Urbani izziv, posebna izdaja, 2015 161Predstavitve in informacije Spomnili smo se tudi Fabianijeve sme- losti pri načrtovanju transportne vodne poti – kanala, ki bi povezal Severni Ja- dran z Donavo – in naredili primerjavo z današnjimi izzivi vodnih poti oziroma vode kot elementa povezovanja  (tudi v smislu vodnih oziroma transportnih poti). Na srečanju smo se dogovorili, da bomo ob izidu zbornika 26. Sedlarjevega sreča- nja pripravili okroglo mizo, ki jo bomo organizirali v oktobru  2015. Zbornik 26. Sedlarjevega srečanja bo izšel v okvi- ru posebne številke revije Urbani  izziv, zato bo okrogla miza s predstavitvijo potekala na Urbanističnem inštitutu RS. Točen datum dogodka bomo sporo- čili naknadno na spletni strani društva www.dupps.si. Vljudno vabljeni, da se nam takrat pridružite. Društvo urbanistov in prostorskih pla- nerjev Slovenije  (DUPPS) je dolgole- tno strokovno združenje, ki povezuje slovenske urbaniste in prostorske načr- tovalce. Prizadevamo si, da smo aktivno prisotni v slovenski in širši javnosti. Smo aktivni člani evropskega združenja urba- nistov (ang. European Council of Spatial Planners; ECTP-CEU). Med naloge društva spadajo strokovno izpopolnjevanje članov in uveljavljanje strokovnosti pri sprejemanju družbenih odločitev ter osveščanje javnosti pri uve- ljavljanju javnih interesov v prostoru. Dr. Liljana Jankovič Grobelšek Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, Ljubljana, Slovenija E-pošta: drustvo.dupps@gmail.com Boštjan Cotič Izvršni odbor Društva urbanistov in prostor- skih planerjev Slovenije, Ljubljana, Slovenija Urbanistični inštitut RS, Ljubljana, Slovenija E-pošta: drustvo.dupps@gmail.com; bostjanc@uirs.si Mojca BREŠČAK Jernej ČERVEK Priprava trajnostne urbane strategije v Mestni občini Murska Sobota Izhodišče in namen priprave trajnostne urbane strategije Evropska komisija je v programskem ob- dobju 2014–2020 uvedla nov pristop, imenovan celostna teritorialna naložba. Za ta pristop se je odločila zaradi števil- nih izzivov, kot so gospodarski, okoljski in družbeni izzivi, s katerimi se srečuje Evropa. Namen celostnih teritorialni naložb je zagotoviti učinkovit odziv na te izzive. Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko unijo predvideva glede pri- stopa celostne teritorialne naložbe rea- lizacijo v 11 mestnih občinah Slovenije. Območje vlaganj so mestna naselja in naselja mestnih območij v mestnih obči- nah. V Mestni občini Murska Sobota se bo trajnostna urbana strategija izdelala in izvajala v mestu Murska Sobota in naselju mestnega območja Černelavci. Analiza stanja prostora Zgodovina mesta Murska Sobota sega daleč v preteklost. Da je bilo to obmo- čje stalno naseljeno pravzaprav že od pradavnine, pričajo arheološka najdišča na obrobju mesta. Kot mesto se Mur- ska Sobota prvič omenja leta 1366. Ze- mljiški gospodje Széchyji so leta  1476 meščane oprostili vseh tlačanskih ob- veznosti, čez tri  leta pa je ogrski kralj Matija Korvin podelil mestu svobodne sejemske pravice. V času najhujših tur- ških vpadov Mursko Soboto obdajo z zunanjim obrambnim zidom, obramb- nimi okopi in jarkom. Razvoj Murske Sobote so že v srednjem veku določale prometnice, ki so pove- zovale nemške dežele z Ogrsko. Svo- jo urbano podobo pa začne Murska Sobota dobivati šele v drugi polovici 19.  stoletja, čeprav je bila mesto že v srednjem veku. V tem času so se za območje Železne županije, v katero je v času avstro-ogrske monarhije spadala Murska Sobota, sprejela Pravila Železne županije glede stavb in čistoče. Pravilnik je urejal gradnjo hiš v mestih in večjih naseljih in je bil podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja vse do 30.  let prejšnjega stoletja. V tem obdobju dobi Murska Sobota prvega mestnega arhi- tekta, domačina Lászla Takácsa oziroma Ladislava Takača, ki je v mesto prinesel tudi novi slog, in sicer madžarsko razli- čico secesije. Skupaj z drugimi arhitek- Slika 1: Logotip trajnostne urbane strate- gije v Mestni občini Murska Sobota Urbani izziv, posebna izdaja, 2015 162 Predstavitve in informacije ti in gradbenimi mojstri Takač zasnuje mesto, kot ga lahko vidimo še danes. Njegovo delo in življenje prekine prva svetovna vojna. Pomemben pečat nadaljnjemu urba- nemu razvoju Murske Sobote da do- mačin arhitekt Feri Novak, ki je postal prvi pogodbeni mestni arhitekt. Bil je tudi avtor prvega urbanističnega na- črta za Mursko Soboto, ki ga je začel izdelovati že leta 1932. Iz načrta in ob- stoječe pozidave lahko razberemo, da je poskušal dokaj razkropljeno naselje urediti s pomočjo coniranja. Določil je štiri obvezne cone, ki zajemajo širje- nje obstoječega mesta proti vzhodu in jugu, popolnoma pa je izpustil širjenje proti severu. Na vzhodnem delu je izza obstoječe pozidave za železnico določil prostor za industrijsko cono. Na severo- zahodu mesta je zasnoval zeleno cono, ki je bila namenjena oddihu, v njej pa je poleg letnega kopališča in stadiona uredil še sprehajališče in trimstezo. Novakovo coniranje se je nadaljevalo tudi za njim in je v večji meri v pro- storu še danes prepoznavno, le da se je skozi čas izgubila njegova vizija mesta. Območje Novakove urbanistične zasno- ve se je do sedemdesetih let prejšnjega stoletja skoraj zapolnilo s stanovanjski- mi kompleksi, pri gradnji katerih se ni- sta upoštevali že obstoječa pozidava in njena identiteta. Brez potrebe se je sle- dilo trendom moderne strnjene gradnje, kar je na panonski ravnici, v katero je umeščena Murska Sobota, popolnoma odveč in nesmiselno ter danes povzroča številne težave prebivalcem teh stano- vanjskih kompleksov. V zadnjem času se Murska Sobota po- dobno kot druga slovenska mesta sooča s problemom opuščenih nepremičnin in degradiranih območij v mestnem sredi- šču, sočasno pa s pomanjkanjem prostih površin za gradnjo. Zaradi preselitve tr- govskih centrov na obrobje prihaja do zamiranja trgovske in gostinske dejav- nosti, s tem pa tudi do drugih vsebin v mestnem jedru. Svoje sta prispevali tudi denacionalizacija in v zadnjem obdobju tudi gospodarska kriza. Leta  2014 je bil v sklopu Občinskega prostorskega načrta  (v nadaljevanju: OPN) izdelan urbanistični načrt mesta. Ker se je prostorski akt OPN izdeloval daljše časovno obdobje, je ob njegovem sprejetju skupaj z urbanističnim načr- tom že bilo znano, da bodo potrebne novelacije. Postopek priprave trajno- stne urbane strategije s pristopom od spodaj navzgor bo v tem delu prevetril urbanistični načrt in predlagal njegove spremembe predvsem tam, kjer so te potrebne in kjer se je v vsakdanjem ži- vljenju v mestu že pokazalo, da sprejeti načrti ne ustrezajo več potrebam mesta in njegovih prebivalcev. Zato je trajno- stna urbana strategija zelo pomembna za nadaljnji razvoj in zagon mesta, ki je v daljši odsotnosti dolgoročne razvojne strategija mesta delno zgubilo svojo vse- bino in tudi prepoznavnost. Priprava trajnostne urbane strategije Vseh 11 mestnih občin v Sloveniji je že pristopilo k pripravi trajnostnih urba- nih strategij, čeprav se navodila in po- ziv za njihovo pripravo pričakujejo šele jeseni. V Mestni občini Murska Sobota je bilo spomladi  leta  2015 izvedenih 16 premišljevalnic za najširšo javnost po tematskih področjih, ki si jih je Mestna občina Murska Sobota zadala z Vizijo razvoja Mestne občine Murska Sobota do leta  2020. Teme premišljevalnic so bile: • prostorski načrt Mestne občine Murska Sobota, • degradirana območja v Murski Soboti, • obnovljivi viri energije in učinko- vita raba energije, • turizem in mesto, • kmetijstvo in podeželje, • gospodarstvo in podjetništvo, • promet in transport ter trajnostna mobilnost, • sociološki vidik, • izobraževanje in predšolska vzgo- ja, • razvoj informacijske in komunika- cijske tehnologije, • kultura in mesto, • naravna in kulturna dediščina, • stanovanjska politika, • šport v mestu, • varovanje okolja in naravni habita- ti v mestu ter • mladi in mesto. Vse premišljevalnice so bile izjemno dobro sprejete in obiskane. Prav tako Slika 2: Prva premišljevalnica o prostorskem načrtu Mestne občine Murska Sobota (foto: arhiv Tadej Kirinčič) Urbani izziv, posebna izdaja, 2015 163Predstavitve in informacije je bil na to temo organiziran otroški parlament. Ne glede na področje dela so udeleženci premišljevalnic poskušali odgovoriti na tri bistvena vprašanja, in sicer kaj je v tem mestu dobro in ima trden temelj, da lahko to še nadgradimo (tradicija mesta, po čem smo znani, kaj znamo dobro, kje so naše primerjalne prednosti); kakšno prihodnost si želimo v našem mestu in kaj moramo za to narediti danes. Priprava trajnostne urbane strategije se po izvedenih premišljevalnicah nada- ljuje čez poletje  2015, in sicer se zdaj oblikujejo štiri delovne oziroma fokusne skupine glede na prednostna področja, zadana z Vizijo razvoja Mestne občine Murska Sobota do leta  2020, ki bodo analizirale predloge, pobude in rešitve, ki so bili podani na premišljevalnicah, poslani po pošti ali e-pošti oziroma od- dani v idejno skrinjo. Prednostna po- dročja, ki si jih je zadala Mestna občina Murska Sobota, so: gospodarstvo, varo- vanje okolja ter naravnega in kulturnega bogastva, transport in IKT ter življenje in bivanje. Trajnostna urbana strategija se bo v izvedbenem delu osredotočila pred- vsem na tri področja, ki so predvidena v Operativnem programu za izvajanje evropske kohezijske politike v obdo- bju 2014–2020, in sicer: • učinkovita raba prostora v urba- nem območju, • razvoj urbane mobilnosti za izbolj- šanje kakovosti zraka, • povečanje učinkovite rabe energije v gospodinjstvih. Sočasno bodo morali izvedbeni projekti smiselno slediti tudi ciljem in kazalni- kom, ki si jih je Mestna občina Murska Sobota zadala z Vizijo razvoja Mestne občine Murska Sobota do leta 2020. Ti cilji so: zeleno gospodarstvo, vodilna vloga Mestne občine Murska Sobota v regijski okoljski politiki, trajnostna gra- dnja, trajnostna mobilnost, nič odpad- kov, povezanost narave in mesta, nizek ogljični odtis, čista voda in tla, čist zrak in lokalna hrana. Ideje, pobude in rešitve, ki jih je prejela Mestna občina Murska Sobota, pa ni- kakor ne zajemajo samo treh področij, v katera se usmerja trajnostna urbana strategija, ampak se lotevajo razvoja mesta celostno. Veliko pobud meščank in meščanov se danes že uresničuje, za posamezne se pripravljajo projekti, nekaterim pa Mestna občina Murska Sobota pomaga odpreti prava vrata in jim tako pomaga pri njihovi uresničitvi. Največ idej in pobud je bilo danih za ob- novo in oživitev mestnega jedra ter ure- ditev osnovne infrastrukture v mestu, poudarjena je bila tudi nujnost vzposta- vitve informacijskega in usmerjevalnega sistema ter ureditev letnega kopališča in izgradnja pokritega plavalnega bazena, ki ga v regiji nimamo. Meščani tudi pozivajo, naj prihodnje načrtovanje in ravnanje s prostorom prevzame stroka, ki bo delovala v javnem interesu. Tako so meščani že na prvi premišljevalnici dali pobudo, naj se vzpostavi institucija Mestni arhitekt, v kateri bi poleg ar- hitektov in urbanistov sodelovali tudi geologi, geodeti, gradbeniki, sociologi, ekonomisti  itd. Meščani so zaradi one- snaženosti zraka z drobnimi delci zahte- vali tudi, da se ob avtocesti in obvoznici zasadijo od 15 do 20 m široki zeleni pa- sovi, v mestnem jedru pa vzpostavi re- žim vožnje 30 km/uro. Zahtevajo tudi, da se o vseh nadaljnjih posegih v prostor organizirajo premišljevalnice za najširšo javnost po zgledu 16 izvedenih. Mag. Mojca Breščak, univ. dipl. ekon., direk- torica Razvojnega centra Murska Sobota Razvojni center Murska Sobota, Murska Sobota, Slovenija E-pošta: mojca.brescak@rcms.si Jernej Červek, univ. dipl. inž. arh. Samostojni kulturni delavec – arhitekt E-pošta: jernej.cervek@gmail.com Slika 3: Sodelovanje občanov na premišljevalnicah (foto: arhiv MOMS)