruzemi Gospod! sedaj od zvestiga serca; Lepši bo tam v angelskim kori Spevljal moj duh Zveličarja svoj’ga Tam bo nebeški tron ves le en glas En spev božje cesti na večni čas, ŠESTA. 1. Najte vi vahtarji, Da pridem k Jezusi! Bom prosil ga, Da bo men odpustil, Ker sim ga razžalil Svojga Boga Dobrotlivg’a. 2 . Kašniga pastirja Ima moja duša? Prav miliga: Za me zgubleniga Se on v martro poda! Moje dolge Je vzel na se! 3 . To sveto obličje Strašno razklano je, Polno kervi! Taka je podoba Eniga grešnika; On grešnik ni, Za nas terpi! 4 . Svoje žlahtne lase Ma vse razpipane Odrešenik! Nja sveti božji ž’vot Je bičan in odert! Kdo je dolžnik? Jez sira grešnik. 5 . Žolnirji pletejo Korono ternjasto Na nja glavo! Moja gizda (ofrat) stori, Da Jezus spot terpi. Nevsmileno On kronan bo! 6 . To ni perpušeno, Nja presveto glavo Nevsmileno Tako z ternjem zbosti, Da mora vun teci Mozig no kri ’Z njega oči! 7 . Pastir dobratlivi, Kako skerbiš zvesto Za dušice! Ti tvojo živlenje Daš za tvoje ovce! Jez grešnik še Ne spomnim se! — 8 . Da sim ’nak v žalosti, Vunder Skerbiš za me Milostlivo ! Jez nisim vreden t’ga, Da bodem še keda Perštet v tvojo Sveto družbo! 9 . Zdaj jez grešnik spoznam, Da je to uzrok sam Martre tvoje! Skoz mojo hudobo Sim storil veliko! Potreba je, Da zgrivam se! 10 . K serci mu gre močno Ker sim tako hudo Živil vselej! Celo nehvaležno Za dobroto tvojo Sim skazal se Proti tebi! Skoz to sim vreden ta Večna pogublenja! Alj vunder še Skoz tvojo sveto kri, Ktero prelil si ti, Jez prosim te: Zanesi mi! 12 . Tvoj biti jez želim, Dušo tebi zročim, Oh Jezus moj! Kadar bo ločena Od mojga telesa: Hitro le gre naj U sveti raj. SEDMA. Kdo tam na križ perbit terpi Te smerti strah, nadloge? Ponižni Bog z visokosti Za greh le on plačuje! Z ternjem vidim kronaniga, Ino za smeh imetij Sam Oče je zapustil ga, Kdo vkaže mu terpeti? 2 . Tudi sonce Boga pozna In se začne čemi ti 3 Božjo luč in toploto ’ma, To zamorem čutiti. 111 Oh kakšen strah zdaj strese me! Kar černo sonce zviža, Sam božji Sin zdaj v smerti je: Greh njega k temu viža. 3 . Od britke smerti blediga, Ranjeniga kervav’ga Zagledam jez sama Boga, Nebešk’ga Sinu prav’ga! Vso martro, ktero si terpel Na ž’votu, sercu, glavi: Oh kteri je, ki bi prestal Te reve no težave ? 4 . Od martre, ktero ti terpiš, Ze komej sapo imaš , Glavo vunder vzdiguješ ’viš’, Sprositi milost za nas.' Od Jezusa se jez učim Sovražnikom zanesti; Prav one ljubit še le vem, Nikdar se z njimi jez’ti. 5 . Našim dušam te večni Ion, No nevmerjocost dati: Je plačal tam za grehe on, Je pustil kri prodati. Z žreblami je Jezus perbit Na križ, ’ma stran odperto: Občuti, zmisli to, ves svet! Ne 'mej serce zaperto! 112 6 . Zaston modruješ ti kristjan! Zakaj je Bog to storil? Ne 'zgruntaš to ti noč in dan, Če bi morje pregazil. Vera, viža u božji tron! Ti ve ajd povedati: Na križi tam je Bog sam! on Se ’ma za ljub imeti! 7 . Nedolžno jagne, božji Sin! Za greh, za me si vmiral. Odaj meni pravi spomin , Da ne bom grešno zbiral! Leto hvaležnost men’ vtisni V serce, dokler bom dihal: Da moje reve grunta ni. Naj bi to premišloval! 8 . O Bog ! pred te pravičen prit’, Nikdar vero zgubili: Poduči skoz Jezusa svet V djanji ino v besedi! Nezgruntan je leta tvoj dar, Za nas na križi vmreti; Vsak dan še priti na oltar, Nebo tud vsim odpreti! na OSMA. — Krizov pot. 1. Kristjani! spremišlujte Te kervavi križni pot; V vaših serceh občutujte, Kaj je terpel naš Gospod! Po tem poti mi hodimo , Naša hoja ni zaston: Našim dušam zadobimo Te nebeški večni Ion. 2 . Jezus je celo nedolžen, Stoji pred Pilatužam; Vunder je močno zatožen Pred krivičnim sodnikam, Pilatuž si roke vmije, Da Jezusa Judam čez, Te polk pa še več zavpije: On je križa vreden res! 3 . Komej so ga odpeljali Odte sodne hiše preč: Težči križ so mu kazali, Kter’ga mora Jezus vleč. Jezus pa te križ objame Z velko pohlevnostjo, Ino ga na rame vzame Z veliko pokornostjo. 10 4 . Jezus pervič z križam pade Od velike trudnosti; Vunder ni nobene gnade. Tud nobene milosti. Njemu noc’jo perpenjati; Z nogam’ po njem hodijo. Jezus mora sopet vstati, Z vezilmi ga vlečejo. 5 . Na tem potu njega sreča Mati polna žalosti: U serci je trepeteca Od velike grenkosti. Kak zdihuje in žaluje? — Kdo je j ki to more zreč!? No Jezusa objokuje, Kter si ni podoben več. 6 . Jezus z križam pade na tla, Ker on moči nima več. Cirenuz, persiljen mora Jezusov križ naprej vleč: Da bi živ’ga perpeljali Na te pravi kraj sodnji, In ga tam ložej križali; Da bi bli od nja prosti. 7 . Veronika na tem mesti Vidi vsega potniga; Mu ponudi pert na cesti, Obriše clo revniga. Jezus vzeme pert u roke, Na tem pusti svoj obraz; Zbriše kervave potoke, Ktere je prelil za nas. 8 . Jezus je spet z križam padel, Ker ga hitro vlečejo; In se je križ v zemljo vsadil, Ker po tleh ga mečejo. ’Z nosa in ’z ust mu teče Celo sveta rešnja kri; Vunder Jezus nič ne reče, Ampak vse volno terpi. 9 . Jezusa so objokale Lete pobožne žene, Milo so solze sprevl’vale: K smerti z njim iti žele. On pravi: se ne jokajte Ne tako močno čez me; Ampak čez grehe jokajte Vaših otrok, no čez se! 10 . Jezus to nedolžno jagne, Tretjič pade na obraz. Nad naš’mi greh’ se spotakne, Na zemli leži za nas. 10 * ■ Njega, kine more vstati, Sopel gor potegnejo, No ga hocjo dalj peljati Križ mu gor zadenejo 11 . Te. kter živi vse na sveti, In obleče vse stvari: Žolc no kiselc mora piti. To njega močno mori. To pa še jim ni zadosti ; Oblek ’z njega stergajo. Rana se vidi do kosti; Judje se mu smejejo. 12 . Poglej prevelikih čudov! Jezus je na križ razpet , Ves pretergan od konopcov; Ravno, ko struna napet. Na križ so ga perbijali; Hočjo smert dočakati Leti, kteri so tam stali. — Začne omedlevati. — 13 . Ker so ga ha križ perbili, Polku še zadosti ni; Stare rane so novih, Da vun teče živa kri. Vzdignejo z velkim veseljam Križ, v zemljo vsadijo; Storjo dosti svojim željam, Ker Boga vmorijo. 14 , 117 l’o tem, ko je še na križi Vzel od matere slovo, Je zročil u čudni viži Bogu Očetu dušo. Jožef ga iz križa vzame Marii ga izroči; Ona ga milo objame, Njej solze teko ’z oči. 15 . Jezus bode v grob položen, U velko skalo pokopan, Da bi bil te polk tolažen Na grob bode kamen djan. Maria pa gre žalostno Zdej domu, od groba preč; Serce z težavo obdano, Ker Sinu ne vidi več. 16 . Čest se Bogu Očetu da, Sinu, Duhu svetimu, Kakor je od začetka bla, In ob časi večnimu. Po odpustkih b’mo dobili Te nebeški večni raj ; Tam se bomo veselili Vsi vkupej na vekomaj. 118 NA PRAMIK sv, OEAVE. PEliVA. 1. V tej podobi se nam Zveličar nas perkaže! Globoko vsmilenje prereže serce nase; Nja oko se solzi, moj greh to tako stori. Bog ne zavarzi me, naj pridem se k pokori! 2 . V podobi toti jez dolg moj hočem spoznati! Da z grivingo se spet zamoram Bogu dati, Dodeli meni moč, tebe ves čas častiti! Tvoj križ je znamenje da hočeš dopustiti. 3 . V podobi toti se znaš, o kristjan! učiti, Da božji Sin je hot’l za nas na zemljo priti, Da bi odrešil nas skoz grenko nja terplenje: Za nas Bog Sin terpi, da najdemo živlenje. 4 . Iz ternja krona njemu vglavo bode rane; Namest’ plačila on zasramovan postane. Zahvalo hočem jez tebi vsak den zapeti, Ker si hotel za me pregrenk 0 smert ter eti. 119 ’Z ljubezni proti nam objel si križ pretežki! Skoz tvojo britko smert postanem verb nebeški, Podoba tvoja ima vso nebeško milost, Kdo le zapopade tvojo poterpežlivost? 6 . O Bog! tu jez klečim, za hvalo tebi dati. Si kri prelil za me , si pustil se peljati, Ko bi razbojnik bil. Obličje kak je revno! Nam teče z tvojih ran zveličanje obilno, 7 . Klečjoč obmolim te, Sin milosti nebeški! Moj Jezus , vmileni trošt v revnosti človeški! Za nas volno terpiš: hud svet te zasramuje, Na križi vmirajoč odjemleš dolge ptuje! DRUGA — predalj po blagodaru. i. Vse stvari žalujte, Karkolj vas živi; V žalost’ premiulujte, Kaj Jezus terpil Nevsmileno zgajžlan, Človeki ’nak ni; Ves čisto oranjen V soj’ k ervi leži. 120 2 . Spremisli, o človek! Kaj Jezus terpi! Pogledaj, o grešnik , Kdo tamo leži! Zagledal bošjagne, Katero bo nam Odvzelo vse grehe; Odpustilo nam. 3 . Odpusfi, oh Jezus! Nam grehe nase: Oh vsmileno jagne! Prav prosimo te: Odvzemi vse grehe, Tolaži nas ti, Da bomo vsi vkupej Častili te mi. NA PRAZNIK sv. JOŽEFA. l. Prav je, da mi tiste častimo, Ktere Bog za ljubo ima. Per tistih pomoč nam išemo, Ki so srečni do vekoma: V nebeseh Boga gledajo, Brez konca se veselijo; 191 Tam so ti pravični kronani, Zvečnim veseljem plačani. • 2 . Pravičen je bil vselej znajden Sveti Jožef, naš pomočnik; Od smertniga greha odločen Je bil Jezusov oskerbnik; Z čednostimi lepo obdan, In previsoko povišan: Ker je bil zvolen za rednika Našiga Odrešenika. 3 . Sveti Jožef je bil od Boga Mari’ za ženina zvoljen; No za njen’ga Sinu božjiga, Kakor un oče postavlen. Skerblivo je on nju varval, Njima zvesto kruh perdelal. Zraven Jezusa in Marie Je sklenil svoje živlenje. 4 . Od devištva brumni patrijarh, Bogu perjeten ino všeč, Sveti Jožef ti Jezusov varh, Božjej materi dopadeč! Sam Jezus ino Maria Sta bila deržina tvoja; Per njima si vse volno prestal, In v božje roke dušo dal. 11 O sveti Jožef, ljubeznivi Diviške ženin Marie! Perstopi nam u našej revi, Vzemi gore naše prošnje! Marii nas perporoči, Naše duše Bogu zroči! O, prosi ti Jezusa za nas Zdaj ino na posledni čas ! msh HA PRAZNIK OZNANEUKTJA MARIE, kakor v adventu stran 61 „ Ave lepo ime!“ NEDELO. PERVA. . i. K ristus je na svetu vsele Bil med vsimi nar ponižnejši; Skazal se je pred martro že, Daje pravi kralj izraelsči. Žegnan je te, kter’ k nam pride Zveličar naš; Česen bodi tudi vsele Kristus od nas. m 2 . Svoj’h jogrov je dva odločil Po oselico pod jarmavko, Da bi storil in dopolnil, Kar je blo od nja zapisano. Zegnan je te ... . 3 . So plajš položili na to, In Jezusa gorposadili; Cvetje ino oblačilo So ljudje njim na pot trosili. Žegnan je te ... . 4 . V velki cesti sprejeti So bli v mesti Jeruzalemi; Vsi so vpili njemu proti: Hozana Sinu Davidovmu! Zegnan je te ... . 5 . Ne boj se, hči Sionova! Tvoj kralj pride k teb v pohlevnosti; Prevelika je milost nja, Hoče Izrael odrešiti. Zegnan je te .... DRUGA. — Pasjon. l. O grešnik! premisli prav vse, Kaj je Jezus terpel 11 * Za te ino tudi za me: Nebesa nam odperl. Per mizi z jogrami sede To jagne z njimi je: Postavil je svoje telo, De bi nam k hrani b’lo. 2 . O revni, revni grešnik moj! Kaj je storil greh tvoj? Kako grozno, strašno za te Tvoj Jezus tam terpi; On kleči notri v ogradi, V Žalosten do smerti. Tamo kervavi pot poti Za te, o grešnik ti! 3 . O revni, revni grešnik moj! Kaj je storil greh ivoj ? Ti jogri so zaspali tam, Jezus čuje koj sam; Judež pa perbližuje se Z kušvanjem zdajaje: Jezusa da v roke Judam, Hudim sovražnikam. 4 . Poglej, poglej o grešnik ti, Kaj se sedaj godi! Ti Judi ga popadejo, Na zemljo veržejo, Z vezilmi vežejo terdo, Kakor ena tatu. De kri za nolitmi’ vun solzi. Uzrok si grešnik ti! 5 . Zvezanga naprej pelejo In zasmehujejo; Pred Anaza postavijo, Za nja uk barajo. Komaj tam odgovori, Malhus ga udari V njegovo sveto sveto obličje, De ga revno ožje. , 6 . Ti Judi so pa Jezusa, Ta vsmilena Boga, Obtožili pred Kajfežam, Pred tem visim farjam. Te Kajfež in vsi Judi So k Jezusu rekli: Le zapelivec si vsiga Ti našiga ljudstva! 7 . Premisli prav, o grešnik ti! Kaj Jezus še terpi. Zvezan’ga v ječo pelejo, Močno zavahtajo, In vso noč nad njim vpijejo, Ga zasmehujejo; Dajejo v sveto obličje Hude klofernice. 8 . Oči so mu zavezali, Z pestmi so ga tepli, V obras so njemu pljuvali, Lase mu pulili; En terst so mu dali v roke, Kaj še sedaj bode? — Za norca so ga deržali, ’N kralja imenvali. 9 . Zjutrej so vzeli Jezusa, Ponižniga Boga, Peljali ga k Pilatužu, Deželskim sodniku; Tam so ga tožili strašno Kakor ena tatu; On pa nič ne odgovori, Temuč terdo molči. 10 . Pilatuž je pa Jezusa Prav močno zvezan’ga Poslal h kralji Ilerodeži, Kter je bil v tem mesti. Herodež pa z svojini ljudmi Se Jezusi smeji; Nazaj belo oblečen’ga Je poslal Jezusa. 11 . Ti Judi se posvetvajo, U dvor ga pelejo, K temu stebru pervežejo, Mu obleke slečejo. Jezus pa nag tamo stoji, In gajžlanje terpi. — Z potokam toči svojo kri, Nja meso preč leti. 12 . Na to tako otepen’ga Nedolžna Jezusa. Je že hotel Pilatuž ga Spustiti prostiga; Judi pa so vsi kričali, K Piiatuži rekli: Naj se on na križi vmori! Za nja milosti ni- 13 . Poglej, poglej o grešnik ti, Kaj je storil greh tvoj! Iz ternja krono spletajo, Na glavo stavijo, V rudeč plašč so ga povili, K ljudem obernili. Grešnik, poglej Jezusa ti, Človeku podob’n ni! 14 . Judi so vzeli Jezusa Celo razbolen’ga, Križ so na nja položili, Na goro peljali. Tam so ga na križ perbili No silo storili, De je moral na križ vmreti, Za nas smeri storiti. 15 . Poglej na križi Jezusa Z špicmi prebodcn’ga, Kako on tanio prosil je Za svoje martrovce: Oče, odpusti jim te greh, Dajaj milost vsim glih: De bojo prav spoznali me, Cez greh grivah se! 16 . Oh žalostna mati moja, Devica Maria! Kako tebe serce boli, Ker tamo vidiš ti Jezusa tako martran’ga, In celo že mertva Iz križa njega doljcmat’, Na krilo tvoje djat'. 17 . V tenčico so povili nja, In v grob podjali ga; En kamen so pervalili No zapečatili. Na tretji den je gorustal In med učence šel, Pokazal jim svoje telo, De je spet zdravo b’lo. 18 . O Jezus! za česar voljo Si prestal to martro ? Prelil si pa vso tvojo kri Za nas grešnike ti; Odperl si nam tudi nebo Per tvojim Očetu, Si ves svet za to odrešil, De bi zveličan bil. 19 . Prav spremisli, o grešnik moj! Ino zgrivaj greh tvoj: Tako močno je Jezus se Zaljubil u tebe, De je za te na križi vmerl, Svet raj tebi odperl. Zato 'maš ljubit Jezusa Iz celiga serca. 20 . O Jezus! nam stoj na strani, Vse hudo odženi, Ino na te posledni čas K tebi vse vzemi nas, De bomo tam molili te, Prav zahvalili sc! Skozi tvojo smert, Jezus, daj Tam dušam sveti raj! vEJLifiOMOcsflrje P1BSML PEBVA. 1 . Sveta velika noč, Veseli čas, Daj naši veri moč, Tolaži nas! Zdaj smo zavereni, Da smo odrešeni Od večna terplenja. Aleluj a! 2 . Jezus! tvoj nauk svet Za vse ljudi, Vunder ni goruzet Od vseh strani. To je dro resno vse : Dal si vmoriti sc, Pa le do dne tretja. Aleluja! 3 . Kakšena svitla luč Je 'zhajala! Tvojemu navku moč Dodelila. Skoz gorustajenje, Spet novo živlenje, Vstaja vera močna. Alleluja! 4 . Z tem si bil na križi Posmehovan: Če si ti Sin božji Stopi dol k nam’! — Ti si že več storil: Ker si grob zapustil, Je več previžanja. Aleluj a! 5 . Jezus skoz to tvoje Gorvstajenje : Mamo zaveranje, De kar vsele Grob ne bo pokril nas; Temuč en majhen čas Do gorustajenja. Aleluj a! 6 . Da gorustajenje Veselo bo, Daj nam da živlenje Bo pobožno; Da bo k zveličanju, No ne k pogublenju Čez nas tvoja sodba Aleluja! DRUGA. 1. Sin božji Jezus je Terpel za grešnike, Je za nas kri preln In srnert storil. On je bil pokopan, En kamen na grob djan, Terdo zapečaten, Z čuto obdan, Na en sebotni dan V zjuternim časi, Čuta žolnirska tam Se močno vstraši: En angel grob odpre, Jezus je vstal gore Od svojga terplenja! Aleluja! 2 . Velika žalost je Ze spreberuila se: Sedaj veseli se Keršanstvo vse I Mi smo previžani, Jezus te križani De je on vstal gore Od smerti že. Na lo % r eliko noč Bodi Bog česen! Satan je zgubil moč, Svet je odrešen! Sedaj mi spevajmo, Častimo hvalimo Naša Zveličarja! Aleluja! 3 . Večna hvala vselej Bodi Jezus! tebi, Ki si za grešni svet Hotel vmret. Tvoj’ sveto terplenje, Smert ino vstajenje J e nam vsim o dp eri o Sveto nebo. Mi smo pa davno že Tega želili, In za odrešenje Boga prosili! Sedaj je tisti čas, Kje Jezus rešil nas ’Z večna pogublenja! Aleluj a! 4 . Grešnik, poboljšaj se, Če ti kaj k serce gre! Spomni, kaj Jezus je Terpel za te! Skoz nja zaslužen je, Milost in vsmilenje Pride za grešnike Spokorjenje. O Jezus! jez tebi Sedaj obljubim: Ne bom več žalil te, 'Z serca tc ljubim. Ljubi Zveličar moj, Daj, de ostanem tvoj Noter do vekoma! Aleluja! TRETJA. 1. Veselimo se vsi ljudi: Sedaj smo že odrešeni! Donešni den Bodi česen! Aleluja, aleluja! 2 . Na to sveto veliko noč Je zgubil satan svojo moč; Zato smo mi Veseli vsi. Aleluja, aleluja! 3 . Ker je Jezus od smert^vstal, Magdaleni se perkazal, Je rekel k njej: Jogram povej! Aleluja, aleluja! 4 . Lete vesele novine So jogre razveselile, Kar so žene Povedale. Aleluja, aleluja! 5 . Svet Peter je žalosten bil, Ker je Jezusa zatajil; Je spet spoznal, Greh objokal. Aleluja, aleluja! 6 . Tudi Petru v tej žalosti Se je skazal Jezus vel’ki, Je mu rekel: Boš trošt prejel! Aleluja, aleluja! 7 . Razveselil je jogre]vse, Ker je stopil v sredo [med nje Roke,noge Pokazal je. Aleluja, aleluja! 8 . Rekel je k njim: ne bojte se Mir vam bodi, vesel’te se! Jez Jezus sam Sim prišel k vam. Aleluja, aleluja! ►STEHTA. 1. Veliko veselje Vživamo mi sede: Da Jezus še živi Verjemo mi. On je od smerti vstal, Da je nas odrešil Od ta strašna pekla. Aleluj a! 2 . Kristus je ljubil vse Nas vboge grešnike, Daje martro terpel In za nas vmerl. Grešnik! to premišluj! Njemu cest, hvalo poj Za dobrote njega: Aleluja! 3 . Skoz Jezusovo smert Pojdemo mi enbart, 137 Skoz nja zasluženje Vzveličanje. Skoz pravo živlenje, Čednost ogrivanje Bomo vredni liga. Aleluja! 4 . Mi smo tudi sedaj Vstali 'z groba vunkaj; Vunkaj ’z grešna spanja, Huda djanja. Sedaj pobolšani, Od grehov zločeni Živimo do konca. Aleluja! 5 . Na brumno živlenje Čaka zveličanje, Povračanje. Da bomo kronjani, Z temi zvolenimi Peli do vekoma: Aleluja' PETA. l. Z jutra zgoda z Magdaleno Tecimo vesel’ hvaležno, n Kjer je Jezus pokopan; Te kamen je že odvalen , Kteri je bil zapečaten Ino z varhami obdan. Angel k tem ženami pravi: Ne bojte se! vam oznanim: Jezusa zdej ni več tukej , Veselimo se vsi vkupej, On je že od smerti vstal! Aleluja! 2 . Lete žene pobožlive So kupile dišečine, De b’ Jezusa mazale. In so zgoda k grobu prišle ; Jezusa pa niso najdle: So se grozno prestrašile. Iskale so lete žene Jezusove svete rane, Pa sedaj ga ni več tukej : Veselimo se vsi vkupej, On je že od smerti vstal. Aleluja! 3 . Mi se hočmo tud podati, Tukej Jezusa iskati, Nja rane ozdravljati, Katere je naš greh storil, Na tem križi njega vmoril! . Zdaj se hočmo zgrivati 139 Per njega telesu v vertu, Ki je blo v grobu zaperto; Pa sedaj ga ni več tukej, Veselimo se vsi vkupej, On je že od smerti vstal! A1 e 1 u j a! 4. Zbudi se grešnik zaspani, In tukej sedaj ustani 'Z tega grešna živlenja! Hitro, hitro sem perteci, Žal imaj u svojmu serci! Padi dol pred Jezusa! Z Magdaleno se perbližaj, K njega nogam se ponižaj ! In ak se boš pobolšal, Tak boš z njo Jezusa najde!, Kteri je od smerti vstal. Aleluja! 5. Brumno živlenje peljati Ino z Jezusam ustati, Človek, perzadeni si! Glej, kaj je moral prestati, Do sledne kaple kerv dati Jezus, dje odrešil te. Tako je on tebe ljubil: Da bi se ti ne pogubil, Na križi je hotel vmreti, In sramvavno smert storiti; m Zdaj je spet odsmertivstal! Aleluja! ŠESTA. 1. Sem pridi, revni kristjan! Ino se razveseli: Tvoj Kristus je bil v grob podjan, Judi so ga vmorili. Angel pove, kaj se zgodi: On je svoj grob zapustil, '1i lastne moči on spet živi, Viditi se bo pustil. Veselimo se sedaj vsi Kristus je ustal od smerti! Ale, aleluja! 2 . Skozi svoje ustajenje Je žalost svojih jogrov Spreobernil u veselje, No nje celo tolažil. Veselimo se tudi mi: Smo rešeni od pekla, Nebo nam odperto stoji. Hvalimo Odrešnika: Hvalen bodi Jezus od nas Sedaj, ino na večni čas ! Ale, aleluja! 3 . Kristus je nam prej obljubil, Da bode vstal od smerti. Zvesto je že to dopolnil: Nam se je veseliti. Daj, Jezus! nam milost’ tvoje, Da bomo dopolnili Naše obljube storjene; Naprej ne več grešili; Da bomo vsi zvesti, Vselej od vsili grehov čedni. Ale, aleluja! 4 . Oh Jezusi v ljubezni tvoji Daj nam vselej živeti; Kedar bode živlenja kraj Pa daj nam srečno vmreti! Kadar bojo počivale V grobu naše telesa, Daj nam, da bojo vživale Duše sladke nebesa; Da bomo tam častili te Prav za vse tvoje dobrote! Ale, aleluja! 5 . Vselej to truplo človeško Bog ne boš v grobu pustil; Skoz glasno štimo angelsko Ga boš od smerti zbudil. Z dušo se bo spet sklenilo Skoz tvojo vsamogočnost, Da bo z tisto vred vživalo Sladko, alj grenko večnost. Oh, Jezus! čez nas ysmili se, Vzemi nas tudi v nebese! Al e, aleluj a! NA GOD sv. FLORJANA 1. O sveti Florijan, Z čednostimi obdan, Vredno češeno Kristusov Žolnir! Srečno si s’vojskoval Srečno premagoval Ti svoje duše prav zvesti pastir! U pravi veri Per tej banderi Križa Jezusova si terdno stal, Da se premagati nič nisi dal. 2 . Kakor hitro da je Prava vera tvoje Misli no pamet vživat’ začela: Z vero, ljubezin še V djanji pokaže se, Ker se je z plamenam v tebi vrneta. Ti si bil voljen , Pravjce željen: In za cest božjo z eno besedo Hočeš prestati ogenj no vodo. 3 . Tedaj med ajdami Je z kristjanemi Revno in žalostno godilo se: So bili stiskani. Na več sort martrani. Ajdi so hotli proč spraviti vse. Tebe je peklo, Ker se je reklo : Kteri na Jezusa veruvajo, Tistim tirani martro spričajo, 4 . Ti si oglasil se : Kaj hočte slišat’ še? Ako sim ravno ccsarjov Vojskar, Vunder sim kristijan. Hočeš ti, o tiran! Da bi jez vero zapustil? to kar! Ti me znaš vreči V ogenj goreči: Vunder jez Jezusa ne zatajim; Rajši vse martre in smert prestojim, 5 . Akvilin te tiran Serdit no razjezait Je tebe tepsti nevsmileno dal. Bogu se ti zročiš, Martro volno terpiš, Si svoje živlenje za ofer dal, Kamen veliki Celo en mlinski So na tvoj sveti ž’vot obesili, 25 tistim te v reko Ens potisnili. 6 . Ogenj si ti želi!, V vodi si se vtopil. Una pastiricka je varvala, Tvoje sveto truplo. Skerbela je zvesto Brumna Valena ta udova, D’ je v grob b’io djano, In pokopano. Sedaj se v veliki cesti derži, Ker po vsih čednostih žlahno diši, 7 . O sveti Florijan, Visoko povišan! Ti si perštet med svetnike božje Večno Boga vživaš, Veliko cest imaš. Mi smo veseli te sreče tvoje; Ti pa nas vsliši, Bogu predloži Naše nadloge no naše prošnje; K sebi pomagaj nam v zveličanje! 145 m sSal PEK PROCESU V KRIŽE¬ VIM TEDNU. t. Ojslri sodnik vsili grešnikovi Mili Oče spokornikov! Ki pr o tis, no štrafo daš, Zrav’n obilno milost maš. Vsliši ljudstva glas proseči: Verni žold od nas goreči, Glad, bolezni z pristraham; Deli kruli vsakdanji nam! 2 . Tvoja skerb vso stvar obseže, Ino jo na te perveže, Da te hvali stvarnika , Svojiga dobrotnika. Vsliši ljudstva glas. 3 . Sonce greje, dež namaka Naše setve, da se vsaka Z tvojim žegnam oživi, No nas v žetvi veseli. Vsliši ljudstva glas. 1$ 4 . Če konjiči sc množijo, Mlade setve nam pojejo: Tak previdnost nas uči, Da smo se pregrešili. Vsliši ljudstva glas ..... 5 . Ce v deževji sad no žito Pokončano je no zgnito: Tak nas tvoja moč uči, Da smo tega dolžni bli. Vsliši ljudstva glas ..... 6 . Če nam toča vse potleče Polje, ograde cveteče: Tako mormo misliti. Da smo to zaslužili. Vsliši ljudstva glas ..... 7 . Ce v gromenju no bliskanju Najdemo se u terplenju: Tak mogočnost tvoja je, Ktera nam oznani sc, Vsliši ljudstva glas ..... 8 . Ti si v Jožefovim času Dal Egiptovcam na klasu Sedem preobilnih let; Slednič pa dragoto spet. Vsliši ljudstva glas. U9 9 . Ko je Ahab bil za kralja Je moč tvoja se spoznala, Ker je grozna suša bla Skoz polšterto let dolga. Vsliši ljudtsva glas. 10 . Polje v suši je pomerlo, Ker se nebo ni odperlo, Za malikovanja del’ * Grešnih judovskih dežel’. Vsliši ljudstva glas. 11 . Njih pokora Bogu mila Je jim žegen, dež nalila; Ti si jim odpustil vse Na prošnje Elijove. Vsliši ljudstva glas. 12 . Daj nam milost zadobiti Ino tvojo serd vtažiti, Ako mi grešili smo Ino vetri pišejo! Vsliši ljudstva glas. 13 . Si, moj Bog! na čudno vižo Dal Eliju svojo špižo, Ker je po deželi glad Čutila že vsaka ž’vad. Vsliši ljudstva glas. 13 * '148 14 . Ti nas hočeš oskerbeii Vsak den, v zimi no poleti. Če se v revah znajdemo No te, večni! prosimo : Vsliši ljudstva glas ..... 15 . V milost tvojo zauplivi Polje orjemo marlivi; Naj tvoj žegen se rosi Na nas po obilnosti! Vsliši ljudstva glas ..... MA PRAZNIK A AEBOHODA JEZUSA. 1. Jezus, ko je od smerti vstal, Ni hitro gor v nebese sel; Hotel je več storiti Za duše zveličati: Vsmileno je postavil še Zakrament pokore za vse. 2 . Stirdeset dni seje mudil, Večkrat per svojih jogreh bil; Da bi j kter’ so grešili, Odpušanje dobili, Ino tud enkrat šli za njem U nebeški Jeruzalem. 3 . Slednikrat pride on k jogram, Pravi: pojte z vašim mojstram Gremo na oljsko goro, Žalostno in veselo; Od nje sim šel u terplenje, Sedaj grem u nebo od nje. 4 . Oljska gora ’ma verhe tri, Med njim’ Jezus z jogri stoji; On jemle slovo od njih, Oče od otrok svojih. ’Z oči jim tečejo solze, t Jn žalostno je njih serce. 5 . V Jeruzalem se podajte Reče Jezus, tam čakajte Na tolaž svet’ga Duha, Kter pride 'z nebes dolsa. On bode vas na vse spomnil, Kar sim vas jez lukej učil. 6 . Tako Jezus jogre uči, V ver’, upanje močnej’ stori; Slednokrat uste odpre, Čez nje svoj žegen zreče , Pravi: ostanem vsel’ per vas Z mojim blagodaram vsak čas. 7 . Po tem se vzdigne od zemle V pričo učencov v nebo gre; Milo gledajo za njim, Preljubim mojstram svojim. En oblak, ki se zasvetli, Vzeme njega spred njih oči. 8 . Če tud ga ne vid jo z očmi, Serce v nebo za njim hiti. Grozno so prestrašeni, Od mojstra zapušeni. Dva angelca jih troštata, Ljubeznivo jim rečeta: 9 . Galilejci, kaj stojite, In prot nebesam gledate? Jezus, k’je v nebese šel Bo enkrat zopet prišel, Da bo sodil vsakteriga Prav po zasluženji njega. 10 . Celo nebo se zveseli Viditi kralja vse časti. 151 V nebeškim kraljestvi tam Bog Jezus nar viši nam; Oče onemu sedež da, De bo kraljeval vekoma. 11 . Veseli se vse keršanstvo, Daj Jezusu cest in hvalo! Je za nas terpel no vmerl, Z križam nebese odperl; Je pokazal nam it’ od tod V sveti raj to pravo pot. KA BENKOŠTNE PRAZNIKE. PERVA. 1. O sveti Duh, ti pridi k nam! K tebi zdihujemo. Tvoje milosti deli nam! Teh potrebujemo. Ti božja moč Daj nam pomoč, Ene prave pamet’ luč! 2 . Sveti Duh, Bog te resnice! Tebe mi prosimo: Vižaj tako nase serce, Da vselej spoznamo To resnico In pravico; Vari nas pred vso krivico! 3 . O Bog, ti Duh naj čistejši, Vsliši prošnje naše! Per nas so grešni madeži. Teh vmi naše duše Z leto kervjo Jezusovo, In z tvojo milostjo božjo! 4 . Terdovratnosli grešnikov, Sveti Duh! razmeči, Ino vsih krivovernikov Neumnost poduči! Pokaži vsim Pol knebesam! Daj, da sveti tvoja luč nam 5 . O dobrotliv tolažnik naš. Obuplive troštaj! V pravi veri potcrdi nas, Ljubezen povečaj! Pomagaj nam, Da zvolenim Pride tvoje kraljestvo h nam 6 . Tvoj sveti blagodar daj nam, Sveti Duh nezgruntan! Ki z Očetam ino Sinam Bodi hvalen in povišan! Si erak ti Bog češeni, Od nas nar svetejši spoznan! DRUGA. 1. Sveti Duh, polhen milosti, Prid’, daj nam tvoje milosti, Nam vbogim grešnikam, Keršenikam! Ti nas v andohti razsveti, Naše serce ti razsveti, Ki v ljubezni goriš, Trošiar sveti Duh. 2 . Od nebes je hotel priti Nas grešnike tu učiti. Hoče tudi biti Naš trošt vselej; Hoče sedaj tudi priti Nas zveličane storiti, Nas v bo g e grešnike Troštar sveti Duh. 3 . K svojini jogram je on prišel V podob’ gorečih jezikov, In je nje vsesortne Šprahe učil. Sedaj hoče tudi priti, Pridgarje podučiti, Njih uste odpreti Troštar sveti Duh. 4 . Vsi angelski scrafini Ino tudi kerubini Častijo, .hvalijo Sveta Duha, Ki od vekomaj kraljuje, In z svojo milostjo lep suj e Nas vboge grešnike Troštar sveti Duh, 5 . Bog Oče, Sin in sveti Duh, Kteri je tretja peršona , Višajo, vladajo Zemljo, nebo. Hočemo ga prav prositi, Da bi prišel nas učiti Stezo k zveličanji Troštar sveti Duh. 155 STA PRAZKIK PRESVETE TROJICE. 1. Vzdigni sc jezik, no Pobožno zreči Čest, hvalo poj lepo Sveti Trojici! Čest Očetu no Sinu Tno svetimu Duhu! Bodi ti češena Sveta Trojica! 2 . Z sercam ino z ustmi, Z petjem, z resnico Vselej častimo vsi Sveto Trojico. Čest Očetu. 3 . Bog je samočist Duh: To mi spoznamo; Velko gnad no dobrot Od nja imamo. Čest Očetu. 156 4 . Bog nebeški Oča Je nas vse vstvaril, Za vcrbe kraljestva Svojga postavil. Cest Očetu ..... 5 . Bog Sin je iz neba Na te svet prišel, Da od pogublenja Nas je odrešil. Čest Očetu. 6 . Bog troštar sveti Duh Nas posvečuje, Tudi nas otroke Svoje jemluje. Čest Očetu. 7. Vsi angelci klečo Pred božjim tronani. Spevajo glorio Tem trem peršonam. Čest Očetu. 8 . Tudi vsi ljudi smo, Po celim sveti Vselej dolžni, sveto Troj’co častiti. Čest Očetu. 9 . 157 Zalo povzdignimo Velikokrat štimo, In svelo Trojico HraTmo častimo! Čest Očetu. O BOŽJIM TELESI. PERVA. i.. Vsi ljudi celiga svela Sedaj tu sem pridite, Hvalite in častite ga, Kteri tu prednami je! Te visoki kralj nebeški, In odrešenik človeški Prišel je od nebes, Znajde se tu za res V tim belim kruhu skrit: Človek! 'maš nja častit Prav z ponižnostjo, Z pravo andohtjo, Z čistim sercam. Hvalimo Jezusa z veseljam! 158 2 . Z žalostjo mamo spoznati. Da nismo cista serca; Smo razžalili večkvati Z greham večniga Boga; Smo padli v velki slabosti. Mili Jezus, nam odpusti! Sedaj nas peče vest, Ki ni bla tebi zvest’ Zapustit’ liočmo vse, Kar tebi soper je ; Se ponižamo In perbližamo K ti milosti, Ktera nam grešnikam odpusti. 3 , Leto sveto božje jagne Glasno častimo vsak čas; Milostlivo se k nam nagne, Grehe jemle preč od nas. Kristjani spomenimo, Da tistiga prav molimo, K’ je za nas križan bil, Terpel no kri prelil ; Sam sebe dal za nas Bod hvalen vsaki čas Od pogublenja, Večna terplenja; Nam dobil raj: Cel svet njemu cest in hvalo daj m 4 . Oh kak za nas kristjane Je lep trošt no veselje, Ker Jezus per nas ostane, No skerbi za nas vsele? On nas kliče ino vabi: Pridi človek! Ne pozabi Vživat’ večkrat to Presveto hostijo, V kateri Jezus sam Se k hrani daje nam! Leta hrana je Za nase duše Perpravlena, Z ktero bo ona ozdravlena. 5 . Skozi tvoje zasluženje, Jezus! terdno upamo Naših grehov odpušanje, Če tiste objokaino. Prav ho črno se spokoriti, Ino v solzah grehe vrniti. Oh Jezus! milost daj, Da bomo za naprej Vsi tebi služili, No tebe ljubili, In v pobožnosti Gorjemali, Kedar leto Presveto hostijo vživamo. DRUG-A t. Zdaj kristijani Tu vkupi zbrani, Dol na kolena padimo mi vsi! Zvesto molimo Ino častimo Jezusa v svetim resnim telesi! Angelci zvoleni, Bo d’te povableni K pobožnosti; j — Pomajte nam seda Hvaliti Jezusa V temu presvetimi! zakramenti 2 . Velke dobrote Mi grešne s’rote Vživamo od tvojgazasluženja, Adam je grešil, Ti pa odrešil Si nas od večniga poguMemja. Za ovce zgublene V pekel zaslužene, S : martro prestal; 'Z ljubezni proti nam, Jezus! na križi tam Kri iuo živlenje si za nas dal. 161 3 . Požji ljubezni Bod’mo hvaležni. Poglejte kako nas Jezus ljubi! • Z dušo, z telesam, Z kervjo in z mešam In še v podobi t’ga kruha živi. Jezus vti skrivnosti Gnade no milosti Nam on deli; Tako se poniža, Duše nasitova V svojim presvetim resnim telesi 4 . Le skoz Jezusa Človeška duša Bo prišla u večno zveličanje, Ak po njegovih Svetih 'vangelih Bomo ravnali naše živlenje. Tudi nas grešnike Jezus k sebi kliče, To pravi k nam: Ti grešnik zaspani, K pokori ustani, Moje meso in kri ti k jedi dam! 5 . Ljubi Zveličar Bodi naš vižar! U m Mi za leto milost prosimo te. Ti nas razsveti Tako živeti, Kakor,o Jezus!tebi dopade; Da bi se zgrivali, % Greh z solz’mi vmivali Grešniki vsi. Tedaj to hrano mi Tam per božji mizi Bomo le po vrednosti vživali. 6 . Naše zdihvanje, Petje, žebranje Oframo mi tebi, Jezus! k cesti: Česen povsodi Ti od nas bodi V temu presvetimu zakramenti! Oh Jezus, nam sedaj Tvoj sveti žcgen daj! Prosimo te, Žegnaj žitno polje, Vse sade te zemle, No kar potrebujemo od tebe! TRETJA. j. Mi vsi verni kristijani Svoje glase vzdignimo; Kter’ smo tukej vkupi zbrani Rešnje telo hvalimo! V monštranci v podobi kruha beliga Mi skoz vero vidimo Zveličarja. Z velko andohtjo častimo V zakramenti Jezusa! 2 . Te, kter v eni čudni viži V podobi kruha živi, Je terpel no vmerl na križi Za nas, in za vse ljudi; Je nas rešil večniga pogublenja, Nam pot odperl večniga zveličanja. Ak se grešnik boš spokoril, Vžival boš zasluženje. 3 . Poglej, Jezus! mi klečimo Na kolenih pred tebo, Z petjem tebe mi molimo, Častimo in hvalimo; Naše serca mi k tebi nagibamo, Na terplenje tvoje se spominjamo; Za dušo 'n telo živlenje Od tebe prejemamo. 4 . Jezus! glas našiga petja Tebi gorioframo, Solze, dar našiga čutka Mi tebi zahvalimo. Tebi, vsmilen Jezus, za odrešenje! Bodi vselej hvala ino češenje! Tvoja milost nas pcrpeli U večno zveličanje! 14 * ŠTERTA. 1. Človek, poglej Zveličarja, V podobi kruha beliga! Tuje Jezus, kteri je tolko prebil, Za naše grehe vso svoje kri prelil, Na svetim križi je smert storil. 2 . Skoz nja martro in terplenje Je nam dobil zveličanje. Per sled’ večerji je storil testament, In je postavil te sveti zakrament: Dajmo mi sedaj vsi njemu cest! 3 . Česen bodi ti vsaki čas, Oh Jezus, ti Zveličar naš! Kter v zakramenti v podob kruha živiš, Z tvojim telesam, prosim, nasiti me; In daj mi večno zveličanje. PETA. i. Kristijani! hvalo dajte, Skazujte vso cest dolžno; No Zveličrja spoznajte, Pojte pesem hvaležno! Vsakateri, kar premore, Se pak sme podstopiti; Vunder prav nihčer ne more Njega dosti hvaliti. 2 . Živi kruh je predpostavlcn, Kteri da živlenje nam; Da bi bil posebno hvalen: Te je Bog no človek sam! Daje on, ni treba umet, Svoje meso k hrani dal; Hotel jogre dobr’ nasitit Prej ko sc je v smert podal. 3 . Hvala bodi zdaj no vsele Za lete perjetni čas! Serce očuti veselje, Izpusti veseli glas! Ker se tisti den obhaja, V kterim Bog postavil je Sveti zakrament oltarja: Spomin, sledne večerje. 4 . Ker je v večerji nasital Vse apostelne za res; Sinagogo je ponižal Novi kralj zemle nebes. Stari ofer je odpravil, Judov šego spreobernil: Novo cerkov gorpostavil, ’Z temne noči den storil. 5 . Kristijanske duše, glejte Zegnan kruh teh angelcov! K temu močne želje 'mejte, Te je moč nas potnikov. Serce mora čisto biti, Dobro vest Bog rad ima; Zgrivan moraš k mizi priti! Ta jed grešnim ne velja. 6 . Ga prejemajo pobožni, Alj hudobni v živlenju; Kakor sreča te potegne K peklu alj k zveličanju. Kako je prečudna viža: Enim da smert, drugim moč! Je zdravilo vsim ta hrana. K zdravji kakor den in noč. 7 . Če pusti se razlomiti V tavžent koscov oblat bel: Vernik ’ma brez dvoma biti, Da je v vsakim Kristus cel. In u vsili podobah truplo, — Ne modruj lete reči! — Ni prelemenje nobeno, Kakor vidijo oči. 8 . 167 Ker bi ’mel gorofran biti Izak. je pomenilo: Da "ma k nam to jagne priti, Ki bo nas odrešilo. Bila je ocakam mana Za živlenje telesa; Nam je pa za duše dana Velka moč skoz Jezusa. ŠESTA. 1. Dro vsi ljudi, No vse stvari • Zdaj tu sem pertecite! Leto sveto Rešnje telo Hvalite no častite! Ja še tudi ajdi vi Na Jezusa varujte, Ki v podobi kruha živi. Njemu cest, hvalo pojte! V ti skrivnosti No milosti Nja gnade spremišlujte! 2 . Leto sveto Rcšnjo telo Našim dušam k hrani Je Jezus sam Izročil nam, Prej da je vmerl na križi. Leto je pa živ spomin Tvojga brhka terplenja; Duše naše brez letega Bi ne 'rnele živlenja. Skoz tvojo kri Nas rešil si Od večna pogublenja, 3 . Nezrečena Milost božja! Kterim’ je vse mogoče 7 On vunder še Poniža se, Per nas ostati hoče. O Jezus, mi prosmo te: Milost nam podeli! Da mi z pravo pobožnostjo Bomo tebe častili; Da bomo vsi, Tvoje stvari V tebi se veselili. 4 . Zveličarja Tega sveta Molimo z našim duham; Te praviga Živ’ga. Boga Podletim belim knihamS Vero ino upanje Hočmo mi obuditi, In ljubezen preti tebi ’Ma v našim sercu biti; ’Z cele moči, Čez vse reči Hočmo tebe ljubiti. 5 . Jezus, tebi Vselej bodi Visoka čest in hvala! Dobrote je Nezrečene Milost tvoja nam dala. Jezus, daš nam živlenje Za duše no telese! Skoz tvoj križ ino terplenje Odperl si nam nebese. Prosimo te Nam daj sebe Vživat’ na večne čase! SEDMA. l. Hvalit 'majo vsi jeziki Lete sveti zakrament, Jezusu v resnim telesi' Dajmo mi pobožno čest! 170 Častiti smo vsi dolžni Nja prelito resno kri V tej presveti, v tej presveti skrivnosti. 2 . Nam je rojen od device. Prišel je na revni svet, Iskal zgublene ovčice Tri ino trideset let; Pridgal božjo resnico, Podučil je grešni svet. Je podučil, je podučil grešni svet. 3 . Jezus se je k mizi vscdel Na noč z svojmi jogrami, Je sledno večerjo jedel Po Mozesa postavi; Prej da se je v martro dal, Je njim k eni jestvi dal Svojo dušo, svojo dušo in telo. 4 . Skozi moč svoje besede Storil je ’z kruha telo, Resnična kri ’z vina pride: Vera nas uči vse to. Tu kruh ne več ostane Tu vino se ne znajde; Oko vidi, oko vidi, kar je blo. m 5 , Zavoli tega zakramenta Mi Boga zahvalimo, Tega nov’ga testamenta Vero terdno deržimo; Za te novi testament, Ino sveti zakrament Dajmo njemu, dajmo njemu mi vso cesti 6 . Čest bodi Bogu Očetu, No njegovimu Sinu; Hvala bodi po vsim svetu Tudi Duhu svetimu! Daj nam žegen, jagne sveto t V zakramentu rešnimu, No nas žegnaj Oče, Sin no sveti Duhi OSMA. i. Vse stvari pridite, Jezusa spoznajte Naša Boga! V podobi t’ga kruha Njemu hvalo dajte Z nami seda! Od visokih nebes prišel je k nam dolzda Skozi skrivnih pet besed tega mešnika. Pred nami ga 'mamo, Njemu čest skažujmo Z prava serca! 15 * 2 . Preslabi smo k temu, Da bi mi prav mogli Častiti to Nezrečeno sveto, Brez konca hvaliti llešnje telo; Zato vas prosimo, nebeške angelce Vse vkup povabimo k letej precesii Pomajte nam seda Hvaliti Jezusa, Naša Boga'. 3 . Hvala bodi tebi, Jezus, zdaj no vselej Od vsili stvari! Zemlja ino nebo, Kar je, je polheno Tvoje cesti. Ti sediš na desnici Boga Očeta, In daš sebe u podobi tega kruha Nam vsim k eni jestvi, Našim dušam k troštu: Je resnica! 4 . Mi vsi vkupej zbrani, O Jezus vsmileni! Prosimo te: Na naš p osle dni čas Ti ne zapusti nas, Svoje ovce! Z svojim svetim resnim telesam živi nas K večnimu pogublenju ne obsodi nas; Temuc nas vzemi vse U večno veselje, Jezus k sebi! DEVETA. i. Mi kristjani Smo vkupe zbrani K našimu milimu Jezusu; Smo prišli častit, In njega molit V svetimu resniniu telesu. Sveti Duh pridi k nam, No zbudi serce nam K tej andohti! Da bi v dolžnosti, V pravi brumnosti Boga častili V tej skrivnosti. 2 . 'Z gole dobrote Za grešne s’rote Je Jezus terpel, no kri prelil Skoz nja terplenje Večno živlenje Je per Očetu nam zadobil. Ovce zapušeae Pekel zaslužene Smo mi bili,. —- Dobrotnik večni! Skoz te smo srečni, K 'm a mu odperte Spet nebese, 3 čest in hvalo Z andohtjo pravo, Prav z glasno štimo pojmo Boga S Z ponižnim duham Pod letim kruham Hvalimo sveto rešnje telo. Naš’ga Zveličarja, Kter se nain k hrani da V zakramentu. Vidino skoz vero, Milost čez mero Vživamo v novim Testamentu. 4 .. Ljubi Zveličar, Bodi naš vižar ’ Mi za to milost prosimo te, Da bi hvaležni Tvoje ljubezni,' V serci nosili tvojo ime ; Da b’ tebi služili No tebe ljubili m Čez vse reči; Da b’ zasluženje, Tvojo terplenje K pridi nam prišlo V lej' večnosti! 5 . Večnost je blizi; Le k božji mizi Prav z čisto vestjo hodimo mi! Da kristjani Z greham obdani Ne bomo več na te sledne dni. Zdaj se pripravimo Dokler je čas ! Na zadno uro Delat’ pokoro Bo že prepozno Tedaj za nas. UTA. PRAZNIK, sv. APOSTEL- NOV PETRA INO PAVLA. l. Z veselim glosam zapojmo Hvalimo večna Boga; Nja dobroto premišlujmo V duhu povišujmo ga! Res do vekoma ostane Nja milost nczgruntana, Nja sodbe so nam neznane; Modrost nja je brez konca. 2 . O kako je Bog prečuden V svojih ljubih svetnikeh! Vse ljubezni, hvale vreden V teh svetih apostelneh. Teje Jezus nekdaj zvolil Za namestnike svoje, Z milostmi je nje obdelil: Cel svet ma častiti nje. 3 . Med sebo so oni 'meli Sveta Petra vižarja; Srečno so oznanovali Našiga Zveličarja. Kristus je na Petra zidal Svojo cerkev zvoleno: To ne bo nihčer vidil Od pekla premagano. 4 . Ti izvoleni po sodbi, Ti sveti aposteini Po celim svetu, povsodi Od Jezusa poslani So učili pravo vero, Sveti nauk Kristusov. Bog je dal ajdam pokoro, Tudi nje klicat prišel. 5 . Oni so bli pravi, močni Stebri te cerkve božje: ' V velkih revah ino v boštvi Je Bog dal živeti nje. Delala je vunder z njimi Božja milost ino moč: Njih dela so se za njimi Svetile, ko sonca luč. 6 . Sveto keršansko pravico So ljudem predložili. De b’ leto božjo resnico, Prav v djanji poterdili: So z Jezusam kelih pili, Za voljo njo v martro šli. Večno cest so zadobili, Sam Bog njih plačoval je. 7 . Po obljubi Kristusovi V nebeseh prebivajo , Tam tovarši Jezusovi Nja ljubezen vživajo. K vam v nebese nam pomajte, O sveti apostelni! Jezusa za nas prosite, Ljubi božji zvoleni! 178 NA GOD sv. ANE. 1. Oh Maria, roža prežiahtna! Tvoj’ lepoti enaki ni. Od prerokov prerokvana! Vse keršanstvo tebe časti. Bab’ca tvoja, Emerencjana Se tebe viditi želi. 2 . Sveta Ana, ti žlahtna mana! Od Boga si izvolena. Prej še, ko si spočeta bila, Je tvoj’ ime pisano blo; Cerka zlata je tamo stala, Je jo na postclc’ vidit’ blo. 3 . Sveta Ana, bodi češena! Nam k tolaži s’ ti rojena. Lepo je tebe gorzrodila Tvoja mat’ Emerencjana. Sveta si b’la v svojmu devištvi, Še svetejši u zakoni, 4 . Velko veselje si imela, Ker si Mario zredila; m Veči veselje si oživala, Ko si resnično slišala, Da je Maria mat' postala Jezusova, /zveličarja. 5 . Sveta Ana! prej ko si vmerla, Si ti od Boga sprosila, Od Sinu Marie, Jezusa, Ker si nja babica bila, Da te bo vslišal, grehe zbrisal Vsim, za ktere bos prosila NA PRAZNIK NEBO VZET JA MARIE, 1. Ti sveta božja porodnica, Ti bodi lepo češena! Ti žlahtna angelska kralica, Čez vse stvarj^iovisana! V svete nebesc vzete Celo z dušo in z telesam: Zakaj si mati nar vec sveta, Nar vrednejši za Jezusam. 2 . V nebesih ti seda kraljuješ Na tvojim troni ti sediš; Nam grešnikam gnade ponuješ, Tvojo milost nam skoz deliš. Si hči Boga Očeta, Mat’ Sina nja ediniga; Si brez vs’ga madeža spočeta Nevesta Duha svetiga. 3 . O Maria cista devica, v' Žlahtna Mati Jezusova; Si zemle no nebes kralica, Tolažnica grešnikova! Bog Oče je te zvolil, Bog Sin te je za mater zbral, Bog sveti Duh te je obsenčil, Tebi je on svoj perstan dal. 4 . Maria, ti vsmilena mati i Tebi se perporočim, Kedar bom grešnik moral vmreti Mojo dušo tebi zročim. Maria daj mi gnade! Ponižno prosim jez tebe: Vzemi ti dušo ^ svoje roke, Pelaj jo v nebeško veselje. 181 NA ANGELSKO NEDELO. 1. Sveti angel, ki v živlenji Meni si za varha dan, No k pomoči u terplenji Meni od Boga poslan: Ti preženi vse skušnjave Hudiga soVražnika! Prav terpeti vse težave Ti uči mene grešnika! 2. Sveti angel! Boga prosi Za naše zveličanje, Moje prošnje pred nja nosi: Na te imam upanje. Vižaj prav moje živlenje, No razsveti mojo vest! Da ne padem v pogublenje, Bodi ti moj varih zvest! 3 . Skerbi, angel! zame tudi, Ak se z greham obdolžim; Ti k pokori me obudi, Da spet milost zadobim! Mene skerbno ti odloči Od grešne perložnosti; Ti me zvesto perporoči Vselej božji milosti ! 4 . Mojo dušo ti obvari, Da one ne pogubim! Mene grešnika posvari, Da jez brumnejši živim ! Meni angel! stoj na strani V sreči no v nevarnosti; Moje telo tud ohrani V ljubeznivi skerbnosti!. 5 . Angel moj, v sledni slabosti, Kedar bo živlenja kraj, Mojo dušo ne zapusti! Peli jo v nebeški raj! Da tam bodem Boga gledal, No na vekoma častil; Tebi tudi hvalo dajal, Se z tebo razveselil. 183 M UTA PRAZNIK ROJSTVA MARIE. 1. P^j, da se je govorilo Od Ictega svela, Prej, da se je kaj storilo Od tega stvarjenja; Se ni morja Globokiga, Se sonca ni, Ogenj n’ gori: Maria je že bila Pef Bogu izvolena. 2 . Vrelce se niso 'zvirale, Kterc sedaj teko; Angelci se niso peli To v’soko cest božjo; Zvezd’ ne stojo, Se večno spo; Še zemlc ni, Seal no peci: Si že Maria bila Grešnikam obljublena. 3 . Mesta tud še niso stale, Ne to sveto nebo, Ne druge r’či se bliskale; Cisto nee ni bilo. Maria že Per Bogu je, Ko pride čas, Mati za nas Bode Boga rodila: K tem je že izvolena. 4 . Preroki nam govorijo Od božje milosti; Duše u vicah terpijo Velike revnosti. Maria pa Ključe ima: Milost deli, Dat’ nam želi. Grešniki pertecite, Pomoč nam daj! recite. 5 . Vsaka milost ino gnada Od Boga sem teče; Maria nam k njej pomaga, Da le grešnik reče: Jez prosim te, Ti vsliši me! V grehih živim Se vmret’ bojim, Zato se sedaj jez sam K tebi. Maria! podam. 6 . # Angelci se veselijo, Ker duše rešijo; Hudiči pa preč bežijo, Kjer Mario slišjo. Maria je Sveto ime, ’Ma tako moč, Da nam pomoč. Kdor tisto v sercu nosi, Saj vse gnade si sprosi. 7 . Ta zemlja bi več ne stala, Svitloba b’ nehala, Luna bi več ne sijala, Voda bi že prešla. Ko b’ Maria Ne prosila Za grešnike V času sodbe; K njej se torej nagnimo, Ino jo zahvalimo! 8 . Karkolj je živih jezikov, Kjer je človeška moč, Kar je v nebesih svetnikov: Prid’te nam na pomoč! 16 im K njej kličemo, K njej z dihnimo : Bod’ češena, Mahvalena! Ti božji žlahtni kamen, Z dej ino vselej Amen. NA PRAZ1IK VSIII SVET¬ NIKOV. 1. Od začetka je Bog stvaril Nebo, zemljo, vse reci j Sebi je za mater zvolil Med vsimi ženami Mario čisto devico. Med ženami jo spozna, In za nebeško kralico Od Boga je zvolena. 2 . Tako Bog Mario ljubi: Skoz njo je človek postal, Ino nas grešnike tudi. Za nas je martro postal Nas je od hudiča rešil, Postavil za zveličanje, Iz ljubezni na svet prišel, Dal je večno živlenje. 187 3 . Sam Bog Sin je jo povišal Čez vse kore angelske, Ino je nje prošnje vslišal Za nas vboge grešnike. Vsi svetniki jo častijo In z veseljem gledajo ; Vragi pa vsi proč bežijo, Redar njo zaslišijo. L Vsi kolena, perpognite Pred imenam Marie! Ino vsi v sercu zdihnite Proti Bogu vcčnimu, Daje nam Mario zročil K tolaži no k pomoči! Skoz njo bode nas Bag rešil, Milost dal naši duši. 5 . Vzemi nas, tvoje otroke, Nas, tvoje služebnike, Naše duše v tvoje roke; Odžcni sovražnike! Pod tvoj’ varstvo perbežimo Redar smo v nevarnosti; Tvojo milost mi želimo, Ako smo u žalosti. 6 . Tvojimu Sinu nas poroči, O Maria zvolena! 16 * Oberni k nam tvoje oči, Ker si gnade poiliena. Perstopi na zadno uro, Kedarrinjalbom z smertjo Vzemi k sebi mojo dušo, Daj njej večno plačilo! 7 . O Maria, čista dVica! Tebi se zahvalimo; Bodi naša pomočnica, Služit ieb’•obljubimo. Da ne boš nas zapustila Nevredne služebnike: Ampak milost podelila Za slabe keršenike! 8 . Amen! da se bo zgodilo Vse to , kar mi prosimo; Sdej recimo z eno štimo, Dokler še sprosit’ mormo Maria! nas ne zapusti , Skazi se za mater nam, Da nam Bog enkrat dodeli Gor priti v nebeški stan. 189 NA PRAZNIK C ERKVENIKA ŽEKNANJA. 1. Jezus je potval skoz Jer’ho, Pridgval je besedo božjo; Vse ljudi je lepo učil, Duše zveličati želil. Tam je en velik grešnik bil, Jezusa je vidit želel; On je želil ’z cefiga serca Vidit svojga Zveličarja. 2 . Je bil postave majbene, Zato hitro naprej teče. Zlese na drevo figovo, Ozdravil je dušo svojo. Jezus je k drevesi stopil, No na Cahevza govoril: Stopi hitro doli k meni, Hočem ostati per tebi! 3 . Cahevz pa urno stopi Iz tega drevesa doli, Ino gorvzame Jezusa, Tega sveta Zveličarja, Na to mermrali ljudi, Da Bog z Cahevzam govori, No k njemu noter v hišo gre, Sebo pelje svoje jogre. 4 . Cahevz jek Jezusi djal, Ker se je grehov dolžen dal: Ako sim koga golufal, Cveterno mu bom nazaj dal, Jezus se tega veseli, Cahevzi grehe odpusti, Ino je k njemu tako djal: Ti bom večno živlenje dal! 5 . Jezus je djal k ljudem tako: Prišel sim na te svet zato, De išem kar je zgubleno , Zveličam dušo in telo. Le sem pridite vsi ljudi, Posebno pa vi grešniki! Ak hočte biti’ zveličani, Morte biti očišeni. 6 . Kar ste storili kriviga, Kar 'mate ptujiga blaga: 191 Vse morte dati spet nazaj Če hočte priti v sveti raj! Jezus je vse leto učil, Da bi se grešnik spokoril; Grešno živlenje zapustil, No večniga Boga častil. 7 . (Če boš človek storil tako, Pojdeš gor u sveto neba; Se boš z Cahevzam veselil, In Jezusa večno častil.) 3¥A PRiMIK VSIII SVET- IVIKOV. i. Sveta katolika cerkov Dones predpostavi Praznik ljubih svetnikov, K;r tiste počasti. Bodi kristjan Cerkvi podveržen! Kdor po nje navk’ ravna se, Tisti vselej srečen je. 19 £ 2 . Dones hvalo pojemo Presveti Trojici; Zavol Boga cest damo Nebeški kralici. Tud k vaši cesti Tu v hiši božji. Vi V ljubezni zvoleni, Bote od nas hvaleni! 3 . Sveti božji angelci, Očaki preroki, Apostelni, mučenci, Zvoleni spovdniki, Sveti device, Druge svetnice : Vam k cest’ Boga molimo, Mu cest, hvalo dajemo. 4 . Visoko zahvalenje Vselej Bogu bodi, Vsa premožnost, žegnanje Se vekomaj zgodi! Tako spevate Vi, ki gledate, Boga z velkim veseljam; Tamkej pomagajte nam! 5 . Cez vaše zveličanje Se razveselimo; 11» V vaše zveste prošnje Se perporočimo. Oprosite nam Tudi priti k vam! Se bomo veselili, Večno Boga hvalili. 6 . Vam tud perporočimo Vboge verne duše: Pomajte jim prosimo, K’ so strašne njih ice, Da jih mili Bog, Reši iz nadlog! Jezusi vsmili se čez nje, Skorej k sebi vzemi je! M REN VSIII VEltNIH RUŠ, INO POKOPA ENIGfA RER- UIČA. PERVA. — K sv. mesi. Začetik. 1 . Iz globokosti naših sere, O Bog! vpijemo k tebi; Še več vpijejo duše ’z vic: Te glas naj pride k tebi! 17 V strašne temnice veržene, V predolge časne ječe, V gorečim ognji oklenjene Plačajo svoje grehe. 2. Zaperlajenje v plamen žgeč, O Bog! tvoja pravica; Sami sebi pomagat’ več Ne mor’jo, je resnica. Pa tukej za nje obljnb’mo Tebi, Bog! darovati, Ker svojo dolžnost spoznamo: Bližnjim ’z rev pomagati. Evangelj. Po navkeh svetih evangel Se hočmo mi ravnati, ’N keršanskih svetih dobrih del Deležni se storiti; Vse dobre dele združimo Z Kristusovim terplenjem; Za duše v vicah oframo Z nja svetim zasluženjem. Darovanje. 1 . Sedaj, ker mešuik ofruje Tebi , Bog! sveto mešo, Je z njim naše namenenje Na Jezusovo vižo. Tebi, Bog! se zahvalimo Za vse prejete gnade; Za vse keršanstvo prosimo, Za duše v vicah tude. 2 . Jezusovi smertni spomin Je ofer svete meše. Tukej tebi, o Bog! tvoj Sin Vse svoje rane skaže. Poglej na nja prelito kri, Ino smertne težave! On za vse zadosti stori, Reši duše ’z njih reve! P r e d č e š e n j e. Vsi angelci „sveti c pojo, Svetniki no svetnice, „Sveti“ peti želujejo Vboge verne dušice. O Bog, vzemi je ’z vic k sebi! Da bojo „sveti“ peli, V nebeškim veselji tebi Hvalo in cest dajali. Po povzdigvanji. 1 . Mili Oče, v vice poglej 'Z nebes od svojga trona! Vse duše iz njih vunpelej Za voljo tvoj ga Sina, m Ker je tebi pokoren bil Do smerti tega križa; Tvojo perjaznost nam dobil! Še sedaj se poniža. 2 . Nft oltarji tamo leži V podobi bel’ga kruha; Vernim pomagati želi 'Z ljubezni tvojga Duha. Daj, da njega presveta kri, Ki se ’z vina preberne, Ogenj, kteri v viceh gori, Potaži no pogasne! Jagne božje. O Jezus, ti jagne božje, Kteri grehe odvzemes! Tvoja ljubezen, vsmilenje Te mora, da k nam prideš; Tvoje telo’ nam k hrani daš V tem svetim zakramenti, Per vernih veselje imaš, Kedar te hočjo vžiti. Obhajanj e. K tvoji mizi perbližati Se vredni ne mislimo; Svoje grehe prav zgrivati, Pobolšat 'se želimo. 10 * V duhu le bomo vživali Z tebo se prav skleniti; Za duše v vicah ofrali, Luč večno jim prositi. Konec. Bog Oče, Sin in sveti Duh, V peršonah treh edini, Pravični, svet, popolni Eog, Vsliši naše žefvanje! Večna luč jim vsim naj sveti; Dušam v vicah pokaži Nebo, in vzem’ nas vse k sebi: To milost nam Bog skaži! DRUGA. 1. O premisli, revna duša! Kratkost tvojih ur no dni: Da živlenje hitro mine, Hitrejši ko dim beži! Komej se na sveti znajde, Komej človek se rodi. Kakor pride, tamprek zajde; Ga na sveti najti ni! 2 . Tudi jez sim tu živela Na tem svetu kakor ti; Sim duša reve imela, No veselje svoje dni. Hitro pa je ura klala, Strašna ura, de je ni, Meje klicala no djala: Greva proti večnosti! 3 . Zato sim vas zapustila, Znanci no prijateli! Dones sim se jez ločila, • Jutre pa za meno vi. Grob pa vsaki den poživa, Kar zdihuje, zaduši. 4 . Misli, kaj je stvarnik rekel Tebi, človek, ki živiš! ’Z prahu si na svet pervekal; Sopet v prah se spremeniš. Kar posvetniga nabereš, Mar kaj boš uzel sebo ? Nag si prišel, nag tud umreš: Nagiga te poneso! 5 . To, kar večnosti zastaviš , Če nebesa si želiš, Je, kar dobriga opraviš, Ak v pravičnosti živiš. Bruinno djanje no živlenje, Sad ogrivane vesti, Milost, čednost, poterplenj® Večno krono tam redi. 199 Nas dušice pa slabosti Sc tu v vicah zaderže. O, molite za nas s’rote, Da se ’z ječe rešimo! Jezusa za nas ofrujte Živo telo, rešnjo kri! Le prosite no zdihujte Vi za nas — za va« pa mi! TRETJA. 1. Na den te jeze, v tistim časi, Z kferim David ’n Šibila straši, Pogreznel se bo v konc vesolni svet. O kakšen strah se ’ma zgoditi? Ojstra sodnika’vid’mo priti, (Kateri je nam v zdajnih dneveh skrit.) 2 . Te glas trobente se bo znižal, O teh grobov globočino slišal; Nobedna stvar se ne bo mogla skrit’, Temuč k tem strašnimu tresenji, Ino k tem večnimu živlenji, (In se k tej ojstri rajtingi zbudit!) 3 . Bukve, v katere vsevse ure Se piše naš greh brez pokore, Nam bojo tačas strašno odperte: Vse naše skrivne, hude dele Se bojo iz tistih dobile, (Katere bojo večno karane.) 4 . Kaj hočem storiti, jez burni, Ker obupajo sami brumni? H komu hočem pribežališče vzet ? O kralj strahote! vrele vse gnade! Per tebi vsaki milost najde, (Ne naj mi v tistim konca vzet’!) 5 . Spomni, Jezus! na svoj’ živlenje: Za me si šel v britko terplenje. K peklenskim martram ne obsodi me! Z velikmi trudmi si me rešil, Skoz sveti kerst k sebi perklical: (Po tistem trudu ne pogubi me!) 6 . Pravični sodnik naših grehov, Boš nas z tvojim Očetam vmiril Že prej, ko bo te strašni sodni den? Ponižno jez k tebi zdihujem: (Odpusti mi, daj moč mojimprošnjem!) 7 . Ko si razbojniku odpustil, Tudi mene ne boš zapustil; Zaupam na milost tvojo, o Bog! Jez grešni človek sim nevreden, Gospod! skoz te postajam vreden J (Odreši me od teh večnih nadlog!) SOI 8 . O daj mi na desnico priti, No tam brez konca te častiti 1 K nesrečnim ovcam ne obsodi me, Ktere tvoja pravica kara! K njih odrešenju ni več časa. ( O kralj nebeški, vsmili se čez me!) ŠTERTA. — Od grešnika« 1. Grešni človek, kam popotvaš? — To se spomni vsaki den: Da ti tudi v večnost pojdešl Prav premisli! — boš solzen. Ti moreš biti poklican Vti minuti, ki grešiš! Za to račumbo (rajtengo) poterjan; Čas , no uro pa ne veš! 2 . Čut no volja je toplcna U posvetni sladkosti; Kak bode grivinga vžgana V eni uri, minuti! Ker ljubezen, ta posvetna, Notre u sercu teči: Kako hoče duša večna Iti pred božje oči? 3 . Kedar se na večer vležeš, To, te prosim! premisli, Kako enkrat vmiral bodeš! Ti svojo vest prav sprašuj Vidil boš v večeni temnosti, Kako nevarno ti stojiš, Ker po dnev’ hodiš v slepoti; Pokore pa ne storiš. 4 . Vsledni uri se zdihuje: Da bi Bog pomagal nam! Tedaj se milo žaluje Po tem časi zgublenim, Kaj bi blo, ak bi Bog rekel, Kakor norim devicam: Milosti ne bom več delil, Zdaj te tudi ne poznam S 5 . Je jih že veliko tamo, Ki so ’z tega sveta šli; Vunder ni nobene tu sem Pravit kak se jim godi. Eni gnade niso 'rneli, Da bi se spokorili; Alj pa k Bogu obernili, Kes in žal obudili. 6 . Grešnik z grivanmi solzami Padi dol pred sodnika! 203 On z razpetimi rokami Iše tebe grešnika, Padi na tvoje obličje, Od sramote obraz kri j Dokler le on tebe kliče, Pokoro hitro stori! 7 . O Jezus, večna dobrota! V prahu pred tebo klečim, No se jez grešna sirota K tvojim nogam perdružim. Tud z Mario Magdaleno, Z tem očitnim grešnikam Prosim, prosim prav pohlevno: Daj milost vsim grešnikam. HA I)EU POKOPA ESIGil DUHOVJflKA. PERVA. » i. Na grobu ’na duhovnika „ Smo dones vkupi zbrani, Kjer se do dneva sodniga Njih žegnan trup ohrani. V krili zemle leži zapeti , Že gnan život počiva; Kar 3jub’mo rada jemle smert, Britof z perstjo zakriva« 2. Oni so stan težavnejši, Vesel’ svoj’ križ objeli, V gospodovim vinogradi Pridno delat’ začeli: Skerbeli za zveličanje , Vzdravljat duš bolezni; Učili vero, upanje, Vabili serse k ljubezni. 3 . Slovela je jih učenost V šolah, v rečeh nebeških; Spoznala je pa njih modrost Slabost’ čut sere človeških To je v i^ih mladosti že Oči svetu zaperlo; ©, de b’ se blo njih dušici Tedaj nebo odperlo! 4 . Sedaj bo na njih postelci Znamenje križa stalo; Naj čuvajo njih angelci, Dokler bo truplo spalo. Tedaj na te trobente glas Bo nevmerjoč ustalo. Perpeli, Jezus! nje no nas Veselo na stran to pravo. DRUGA 1. Prositi smo dolžni za vse Nase dušne pastirje; Sam Jezus jih nam zročil je, K za nas ocetno skcrhe! Oni nam duše živijo Z svetim resnim telesam; No nam tudi pot kažejo Gor tje proti nebesam. 2 . Pasli so prav skerblivo nas, Ko zvest pastir ovčice, No skerbeli vselej za nas, In za naše dušice. Sedaj so nas zapustili, Ne bomo jih več vid’Ii! O Bog, nebesa nam deli, Da bomo tam z njim’ peli! 3 . Njih truplo na britofu že Med bratami počiva! Ta postelca njih grobica Sc bo že zelenila! Poglejmo hribice sami: No veliki no majh’ni! Vsaki, bodi star, bodi mlad. Odrine, h se mu ne zdi! 206 4 , Oh j vošimo jim večni mir! Te svet so že prestali; O 5 da bi m! za njimi se K pomoči kaj poslali! Ak bomo mi z molitvo še Za njimi kaj zdihnili, Oni bojo pa tam za nas Tudi Boga prosili. M P«8LEDXO NEDELO PO BINHOŠTXH, 1NO Tuai* NA PEKVO NEDELO V AffiEENTF. Prosim te, o človek! milo, Pusti enkrat greh na stran. Poglej, kaj se bo godilo Na te strašni sodni dan! Premisli, kaj bo pred sodbo In po sodbi še naprej! Karan bo svet za hudobo, Grešnik pa na vekomej. Na semli ino na nebu Poglej čudeže kmali! Sonce bo postalo temno, Luna bode kakor kri; 1 . *. 807 Strašne iskre bojo lefle Po celimu svetu čez, Lete zvezde bojo pad’Ie Dol na zemljo od nebes. 3 . Vsi potoki ino vode Bojo ko pelin grenke, Zrak ves en veter postane, Oh kaj bo za grešnike? Po vsih mirah no dreveseh Bode pot kervavi stal. Grešnik, ne zapri ušetc! Saj se boš ti tega bal. 4 . Tak potres bo in gromenje, Da bo tresel se cel svet, V morji bo grozno šumenje, To bo poslušal te svet. Vsa živina bo tulila V morji no na zemli tako; Ne bo pila, no ne jedla, Bo zdihvala u nebo* 5 . Nebese pa bojo dale En tak ogenj na zemljo, Da peči ino skale Kakor vosek talil bo. Po tem bode slišat štima: Ustanite, vi mertvi! Noter v Jozafat dolino Vsi prid’te k sodbi božji! 6 . N» to štimo v ti minuti Bomo že vsi vpričo tam; En angel bo šel na proti, Nesel križ pred Kristusam. Pogubljeni bojo vpili: Gore, padajte čez nas! Peči, se na nas posujte! Hribici, pokrite nas! 7 . K sramoti razodeti Bojo naši grehi tam, Karkolj si storil na sveti Po noči olj pa poldan. Vunder se ti grešnik smejaš Ki se clo serčno nadaš; Grehe le ’z navade delaš, Se že pravičen štemaš. a Kaj bo pregreha storila? V kašni sramoti boš stal? Redar bo sodba minila, Bo Kristus k zgublenim djal Poberite se prekleti! V večni ogenj pojte zdaj; Tam imate vi goreti Dokler bom Bog vekomaj! 9 . Oh tedaj bode ločenje! Oče pojde od Sinu; Ločil se bo mož od žene, Eden v pekel, ed’n v nebo ; Otroci od svoj’h starejšov, Brati od svojih sestric; Gospoda od svojih kmetov Noter do večnih temnic! 10. Verna duša, zdaj pomisli, Kaj bode na sodni dan! Povej, kam ti tedaj pojdes: Na levo, alj pravo stran? Kaj je drujga zdaj storiti, Kakor prav zgrivati se ? Grešne navade pustiti, In pobolsat’ živlenje! 11 . Oh, moj Jezus! jez te prosim, Ti perhodni sodnik moj; Jez spoznam mojo hudobo, Da sim velik dolžnik tvoj: Odpusti men’ moje grehe, Ino vsmili se čez me! Varvaj me pred večno ječo, In peli me v nebesej 13 PERSTAVIK 1. Pange lingua gloriosi Corporis misterium; Sanguinisque pretiosi, Qucm in mundi pretium Fructrus ventris generosi Rex effudit gentium. 2 . Nobis datus, nobis natus Kx iutacta virgine, Et in mundo conversatus Sparso verbi semine, Sui moraš incolatus Miro clausit ordine. 3 . In supremae nocte coenae Recumbens cum fratribus Observata lege plene Cibis in Iegalibus, Cibum turbae duodenae Se dat suis manibus. 4 . Verbum čare, panem veram Verbo čarnem efficit; Filque sanguis Christi meram Etsi sensus deficit; Ad firm ari dum cor sincerum Sola fides sufficit. 5 . Tamtum ergo Sacramcnlum Veneremur cernui; Et antiquum documentum Novo cedat ritui. Praestet fides supplementum Sensuum defectui. G. Genitori Genitoque Laus et jubilatio. Salus, lionor, virtus quoque Sit et benedictio; Procedenti ab ntroque Compar sit laudatio. KAZALO CERKVENO LETO. Pesmi Pesmi Stran Pesmi Serum o Ibožjim telesi, perva.15? » x druga.160 » x tretja.168 » » šterta.164 E » peta . ..164 » x šesta ........ 167 x x sedma ........ 169 x X osma .171 e x deveta ........ 17a Pesna na praznik sv. Aposlelnov Petra ino Pavla . 175 x god sv. Ane.17» » praznik vnebovzetja Marie ...... 179 » Angelsko nedelo.181 » praznik rojstva Marie .18? v x sladkiga imena Marie.186 » » cerkveniga žegnanja.189 e y vsih svetnikov.191 Pesmi na den vsih vernih duš, ino pokopa eniga mer- liča, perva — k mesi . 198 » druga.197 » tretja ..199 x šterta, od grešnika .... ... 201 na den pokopa eniga duhovnika, perva . . SOS » x » * druga . . 205 Pesm na posledno nedelo po binkoštih ino tudi na pervo nedelo v advente.. . 265 Perstavik .<. 210 /