Poštnina plačana v gotovini. CEBE glasilo čebelarskega druživa 2A SLOVENIJO Članarina (naročnina) znaša letno Din 40'- (za inozemstvo Din 46-'—). Vsebina: Naravni in narejeni roji..........129 Nova oblika našega panja .........131 Razmišljanje o zadrugi...........134 Zgodba o čebelah z dolgimi jeziki.....235 Čebelarska opravila v septembru......137 Opazovalne postaje......................139 Društvene vesti...............140 Vesti iz podružnic.............142 Drobiž ..................143 Listnica uredništva............144 Domač slovenski zavarovalni zavod je VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti V zavarovanje sprejema : 1. Proti požaru : 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje a) raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi na doživetje in smrt, otroške dote, dalje stavbe med časom gradbe j rentna in ljudska zavarovanja v vseh b) vse premično blago, mobilije, zvonove kombinacijah. in enako; 4. Zavarovanje proti vlomu. c) poljske pridelke, žito in krmo. 5. Posmrtninsko zavarovanje Karitas. 2. Zvonove proti razpoki in prelomu in steklo Vse vrste zavarovanj nezgod, jamstva in kaska. proti ubitju. Zastopniki v vseh mestih in farah. BUJNO RAST IN OBILO CVETJA DOSEŽETE, čE GNOJITE Z APNENIM DUŠIKOM Z apnenim dušikom morate gnojiti v jeseni — žita pred setvijo, travnike po zadnji paši, drevje in vinograde tekom jeseni ozir. zime. NATANČNEJŠA NAVODILA IN NAROČILA OD TVORNICE ZA DUŠIK D. D. RUŠE Patentni zložljivi posebno priporočljiv za bolnike, kateri trpe na astmi ali drugih bolečinah, na pr. v nogah Priporoča se tudi za vsa v tapetniško stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. I. KLOBCAVER LJUBLJANA Poltansha c. 17 - dvorišče Pošljite nemudoma zaostalo in letošnjo Članarino! GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI UREJUJE AVGUST BUKOVEC, LJUBLJANA, GRUBERJEVO NABREŽJE STEV. 14 Sklep za uredništvo 20. dne vsakega meseca. Pisma in denar v društvenih zadevah je naslavljati na »Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani". Naslov za blagovne pošiljke (vosek), naročila na čebelarske potrebščine: Društvena Čebelama v Ljubljani, Pražakova ulica 4. V Ljubljani, dne 1. septembra 1933. / Številka 9. Letnik XXXVI. Naravni in narejeni roji. Henrik Naj mi bo dovoljeno omeniti nekaj napak pri napravljanju novih čebelnih družin s pomočjo rojev. Prva napaka je, da štedi čebelar s satnicami, Začetki (ali osnove) so umestni le pri mali meri satnikov, pri veliki meri, n. pr. raaijonalni, je nemogoče pričakovati od rojev, da bi sate popolnoma izdelali. Roj namreč »pade skupaj«, preden dogradi ves prostor, ker izgublja dan za dnem pašne čebele, mladice se pojavijo po malem šele po štirih tednih. Ves prostor, ki ostane neizdelan v prvem letu, bo drugo pomlad napolnjen skoraj izključno s trotovino, kar je seveda odveč. Nadalje je treba roj podpreti s krmljenjem, ako ni resnično prav dobre paše. Pitati ga moramo takoj začetkoma, ker po desetih dneh mine v roju nagon za grajenje satja oziroma izdelovanja satnic. Motijo se čebelarji, ki menijo, da je vse storjeno, ako vsadijo roj v prazen panj. Roj naj bo primerno močan, in sicer tako, da napolni že v grozdu dve tretjini prostora, ki mu ga odkažemo. Napačno je dajati rojičem velike panje, ki se v njih nekako izgubijo. V primeru, da ima čebelar isti dan po več manjših rojev, je zelo umestno, da jih združi v dva, tri močnejše roje, seveda samo ako so matice združenih rojev enake t. j. vse oprašene ali pa vse neoprašene. Izrečno pa opozarjam zlasti začetnike, da rojeve čebele potrebujejo veliko več zraka nego čebele v plemenjaku. Vrše in lovilniki, v katere prestrezamo roje, mo- Peternel. (Konec,) rajo biti opremljeni s ' treh strani z žično mrežo, in naj bodo rajši preveč prostorni nego premalo, K tem izvajanjem moram še dodati navodila za narejanje rojev na najenostavnejši in najboljši način. 1. Običajno narejamo roje tako, da čebelno družino razdelimo v dva dela. Ako razdelitev izvršimo tako, da odnesemo eno polovico, n. pr. narejeni roj, pol ure daleč, in ostane druga polovica s staro matico doma, drugi pa dodamo mlado oprašeno matico, je stvar zelo enostavna. Drugače pa je, ako ostaneta plemenjaik in narejeni roj v čebelnjaku. Ker hočemo navadno, da si ena polovica mlado matico šele izpodredi, mora ta vedno ostati na prvotnem mestu, druga polovica s staro matico pa dobi novo mesto v čebelnjaku. Postopati moramo na tale način: Med 9. in 10. uro lepega dne, ko je izdatna paša, si pripravimo snažen, prazen panj in postavimo zraven njega k čebelnjakovi steni 9 praznih satov, v kolikor teh manjka pa satnic. Nato odpremo panj, iz katerega hočemo narediti roj, in poberemo iz njega vse sate v plodišču in pazimo na matico. Sate postavljamo v vrstnem redu na kožico, sat z matico pa postavimo v temo na varno, v kak kot čebelnjaka. Ko smo vzeli vse sate iz plodišča, vrnemo panju sat z matico, ki ga postavimo v sredino, desno in levo od njega pa še po en sat z godno zalego, ostali prostor pa izpolnimo s pripravljenimi praznimi sati ter panja zapremo, Na kožici imamo še šest satov večinoma z mlado zalego. Te denemo v plodišče pripravljenega praznega panja v istem vrstnem redu, kakor so bili v pleme-njaku, praznino pa izpolnimo s sati ali pa satnicami. Nato pometemo še čebele s kožice v panj in ga zapremo. Sedaj vzamemo ple-menjaka iz sklada, postavimo na njegovo mesto roj, ki smo ga pravkar napravili, ple-menjaka pa postavimo na kako novo mesto v čebelnjaku, Kaj se zgodi sedaj? Tekom nekoliko ur izlete pašne čebele iz plemenjaka v roj, katerega smo postavili na plemenjakovo mesto. Tam najdejo 6 zaleženih satov, na katerih je dovolj mladic. Pridružijo se jim, odlože svoje sladko breme in izlete zopet na pašo. Iz plemenjaka, ki je sedaj na novem mestu, bodo polagoma izletele vse pašne čebele, ostale bodo v njem samo nevletene mladice, ki jih je pa dovolj, da varujejo matico, tri zaležene sate in medeno zalogo. Plemenjaku je treba nekoliko dni vsak večer pokladati močno razredčen med, da dobi nadomestilo za vodo in redko tekoči nektar, ker zaenkrat še nima pašnih čebel, ki bi ga s tem preskrbovale. V roju, iki smo ga postavili namesto plemenjaka, bodo čebele tekom nekoliko ur spoznale svojo brezmatičnost in napihnile večje šitevilo matičnikov. Čez 4 krat 24 ur po narejenju roja mora čebelar pregledati roj, uničiti že pokrite matičnike, ker je v njih manj vredna zalega, pusti pa naj nepokrite, ki imajo žerke polnovrednih matic. Ta način narejenja rojev se običajno dobro posreči, posebno ako je bil plemenjak pred delitvijo močan, ter je vreme ugodno in paša primerna. 2. Kdor hoče še bolje narejati roje, bo iz več plemenjakov napravil narejen roj, in s tem nekako prekosil naravo samo. Omenjam predvsem najenostavnejši, že dolgo znani, a žal premalokrat rabljeni način, po katerem pa smemo narejati roje le ob najboljši paši. Iz močnega plemenjaka vzamemo matico s satom vred, na katerem jo najdemo in še 2 sata s kolikor mogoče godno zalego in vsemi čebelami, ki so na teh 3 satih. Sat z matico denemo v sredino plodišča praznega panja, desno in levo pa oba zaležena sata, ostali prostor pa izpolnimo z izdelanimi sati, odnosno deloma s satnicami. V panj, iz katerega smo vzeli 3 zaležene sate z matico vred, denemo 3 prazne sate, odnosno satnice. Med najmočnejšim letom, torej med 9. in 11. ure, vzamemo plemenjak iz sklada, na njegovo mesto pa postavimo narejeni roj. Plemenjaka, iz katerega smo vzeli matico in 3 zaležene sate, postavimo na mesto kakega močnega plemenjaka, kateremu odkažemo novo mesto, ne da bi ga odprli in mu kaj odvzeli^ Tega moramo krmiti nekaj dni z razredčenim medom, ker izgubi vse pašne čebele. Pokladati mu moramo toliko 'časa, dokler ne izletavajo iz njega zopet čebele na pašo in se vračajo. Na ta način dobimo iz dveh plemenjakov še tretjega, kateri ne zaostaja za ostalimi. Vrhtega nismo nobenemu panju napravili znatne škode. Oglejmo si malo uspeh našega dela. Narejeni roj ima matico, 3 zaležene sate, precej mladih čebel, ki se jim pridružujejo še mladice, iki se po-legajo. Poln je praznega satja, in dobi vse pašne čebele prvega plemenjaka, na katerega mesto smo ga postavili. Pašne čebele bodo nanesle v njega mnogo medu, ker so močne po številu, prostora za odlaganje je dovolj. Matica bo polagoma zalegla več satov, in panj bo dober plemenjak ter dal obilo medu. Prvi plemenjak, iz katerega smo vzeli matico in 3 zaležene sate, je sicer izgubil vse pašne čebele, a ker smo postavili na mesto drugega močnega plemenjaka, je dobil vse pašne čebele tega plemenjaka. Ker ima obilo mladic, bo zastavil mnogo matičnikov, dobro gojil žerke matic in ne bo oslabel, ker ima mnogo mladih čebel, ki ne odmrejo tako kmalu. Ker bo nekaj časa brez mlade zalege, bo nabral lepo množino medu. Drugi plemenjak ni izgubil drugega nego pašne čebele. Imel jih bo v 10 dneh zopet dovolj. Ker izgubi med glavno pašo vse stare čebele, ne bo več prenatrpan, ne bo rojil in bo v me-denosti [mogoče prekosil nedotaknjene ple-menjake. — Važno pri tem postopanju je, da pridejo tuje pašne čebele v panj, ki bo novo matico izpodredil; oplojeni matici torej nista ogroženi. 3. Kdor more za nekaj tednov odnesti narejen roj vsaj pol ure hoda v ravni črti daleč, naredi lahko roj ob vsakem času. V prazen panj naj dene oprašeno matico priprto v ma-tičnici, plodišče panja naj izpolni s sati, v katerih je nekoliko medu in omete v panj čebele iz raznih medišč takih panjev, ki so prenatrpani s čebelami. Omete naj jih toliko, da jih je dovolj za srednje močno družino. Potem naj odnese roj drugam, Ko je odprl žrelo, naj nadomesti zamašek pri matičnici s sladkornim testom, da čebele matico počasi osvobodijo. Kdor pa nima kam roja odnesti, mora postopati nekoliko drugače. Vzame naj prazen panj, pusti prehod skozi rešetko v medišče prost, napolni samo plodišče z nekoliko medenimi sati in dene v sredo oprašeno matico v matičnici, nato pa namete čebele iz raznih medišč v panj, ampak mnogo več nego zgoraj navedeno, toliko da čebele na gosto zasedejo vse ulice plodišča in da se jih nabere še precejšen grozd v medišču. Ko je čebel dovolj, odnesemo panj z rojem v temno suho in zračno klet, kjer pustimo čebele razgrajati do drugega večera. Samo ob sebi je razumljivo, da moramo dati čebelam dovolj zraka, da morata biti zadnji okenci iz žičnate mreže, in da jih moramo od časa do časa pri okencu obrizgati z vodo, da ne trpe žeje. Drugi večer, ko se že mrači, postavimo panj na določeno mesto v čebelnjaku, Zamašek v matičnici nadomestimo s kepico [sladkornega testa. Čebele se pri tem nekoliko razlezejo, nekaj malega jih odleti. Panj nato zapremo samo z vrati, ne z okencem, in odpremo žrelo, Ko se čebele popolnoma pomirijo, porinemo zvečer ob luči žepne svetilke koritce z močno razredčenim medom nazaj v panj, drugo jutro ga pa odstranimo. Drugi dan se bo del čebel vrnil v panje, iz katerih so bile vzete, a pretežna večina jih ostane v roju. Čez 14 dni odstranimo matičnico. Prej ne smemo panja odpirati, ker je matica sicer že sprejeta, a vendar še vedno tujka, in njeno življenje ogražajo čebele, ki je niso še popolnoma priznale za svojo. To so najenostavnejši četudi ne vsi načini narejanja rojev. Težko izvedljivi niso, in vedno zelo uspešni, ako čebelar dela natančno po navodilih, ako so čebelne družine, iz katerih jemljemo čebele in sate za narejene roje, resnično močne, in ako je vreme ugodno in paša obilna. Nova oblika našega panja. A. Žnideršič. Tehnična sredstva, ki rabijo človeku za pridobivanje dobrin, niso nikdar napredovala s tako naglico, -kakor v sedanjem času. Vsak dan nam prinaša nove izume in nove načine, tako da se včasih vprašamo: Kakšen bo bodoči svet, če bo napredoval s toliko naglico? Tudi čebelarstvo ne zaostaja. Po vseh kulturnih deželah ustanavljajo zavode, kjer proučujejo znanstveniki vprašanja, o katerih se nam prej ni niti sanjalo. Brali smo o čebeli z dolgimi rilčki, o osvetljenih panjih, o pripravi, s katero satne celice spodrežemo, da izteče med sam brez trcanja, o satju z večjimi celicami za vzrejo večjih čebel itd. Tudi panji, orodje in stroji, ki jih rabi čebelar, so predmet znanstvenega raziskovanja. Dela se zlasti na to, da bi bile vse priprave kolikor mogoče normalizirane, to se pravi, da jih preskušajo, v koliko ustrezajo po obliki, velikosti in po snovi najbolj svojemu namenu. Čemu na primer toliko vrst trcalnic, čemu toliko vrst panjev, čemu toliko vrst raznega orodja, ko pa je vendar le eno najbolje? Marsikdo bo rekel, da to ine drži, ker ima vsaka vrsta svoje prednosti, a vse prednosti se ne dajo združiti v eni. Deloma je ta ugovor upravičen: kljub temu pa trdim, da čeprav se vse prednosti ne dajo združiti v eni vrsti, lahko določene prednosti pogrešamo, če najdemo pri neki vrsti kake posebnosti, ki morebitni ne-dostatek pri drugi vrsti odtehtajo. Največja ovira normalizacije je in bo konzervatizem, tradicija in navada čebelarjev. Z današnjim svojim člankom pa nočem delati propagando za normalizacijo, ampak ho- čem opozoriti na nekatere izboljšave »našega panja«. Predvsem moram izjaviti, da izboljšave ne bodo pripomogle ik boljšemu razvoju družine ali k večjemu donosu medu, ampak omogočile bodo le, da bo čebelar delo lažje in nagleje opravljal, da bo čebele hitrejše nakrmil, zlasti pa, da ne bodo čebele pri prevažanju toliko trpele, kakor v sedanjih panjih. A že to samo pomeni dobiček, ker če se čebelar s posameznim panjem manj zamudi, jih lalhko več opravlja in če čebele pri prevažanju ne trpe, je škoda manjša. V čem pa obstoji novost? Na to lahko na-fkratjko odgovorim lin upam, da bo Inovost vsakdo takoj doumel. Novost obstoji v tem, da je panj nove oblike spredi prav talko prirejen kaikor zadi, to je, da nima trdne sprednje končnice, ampak da ima tudi spredaj mrežasti okenci in vratca in da je prostor med okenci in vratoi prav tako velik, kakor zadi. Od zadnjega dela se razlikuje le v toliko, da so sprednja vratca spodaj 8 cm krajša. Da je panj prav tako trden kaikor panj stare oblike, ima na vseh štirih voglih pribite take železne kotnike, kakršni so na hišnih oknih, da jih drže pravokotno. Slike panj dovolj pojasnjujejo in ne zdi se mi potrebno, da bi jih pojasnjeval. Kajke prednosti nam pa nudi ta panj? Predvsem pri prevažanju. Kdor čebele prevaža, ve, da potrebujejo takrat obilo svežega zraka. Preveč ga ni nikdar. Pri sedanjih panjih prihaja le zadaj skozi okenca. Pri novem panju ga dobivajo z obeh strani. To pomeni veliko prednost, kajti medtem ko v starih panjih zrak težko odhaja iz notranjosti, zlasti zaradi tega, ker mu zapirajo pot čebele, ki pritiskajo na mrežo, je v novem painju ne le še enkrat toliko dušnika (okenc), ampak ima še to posebno prednost, da odhaja zgoščen in razgret zrak lahko neovirano pri obeh koncih iz panja, svež pa v panj. Po fizikalnem zakonu izpodriva svež zrak gorkega od spodaj navzgor; to se godi tem hitreje, čim lažje gorak zrak odhaja. Panj se na ta način dobro in hitro zrači. Če bi pa ob hudi vročini in pri močnih družinah tudi ta naprava ne odpremo samo tablico v nasprotnih vratcah. Kadar pa je medišče zasedeno, pade svetloba v panj takoj, ko vzamemo iz njega prvi sat. Čim več satov odvzamemo, tem več svetlobe je v panju. Ko pa sate vračamo, lahko* zasledujemo, da se ne zatikajo ob palice in da se gladko zajedajo med ikvačice. Seveda pregledujemo čebele lahko tudi v temnem čebelnjaku; lahko rečem, da še lažje ikalkor v razsvetljenem. Zlasti je to delo prijetno takrat, ko medišče še ni zasedeno ali pa takrat, ko pred pregledovanjem odstranimo deščice, ozi- Prerez po dolžini A.-Z. panja nove oblike. zadoščala, odpremo še spodnjo zaklopnico, da se čebele lahko pomaknejo v prazna prostora med okenci in vrati. Tam dobivajo zrak skozi mrežo v vratcih. Znano je, da silijo čebele s satja, kakor hitro nastane v gnezdu prevelika toplota, ker je nevarnost, da se satje prične topiti. V novem panju se prazna prostora za vratima lahko umaknejo vse čebele. Izključeno je tako rekoč, da bi se potem zadušile, pa naj je družina še tako močna. Razen tega ima panj še druge prednosti. Kadar hočemo čebele pregledovati, odpremo sprednja in zadnja vratca. Potem prihaja svetloba v panj in med satje tako, da delamo v panju, kakor da bi bil postavljen na planem. Zlasti obilo svetlobe je tedaj, ko v medišču še ni satov in ko je v panjih prav za prav največ deila. Ni pa treba vselej celih vratc od-piraiti; včasih dobimo že dovolj svetlobe, če roma rešetko nad plodiščem. Pri takem delu stoji čebelar zada v temi, ne da bi ga čebele nadlegovale; pred seboj pa ima v vsej svetlobi vso čebelno družino. Tudi pri odjemanju medu je ta izboljšava precejšnjega pomena. Pri sedanjih panjih se nabere, ko smo z dimom pregnali čebele, cela gneča čebel pod stropom v sprednjem delu medišča. V novem panju odstranimo sprednje okence, nakar se večina čebel umakne s satja v prazen prostor za sprednjimi vrati. Če jiih dobro naikadimo, bo ostalo le malo čebel na satju. Na ta način je tudi delo ometanja olajšano. Da pitamo lahko z več pitalnilki spredi in zadi, če hočemo delo hitrejše opraviti, bo vsakemu jasno. Če nam uide matica na stranice panja, jo v tako prirejenem panju lahko poiščemo, ker nam je dostopen z obeh strani. Mravlje in vešče ne najdejo v njem skrivališča, do katerega ne in ga stehtam. Ako potegne 18—19 kg, je vse v redu, zlasti ako je med po satju pravilno razdeljen in da niso srednji trije sati popolnoma brez medu. Ako je medu premalo, izmenjam vse lahke sate s težjimi iz medišča ali pa iz kakega drugega panja. Pretežke sate zamenjam z lažjimi. Če pa ni medu in bo treba primanjkljaj spopolniti s sladkorjem, si zabeležim na panj težo plodišča, iko vse panje uredim, pa dodam potrebnim toliko kilogramov sladkorja, kolikor je plodišču manjkalo do 18 kg. Za plodiščem, ki sem mu pri tej priliki osnažil tudi rešetko in dno, pride na vrsto medišče. Sate ometem in jih spravim v omaro, to pa le, če so medeni. Vse prazne sate pustim v panjih toliko časa, da se vse čebele pomaknejo v plodišče. Prezgodnjega spravljanja praznega satja ne priporočam, ker ga že jeseni napadejo vešče. Ko sem uredil vse močne panje, se lotim tistih, ki potrebujejo medu in čebel. Medeno zalogo spopolnim z medenim satjem, ki ga imam že v omari (ali pa s sladkorjem). Svojih čebel za okrepitev šibkejših po ajdi nimam, ker kasiram, oziroma združim vse slabiče že pred ajdo. Čebele za okrepitev dobim od drugod. Plemenjaku, ki mu nameravam dodati čebele, prekrijem rešetko z deščicami, denem v panj, dva, tri nekoliko medene sate in vsujem na poseben »sipalnik« — primerno desko — čebele, da se spraše v medišče. Včasih jih pa kar z zajemalko namečem notri in jim dodenem priprto matico, ki jo dobim s čebelami vred. Žrelo medišča mora biti črez noč odprto, zjutraj zgodaj ga zamašim, uničim priprto matico in odmaknem okenca plodišča in medišča, da dobe čebele zvezo. Čez 3 dni odstranim eno deščico nad rešetko, da dobe čebele zvezo skozi rešetko, okenca pa zaprem. Na ta način dodane čebele plemenjak nikdar ne bo pomoril, Nekateri dodajajo čebele tudi na ta način, da jih ometejo na sipalnik ali pa pred žrelom, da se takoj spraše v plodišče. Včasih se to posreči, zlasti kadar so čebele že dovolj ohlajene, tako rekoč že napol v zimski dremavici, toda marsikak panj pa pokolje vse dodane čebele in še domače padejo pri tej priliki. Jesenska izmenjava matic je zelo enostavna in se skoraj vselej posreči, ako v panju ni več mlade zalege. Staro matico odstranimo, novo pa spustimo čez tri, štiri ure naravnost med čebele v tisto ulico, ki smo v njej našli staro matico. Zavoljo previdnosti pa mladico lahko pri-premo in denemo v panj, izpustimo jo pa šele čez 24 ur. Ko smo vse panje uredili (in izmenjali tudi vse prestaro in pokvarjeno satje), potočimo med, kolikor ga je v saitju preveč. Upajmo, da ga bo letos vendarle nekoliko ostalo. Nekoliko medenih satov pustimo čez zimo, da lahko zgodaj spomladi pomagamo kakemu potrebnemu panju. Dosti satov za pitanje pa ne kaže puščati, zlasti ne takih z medom, ker se čez zimo precej strdi in zmečejo čebele medena zrna na tla, na da bi jih izkoristila. Iztočeno satje vrnimo proti večeru panjem, da ga čez noč obližejo in se čebele zopet pomirijo. Čez dan ga ne smemo vračati, da ne nastane rop. Za odvzemanje medu in pregledovanje panjev porabimo zlasti zgodnje jutranje ure, ko čebele še niso živahne. Na to se moramo ozirati zlasti po dobri ajdovi paši, ko je v panjih še vedno bojno razpoloženje in nagon za stikanje po panjih. Ko smo vse panje uredili, počakamo nekoliko dni, da se čebele pomirijo, dodane čebele pa sprijaznijo z domačimi. Šele sedaj se lotimo pitanja s sladkorjem, da spopolnimo zimsko zalogo. Če manjka panju n. pr. 4 kg do 18 kg, mu moramo dati 4X1.51 sladkorne raztopine (1 kg na 0.801 vode), ne pa samo 41 raztopine. Računajmo zgolj s suhim sladkorjem. Ako je vreme solnčno in čebele čez dan živahno izletavajo, smemo pitati samo ponoči, ob deževnem vremenu pa tudi čez dan. Sladkor raztopimo (ni treba, da bi ga morali kuhati), ga precedimo skozi gosto sito in ga nalijemo v kakršnekoli steklenice, samo da jih lahko postavimo v prostor med vratci in okencama. Čez dan pripravimo običajne pločevinaste pitalnike, zvečer pa začnemo pitati in pitamo, če treba, vso noč, da je delo čimprej opravljeno. Pitamo pa lahko tudi z drugimi pitalniki, primernimi lesenimi koritci. Te moramo nekoliko dni prej namočiti, da ne puščajo, ali pa obli jemo vse kote z voskom. Opozarjam pa, da po pitanju ne smemo čebel dodajati in matic izmenjavati, ker so panji vznemirjeni in bojeviti ter odklanjajo tuje goste. S podiranjem panjev z nepremičnim satjem se ne prenaglimo. Dokler je v njih še zalega, se jih ne lotimo. Čebel nikar ne žveplajmo, ker jih lahko oddamo žive drugim čebelarjem, ki žele okrepiti svoje panje. Ponudimo jih v SI. Č. v Malih oglasih, da bodo čebelarji vedeli, kje jih dobiti. Pokrovce od medu denemo v kako manjše sito in jih postavimo v medišče kakega panja, da jih čebele obližejo. Ne smemo jih pa stiskati v kepe, marveč jih damo v sito take, kakršne smo osmukali z vilic. S prodajo medu se ne prenaglimo, zlasti ne pri prekupcih. Letos bo šel tudi ajdovec — za med. Da bi ga le kaj bilo! Ako kupujemo pitanca od čebelarjev, ki jih ne poznamo, bodimo zelo previdni, da ne zanesemo kako bolezen v čebelnjak. Garancija neznanih čebelarjev in trgovcev z medom ni vredna piškavega oreha, če ne poznamo zdravja njih čebel. Končno ostržemo še voščene prizidke po stropih panjev, z mrežastih okenc pa zadela-vino. To odstranimo s kako železno ščetko, ki z njo na lahko udarjamo po zadelavini z zunanje strani okenca. Na novo beležnico na panju zapišemo rojstno leto matice, množino medene zaloge, oziroma dodanega sladkorja in druge važnosti, ki jih bomo morali upoštevati prihodnje leto. Preskrbimo še prašilčke z rezervnimi maticami z živežem, pa smo za letos v glavnem dogospodarili. Za marsikoga bo letošnja čebelarska bilanca prav trpka, trpka tembolj, ker nam jo je temeljito pokvarila že lanska letina. Tudi piscu teh vrstic so jo čebele lani in letos pošteno zagodle, pa se tolažim s tem, da mi jo niso prvič, pa upam, tudi ne zadnjič. Kdor je na kakem pasišču zadel terno, naj se zaradi tega ne prevzame, kajti če kje, velja pri čebelah: »Danes meni, jutri tebi!« Si bomo že na kak način zlizali »rane . . Končno opozarjam tiste, ki so bili deležni jelkinega ali pa smrekovinega blagoslova, da ne puščajo v plodiščih preveč tega medu. V stranskih satih je lahko, v sredini pa mora biti cvetlični med ali pa ajdovec, če tega ni, pa sladkor (vsaj 4—5 kg) na panj. Gozdni med povzroča grižo, zato ven z njim kolikor ga je preveč, pa bo konec tistih nesrečnih poročil, da je »griža čez zimo strahotno gospodarila«. Opazovalne postaje. Julij Mayer — Dob pri Domžalah. Poročilo za julij. Izredno »suh« junij je nadomestil julij in zadovoljil čebelarje v toliko, da so prestali govoriti o »medeni krizi«. Sicer je vladalo neugodno vreme še skoro vso prvo tretjino meseca, vendar tehtnica je iz dneva v dan pela višji sopran in prav do kraja meseca zdravila čebelarje od obupa. Paša na kostanju, lipi, hoji, smreiki in otavi je polnila prazne panje in razen novomeške, beležijo vse opazovalnice razmeroma dober donos. Posebno se odlikujejo Blejska Dobrova, Muta, Podova, Cerknica in Ortenek. Poročevalec iz Podove javlja, da je bilo malo takih poletij na Drav. polju, kakor je letošnje. Nič slabše ne poroča Cerknica, kjer se je zopet enkrat obnesla hoja in smreka. Upam, da so se čebelarji, ki so vozili tja v pašo, vračali veselih obrazov iz »Indije Koroman-dije«. V predelih s kostanjem pa tožijo, da so plodišča in celo medišča natrpana s kostanjevo obnožino; je pač ikriž. Razvoj čebel se je zaradi dobre paše povzpel, čebele so okrenile z delom navzgor, stavba satja in donos medu sta napredovala. Izgledi na ajdovo pašo pa so zavoljo suše jako dvomljivi in če pravočasno ne bo dežja, bomo upravičeno lahko trdili, da čebelar nikdar ni zadovoljen. Mesečni pregled za julij 1933 Kraj Višina nad morjem Panj je teže Toplina zraka Dni je bilo pridobil v izgubil v v mesecu čistih dkg največ dobil najvišja najnižja srednja mesečna -C tu deževnih a 1