Ç35 m Uredništvo in upravništvo Glasita je v Ohieagi, 111., 2821 So. 40. Ave., kamor je pošiljati vse rok odpise, denarne pošiljatve, sploh vse, kar ima stik z listom. J* Celolet na naročnina za Z dr. Države in Oanado je ♦1.00, za inozemstvo $1.50. LETO—YEAR V. G LAS ILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE. Entered as second-class matter January 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 8, 1879. V združenju je moč! CHICAGO, ILL., 8. NOVEMBRA (NOVEMBER) 1912. /?====* "OUiilo” izhaja vM&j teden v petek. — Cirkula cija je dosegla nad osem tisoč natisov. List je ra* širjen po Zdr. Državak, Canadi in stari domovini Jt Cene za oglase po pogodM Enostopna 10 point vrat» 8 centov. J* Nefrankirana ali prema!» frankirana pisma ee n« sprejemajo. ^^ ŠTEV.—NUMBER 42. Bilke se oprijemijejo... Pogosto slišimo in citatno, da je treba odstraniti izrodke kapitalizma, slabe truste spremeniti v dobre. Celo sodnik Gary, sedanji predsednik trusta za jeklo in železo, je pred dobrimi tremi tedni svaril na nekem sestanku industrijske kapitane, naj nikar preveč ne odirajo delavcev. Priporočal jim je reforme. Industrijski kapitani so kimali in pritrjevali govorniku, dokler, so bili v dvorani. Ko so bili zunaj dvorane, se je navdušenje za reforme ravnotako hitro aazkadilo. kot je prišlo. Zakaj ? Kapitalistično družbo, ki temelji na privatni lastnini proizvajalnih, razdelivnih, obratnih sredstev, zemlje in naravnih zakladov je nemogoče reformirati, ker vprnt zasebna last omenjenih sredstev, zemlje in naravnih zakladov provzroča. da se množi premoženje pojedincev v človeški družbi, mejtem ko čimdalje širše ljudske plasti obubožajo in se pogrezajo v proletariat: to je med ljudi, ki ne lastujejo poleg svoje duševne ali ročne delovne sile nič, k večjem kakšno bajto z majhnim zemljiščem, na katerem je vknji-žen dolg. Boj proti privatni lastnini je star. O tem se lahko prepričamo, ako čitamo sv. pismo. V novem in starem testamentu najdemo ostre besede proti lakomnosti, pravzaprav po stremljenju za pomnožit-vijo osebnega imetka. Tudi cerkveni očaki so ostro bičali zbiranje in osredotočenje» bogatstva. Tako n. pr. pravi sv. Tomaž Akvinsl “Bogatin je ropar.” Ta svetnik ni sploh prijemal bogatin/v z lepimi in prijaznimi besedami. Seveda šo učitelj', verske le, kasneje ratniY druga sredstva, da bi ljudstvo pridobili za proti-lastninske ideje. Priporočali so u-boštvo in siromaštvo. S takimi nauki so učitelji verske morale več škodili kot koristili ljudstvu, ker je ljudstvo potrpežljivo nosilo svoje breme in izgubilo sposobnost 'za akcijo ali odpor proti izkoriščanju s strani bogatinov. 0-detuhi se pa še nikdar niso ozirali na moralne nauke. Tem potrpe-žljivejše je ljudstvo nosilo oderuško breme, tolikor bolj so oderuhi drli ljudstvo in mu naložili tolikor več in težjih bremen. Z moralnimi nauki se torej ni moglo priti do živega lastninski zveri, ki kraljuje v človeku. To potrdi skrajno razvit kapitalizem v Ameiriki, ki se zrcali v ameriškem trustovstvu, združenju več kapitalističnih družb v eno, da ceneje proizvajajo in dražje prodajajo. S trustovstvom je modema človeška družba dosegla višek svojega razvoja. V trustovstvu imamo najpopolnejšo obliko osredotočenja bogatstva, ki nam na eni strani rodi miljarderje, neiz-reeno bogate ljudi, na drugi Strani pa peha delovno ljudstvo v čimdalje večjo bedo. V trustovstvu zadobijo značilne besede o “lastninski zveri v človeku” še le realen pomen. V trustovstvu se zbira ogromna gospodarska sila, ki kupuje posamezne ljudske zastopnike v zakonodajnih zastopih ali pa kar cele večine v zbornicah ali občinskih svetih. Nedavno razkriti škandali v San Franciscu, Pittsburgu, Detroitu potrdijo brezvestnost in moč trustovcev. Kdor trdi in uči, da se lahko truste reformira, se jih spremeni v ljudstvu nevarne organizacije kapitalistov, je nevednež, ki nima najmanjšega pojma o narodnem gospodarstvu, ali pa je premeten lisjak v službi trustovcev, ki meče ljudstvu pesek v oči. V zadnjih letih je zvezna vlada večkrat poskusila, da bi s pomočjo zakonov in sodišč zdrobila in uničila moč trustovcev. Ali v vseh teli spopadih je podlegla vlada, zmagovalci so ostali trustovci. Razdruženje frusta za olje, poleg druzih tožb in pravd, najbolj jasno potrdi to trditev. Razdraženi trust je po razdružitvi tekom enega leta skoraj še enkrat toliko iztisnil iz ljudstva kot v prejšnem letu. V človeški družbi, v kateri je uveljavljeno kapitalistično gospodarstvo, se ne more priti truStom do živega. Trust je mnogoglava zver, kateri izrasteta dve glavi, če ji odsekaš eno, dokler imamo kapitalističen bačin proizvodnje. Izrodkov kapitalizma se ne moremo odstraniti, ako ne odstranimo kapitalističnega gospodarstva. S padcem kapitalizma bodo izginili tudi njegovi izrodki. Seveda ni strmoglavljenje kapitalizma lahko delo. mogoče navadna igra-eiea. Trustovci, sploh ljudje, ki imajo udobno življenje v kapitalistični družbi, porabijo vsako sredstvo za obrambo kapitalizma in se borijo za svoje interese s srčnostjo pobesnelega in obupanega človeka. Nešteta proganjanja organiziranih delavcev, podtikanje hudodelstev vodjam strokovno organiziranih Junijskih) delavcev nam živo predočijo, kakšnih sredstev se poslužjo kapitalisti, da bi ohranili današnjo obliko suženstva. 'Vzlic strastnemu naporu s strani kapitalistov pa delavstvo zmaguje korakoma na celi črti. Nera-di*odnehajo kapitalisti in njih zastopniki napram delavskemu ljudstvu. Ali odnehati, morajo, ker se ne morejo ustavljati naraščajočemu spoznanju v ljudski množici ki tvori v nji ono duševno silo, ki Žmaguje nad starimi nazadnjaškimi nazori v obliki človeške družbe. Ameriške vesti. * V torek se je bila v Zdr. državah bitka z glasovnico. Ko odhaja rokopis v tiskarno še' ni zanesljivih poročil iz vse države, da bi imeli natančen pregled o napredovanju ali nazadovanju ene ali drage stranke. Ako sodimo po naraščanju glasov, tedaj sta bili najbolj zmagoviti demo-v-rtirya in socialistična, stranka. , rib o d nji prcdskilriik bo demokrat in tudi kongres bo demokratičen. Glasovi za socialiste so tako narastli, da kapitalistični po-litičanji majejo z glavo in pravijo, da mora biti nekaj gnjilega v današnjem gospodarstvu. Predsednikom je izvoljen demokrat Wilson. Tudi vlada za prihodnje štiri leta bo demokratična. Večina ameriškega ljudstva je tako hotela in kar je hotela, tudi ima. Ali noben delavec, ki je glasoval demokratično,- naj se nikar ne jezi, ako bo tekom štirih let . spoznal, da je prišel iz dežja pod kap. Wilson verjame 'kot njegov prednik, sedanji predsednik Taft v privatno lastnino proizvajalnih, razdelivnih prometnih sredstev, v privatno last zemlje in naravnih zakladov. Wilson trdi. da morajo biti na svetu delavci, ki delajo za kapitaliste. Tudi v 'tej točki soglaša s Taftom. Wilson prizna, da je popolnoma v redu, ako kapitalist spravi od delavčevega produkta osem ali deve desetink v svoj žep, dve ali eno pa prepusti delavcu. Kar se tiče današnjega ustroja človeške družbe, se strinja Wilson popolnoma s Taftom. O tem ni dvoma, marveč je jasna resnica. Dokler bo uveljavljen sedanji gospodarski sistem, bodo delavci okradeni in oropani za sadove njih dela. Življenskb razmere za delavca se ne bodo spremenile, dokler se ne spremeni gospodarski sistem. Nov gospodarski sistem mora temeljiti na gospodarski 'pravici: oni, ki delajo in ustvarjajo bogatstvo, bi morali prejeti vso vrednost za produkt, ki ga ima produkt v človeški družbi. Zategadelj se delavci ne jezite, ki ste glasovali demokratično, ako se bodete prepričali, da je vaš položaj tak pod demokratično vlado, kot je bil pod republikansko. Pravico do kritike imajo le delavci, ki so glasovali proti kapitalističnemu. sistemu in so podlegli, ker večina njih tovarišev še spi spanje pravičnega. * V obravnavi proti uradnikom železarske unije v Indianapolisu so nastopili vohuni v službi kapitalistov in pričali proti ob-tožencem. Isto se je zvršilo v Louisiani v obravnavi proti lesnim delavcem. Pri vsaki taki obravnavi, kjer gre za nasilja, nastopajo vohuni v službi kapitalistov kot priče proti delavcem. Delavci lObrnite vsakemu hrbet, ki vam bo v strokovni organizaciji priporočal silo. Taki ljudje so v službi kapitalistov in vam priporočajo silo, da tem ložje u-nieijo unijo, vas pa spravijo v ječo. * Zmaga delavcev pred sodiščem v Louisiani. Porotno sodišče je soglasno oprostilo predsednika in osem članov unije lesnih delavcev vsake 'krivde, ki so bili obtoženi umora, ker so na streljanje lastnika tovarne za lesne izdelke in pri njemu vposlenih profesionalnih morilcev, odgovorili s streli, da so si obranili življenje. Z izidom te obravnave je led prebit v južnih državah in tla. so postala ugodna za strokovno organizacijo delavcev. # Prihodnjo nedeljo bodo strokovno organizirani čikaški delavci odkrili spomenik Francetu Na-grekisu in Karelu Lazinskasu na pokopališču sv. Kazimirja. Slavnost bo vodil Ivan Fitzpatrick, predsednik čikaške delavske zveza. Oba sta bila žrtvi v zadnjem krojaškem štrajku v* Chieagi. Neki stavkokaz je ustrelil dne 3. decembra 1910 Lazinskasa vspri-čo stotin štrajkarjev. Dva tedna kasneje je pa neki “specialni policaj-”, po domače najet morilec ustrelil Nagrekisa. * Iz Galesburga, 111, poročajo, da je zgorel rudnik, ki je lastnina bratov Prendeigast blizo So-pervilla, 111. Ogenj je nastal po noči in popolnoma vpepelil vsa poslopja nad vhodom v rudnik. Vzrok požaru je neznan. * Pri sodnijski obravnavi proti uradnikom železarske unije v Indianapolisu preeitajo vsaki dan sveženj pisem, ki naj bi po mnenju državnega pravdnika služila za dokaz, da so obtoženci zvršill zaroto za prevoz dinamita. Pisma imajo navadno, suhoparno in u--radno. vsebino. V njih ni besedice o dinamitu in razstrelbah. Vsi, ki so pričakovali senzacionelnihi odkritij, so razočarani, izvzemši državnega pravdnika, ki trdi, da se vprav za navadno suhoparnostjo skrivajo zločinska dela “zarotnikov”. No, državni pravdniki so povsod enaki, pa naj bo že v Avstriji ali v Ameriki. Njih naloga je, da spravijo vsakega obtoženca v ječo ali na vislice, ne glede na to, ako je kriv ali nedolžen. * čimdalje lepše! Sodnik Jože F. Quinn, ki vodi porotno obravnavo proti E+torju in tovarišema, je odredil, da nima Ettor pravice izbrati svojega advokata, ki bi zastopal njega. Sodnik je vzlic protestu advokata, ki se je skliceval na ustavno zajamčene pravice, ostal pri svoji odredbi. Kam plovemo v ameriški republiki? Mar v absolutizem? * V Jacksouville, Fla. so za- štrajkali cestno železniški vsluž-benci. Takoj so mobilizirali milico — seveda ne proti Turkom ali kateremu drugemu zunanjemu sovražniku. Gospoda, ki ima vlad ne vajeti v rokah v mestu Jack-sonville, je mobilizirala milico proti sestradanim in neoboroženim štrajkarjem. Mogočni gospodi danes ne zadostujejo več sodnijske prepovedi. Napiti se hoče delavske krvi kot divja zver. * Čedno sodrgo so zaposlili lastniki trustjanskih listov v Chicagu. Tolovaji, roparji, tatovi, sploh zločinci raznih vrst najdejo prvi milost pred njimi, ako se ponudijo kot stavkokazi. Časnikarski trustovci potrebujejo ljudi. katerim je' toliko vbiti človeka, kot nadležno muho. Nekega Cooka, delavca, ki izdeluje smodke, so cestni roparji tekom zadnjih treh mesecev trikrat napadli in oropali za njegov imetek. Cook je uvidel, da ni varen pred cestnimi roparji, ako se sam ne bo varoval. Ko so ga tretjič oropali, se je odločil, da ne pojde nikdar več brez samokresa po noči na ulico. Zadnjo soboto je vzel samokres s seboj in ga je imel pripravljenega v zunanjem žepu svojega površnika, ko se je ob dveh po noči vračal po Washington bulevardu domov. Nakrat je pridrdral za njim avtomobil, iz katerega je skočil človek in mu s samokresom v roki ukazal, naj dvigne «roki kvi-ško. V istem trenotku je počil strel in ropar se je mrtev in zadet v čela zgrudil na tla. Njegov tovariš jo je hitro popihal z avtomobilom. Truplo mrtvega roparja so prepeljali v okrajno mrtvašnico. Policija je dognala, da je mrtvi ropar neki Edward Meyer, poznan zločinec, ki se je že seznanil z jolietsko ječo in je bil paroliran, da je pri trastovskem časopisju sprejel službo voznika. Kasneje se je izvedelo, da je bil zaprisežen tudi kot pomožni šerif. Inozemstvo. Bolgarska vojska je pognala Turke proti Carigradu. Strašna, krvava in večdnevna bitka je divjala okoli Adrianopla. Adriano-pel je še ostal v turških rokah, vendar se, pa ne bo mogel dolgo obdržati, ker je obkoljen od bolgarske vojske. Poveljnik turške armade, paša Nazim upa, da bo ubranil bolgarskim vojakom, stopiti na carigrajska tla. Ali to upanje je brez vspešno, ako sodimo po dogodkih v bitki pri Adrianoplu. Turška armada ni bila poražena, ker mogoče ni bila hrabra, marveč, ker so se Bolgari bojevali po moderni bojni taktiki in je njih topništvo daleč nadkrililo turško. Bolgarsko topništvo je streljalo sigurno in hitrejše kot turško. Ko je turška armada bila na begu, je hotel poveljnik* turške konjenice ustaviti zmagujoče Bolgare. Angleški časnikarski poročevalec Martin H. Donahue, za londonski list “The Cronicle” pravi, da je bil to najstrašnejši napad konjenice, kar jih je videl in doživel kot poročevalec z raznih bojišč. Turška konjiča je kot vihra poteptala prve bolgarske pešpolke in ustavila naprej prodirajočo bolgarsko pehoto za dve uri. Ali nakrat je prišlo na pomoč pehoti bolgarsko topništvo. Šrapnel za šrapnelom je razpočil nad turško konjico in v nekaj minutah so ležali konjeniki in konji kot krvava zmes na tleh. Donahue primerja bitko pri Adrianoplu z bitko pri Mukdenu iz rusko - japonske vojne. Avstrija je odposlala tri bojne ladje, enega križarja in dva tor-pedovka rušilca v turško vo dovje. Tudi druge, velesile so odposlale bojne ladje v turškepri-stane, ker se je bati. da Turki prično s splošnim klanjem Evropejcev in kristjanov, ker so bili poraženi v bitki. Turška vlada je zanrosila, da naj velesile posredujejo za premirje. Francoski poslanec je baje v imenu vseh velesil odgovoril, da se velesile nočejo umešavati vmes, dokler Turčija ne prosi stalnega miru. V Avstriji je vzbudila izpoved čevljarja Smejkala na Češkem veliko senzacijo. Smejkal je priznal, da je koncem zadnjega desetletja v minolem stoletju umoril mladega dekleta imenom Neža Ruza. Radi umora je bil obsojen na podlagi okoliščinskih dokazov neki Huelsner. Umor je svojedob-no razburil vso javnost, ker so neumni ljudje trdili, da je bil ritualen umor. To se pravi, da so Židje izvršili umor in kri dekleta porabili v verske namene. Zdaj je, la bedasta pravljica s prostovoljno izpovedjo Smejkala dobila zadnji sunek. Grofa Tiszo, predsednika ogrske poslaniške zbornice je ljudstvo na potu domov kamenalo in obmetavalo z Matom. Ljudstvo ga je obsipalo tudi z vsakovrstnimi priimki. Končno je modro-krvni grof zbežal v neko vežo, odkoder ga je policija spremila domov. , V Zagrebu je neki dijak imenom Planinšek streljal na kraljevskega* komisarja in samosil-nika Čuvaja. Napadalec je zvr-šil samomor, ko je videl, da ga ni pogodil z nobenim strelom. Odlomki iz zgodovine Zdr držav. Po raznih virih sestavil J. Z. Zdaj so se še le zdramili nasel-nilri v Novi Angliji. Y New Yor-ku se je hitro sešel kongres, da pripravi vse za vojno. Izrekli so se za osvojitev Kanade. Vojska na suhem je imela udreti mimo jezera Champlain proti Montrealu. Naselbina Massachussetts je imela nalogo, da pošlje brodovje z dva tisoč možmi po reki sv. Lavreneija navzgor in osvoji Quebec. Brodovje je odplulo pod poveljstvom Viljem Phippsa in napadlo najprvo forto Royal, ki je kmalu kapitulirala. V kratki dobi so Angleži kmalu osvojili vso Novo Skotijo. Ako bi bil poveljnik odplul z brodovjem pred Quebec, ju ga bil lahko zasedel brez boja. Tako je pa priplul v bližino mesta, ko je forta St. Louis bila preskrbljena s strelivom in je imela močno posadko. Phippsu ni preostalo druzega, kot da se je vrnil v Boston. Čete na suhem so prodrle od Albanija do jezera Champlain. Tu so nastale razprtije med poveljniki. Polkovnik Leisler iz New Yorka je očital Winthropu iz Connecticuta izdajstvo. Winthrop ga je plačal z istimi očitki. Slednjič se je razpor tako razširil, da so se čete vrnile domov. Viljem Phipps je po povratku iz Quebeca odpotoval kot pooblaščenec naselnikov na Angleško. Njegova naloga je bila, da izposluje pomoč od angleške vlade in uveljavljenje stare pravomoči. Na prvo prošnjo so odgovorili angleški ministri, da se ne more rabiti angleške armade in mornarice v majhni indijanski vojni, drugo prošnjo so pa na kratko odklonili. Kralj Viljem je bil tajno nasprotnik vsake svobode. Mogoče tudi Phipps ni uporabil vse svoje zgovornosti, da bi na-selnikom pripomogel do starih pravic. Phipps se je vrnil spomladi leta 1692 zopet v Ameriko. S seboj je prinesel nove kraljevske odredbe, po katerih so se združile naselbine Plymouth, Maine in Nova Skotija z Massachussetsem. V lčtu 1694 so Indijanci raz-djali selo ob reki Oyster, ki sedaj nosi ime Durham. Indijancem je zapovedoval francoski kapitan Villieu. Prebivalce, ki so šteli 94 duš, so pomorili ali pa odvedli s seboj v jetništvo. Dve leti kasneje se je angleška forta Pemaquid udala francoskim in indijanskim četam pod poveljstvom barona Castina. Jetnike so' poslali v Boston, kjer so jih zamenjali za francoske jedni-ke in njih zaveznike. V marcu so zavezniki osvojili Haverhill in poklali kakih štirideset ljudi. Le malo je bilo jetnikov. Med njimi je bila neka Hanah Dnstinova z dojenčkom v naročju. Neki Indijanec ji je iztrgal otroka in udaril ž njim ob drevo, da je obležal mrtev. Dustinovo, njeno deklo in nekega fanta imenom Leo-nardson je indijanska četa, bro-ječa 12 mož odgnala s seboj kot jetnike na neki otok sredi reke Merrimac. Ko so Indijanci zapa-li, so vstali jetniki in se oborožili z bojnimi sekirami. Udarec za udarcem je padel na glave spečih Indijancev, dokler ni obležalo deset mrtvih. Po krvavem delu so se jetniki ukreaili v majhen čoln in srečno dospeli do prve angleške naselbine. Vojni se je bližal po teh dogodkih konec. Spomladi 1697 so se sešli pooblaščenci Francije in Anglije v holandskem mestu Ry-swicku, da se pogajajo zgvoljo miru. Dne 10. septembra istega leta je bil sklenjen mir; Viljem je bil priznan kraljem in meja za oba naroda v Ameriki, je bila določena kot pred vojno. Vtej dobi se je pa nekaj zavr-šilo v Massachussetts, ki tvori sramoten list v zgodovini vsakega naroda, ki se bori za svobodo in trdi, da je svoboden. Duhovščina je skušala v Mas-sachussetsu kot drugod ugnati in premagati svoje politične nasprotnike z orožjem cerkve. Vera v čarovništvo ni bila razširjena v oni dobi le v Ameriki, marveč so tudi v Evropi verjeli v čarovnije in zveze z hudičem. Bedaki v oni dobi so verjeli, da se ljudje najprvo odpovedo Bogu, potem pa napravijo z hudičem trgovsko pogodbo radi njih duše. Za plačilo jim hudič vtisne nekakšno znamenje na telo, ki postane na tem mestu neranljivo, čarovniki in čarovnice so se po veri neumnežev shajali po noči na posebnih in določenih krajih, kjer so rajali sami med seboj in prirejali pojedine. Take izpovedi so versko blazni ljudje izsilili s pomočjo mučilnega orodja iz nesrečnih žrtev, katere je kak lopov iz osebnega sovraštva ovadil .gosposki, da se pečajo s čarovništvom. Seveda imamo tudi še danes ljudi zelo mehkih možganov, ki verjamejo v čarovništvo in druge podobne oslarije. Toda vrnimo se k zgodovinskim dogodkom. V oni dobi so duhovniki- v Novi Angliji vsakega proglasili nevernikom, ki je trdil, da na svetu ni čarovnikov in čarovnic. Duhovniki so se sklicevali na sv. pismo. Prvi slučaj se je dogodil let n 1688, ki priča določno kakšna hudodelstva lahko provzročijo bolni človeški možgani, v katere se je zaril bacil verske blaznosti. Hči nekega Ivana Goocbtvina je obdolžila hčerko neke irske perice, da je ukradla platno. Mati obtoženke je dokazala, da je trinajstletna hčerka Goodvvina debelo lagala, zakar je pošteno oštela, ker je pričala po krivem. Tožit.eljieo je prijel krč in da bi se maščevala nad siromašno Irko, jo je obdolžila, da jo je začarala. Njeua mlajša sestra in dva brata so posnemali' hinavko in trdili, da ne vidijo, slišijo ali da so mutasti. Pri pogledu na katekizem so igrali bebca. Čita-li so pa povesti in knjige rimskih katolikov in Quakerjev. Gosposki so naznanili, da so otroci Goodwina začara d. Igrali so dosledno svojo ulogo. Včasi so lajali kot psi, ali pa posnemali mijavkanje. Pokdcali so zdravnika, ki je bil navaden in neveden mazač. Po končani preiska vi je izjavil, da so otroci začarani. Zdaj so prišli v hišo duhovniki in odločili enodneven post. Po tem postu je najmlajši paglavec ozdravel, naveličal se je lajanja in mijavkanja. To je gosposka smatrala za dokaz, da so otroci začarani. Prijeli so siromašno irsko perico in jo obesili kot čarovnico. Med duhovniki, ki so vodili preiskavo in obsodili vbogo Irko, je bil tudi n ki Cctton Mather, ob tem času predsednik harvardske univerze. Mather je bil zagrizen verski fanatik, bedak v pravem pomenu besede, ki je sam sc'>-3 imenoval izganjalca hudiča. Pač žalosten dokaz, kakšni ljudje so vzgojali in učili ameriško mladino. Mather je v svoji verski blaznosti spisal knjigo o čarovništvu. V nji so nagromadene take beda-stoče, da se človek čudi, da so se našli ljudje, ki so jih sprejeli za čisto resnico. Duhovniki v Bostonu in Oharlestownu so podpirali mladega verskega blazneža, ker jim je vera v čarovništvo nosila mastne dohodke. Matherjeva moč je narastla, ko je postal njegov prijatelj Viljem Phipps governer province. Drug žalosten slučaj se je dogodil v vasi Salem, takrat Dan-vers. Duhovnik v tej občini je bil neki Samuel Parris. V njegovi občini so bili vedno spori na dnevnem redu, ki.so končno nase obrnili pozornost splošnega, naj-višjega sodišča. V letu 1692 so se “pokazali” na njegovi hčerki in njegovi net-jakinji znamenja čarovništva. Prva je bila stara devet, druga dvanajst let. Seveda je bilo vse navadna komedija, katero je Parris izrabil, da se maščuje nad svojimi nasprotniki. Zahteval je, naj otroka imenujeta osebe, ki so ju začarale. O-troka sta odgovorila,* kot sta bila naučena. Prva žrtev je postala neka Rebeka Nurse, vneta kristjanka, ki je bila Odločna nasprotnica Parrisa. Prihodnjo nedeljo je zločinski pridigar pričel svojo pridigo: “Ali vas nisem izbral dvanajst, in eden med vami je satan.” Ker je bilo jasno, da je izrek namenjen Rebeki Nurseje-vi, je njena sestra Sara Cloyceva zapustila cerkev. Parris je to pri liko izrabil in jo obtožil čarovništva. Prijeli so jo in vrgli v ječo, kjer je delala družbo svoji spstri. Parris se je po prvem poiskusu ojunačil. Napadal je svoje žup-ljane na desno in levo. Mather, ki se je bal za svoj glas, ga je navdušeno podpiral. Komaj sta minila dva tedna, je bilo že v ječi do sto ljudi obtoženih čarovništva. Jurij Burrough, pomožni pridigat Parrisa se ni strinjal s tem početjem. Takoj so ga prijeli in vrgli v ječo k -drugim “čarovnikom ’ ’. Governer Bradstreet se ni strinjal s tem preganjanjem. Ali Mather je znal izposlovati, da je governer Phipps, da si ni imel najmanjše pravice, imenoval za Salem posebno čarovniško sodišče, kateremu je predsedoval bebasti Stoughton kot višji sodnik, in pred katerim je premeteni, hudobni, in škodoželjni Parris nastopil kot javni tožitelj. Prva žrtev tega sodišča je bila Bridget Bishopova vboga in od vseh zapuščena ženska. Parris je bil tožitelj in priča. Deliverance Hobhsova je bila druga žrtev. Daši je zatrjevala svojo nedolžnost, so jo vseeno obesili. Nesrečna ženska je bila grbava in to je neumnim in bedastim sodnikom zadostovalo kot dokaz, da je čarovnica. “Bog jo je zaznamoval”, so rekli sodniki s slamo v glavi. Rebeka Nursejcva je bila pri prvi obiavnavi opfoščeiih.^ Po maščevanju hrepenečemu duhovniku Parrisu to ni bilo všeč. Obtožil jo je drugič in obesili so jQ. Ivan Willard, ki je opravljal službo beriča in je spoznal hinavce v dno srca, se je odpovedal beriški službi. Prijeli, obsodili in obesili so ga kot čarovnika. Ko so Jurija Burrougha, odkritega salemskega duhovnika prignali v sodno dvorano,niso hotele priče, ker je bil obče priljubljen, pričati proti njemu. Višji sodnik in praznoglavee Stoughton je vprašal z gromkim glasom: “Kdo brani govoriti pričam?” — “Hudič”, je porogljivo in zaničljivo odgovoril duhovnik. Ta odgovor so smatrali za dokaz in dne 19. avgusta so ga obesili v družbi štirih drugih in nedolžnih ljudi. Ko je Burroughs prišel na morišče je v ognjevitem govoru bičal praznoverje in molil na glas “očenaš”. Navzočim so prišle solze v oči in glasno so zahtevali, da se na Burroughsem ne izvrši smrtne kazni, ker je nedolžen. Ali Mather, verski fanatik, ki se je bal, da mu žrtev uteče, je v daljšem govoru pojasnjeval 'da se hudič, včasi spremeni v angelja. Mather se je celo zlagal, da Burroughs ni pravi duhovnik. To je odločilo in obesili so ga. Giles Cory, osemdesetletni starček, uvidevši, da tajenje ne pomaga, se ni hotel zagovarjati. Na podlagi nekega starega angleškega zakona so ga stisnili do smrti. Samuel War dwell je priznal krivdo in se s tem rešil vislic. Ali kmalu ga je pričelo grevati in sram ga je bilo strahopetljivoati. Preklical je svojo prvo izpoved in izjavil, da je čarovništvo navadna izmišljotina, Zato trditev so ga obesi- li. V Salernu je bila prava grozo-vlada. Ječe so bile polne'in nihče ni bil varen pred nizkimi in maščevanja željnimi sovražniki, da ga ne ovadijo kot čarovnika aili čarovnico. Marsikdo je priznal krivdo, da si je rešil življenje. Gtroei so tožili stariše in stariši svoje otroke. Možje in žene so dolžili drug dnuzega na jgrozovitejših hudodelstev, da bi sami utekli preganjanju. (Dalje prihodnjič.) — Premije za otroke. Avstralski zvezni senat je sprejel zakon o materinstvu. Zakon določa premijo do $16.5 za vsakega otroka, ki se porodi v Avstraliji staršem belokožcev. GLASILO Slove» Narodne Podporne Jednote Izhaja Uteuk*. UA1TN-.NA. SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredništvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVB., Chicago, Ul. Vetja aa vn teto $1.0«. Danes živimo v dobi, v kateri je pojedinec nič Potreba časa zahteva jekleno, da se združujemo, organiziramo in posvetujemo o vsem ,kar zajnore: koristiti nam in naši deci. Zato je treba sloge in zopet sloge, skupnega dela za koristi vseh, ne pa za žepe pojedin-cev. Nastopimo in agitirajmo složno, in društveni dom v Clevelandu bo kmalu stal kot spomenik skupnega dela in sloge Slovencev v Clevelandu. Avgust Kužnik. Naznanila in vabila. o R o A. N SL9VENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY . Isso.d weekly. OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY OFFICE: 2821 SOUTH 40th AVE., Chicagu ZU. Subieription, ♦1.00 per year. Hi DOPISI. Cleveland, O. Preko dvajset tisoč Slovencev živi v. Clevelandu, preko 50 slovenskih društev imamo v tem mestu, ki pripadajo raznim jedno-tam in zvezam, ali so pa samostojna. Ako bi bila vsa ta društva združena tudi krajevno v celoti,, bi se dalo marsikaj doseči s kulturnega in gmotnega stališča za Slovence v Clevelandu. Samoposebi se razume, da so samostojna društva najbližja razdružitve. Dokler imajo mlade in zdrave člane lahko obstojijo. Ko pa društvo postane staro, člani prično bolehati in umirati, prične pohajati denar v blagajni in društvo se bliža razdražen ju. To potrdijo skušnje. Zato je pa treba podučiti irojake, da je moč le v veliki organizaciji, ki ima za svoj temelj ljudsko podlago. To se pravi, da imajo vsi člani in članice enake pravice in dolžnosti, da pri vseh važnih vprašanjih, ki se tičejo organizacije, odloča na podlagi splošne in enake volilne pravice članstvo po svojih zaupnikih na konvencijah, ali pa direktno potom splošnega glasovanja: iniciative in referenduma. S te ga čtslišca -je treba vsem rojakom, ki še niso člani “Slovenske narodne podp_orne jednote,” priporočati to podporno organizacijo, ki se razvija korakoma v modernem duhu časa in ima že danes nad tisoč bratov in sester v Clevelandu. S tem napredkom' smo lab k oj zadovoljni. Vendar bi se dalo mno go več doseči v Clevelandu in o-kolici, ako bi se društva S. N. P. J. združila za skupno akcijo n. pr. zgraditev lastnega društvenega doma- v ■ Clevelandu, bi se društvom S. N. P. J. gotovo pridružilo še nekaj družili društev. Lasten društveni dom je danes potreba kot kulturno središče Slovencev v Clevelandu. V njem bi se vršile seje in veselice društev. Služil bi nam lahko za predavanja, gleda liske predstave in koncerte. V njem bi lahko imeli svojo knjižnico, čitalnico in telovadnico. Toliko nas je, pa nimamo danes pedenj prostora, o katerem bi lahko rekli, da je naše. Ali to nič ne de! Kar smo zamudili, labiko še popra vimo, če se združimo za svoj lasten dom. Ako je. bilo mogoče v dragih manjših naselbinah zgra diti društvene domove, zakaj bi bilo kaj takega nemogoče v Clevelandu, ko je vendar največja slovenska naselbina v Ameriki. Bratje1 S. N. P. J. v Clevelandu! Naša je dno ta ima svoje “Glasi lo”, ki je na razpolago vsem . članom. Pričnimo z javno razpravo o gradnji društvenega doma v Glasilu in kmalu bo zanimanje zanj med vsemi člani. Začeti je treba, da vzplamtimo zanimanje med člani za društven dom in imeli ga bomo kmalu. Nekoč sem pričel vzpodbujati Slovence,v Clevelandu za vstano-vitev konsumnega društva. Ali stvar je zaspala, ker so prevladali zasebni interesi. Zdaj je pa že čas, da se pričnemo zavedati, da zasebni interesi ne smejo odločiti pri nobeni organizaciji za občno korist. Vsak pojedini elan mora imeti vedno korist vseh družili članov pred očmi in tudi delati v tem duhu. Res se nekateri rojaki v Clevelandu ne zanimajo za nobeno stvar. Ali taki rojaki so tudi v drugih naselbinah in vendar se drugod spopolnujejo organizacije v dobro vseh. Ako se društvo ali organizacija vstanovi še s tako lepimi nameni, se društvo ali organizacija kmalu odstrani od svojih ciljev, ako člani niso vedno na straži, da se v društvu ali organizaciji ne vgnjezdijo,' privatni interesi. Chicago, 111. Izobrazba je temelj napredku in razvoju. Ali žalostna resnica je da so večini Slovencev, ki danes živijo v Ameriki, bile šole, v katerih se izobražuje in podučuje, zaprte, ker so bili naši stariši pre-siromašni, da bi nas pošiljati v šolo. V nežni mladosti smo morali iti na polje, v delavnico ali pa v tovarno, da smo pomagali pri zaslužku ali pri pridobivanju življenskih potrebščin. To ni bila naša krivda, kakor tudi ne naših starišev. Ko smo odrastli, smo še le spoznali, kakšno krivico je zvr-šila današnja človeška dražba nad nami, ki nas je iztrgala iz šole in pahnila na polje, ali pa v mukotrpno enoličnost tovarne ali delavnice. S to zavestjo smo se pričeli zavedati, da s čitanjem dobrih knjig spopolnimo svojo i-zobrazbo. Ali knjige, posebno dobre knjige stanejo denar. Zato je take knjige težko nabaviti posameznemu delavcu. Vspričo tega dejstva je jugo-slov. soe. klub štev. 1 založil knjižnico. Knjige so v slovenskem in angleškem jeziku, leposlovne in znanstvene, katere so pisali najboljši slovenski in angleški pisatelji. Slovenci, ki ljubijo izobrazbo in si 'hočejo skrajšati dolge zimske' večere, se lahko poslužijo te knjižnice, ako plačajo 15c mesečno. To je tako majhna vsota, da jo lahko vsakdo pogreši za svojo izobrazbo. Knjižnica je odprta vsak petek zvečer od 7 :30 do 9 ure zvečer in v nedeljo dopoldne od enajstih do dvanajstih. Knjižnica je na 1830 So. Center Ave Mike Kulovic. Chicago, 111. Pozivljem vse cenjene člane in članice društva “Slavija”, štev. 1., da se polnoštevilno udeležijo redne mesečne seje dne 10. t. m. ob dveh popoldne v navadnem zboirovalnem prostora. Na dnevnem redu so važne točke : 1. Splošno glasovanje za jedno-tin dom. 2. Splošno glasovanje za glavni pomožni odbor za dobo treh let. 3. Pravila za zavarovanje o-trok. Člani in članice, ki hočejo zavarovati svoje otroke v starosti od enega do 16 leta, naj se seje zanesljivo udeležijo. 4. Splošno glasovanje za upravitelja pri “Glasilu”. Joe Werščaj, tajnik. V blagohotno vpo-števanje! NAPAD NA JEDNOTO Z DNE 26. OKTOBRA T. L. V “GLAS NARODA.” Hujskanje v “Glas Naroda” proti S. N. P. J. je pričelo. .Collinwood, O. Člani društva “Mir”, štev. 142 pozor! Dne 17. novembra ali tretjo nedeljo v mesecu bo društvo imelo svojo redno sejo. Nato sejo vabim vse člane. Na dnevnemo redu i-mamo važne točke v korist draš1-tvu in volitev draštvenoga odbora za prihodnje:-leto. Član, ki se ne bo udeležil te velevažne seje, plača 25c v društveno blagajno. To je prvič, da se naloži onim izvan-reden prispevek za društveno blagajno, ki se nočejo udeležiti društvenih sej, ne da bi imeli za neudeležbo posebno važne in tehtne vzroke, Zategadel je najboljše, da se vsak te seje udeleži, da ne bo treba plačati nobenemu 25c. člani udeležite se seje vsi, da rešimo vse točke v korist društvu in jednoti. Brat John Brusnik, predsednik vabi vse brate, ki so ga dne 15. septembra kritizirali po krivici na društveni seji. Kritika je opravičena dokler ima resnico za pdla-go. Zato pridite vsi, ker stvar je resna in jo je tireba rešiti. Martin Podgorelec, taj. Orient, Pa. Ker se le malokedaj oglasim v “Glasilu”, zato upam, da se mi dovoli malo prostora v našem listu. Vsim članom društva “Slovenski delavci”, štev. 85, ki niso bili na redni mesečni seji, naznanjam, da se je sprejel predlog brata Iv. Volka. Predlog brata Volka se glasi, da bo vsakdo kaznovan, ki ne pride na sejo dne prvega decembra, ko- bomo volili društveni odbor za prihodnje leto. Kazen bo naložilo društvo. Izvzeti so le bolniki in pa člani, ki bivajo izven okraja Fayette, člani, pridite na sejo vsi ! Volitev društvenega odbora tvori zelo važen faktor v društvenem življenju. Zato naj pride vsak član na sejo, predlaga naj kandidate in glasuje zanje po svojem prepričanju. Ako se vsi člani udeležimo volitve v društveni odbor, potem izostanejo govorice : “Ako bi bil jaz tam, bi že tega ne volil, pa tudi tega ne itd.” Najboljše je, da se vsak* član udeleži volitve in z glasovnico stori svojo dolžnost. Do sedaj smo delali s polno paro. Najbrž je bil trg ugoden za premog in seveda tudi za drage “izdelke. Zaslužek se je uravnaval po prostora : slab prostor slab zaslužek, dober prostor dober zaslužek. 1 slab prostor slab zaslužek. Kako bo z delom vbodoče, pa ne -vem. Mogoče se bo delalo še s polno paro, mogoče pa tudi ne. Vseem bratom in sestram pa priporočam: Agitirajte za “Slovensko narodno podporno jednoto”, pridobivajte vedno novih članov in članic, saj je lahko vsak Slove-' nee ponosen, , da je član take vrle podporne organizacije. • Jakob Novšek, tajnik. Waukegan, 111. Smešno, pa vendar resnično! Trinajst nas je, ampak ne aposto lov, temveč upraviteljskih kandidatov za naše “Glasilo,” Bratje in sestre! Od mene ne bodete dobili listov, v katerih bi direktno ali indirektno moledoval za mojo izvolitev. Mogoče je najboljše, da glasujete za katerega diruzega kandidata, Na meni najdejo nekateri ljudje vsakovrstne “grebe.” Dasiravno sem Star veteran S. N. P. J., vendar do danes še nisem iskal službe pri nji. Prepričani ste lahko, da ostanemo v slučaju neizvolitve stari prijatelji, dokler bode Slovenska narodna podporna jednota na tem stališču, da bom še na dalje njen zvesti sin, bodi že ob času mirnega razvoja, ali pa ob času viharjev. France Šavs. Cleveland, O. Vsem cenjenim elanom društva “Primož Trubar”, štev. 126 naznanjam (sporazumno z društvenim odborom), da nameravana ve selica ali družinski večer članov našega društva, ki bi se imel vršiti v soboto dne 16. novembra, se preloži radi tehtnih vzrokov na poznejši čas. Na prihodnji seji se bo vršila tekma za zlato verižico s priveskom v korist društveni blagajni. Nadalje opozarjam vse člane, da se zanesljivo udeleže prihodnje redne seje dne 24. novembra, ker se bo vršilo splošno glasovanje o štirih zelo važnih točkah. 1. Volitev gl. pomožnega odbora in sicer 6 članov izmed kandidatov, ki so jih postavila čikaška društva.. 2. Gradnja jednotinega doma v Chicagu. 3. Vstanovitev zavarovalnice za otroke pri naši jednoti. 4. Izvolitev upravitelja za “Glasilo.” Bratje pridite vsi! Poslužite se svojih pravic. Udeležite se splošnega glasovanja. J. F. Faletič, p. p. Stari člani v S. N. P. J. še niso pozabili, da je ob ustanovitvi “Slovenske narodne podporne jednote” prinesel ‘Glas Naroda’ med drugimi čemčami proti jednoti, da je S. N. P. J. mrtvo rojeno dete. To “mrtvo rojeno dete”, ki ni bilo pojedinim gospodom všeč, da se je rodilo, je vzlic temu da je “mrtvo” prišlo na svet, živelo in se razvilo v krepko bitje — v močno in trdno podporno organizacijo z določnim “ciljem in jasnimi načeli. Marsikomu ta razvoj “Slovenske narodne podporne .jednote” ni bil všeč. Ali kaj se hoče? Boriti se proti organizaciji, ki z vsakim dnem raste in dobiva nove člane, bi bilo nespametno in bi pomenilo nosite sove v Atene. Bojeviti gospodje so pokopali bojno sekiro in čakali na priliko, da udarilo po Slovenski narodni podporni jednoti in poskusijo še enkrat svojo bojno srečo, da raz-derejo in uničijo izgolj ljubezni doUdižnjega, kar se je zgradila z velikim trudom. Prilika je prišla. V mesecu sep-' tembra je zborovala peta redna konvencija v Mihvaukee, ki je sprejela nekatere spremembe v pravilih in resolucije, ki so1 bojevitim gospodom obležale kot težak kamen v želodcu. Konvencija je sprejela soglasno glede “Glasila” naslednjo točko v pravilih. “Jednota izdaja svoje Glasilo, ki izhaja vsak teden. Glasilo prinaša strokovne, gospodarske in znanstvene članke in razprave, ki pa morajo biti pisane v napredi nem duhu moderno politično in strokovno organiziranega delavstva. ’ ’ V spopolnitev te točke je soglasno sprejela resolucijo, ki tvori jasno, določno in podrobno navodilo za urednika, kako naj ure juje list. Konec resolucije, katero smo priobčili v 37. izdaji t. d. se glasi doslovno: Poleg organizacije tvori delavsko časopisje najboljše orožje boju za osvoboditev proletarjata iz moderne mezdne sužnosti. Delavsko časopisje, ki zastopa nače la razrednega boja, razkriva rane današnje bolne dražbe in kaže delavcem pot, po kteri jim je treba hoditi, da se čimprej osvobodijo izpod jarma kapitalistične sužnosti. Zavedajoči se torej teh dejstev izjavljamo člani S. N. P. J. potom organizacij ne najdemo, da bi se ena sama oseba drznila predpisati vsem delegatom in delegatinjam organizacije, kakšne predloge in resolucije morajo predlagati in sprejeti. To klavrno nalogo je prevzel Koneemtednar pri “Gl. N.” Junaško, skrivajoč se za hrbtom urednika, je hotel pokazati, da so njemu delegati in delegati-ne S. N. P. J. nič in da zanj ne veljalo njih zaključki. Jaz sam vse — vi zaupniki organizacije nič. To je jedro modrovanja Koneemtednar ja. Ako bi Koneemtednar v svojem napadu ostal dosleden, bi moral zapisati še en odstavek, da bi se spoznali hitreje in ne bi bilo treba odgovarjati v “Glasilu Jaz, Koneemtednar sem proti zaključkom delegatov in delega-tinj pete redne konvencije S. N. P. J. v Milwaukee. Vi, delegati in delegatinje S. N. P. J. stei za odpravo mezdne delavske sužnosti in hočete, da bi delavci živeli v človeških razmerah. Jaz, Koneemtednar pa želim in zagovarjam načelo, da delavci ostanejo veko-trajni sužnji kapitalistov in živi jo v nečloveških razmerah. Vi, delegati in delegatinje nočete, da bi starčki in pohabljeni delavci, ki so pri delu za kapitaliste izgubili svoje zdrave iide, prosili miloda-rov ob cestnih voglih. Vi zahtevate, da država skrbi za starčke in obnemogle delavce. Jaz, Kon-cemtednar sem temu nasproten, ker je po mojem mnenju najbolj LaSalle, HI. Društvo “Jutranja Zora”, št. 103 je zaključilo .na redni okto-berski seji. da se imajo sestre u-deležiti seje dne 10. novembra v polnem številu. Na dnevnem redu imamo mnogo važnih točk. Poleg se bo vršila tudi razprava o veselici, da določimo čas zanjo. Sestre, ki so zaostale z mesečnimi prispevki, naj blagovolijo poravnati dolg na prihodnji seji. Na svidenje na seji dne 10. novembra ! Fanv Novlan, tajnica. Cleveland, O, Članom društva “Balkan”, št. 133 na znanje! Prihodnja društvena seja se •vrši dne 17. novembra, t. 1. v navadnih prostorih. Seja prične ob dveh popoldne. Torej se ne. vrši več dopoldne. Bratje: vpoštevajte to obvestilo in pridite vsi na sejo. Na seji bo volitev novega tajnika.. Prisiljen sem radi osebnosti odpovedati se tajništvu. Da ne bo kdo mislil, da sem jaz zakrivil su-spendaeijo društva, se odpovem tajništvu. Prosim vse člane, da se zaneklivo udeležijo seje in da se vse, kar je treba urediti na seji, tudi uredi na seji. Nekateri elani pravijo, da ne vedo, kdaj in kje se vrši društvena seja, dasiravno pišem vsaki mesec v ‘Glasilu’ Društvena dvorana je na 8306 Central Ave., S. E. Cor. E. 83rd St. (Lincoln). Pozarelli, tajnik. — Proti smrtni kazni. Švicarsko društva pravnikov je. pred' kratkim razpravljalo o smrtni kazni za novi švicarski zakonik. S 25 glasovi večine so švicarski pravniki sklenili, da v novem zakoniku odpade smrtna kazen. svojih zastopnikov zbranih na 5 redni konvenciji v Mihvaukee Wis., da je v interesu vsakega de lavca, da se. čimprej organizira politično in sicer v socialistični stranki, kteira. je edina delavska stranka v Zedinjenih državmh in po vsem svetu. Dalje je v intere su članov jednote, da naše Glasilo v tem smislu izobražuje, in budi delavce: prinaša vesti in razpra ve o političnem gibanju z razrednega stališča in vselej in pri vsaki priliki zagovarja in pripo roča socialistično stranko, ktera se bori za svitlo bodočnost cele človeške družbe.” Soglasni zaključki na peti red ui konvenciji so torej jasni in določni za vsakega, ki zna citati in ima zdravo človeško pamet. V 253. izdaji t. 1. pa neki Koneemtednar modruje v “Gl. Naroda” da si je tako urejevanje izmislil hudobni urednik “Glasila”, ki po syoji in po volji manjšine urejuje list. Nadalje zavija, da se sili vsakega člana, da mora biti socialist in končno pa grozi. Ako bi se napad Koncemtedna,-rja v “Gl. Narodu” tikal le urednika, bi bilo nepotrebno odgovarjati v “Glasilu”. Ali v tem napadu je nekaj več. Koneemtednar se ni upal udariti direktno po konvenciji. Napad bi bil preveč odprt,. Vsakdo bi bil lahko spoznal, da je bil napad zvršen na vso jednoto, ker je udaril po delegatih in delegatinjah, katere so člani in članice poslali kot svoje zaupnike na konvencijo. Tako se je napad zvršil od strani z namenom, da se doze isto, kot če bi se udarilo direktno in odprto po jednoti. Koneemtednar jei nalašč i-gral slepo miš, kot da bi nevedel, lcaj se je zaključilo na konvenciji, kakšne predloge in resolucije so predlagali in sprejeli delegatje in delegatinje. Vprav v tem tiči vsa zloba Koncemtednarja. Do danes se še ni na nobem slovensko podporno organizacijo, Ot-ziroma na njih delegate in delegatinje, kot zaupnike organizacije, katere so izvolili člani in članice zvršil tak zloben napad. Nikjer v zgodovini slovenskih podpornih še, ako starčki in pohabljeni delavci poginejo lakote za kakšnim plotom, ker se iz njih ne more več izprešati profita. Vi, delegatje in delegatinje hočete, da bi kapitalisti pp svoji organizaciji -— državi skrbeli za bolne delavce. Vi hočete, da bi vaši otroci hodili v šolo, se izobrazili in učili raznih ved. Jaz, Koneemtednar pa, mislim, da naj delavci v bolezni skrbijo zase, Nasprotujem pa odločno, da bi otroci delavcev bodili v šolo in se učili, ker bi se kasneje, ko bi odrastli, ne dali izkoriščati po: kapitalistih. Otroci delavskih starišev naj gredo v tovarno, v rudnik, v plavž, ne pa v šo lo. Šola je za otroke kapitalistov ki so zato tukaj, da delavci delajo zanje. Vi, delegati in delegatinje ste za varnostne naprave pri strojih, v rudnikih, plavžih, na že leznieah, da se nedogajajo raz-strelbe z groznim učinkom' v rudnikih, nezgode na železnicah, v plavžih in pri strojih. Jaz, Koneemtednar temu nasprotujem, za kar imam različne razloge. Var nostne naprave stanejo denar in vbogi kapitalisti, ki se imajo boriti s konkurenco, bi bili oškodo vani na profitu in bi mogoče radi varnostnih naprav prišli še na bobesu. Ako pa delavce pobije v tovarni, rudniku, plavžu ali železnici pa pridejo dragi, ki prosijo za delo. Vi, delegatje in delegatinje hočete, da bi delavci stanovali v zračnih in poštenih stanovanjih. Jaz, Koneemtednar pa menim, da so zračna in prostorna stanovanja le za kapitaliste, ali pa za take, ljudi kot sem jaz — Koncemted-nar. Vidite, delegatje in delegatinje, to šo vzroki, zakaj se ne strinjam z vami. Sprejeli ste predlo ge in resolucije, s katerimi ste dali nalog uredniku, da piše za o-svoboditev delavcev iz kapitalistične sužnosti. Naročili ste mu da naj ob vsaki priliki priporoča socialistično stranko, ki se bori odkritosrčno za boljšo bodočnost delavcev. Jaz, Koneemtednar, ponižni sluga kapitalistov pa nisem za boljšo bodočnost delavcev sploh ne želim, da bi se kedaj zboljšal njih položaj. Seveda, — vi. delegatje in delegatinje ste: proti gospodarskim krizam, ob času katerih miljone delavcev zaman išče dela od tovarne do tovarne in strada, da jim pokajo kosti. Vidite, vi ste nasprotni gospodarskim krizam, jaz, Koneemtednar jih pa blagoslavljam, ker ob taki priliki večji kapitalisti požro manjše kapitaliste, kar provzro-či, da Koncemtednarji, ki z dušo in telesom služimo le velekapitalu, dobimo še tem mastnejše odpadke od kapitalistov, katere zagovarjamo, da delavci živijo še v večji revščini in pomanjkanju. Pa še nekaj ! Krize provzroeijo, da oslabijo delavske unije, ki zahtevajo od kapitalistov-gospodov delodajalcev nesramno visoke plače: pri skraj-šavem delavniku. Vi, delegatje in delegatinje ste proti kapitalizmu, proti gospodarskemu sistemu, ki je kriv, da delavci in njih deca živijo v bedi in pomanjkaju, se delavska deklen ta pogrezajo v močvirju prostitucije, mejtem ko se nališpane in gizdave miljonarke vozijo v auto-mobilih, ob njih strani pa sedi lepo oblečen in počesan kužek ali o-pica. Vi ste proti sistemu, ki pro-vzroča, da delavska deca hodi v velikih mestih brez zajtrka v šolo. in da strašne katastrofe v rudnikih in druzih industrielnih podjetjih oropajo delavsko deco njih očetov. Jaz, Koneemtednar sem zato, da se ne izpremeni nič v da nasiljem družabnem redu. Glejte, delegatje in delegatinje, to so vzroki, zakaj se ne strinjam s predlogi in resolucijami, ki ste jih sprejeli na konvenciji. Ako bi bil Koneemtednar v Gi. N.” tako jasno in določno povedal svoje misli, katere je izrekel vseeno med vrsticami svojega napada, bi ne bilo treba napisati niti besedice v obrambo delegatov in delegatinj pete redne konvencije S. N. P. J. v Milwaukee. Vsakdo bi bil vedel, kaj je Koneemtednar povedal. Tako mu je pa bilo treba potegniti krinko raz obraz, da stoji nag, takšen, kakeršen je ne le’ pred vrlimi člani in članicami S. N. P. J., ki so cvet slovenskega ameriškega delavstva, temveč tudi pred vso slovensko javnostjo. ' Ako je Koneemtednar član S. N. P. J., tedaj mora vedeti, da lahko v “Glasilu” kritizira v dostojni obliki vse, kar mu ni všeč v jednoti, ako ni v kritiki osebnih napadov. Seveda mora podpisati svojo kritiko, pa pripravljen mora biti, da bo sprejel tudi pro-tikritiko. Do sedaj so se vršile v “Glasilu” dve obširni razpravi: razprava o rezervnem fondu in za določitev mesta za peto redno konvencijo. Obe razpravi sta se vršili dostojno, kar dokazuje, da zna članstvo “Slovenske narodne podporne jednote” misliti in tudi ve,.kaj je dostojnost. Mišljenja so bila različna, kar je pri 9<}()() članih nekaj samo posebi umevnega. Ali kritika se je vršila v mejah dostojnosti in ne skrivaje se za hrbtom urednika. Ako je Koneemtednar član S. N. P. J. in je imel poštene namene, bi se bil lahko oglasil .v “Glasilu”. Tako se je pa skril za hrbet urednika “Gl. Naroda”, da je lahko izlil golido gnojnice od strani na delegate in delegatinje pete konvencije. In tako početje: je pobalinsko, ki zasluži, da se kot tako pribije v javnosti. Kdor misli, da- bo S. N. P. J. škodil s pobalinskimi napadi, se hudo moti. “Slovenska narodna podporna jednota” se ni bala napadov, ko je bila še ma.jlma in šibka, še tolikor manj se jih boji danes, ko šteje 9000' članov. Zate-ga delj naj pazi vsakdo, ki jo bo napadal, da ne opeče samega sebe. . Predno končamo članek v obrambo S. N. P. J. in delegatov in delegatinj pete redne konvencije omenimo, da bi bilo dostojno s strani upravništva “Glas Naroda”, ako že noče pošiljati lista v zameno, da bi bilo poslalo uredništvu list, v katerem se je zvršil -od strani napad na delegate in de^ legatinje pete redne konvencije, da ne bi bilo treba uredništvu čakati z obrambim odgovorom, dokler niso prišli protesti od vseh strani proti Koncemtednarju v “Gl. Naroda”. To tirja časnikarska dostojnost! Suum euique ! — vsakemu s-vo je, ki bo po krivici napadal jednoto, delegate in delegatinje ali pa glavni odbor! - Razne vesti. V Nemčiji so pričeli razlasie-vati poljske posestnike v vzhodni Prusiji. Zakon je bil sprejet pred štirimi leti in ima namen spremeniti poljske kmete v proletarce, da se bo tem hitreje izvršilo ponemčevanje Poljakov v Nemčiji. Do sedaj je vlada prisilnim potom kupila 5200 akrov zemlje, katero bo oddala nemškim posestnikom. Ta zakon je škandal za državo, ki je ponosna na svojo kulturo, ker je bil sprejet v svrho nasilnega potujčevanja drazega naroda. — Na Dunaju občutijo vojno. Odkar jel pričela vojna čutijo na dunajskih trgih posledice pretrganih prometnih zvez z Balkanom. Pošiljatve jajee iz Romani-je in Bolgarske so popolnoma izostale, Navadno je prišlo ob tem času na teden 500 do 600 zabojev jajec iz Bolgarije in Romanije. Sedaj pa dunajski prekupci niso dobili niti blaga, ki so ga že' plačali. Čeprav so bila jajca v Bolgariji popolnoma pripravljena za transport, so jih na železnicah zavrnili ali jih aa pošiljalci sploh niso mogli oddati. Blago, ki se hitro pokvari, je sedaj torej za nič. Škoda znaša več tisoč dolarjev. Pred začetkom vojne je veljal zaboj jajec na Dunaju 103 do 104 K. Sedaj velja že 125 K. — O Turčiji. Ozemlje Turčije v Evropi in Aziji obsega skoraj tri miljone kvadratnih kilometrov in ima okolo 24 miljonov prebivalcev. Prebivalstvo je različnih narodnosti. V evropski Turčiji so narodi slovanskega plemena pretežna večina. Srbi in Bolgari stanujejo v Macedoniji in Stari Srbiji, Grki po mestih, zlasti pa na otokih, slednjič še Albanci. Turkov ni mnogo nad eh. miljon, večinoma v Carigradu. Po veri se razdeli prebivalstvo v evropski Turčiji: polovica mohamedancev, 40 procentov pravoslavnih, 4 procenti katoliških kristjanov in jpl drug procent Židov. V Mali Aziji ima Turčija devet in pol miljonov prebivalcev, od*teh je sedem in pol miljonov mohamedancev, o-stali-oso kristjani. V Srbiji je še dva in pol miljona prebivalcev, ki so skoraj vsi mohamedanci. Slovenski delavci pozor! V pčndeljek, dne druzega oktobra je pričel splošen štrajk v tovarni “The Cyclone woven wire Fence Co.” na E. 55. cesti v Clevelandu. Slovenski delavci v Waukeganu. 111. in v Detroitu Mich, naj obvestijo tamkajšne delavce druzih narodnosti o štra.j-kul v Clevelandu, da zavzamejo tako stališče, ki bo koristilo njim in nam. Organizirali smo se v uniji ‘In dustrial Workers of the World” Razmere v tovarni so bile take. da je bilo- nemogoče prenašati jih Plače so bile slabe in novi “bosi’ so hoteli iz nas napraviti tope sužnje. Večina štrajkarjev je delala v tovarni od 3 do 7 let. Po narodnosti so Večinoma Slovenci, nad 40 po številu. Med štrajkarji so tudi taki, ki so kopali jarke- in jame za temelj tovarne. Pretežna večina štrajkarjev je organizirana tudi v S. N. P. J., zato upamo, da bodo člani te podporne organizacije vpoštevali opomin in opozorili vsakega delavca, ki bi hotel odpotovati, v Cleveland, ali katerega se večalimanj tiče štrajk, da jei v Clevelandu štrajk. Za slovenske štrajkarje- M. L. * V New York so pripeljali Tamaža Coupeja, ki naj bi bil priča pri senzacionalni obravnavi policajskega lajtnanta Beckerja. Coupe je bil pri umora navzoč. Po njegovem prihodu so ga takoj odpeljali v ječo, da je lahko nemoteno iz skritega kota o-pazoval morilce. Po daljšem opazovanju je neki izrekel, da so vsi štirje sedeli v avtomobilu morilcev. — “Napredna” Avstrija” Avstrija ni tako zaostala, kakor bi človek mislil. Sicer je res, da so delali štafažo pri septemberskemu klerikalnemu spektaklu uradniki, učitelji, -oficirji, sploh vsi, ki imajo glavo ua konopeu, ali to se n. pr. lehko opraviči z avstrijsko ljubeznivostjo, dobrosrčnostjo in uslužnostjo. V enem oziru je Avta 1910 je bila Avstrija resni-čn “napredna”. Leta 1910 je bila Avstrija na četrtem mestu svetovne produkcije piva. Leta 1911 se jei pa na Avstrijskem zvarilo že za skoraj 10 procentov piva več kakor prejšnje leto, marveč 25,570.763 hektolitrov. Pri proizvajanju piva prekašajo našo domovino le Združene države, Nmel-čija in Angleška. Na enem polju se torej lehko kosa z največjimi državami. — Mojstrski računar. Na zadnji seji “Royal Asiatic Society” v Kolombi so zbrani učenjaki strmeli nad izredno računarsko zmožnostjo dečka Arumugama. Y nekaterih sekundah je rešil deček najbolj zamotane računske naloge. Ena od nalog se je n. pr. glasila : “Trgovec napravi veliko pojedino. Ima 173 gostov, vsakega gosta pogosti z merico riža. Od vsake merice pa dobi svetišče 17 procentov riža. Koliko zrnec riža je dobilo Svetišče, če je bilo v vsaki merici 3,341,272 zrnec riža?” čez tri sekunde je deček povedal odgovor: Svetišče je dobilo 100,-913,709 in 52 stotink zrnec riža. Seveda so gospodje, ki so dečka izpraševali, prej natančno izračunali nalogo. Rekli so mu. da se je zmotil za deset, zrnec. Ali raču-narček je odločno zmajal z glavo in ostal pri svojem. Gospodje so še enkrat preračunali in se sedaj prepričali, da je imel deček prav. Pri krajših nalogah je -deček tako hitro računal, da je povedal že med napove-dijo pravi rezultat. Listnica uredništva. Granville, 111. A, K. Pošljite nam svoj naslov, da Vam vrnemo ček za -50c. Za naznanila, ki so v interesu društva pod naslovom Naznanila iu Vabila” se ne plačuje. Popravite tudi svoje naznanilo, da bodemo vedeli, kaj hočete. Pod naznanilom mora biti tudi Vaš podpis. Pozdrav! DOPISI in naznanila, ki so prišla prepozno za to izdajo, izidejo v prihodnji številki. Toliko v pojasnilo vsem bratom dopisovalcem. Pozdrav vsem ! Slovenska Narodna Ustanovljena 9. aprila 1904 Podporna Jednota Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois. GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL. GLAVNI ODBOR: Predsednik: Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik : Jakob Miklavčič, Lock Box 3, Willock.Pa Tajnik : Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635 Blagajnik: Fr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago. NADZORNI ODBOR: Vincenc Canjkiar, 1226 a, Tiffang Ave. Frank Cerné, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O. Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, H\. POROTNI ODBOR: John Šarc, box 131, Evergreen Alta, Canada. Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Ropk Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemaiugh, Pa. UREDNIK GLASILA: Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, Dl. Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gledo nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika IMENIK Zvezdoznanstvo. Svitlikajoče trakove, ki tvorijo svetlo bleščeč pas in katerega vidimo ob jasnih poletnih večerih, imnujemo Rimsko cesto. S pomočjo daljnogleda izvemo, da svetloba prihaja od neštevilnih zvezd večje in manjše vrste, ki so ne-jednako razdeljene v skupine in oddelke, ali pa stojijo posamezno. Na nekaterih krajih sestoji oblaku podobna Rimska cesta iz večjih zvezd, mejtem ko se nam dozdeva, da je drugod sestavljena iz svetlega zrnja. V Rimski cesti opazimo tudi temna mesta, na katerih ni zvezd. V novejšem času so zvezdoslovci s pomočjo fotografije razkrili marsikaj o formi Rimske ceste. Tam, kjer niso ti-deli nič s pomočjo najboljšega daljnogleda, nam kaže občutljiva fotografična plošča najmanjše zvezdice in svetlobne razlike. Zvezdoslovec Herschel meni, da je naš solnčni sistem v Rimski cesti in tvori del iste. Na nekaterih mestih na nebu so zvezde dozdevno stisnene v skupine. Taka zvezdnata skupina so Plejade, v kateri vidimo s prostim očesom 6—7 zvezd, s pomočjo daljnogleda pa 50—60. Druga taka skupina so Lasje Berenice. Zadnja prikazen na nebu so ta-kozvane meglene pege, ki so tvorbe s slalvo svetlobo, katere se izlijejo tudi v zvezde, ako jih opazujemo z najmočnejšimi daljnogledi. Take izlivajoče meglene pege so v skupini Raka, Perseusa, Herkulesa itd. Zvezde, katere obdaja slabo blesteče obročasto ozračje'imenujemo meglene zvezde. Taka meglena zvezda je zvezda 55 v Andromedi. Velikanske množine soparne megle, katere označujemo kot ne-razdružljive meglene pege, vsebujejo po opazovanjih Herschela fino razdeljeno snov za tvorbo novih svetovnih teles, ki so po manjšem ali večjem zgoščen ju v- prvotnem ali pa popolnejšem razvojnem stadiju. Zelo interesantna meglena pega' je v Arionu, druga v končnicah Bika. Vsaka teh končnic je miljone milj dolga. Ako opazimo v meglenih pegah majhne okrogle plošče v središču, tedaj jih imenujemo planetarske megle. Ako miinjka središčna zvezda, ki ni nepremičnica, marveč je le zgoščoba. ki ima včasi nepravilno obliko, tedaj govorimo in pišemo o kosmič ni megli. Leta 1892 so v skupini Voznik opazovali, kako vsled ogromne svetovne katastrofe nastajajo take ,megle, ker sta se dva svetovna telesa spremenila v plin. Ako dva svetovna telesa treščita skupaj ali vprav blizo drug mimo druzega nadaljujeta svojo pot, se vsled toplote vsa snov spremni v žareče pline, katerih spektrum vedno soglaša s kosmično meglo. Tak dogodek so opazovali v južno ameriški republiki Peru v mestecu Arequipi s pomočjo fotografične-ga daljnogleda v skupini Strelca. Omeniti nam je še treba, da se po trditvah učenjakov nahaja v svetovnem prostoru fin plin, katerega severoameriški naravoslovec Brush, ki ga je odkril, imenuje “eteion”. Angleški kemik Ramsay je s svojimi poiskusi dognal, da v ozračju, ki obdaja zemljo v deset milj debeli plasti, niso le kisik, dušik, ogljenčev kisik in vodik, marveč tudi drugi elementi n. pr. argon, helion, kripton, neon itd. No1 v o odkriti eterion je deset-tisočkrat redkejši kot vodik, ki je doslej veljal «a najložji plin in je 1,444.000 redkejši kot zrak, ki plina se gibljejo s hitrostjo 25 nemških milj v sekundi, torej bi ne mogel eterion biti v zraku, ako bi ne bil v vsem svetovnem prostoru. Zvezdnate skupine. Ako v jasni noči pogledamo na severno nebo, tedaj zagledamo proti severju Velikega medveda ali Veliki voz, ki sestoji iz sedmih svetlih zvezd. Ako potegnmo skozi dve zadnji zvezdi štirikota ravno črto in jo podaljšamo, šestkrat, tedaj se dotaknemo Seveirne zvezde, ki je v Malem medvedu ali Malem vozu in je nekako sredi črte, ki veže sredino Velikega medveda s Ka-siopejo, obstoječo iz petih svetlih zvezd in tvorečo črko W. Na strani, ki je obrnena proti glavi Velikega medveda in zelo redko posuta a zvezdami je Žirafa, na drugi strani pa Zmaj. Ako računimo od Severne zvezde, najdemo v ^dvojni daljavi Adromedo. Nad Žirafo so Perseus, Voznik in Kapela, vmes so pa Plejade. Še bolj oddaljen je Arion, v katerem je zvezda Beteigeuze tik Rimske ceste, ki sveti rdečkasto. Še nižje je Si-rius, zelo svetla nepremičnica. Med Voznikom in glavo Velikega medveda so Dvojčki, katerih najsvetlejši zvezdi imenujemo Kastor in Poluks. Pod to skupino je Mali pes. Na drugi strani glave Velikega medveda sta Mali in Veliki lev. Tako se vrstijo Bik s 139 zvezdami, Lovski psi, Devica itd. Na južni polovici so znamenite skupine Križ, Kit, Argo, Centavr, Južna riba, Volk itd. (Dalje prihod — Stavka stanovanjskih najemnikov. V hiši Forgaehova, u-lica 69, v šestem budimpeštan-skem okraju, so stanovanjski najemniki začeli stavkati s tem, da ni nihče hotel plačati hišnemu gospodarju stanarine. Stavkati so pa zato pričeli, ker morajo biti v stanovanjih brez oken in vrat. V maju dograjena hiša je še do sedaj brez oken in vrat, čeprav je gospodar obljubil, da jih bo takoj kupil, ko dobi prvo četrtletno stanarino. Tega ni storil, najemniki so imeli še nekaj časa potrpljenje — dokler je bilo vreme ugodno. Ko pa je postalo hladno in »e .gospodar še vedno ni zmenil, da bi dal napraviti okna in vrata, so najemniki kratkomalo prenehali plačevati stanarino. Hišni gospodar se je obrnil na sodišče, ki bo najbirže postavilo najemnike na cesto. krajevnih društev S. N. P. J. 1. —Društvo Slavij a štv. 1., Chicago, 01. — Pred.: Alois Jalovec, 969 W. I8th St. — Taj.: Jos. Versčaj, 1504 S >7. Court, Cicero, 111. — Blag.: J. Bar-:ol, 3816 W. 24. St. — Seje se vrše vsa ko drugo nedeljo u mesecu. 2. —Društvo Triglav štv. 2, La Salle. Ul.—Pred.: Thomas Golob, cor. 8th & Wright St. — Taj.: L. Zevnik, 1037 ind St. — Blag.: A. Mežnarič, 1101 — 1st St. 3. —Društvo Adrija štv. 3, Johnstown, Pa.—Pred.: Fr. Smarekar, b. 546. Cone-tnaugh, Pa. — Taj.; J. Hribar, 509 Broad St, Johnstown, Pa.—Blag.: Mike Pečjuk, 524 Broad St., Johnstown, Pa. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu. 4. —Društvo Bratstvo štv. 4, Neff, Ohio. — Pred.: Leo. Plahuta, b. 186, Steel, Ohio. — Taj. John Mauri. Box 42, Neff, Ohio. — Blag. Loorenc Potočnik, box 42. 5. —Društvo Naprej štv. 5, Cleveland, Ohio. — Pred. Fr. Černe, 6034 St. Clair Ave., N. E. — Taj. Ant. Peterlin, 1143 E. 63rd St. — Blag.: Jos. Birk, 6029 Glass Ave., N. E. 6. —Društvo Bratstvo štv. 6, Morgan. Pa. — Pred.: John Kvartič. — Taj.: Jacob Drmota, box 427. — Blag.: F. Miklavčič, B. F. D. 3, b. 43, McDonald, Pa. 7. —Društvo Bratoljub štv. 7, Cla-cidge, Pa.—Pred. John Tušar, b. 171.— Taj. J. Mlakar, b. 68,—Blag.: Val. Red-aak, b. 462.—Seje vsako prvo nedeljo Blag.: Jos. Dolane, 3127 S. 7th St. — Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu na 9th St. in Alben ave. ob 2 uri popoldan. 108. —Društvo Jutranja Zora št. 108 Ely, Minn. — Pred.: Ana Teran. — Taj. Marija Hrast, box 52. —- Blag.: Marija Klemenčič. 109. —Društvo Orel štv. 109, Ladysmith, BB. C. — Pred.: Mirosl. Grgich — Taj.: Jos. Pečjak, b. 120. — Blag.: Anton Turk, South Welington, B. C.-Seje vsako drago nedeljo v mesecu ob 2. uri v prostorih 'br. predsednika. 110. —Društvo Slovenski Rudar štv, 110, Chisholm, Minn. — Pred.: Louis Marn.—Taj.: Anton MahneJ b. 152. Blag.: Alois Gande, b. 212. — Vsi Chisholm, Minn. 111. —Društvo Zvezda štv. Ill, Aurora, Minn. — Pred.: Marija Glavan, b. 11. — Taj.: Marija Kovach, b. 78. — Blag.: Neža Lesar. 112. —Društvo Slovenski Sinovi štv 112, Bear Creek, Mont.—Pred.: John Luzar, b. 152. — Taj.: John Kostelic, b. 161. — Blag.: John Ohesarek, b. 16. — Vsi v Bearcreek, Mont. 113. —Društvo Mangart št. 113, Sunny Side, Utah. — Pred.: Fr. Lutrič, b. 14. — Taj.: Jacob Medved. — Blag.: John Starič, b. 56. 114. —Društvo živila Uirija štv. 114, Roundup, Mont. — Pred.: Tho. Pavlin, b. 415. — Taj.: Lucas Zupančič, b. 415. Blag.: Ant. Kenda, b. 151. — Seje vsako prvo nedeljo vmesecu od 9. uri do poldne. 115. —Društvo Jolietska Zavednost štv 115, Joliet, Ul.—Pred.: Fr. Vreček, —Taj.: Mihael Likevich, 512 N. Broadway St. — Blag.: Martin Pluth, 1307 Broadway St. — Seje vsako drago nedeljo v mesecu. 116. —Društvo' Zagorski Zvonovi štv. Louis Bonač, b. 275.—Blag.: Jos. Hor-|ll6, Lincoln, Ul. — Pred.: John Hoče-vat, b. 118. var, 717 Vichitte Ave. — Taj.: Jos. Ti cer, 625 Oklahoma Av.—Blag.: M. Star- čevič, McLean St. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu. 117. —Društvo Novi Dom Strt. 117 Yukon, Pa. — Pred.: Mike Maskovšek, b. 149. — Taj.: John Vidmar, b. 40. — Blag.: Jos. Kastelic, R. F. D. 116, Ruffs Dalle, Pa. 118. —Društvo Slovenski Sokoli štv 118, Pittsburg, Pa. — Pred.: Geo. Gre-guras, 4938 Hatfield St. — Taj.: Ru dolph Rojtz, 4809 Butler St. — Blag.: Joseph Lokar, 4745 Hatfield St. — Vsi v Pittsburg, Pa. 119. —Društvo Moška Enakroprav-nost štv. 119, Waukegan, 111. — Pred.: Frančiška Lenaršič, 609 Market St.— Taj.: Ana Mahnič, 425 Beiwider St. — Blag.: Betti Mahnič, 714 Market St. 120. —Društvo Gorenjec štv.' 120, Heaton, N. Mex. — Pred.: Anton Gantar, b. 57. — Taj. Andrej Mlekush, b. 26. — Blag.: Andrej Jagič, b. 1. 121. —Društvo Zveza Detroitskih Slovencev štv. 121, Detroit, Mich.—Pred.: Alois Wokač, 206 Post Ave. — Taj.: Peter Puhek, 190 Cotterell Avenue.— Blag.: John Faletič, 2162 N. Jefferson St. 122. —Društvo Grozd štev. 122, Ali-quippa, Pa. — Pred.: Fr. Skubic, b. 143, Oolona, Pa. — Taj.: George Smrekar, b. 71, Aliquippa, Pa. — Blag.: John Vrečar, b. 91. 123. —Društvo Vipava štv. 123, Panama, 111. — Pred.: Joseph Ferjančič, b. 10.—Taj.: Andr. Illeršič, b. 831.—Blag: Jos. Mihalič* b. 843. — Vsi v Panama. 111. 124. —Društvo Mednarodna Zveza št. 124, Forest City, Pa.—Pred.: Fr. Rataje b. 106, Vandling, Pa. — Taj.: Ernest Krall, b. 117, Vandling, Pa. — Blag.: Ig. Verlbajs, b. 90, Forest City, Pa.- — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10 uri dop. v/ Forest City, v mestni dvorani. 125—Društvo Hibbing štv. 125, Hib-bing, Minn. — Pred.: Matt Glad, 321 3rd Ave. — Taj.: Fr. Hitti, b. 231. — Blag.: Ant. Kramar, 302—3rd St. 126. —Društvo Primož Trubar štv. 126, Cleveland, O. — Pred.: Mihael Lah, 1268 E. 55th St. — Taj.: John Jug, 1096 East 67th Street. —* Blagajnik: Jos. Bizjak, 6026 St. Clair Ave. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecu na 6006 St. Clair Ave. 127. —Društvo ‘‘V slogi je moč!” št 127, Oakview, Colo. — Pred.: Louis Zupan, b. 34. — Taj.: Val. (Urar, b. 55. — Blag.: Fr. Pajk, b. 125. — Seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu od 9. uri dop. 128. —Društvo Narodne Slovenske št 128, Calumet, Mich. — Pred.: Ana Klemenc, 4247 — llth St. — Taj.: Kate Junko, 26 Oak St., No. 5. — Blag.: Boža Rački, 4211 — llth St. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecu v Wil-mersovi dvorani ob 1 uri pp. 129. —Društvo Lipa št. 129, Cleveland, O. — Pred.: John Gorjup, 3424 W. 97. St. — Taj.: Carl Penko, 951 E. 7()._ St. N. E. —■ Blag.: Ant. Cugelj, 1387 E. 39 St. N. E. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani Marko Bratelj. 130. —Društvo Eveleth štev. 130, Eve-leth, Minn. — Pred.: Marija Janc, b. 587. — Taj.: Marija Levstek, 512 Douglas Ave.—B'ag.: Angela Pucelj, b. 495. 131. —Društvo Francisco Ferrer, štev. 131, Chicago, Ul. — Pred.: Milan He-gji, 217 W. 24th St. — Taj.: John Molek, 2615 S. 40th ave. — Blag.: Felix Seljak, 1419 W. 18th St. — Redna mesečna seja vsako tretjo nedeljo ob 2. uri popoldan v Kostkovi dvorahi, 3834 W. 26th St., ogel Avers Ave. 132. —Društvo Slovenski Napredek štev. 132, Klein, Mont. — Predsednik: Mihael Burgar, Klein, Mont.—Taj.: Daniel Kranjčeč, Klein, Mont., b. 30. — Blag. Matt Panjan, b. 44, Klein, Mont. —Seje vsako prvo nedeljo v meseeu. 133. —Društvo Balkan štev. 133, Cleveland, Ohio. — Pred.: Jos. Pozarelli. 2554 E. 82. St., S. E. — Taj.: A. Pozarelli, 2554 E. 82nd St. S. E. — Blag.: Mike Muhič, 12002 Buckeye Rd., S. E. 134. —Društvo Bratska Ljubezen št. 134, Superior, Wyo. — Pred.: Lov. Demšar, b. 247. — Taj.: Jacob Oblak, b. 201. — Blag.: Jos. Fatur, b. 382. — Vsi v Superior, Wyo. 135. —Društvo Brooklyn štev. 135, Brooklyn, Ohio. — Pred.: Fr. Jesenovec, 3994 Jennings Rd., So. Brooklyn, O. — Taj.: John Slabe, 3777 W. 14th St., S. W., Cleveland, Ohio. — Blag.: Carl Kuhel, 3994 Jennings Rd. 136. —Društvo Michigan štev. 136, Manderfield, Mich. — Pred.: Vinko Butkovich, box 46, Dodgeville, Mich. Taj.: Wm. Kroll, box 49, Dodgeville, Mich. — Blag. Nik. Malnar, box 75, Dodgeville, Mich. — Seje vsako tretjo nedeljo v mescu ob 10 uri dop. 137. —Društvo Napredne Slovenke št. 137, Cleveland, O. — Pred.: Franja Lausche, 6121 St. Clair Ave. — Taj.: Franja Hudovernik, 1243 E. 60th St. — Blag.: Ivana Wencelj, 1017 E. 62-nd St. Vse v Cleveland, O. — Seje vsaki prvi četrtek v mesecu na 6006 St. Clair Ave. 138. —Društ. Postojnska Jama štev. 138, Canonsburg, Pa. — Pred.: Paul Posega, b. 230. — Taj.: John Koklič. b. 276. — Blag.: John Podboj, b. 230. Vsi v Canonsburg,■ Pa. 139. —Društvo Tabor, št. 139, Cleveland, O.—Pred.: Fr. Cergol, 6328 Storer Ave. S. W.—Taj.: Mihael Erjavec, 701 Benk St. -— Blag.: John Lukač, 2741 Jommereial Rd. 140. —Društvo Bratska Zveza štev. 140, Brooklyn, N. Y. — Pred.: John Jurkovič, 223 Stagg St. — Taj.: John Gasparin, 35. Seholes St. — Blag.: Ant. Stauduhar, 143 Montrose ave. — Vsi v Brooklyn, N. Y. 141. —Društvo Brod na Kolpi št. 141, Calumet, Mich. — Pred.: Fr. Lisac. — Taj.: Ant. Stimac, b. 144. — Blag.: John Tomac, 321 6th St. — Vsi v Calumet, Mich. 142. —Društvo Mir štev. 142, Collin-wood, O. — Pred.: John Prašnik, 160 St. 664, Colliiiwood, O. — Taj.: Martin Podgorelec, 16002 Saranac Rd. — Blag.: Louis Blatnik, 15511 Saranac Rd. 143. —Slovenski Lovec št. 143, East Helena, Mont. — Pred.: John Perčič box 143. — Taj.: Frank Smith, b. 4.— Blag.: John Kovač, b. 86. — Vsi v East Helena, Mont. 144. —Društvo Slov. in Hrvati štev. 144, York Run, Pa.—Pred. Anton Žele, RFD No. 7, box 154, Smithfield, Pa. — Taj.: Fr. Camenchek, b. 452. — Blag.: John Hotko, b. 452, Fairchance, Pa.—; Vsi v Fairchance, Pa. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. 145. —Društvo Slavček v Cliff Mino, Pa. — Pred.: Jos. Janezek. — Taj.: Matt Petrič, b. 183. — Blag.': Fr. Za-goda, .b. 222. 146. —Društvo Kanarček v Messmoro. Pa. — Pred.: Ant. Kaučič, Messmore Pa. — Taj.: Mihael Polovič, box 61, Edenborn, Pa.—Blag.: John Cvetkovič, b. 75, Newcomer, Pa. 147. —Vodnikov Venec, št. 147, Cleveland, O. — Pred.: Vinko Kenič, 1126 E. 61st Sl- — Taj.: Ignac Jerič, 3877 Lakeside Ave. — Blag.: Matt. Glavič, 6131 St. Clair Ave. — Vsi v Cleveland, O. 148. —Društvo Zorislava v Franklin, Pa. — Pred.: Josefa Urbas, box 786, Conemaugm, Pa. — Taj.: Frančišk« Vidrich, box 523, Conemaugh, Pa — Blag.: Jožefa Lofko, box 514, Conemaugh, Pa. Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu v Slov. Izobr. Domu, Franklin Bors. 149. —Društvo Zavedne Slovenke, št. 149, Willock, Pa. — Pred.: Mary Miklavc, b. 174.—Maj.: Margareta Gorše, b. 43. Blag.: Anna Kerin, b. 257. — Seje vsake tretje nedeljo pop. 2 uri. 150. —Društvo Slovenke v Boj za Na- rod, Barberton, O. — Pred.: Marija Balant, 311 So. 4th St. — Taj.: Marija Merzlikar, 507 Van St. — Blag.- Marv Platnar b. 193. J 151. —Društvo Bratje Edinost, štev. 151, Witt, Ul. — Pred.: Peter Kokalj, b. 342. Taj.: Jacob Bregant, b. 512. — Blag.: Fr. Zadel, b. 111. — Seje vsako 3. nedeljo. 153. —Društvo Slovenski Narod štev. 153, Youngstown, Ohio. — Pred.: Matt Slabe, box 681, Struthers, Ohio. — Taj.: Anton Drobnič, b. 596, Struthers, O,— Blag.: Anton Kikelj, 1116 Franklin ave. 154. —Društvo Gorjanec štev. 154, Park City; Utah. — Pred.: Mike žu-gel, b. 335. — Taj.: Jacob Shobar, b. 592. — Blag. Jacob Clementz, b. 268. 155. —Društvo Vrtnica, štev. 155, Oglesby, 111. — Pred.: Josephina Liveck, b. 139. — Taj.: Marija Legan, b. 11. Blag.: Josephina Pavliha, b. 139 — Seja se vrše vsako tretjo nedeljo v meseeu ob 1 uri popoldne. 156. —Društvo Kras, št. 156, Muddy, Ul- — Pred.: John Zelene. — Tajnik*. Mihael Vidič. — Blag.: Luka Gabrovec, b. 5. — Seje se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu od 1. uri pop. v dvorani br. Lukas Gabrovec. 157. —Društvo Bodočnost, štev. 157, Browder, Ky. — Pred.: Matt. Jeras, b. 167. Bessemer, Pa. — Pred.: Matilda 3- — Taj.: Nick Glagovšek, b. 15. — Blag.: Nick Glagovšek, b. 15. — Vsi v Browder Ky.—Seje vsako drugo nedeljo 158. —Društvo Zavedni Sosedje, štev. 158, Nottingham, Ohio. — Pred.: Ant. Koss, Cut Road, Euclid, O. — Taj.: Vinc. Badalich, b. 289. — Blag.: Fr. Pajk, box 353. — Seje vsako 1. nedeljo 159. —Društvo Ferrer, štev. 159, Hanna, Wyo. — Pred.: Albert Mončlovič, b. 91. — Taj.: John Pettek, b. 351. — Blag.: Ant. Nerat, b. 91. — Vsi v Hana, Wyo. 160. —Društvo Javornik, štev. 16#, Newark, Ohio. — Pred.: John Gabrovšek, 38—13th St. — Taj.: Matt Janesh, 41 — 13th St. Blag.: Joseph Lukežič, 38 — 13th Stt. 161. —Društvo Vseslovani, štev. 161, Kittsville, Minn. — Pred.: Matt Koče- b. 418, Hibbing, Minn. — Taj.: F . Vidervol, b. 575 Chisholm, Minn.— Blag.: Marko Marol, B. 626, Hibbing, Minn. 162—Društvo Sloga, št. 162, Albia, Iowa. 163. —Društvo Valvazor, štev. 163, Buxton, Iowa. — Pred.: Leo Stermole, box 433. — Tajnik: Fr. Cerovac, box 830, Buxton, Iowa. — Blag.: Felix Razpotnik, b. 670. 164. — Društvo Spomladanska Vijo-lica, štev. 164, jtronrenac, Kans. Pred.: Marv Skubic, Frontenac, Kans. — Taj.: Ana Bevc, b. 177, Frontenac, Kaus. — Blag.: Josefa Slabšek, b. 87. 165. —Društvo Lunder Adamič, št. 165, Wick Haven, Pa. — Pred.: Vict. Hribar, b. 6. — Taj.: Fr. Hribar, b. 135. — Blag.: Lud. Dernovšek, b. 82. Seje vsako četrto inedeljo v mesecu. 166. —Društvo Slap Peričnik, št. 166, Presto, Pa. — Pred.: Lov. Dolniar, b. 262, Burdine, Pa. — Taj.: Fr. Smolej, b, 46, Presto, Pa. — Blag.: Fr. Petrovich, b. 246, Burdine, Pa. 167. — Društvo Slovenske Sestre, št. Grubelnik, b. 136. — Taj. Ivana Zakrajšek, b. 145. — Blag.: Klara Klančnik, b. 38. 168. —Društvo Sinovi Slave, št. 168, Coneaugh, Pa.. — Pred. Joseph Vivoda, b. 151.—Taj.: John Zgonc, b. 27.—Blag. Joe. Britz. — Vsi v Conemaugh, Pa. Seja vsako četrto nedeljo v mesecu v Slovenskem Delavskem domu Sv. A-loisija. 169. — Društvo Svobodomisleci, štev. 169, Fitz Henry, Pa, — Pred.: Fr. Hribar, box 82. — Taj.: Fr. Juvan, box 175. — Blag.: John Okorn, b. 82. 170. — Društvo Dolenec, štev. 170, Akron, Ohio, —Pred.: Jos. Pucelj, 125 N. Case Ave. — Taj. Vinc. Zure, 404 So. Broadway St. — Blag.: Ant. Bers-naJk, b. 313, Kenmore, Ohio. 171. —Društvo Slovenski Prijatelj, št. 171, Marianna, Pa. — Pred.: Jacob Se-tina, b. 178. — Taj.: Al. Gancar, b. 303. — Blag.: F. V. Wehar, b. 267. 172. —Društvo Dobri Prijatelji, štev. 172, Beadling, Pa. — Pred.: Anton Klančar. — Tajnik: John Shaffer, b. 34. — Blag.: F. V. Wehar, b. 267. 173. —Društvo Slava, št. 173, New-burg, Ohio. — Pred.: Joseph Franko-vič, 8109 Marble Ave., Cleveland, O,— Taj.: John Križmančič, 3557 E. 81. St.. S. E., Cleveland, O. — Blag.: Alois Krancar, 1061—1063 Front St., Cleve- . land, Ohio. 174. —Društvo Vrtni Raj, štev.' 174, Dunlo, Pa. — Pred.: Joseph Škerlj. — Taj.: Jos. Naglic, box 213. — Blag.: ‘ Anton Hribar. 175. — Društvo McKinley, štev. 175, McKinley, Minn. — Pred.: Louis Ko-stelec, b. 3. — Taj.: Max Shustar, b. 46. — Blag.: Ant-. Mesojedec, b. 54.— Vsi v McKinley, Minn. — Sejo vsako tretjo nedeljo v meseeu ob 2 uri pop. v mestni dvorani. 176. — Društvo Novo Leto, štev. 176. Piney Fork, Ohio. — Prcdsjednik: Louis Glažar. — Tajnik: Matt Tpšek, box 173. — Blag.: John Soyer.—ßeje vsako drago nedeljo ob 10 uri dop. v premogarski dvorani. 177. — Društvo Mars, štev, 177, Reliance, Wyo. — Pred.: Peter Chufar, box 97. — Taj.: Joseph Cramar, box 172. — Blag.: Frank Selak, box 97. — Vsi v Reliance, Wyo. 178. — Društvo Jadranska Vila, št. 178, Cleveland O. — Pred.: Jacob Cič, 1026 E. 61st St. — Taj, Karl. Bauzon, 6120 St. Clair Ave. — Blag.:. Anton Stanovnik. — Seje vsako četrto ne- * deljo v mesecu ob 9 uri v dvorani P. Kogoja, 6006 St. Clair Ave. 179. — Društvo Lavdon, štev. 179, Barberton, Ohio. Pred.: Frank Stritar, 234 Melvin St. —- Taj.: Frank Poje, box 243. — Blagajnik: J. Troha, 180 Center St. 180. — Društvo Planinski Glas, štev. 180, Linton, Ind. — Pred.: Joseph Am-brosch. — Taj.: Anton Cerar, box 646. — Blag.: John Potonik. 181. -— Društvo Dom ln Svet, štev. 181, Adamsburg, Pa. — Pred.: Anton Grom, box 21. — Taj.: Karl žele, box 71. — Blag.: Anton Lavrič, box 57.— Vsi v Adamsburg, Pa. 182. — Društvo Slovanski Rudar, šv 182, Gilbert, Minn. Pred.: John Kunstel Taj. A. E. Gnjezda, b. 23. Blag. Leo. Kukar. Vsi v Gilbert, Minn. 183. — Društvo Narodni Dom, štev. 183, Hudson, Wyo. 184. —Društvo Zmagonosna Krona, štev. 184, Springfield, 111. — Pred.: Mary Kramžar, 1706 Matheney Ave. — Taj.: Mary Kramžar, 2101 E. Lawrence Ave. — Blag.: Johana Furlič, 1118 Virginia Ave. 185. —Društvo Planinski Raj, štev. 185, Collinwood, Ohio. — Pred.: Ivana Grdina, 513 E. 152th St. — Taj.: Aloi-zija Rozmane, 5806 Calcutta Ave. — Blag.: Johana Luznar, 5620 Calcutta Avo. — Vsi v Collintvood, Ohio. 186. —Društvo Jugoslovani, štev. 186, Granville, 111. — Pred.: John Mertič, b. 98. — Taj.« Louis Bregar, b. 8. — Blag.: Martin Novak, b. 247. 187. — Društvo Sestrska Ljubezen, štev. 187, Franklin, Kans. — Pred.: Elizabeth Oblak, b. 60, Franklin, Kans. — Terezija Wegel, b .55, Franklin, Kas — Blag.: Marija Ameršek, R. R. No. 4, b. 58, Girard, Kans. Kenilworth. Roman. Spisal Walter Scot. Poslovenil J. Z. pravilno. Ako mu niso všeč obiski, potem je v redu, da je kraj v takem stanju, da nikdo ne zaželi prodirati vanj. Ako bi bil še stari Tonček, kakeršnega sem poznal nekoč, bi bili debeli hrasti že zdavnej lastnina kaikega trgovca z lesom in tukaj bi bilo bolj prijazno o polnoči, kot je sedaj ob podnevu. — Ali je bil tak zapravljivec? — Bil je kot vsi, — je odgovoril Lambum. — Ni bil svetnik, pa tudi ni hranil. Na njem mi je najmanj dopadlo, da se je zabaval zase. ali kakor pravimo, da je plakal za vsako kapljico vode, ki ni tekla preko njegovega mlin- — Netjak, ne brigajte se za Cilko, — je rekel Giles.—Dovolite ji, da gré po svojem opravilu, če tudi je bila vaša mati sestra njenega očeta, ste vendar daleč pod njo. — Stric, — je viknil Miha. Ali meniš, da sem nevernik in b’ užaloStil svojo lastno kri? — Ne govorim o užalostenju, je odgovoril stric, —: marveč jz previdnosti, imaš spremenljivo kožo kot kača, ki je spomladi svo je staro prelevila v novo. Vendar pa ne boš prise,1 v moj raj, ker bom čuval Evo... Pa res si zal fant! Kdor tebe vidi poleg mojstra Tresiljana v njegovi temno sivi obleki, bi mislil, da si ti go spod, on pa natakarski vajenec. Kaj takega pravi le kmet kot ste vi. Pravim odprto in vsa kdo lahko čuje, katerega je volja poslušati, da je v pravem pleme-nitniku nekaj, kar nima nihče drugi ki se ni rodil in bil'Vzgojen bot plemenitnik. Kje je ključ do te tajnosti, nevem. Naj natakarje zmrjam še tako glasno, pijem junaško, preklinjam visoko doneče, zlato zapravljam še tako ralzsipno ... vendar ne najdem pravih kretenj, da si sem že stokrat. poskusil. Gospodar mi od-kaže prostor pri zadnji mizi in natakar pravi ravnodušno : Pri- jatelj, je že dobro ! Ali krvnik naj vzamè vse ! Raditega mi ne bo zrastel niti en siv las. Saj,sem zadosti pameten, da 'bom ujel Tončka Bakljo in to zadostuje zame. — Torej ostanete pri tem, da greste bbiskat svojega starega znanca? — je vprašal Tresiljan pustolovca. — Seveda gospod! Stavil šem in stavo hočem dobiti. — Tako je ! Raditega se bom udeležil te pustolovščine, ... moja stava je v rokah krčmarja. — Tu je, — je odgovoril Giles. — Sami svetli srébrnjaki, kakor da bi še le prišli iz novčarne. Mnogo sreče, ker se hočete spoprijeti z Posterjem. Vendar bi pa ne škodilo, da izpraznete še eno čašo, predno odidete. Vaš sprejem na Kumnorju bo zelo suh. Netjak je globoko pogledal v vrč in pripomnil, da mu glava nikdar ne služi dobro, ako jo zjutraj ne namoči od znotraj. Po tej pripombi je s Tresiljanom od šel proti dvorcu. Kpimnor je prijazna vasica vrhu griča, poleg nje se je pa dvigal sredi krasnega parka za časa Tončka Posterja gospodski dvorec. katerega podrtine mogoče še dandanes stojijo. Takrat je bilo krasno drevje v parku, stoletni hrasti, ki so svoje košate veje stezali preko zidovja, kar je dajalo vsemu nekakšno temno samostansko lice. Stara vrata, obstoječa iz dveh delov, so bila o-bita z žeblji, kot staroobičajna mestna vrata. — Pred seboj imava dobro o-viro, ako nama ne bo stari ne-zaupnež dovolil vstopiti, — je rekel Miha. — To se prav lahko zgodi, ako ga je vznemiril obisk veternjaškega kramarja. Ne, — je nadaljeval, ko je z nogo sunil v vrata, ki so se odprla. —-Vrata so odprta in zdai sva na prepovedanem svetu. Bila sta v drevoredu starega drevja, katerega je mejilo grmovje, ki ni bilo že leta ostriženo in je s svojini vejevjem ožilo pot. V drevoredu je bila pot poraščena s travo in sredi nje je ležala suhljad na kupih. Postranski drevoredi so bili zaprti s kupi suhljadi in grmovjem. Ta splošen izraz neobčutnosti, katerega občutimo povsod, kjer vidimo, da se človeško delo zanemarja in kako se znaki družabnega živ-ljen umikajo pod vplivom vegetacije, postaja še bolj teman vsled ogromne rasti starega drevja, zamotanega vejevja, ki'celo opoldne vstvarja seneo in izliva v dušo prišleca žalostne občutke. Še Miha je bil pod tem vplivom, dasi njegova duša navadno ni bila dostopna takim občutkom. — Ta gozd je teman kot žrelo volka, — je rekel Tresiljanu, ko sta zagledala samostansko pročelje stare hiše, z obokanimi okni, zidovje iz opeke in vrati, preko katerih se je vspenjal bršljan. — Pa vendar ravna Foster skega kolesa. Požrl je toliko vina, kolikor ga jaz ne zmorem v družbi najboljšega pijanca v deželi. Bil je tudi pOdvržen prazno verju, vsled česar ni bil sposo ben za družbo vrlih fantov. Zdaj je pa tu v brlogu, ki je za zvitega lisjaka popolnoma zaprt. — Mojster Lamburm, ali smem vprašati, — je pričel Tresiljan, — zakaj hočete obnoviti to znanje ki je proti vašemu okusu? — Mojster Tresiljan, ali vas smem vprašati, zakaj ste se navdušili za moje spremstvo? ----Povedal sem vzrok, ko sem stavil: navadna radovednost. — No, le poglejte, — je rekel Miha, — Kako bi radi molčeči in vljudni gospodje ravnali z nami, živimo le o svoji razumnosti! Ki Ako bi bil jaz odgovoril, da me radovednost žene obnoviti znanstvo s Tončkom, Fosterjem, gotovo bi to označili za prazen izgovor! Jaz . . . naj se pa zadovoljim z vsakim Odgovorom. — Zakaj naj bi me ne gnala le radovednost v dvorec? — je vprašal Tresiljan. — Obo, gospod! Mene ne speljete tako hitro na led, kot si domišljate. Preveč sem prehodil sveta, da bi pleve vzel za oves. Vi ste plemenitnik in imeli ste dobro Vzgojo ... To dokazuje vaše obnašanje, in vendar ste se pridružili malopridnežu za spremljevalca, da obiščete človeka, ki vam je tujec. ... Pa vse to iz radovednosti? ¡Kaj takega naj verjame, kdor hoče! — Ako bi bila vaša domnevanja resnična, — je rekel Tresiljan — vendar ni vaše obnašanje tako, da bi zaslužili moje zaupanje. —■ Ha, ako merite na to, — je viknil Lamburn, — tedaj so moji vzroki «jasni. Dokler bo trajalo tole zlato, — vrgel je dobro rejen denaren mošnjiček v zrak, — si bom kupil veselja in zabave. Redar bo pošlo, moram pa druzega imeti. Ako je ta Skrivnostna dama, ta krasotica Tončka Baklje res tako lepa, kakor trdijo ljudje, 'tedaj imam upanje, da mi bo pomagala spremenitn te Srebrnjake v bakren drobiž; ako je Tonček res tako bogat, kot trdijo ljudje, tedaj mi bo lahko služil “kot” kamen modrijanov, da bakren drobiž zopet spremenim v Srebrnjake. ’ ’ — To so tolažilni izgledi, — je pripomnil Tresiljan. — Vendar pa nevem, kako naj se spolnijo? — Ne danes, pa tudi ne jutri, — je odgovoril Miha. — Sploh ne mi slim ujeti starega lisjaka, dokler ne nastavim spretno svoje paSti, Vendar danes nekoliko več vem o njegovih zadevah, kot sem vedel včeraj.. Svoje znanje bom toliko razširil, da bo držalo. Ne gospod! Ako bi ne pričakoval vspeha od svojega obiska, tedaj bi gotovo ne stopil sem, ker moram pripomniti odprto, da je najin obisk zdrn žen z nevarnostjo. Zdaj sva tukaj in obrniti morava vse v najino dobro. Bila sta na sadnem vrtu, ki je od dveh strani oklepal hišo. Z mahom obraščeno in zapuščeno drevje je le malo rodilo sadja. Trate in cvetlične grede so kazale svoje razpadajoče lice. Kipi, ki so krasili vrt. v boljših časih, so ležali razbiti na tleh. Velik paviljon v katerem so bili dogodki iz življenja Samsona v relifu. ni bil v nič boljšem stanju. Ko sta se oba pustolovca približala vratom, je Lambum nakrat umolknil, skočil naprej in trdo potrkal na težka vrata. Po daljšem čakanju je pogledal sluga s kislim obrazom skoizi težko omreženo linico na vratih in ju vprašal, kaj hočeta. — Govoriti morava takoj z mojstrom Fosterjem o važnih državnih zadevah, — se je glasil hiter odgovor Lamburna. — To bodete težko opravičili, — mu je zašepetal Tresiljan, ko je sluga odšel. — Pst! Noben vojak bi ne prodiral naprej, ako bi ne imel konca vedno pred očmi! Daši le priboriva vstop, drugo že pride. Nazaj prišedši sluga je odprl vrata, skozi katera sta vstopila na štirioglato z zidovjem obdano dvorišče. Nasproti je odprl druga vrata in ju peljal v siromašno o-premljeno s kamnom tlakovano sobo. Okna so bila široka in visoka skoraj do stropa, ki je imel okvir iz hrastovega lesa, Ker so okna vodila na dvor, na katerem so stali visoki križi in verski kipi iz kamna, je prihajalo le malo svetlobe skozi nje. Dasirayno je bil Tresiljan pripravljen, da bo uzrl grdega človeka, je Fosterjeva izunanjost prekosila njegovo domišljijo. Bil je srednje velikosti, krepkega života, ki se je nagibal skoraj nestvoru. Njegove kretnje: so bile nerodne in težke. Njegovi lasje so se vsipali razmršno izpod kučme, kakor da bi se nikdar ne seznanili z glavnikom. Njegove ostre in temne oči so se Skrivale pod košatimi, dolgi dlaki podobnimi obrvini in so gledale vedno v tla, kakor da bi se sramovale svojega: izraza in se hotele skriti pred svetom. Včasi, kadar je hotel Foster o-pazovati ljudi, je dvignil oči in ostro ter srepo pogledal človeka. Potem so se zablisnile v njegovih očeh divje in grozeče strasti. S to zunanjostjo in očmi združene poteze nai obrazu so bile tako neredne in ostro zarisane, da jih ni nikdo pozabil, ko jih je le en-krdt videl. V splošnem je sodil Tresiljan, da je Foster zadnja oseba na svetu, kateri bi se vsiljeval. Oblečen je bil v jopič iz usnja in prepasan s pasom iz bikovine, na katerem je na desni strani viselo kratko bodalo. Ko je Foster vstopil, je dvignil oči in oba tujca pogledal vsiljivo, nakar je. zopet pogledal v tla, kakor da bi štel svoje korake, in rekel je tiho. — Gospoda, prosim, da mi povesta vzroke 'vajinega obiska. Pričakoval je odgovora od Tre-siljana. Lamburnova sodba, da se sveti njegovo dostojanstvo skozi siromašnejšo obleko, je bila torej povsem pravilna, Ali Miha je od govoril s pravim prijateljskim glasom, ki izključuje vsak negostoljuben sprejem. — Hej, stari prijatelj in pomočnik . . . Tonček Foster !—•* je vzkliknil glasno in prijateljsko stisnil -desnico, katero je Tonček nerad podal. — Kako 'se vam je godilo v dolgih leti? Kaj? Ali ste pozabili na svojega starega prijatelja iz otroške dobe . . . Miho Lamburna? Dalje prihodnjič. Švicarska gosposka je prišla na sled, da se je tekom enega leta izselilo nad tisoč deklet v državo Utah. Vsledtega bo gosposka najbrž vzela mormoncem pravico oznanjati mormonsko verske nauke v Švici. naročene stvari po ekspresu. Lepa hvala za nataneno-izvršilo.” Iz navedenih zahvalnih pisem je razvideti, da je tvrdka E. Bachman solidna in da se lahko naši rojaki z zaupanjem obrnejo do nje. Gospod Bachman je član društva “Slavija”, štev. 1. in se je pridružil jednoti med prvimi člani. — Advertisement. STARA PRIZNANA TVRDKA. ADVERTISEMENTS. Naši rojaki naročajo danes že Več kot 'deset let društvene reči: znake, gumbe, regalije, zastave, kape itd. pri tvrdki E. Bachman 1719 So. Centre Ave., Chicago, 111. Gospod Bachman je rodom čeh, ali govori jugoslovanske jezike. Njegova tvrdka nima le ligada pri Slovencih, Hrvatih in Srhih, marveč tudi pri severnih Slovanih: Rusih, Čehih, Poljakih in Slovakih. Tvrdka izdela vsako leto približno sto zastav, tisoče in tisoče kap, znakov, regali j za slovanska društva v Ameriki. Kako tvrdka vodi svojo trgovino, je najboljše spoznati iz stotine zahvalnih pisem, v katerih izrekajo društva zahvajo za naročila. Gospod John Bertoncelj, tajnik društva “Planinski Raj” S. N. P. J. piše ob priliki: “Tem potom Vam pošljem za regalije vsoto vsoto $51.88 in Vam v imenu sega društva izrekam zahvalo za lepo delo. Ako h-odemo potrebovali še kaj. se bom©, obrnili do Vas.” Gospnd Anthony Getnich piše za društvo “Zvesti Bratje” S. N. P. J. Venona, 111.: “Naznanim Vam, da smo prav zadovoljni z regalijami, katere ste izvršili tako lepo.” Gospod Jernej Verčič za društvo “Bratje Svobode” S. N. P. J. Vyo., piše: “Danes smo prejeli SLOVENCEM IN HRVATOM NA ZNANJE! Na prodaj imam nekaj sto komadov vinske trte “Concord” — stara 4—6 let. Jama široka in globoka 1 y2 čevljev. In trta bo rodila prvo leto. Kdor hoče imeti vinograd. naj naroči takoj. Cena komadu 25 c. Joe Lipošek, R. 8. Pittsburg, Kans. J. S. JABL0NSK1 Slovenski fotograf izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dob o in poceni 6122 St. Ciair Avenue. CLEVELAND OHIO DR. ADOLF MACH ZOBOZDRAVNIK Uradne ure: 9 do 12 dop. 1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-— — voru. — — •t/ 2601 S. Lawndale Av. vogal 26tb St. CHICAGO, ILLINOIS. Phone Lawndale 7518 DR. R. D. ARFORD zdravnik in operator. Specialist za ženske in otročje bolezni. Ordinira od 8 do 12 dopoldne. Od 7 do 9 zvečer. 2202 S. 40. ave. in vogal 22. ceste. Denar pošiljamo v domovino. Po sledečih cenah: Delavci v Chicagi in okolici, vsi na ^ VELIKO JESENSKO VESELICO \ i katero prirede Cikaške organizacije št. 1,6,20 in 60 \ iimnci m/ \ \tcut cnrv /i t »ivrTr JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DIVE 1Q. NOVEMBRA V NARODNI DVORANI, vogal Centre Avenue in 18. ceste Na veselici bo govoril Etbin Kristan. Začetek koncerta ob 2 uri popoldne, progra- l/cfnnnin9 OKn ma ob 4. uri, od 8. ure naprej prosta zabava. Vol UfJIl i l!u Z Ju Ženske v spremstvu moških vstopnine proste. ! POZOR! ROJAKI! POZOR! Sledeče tri pijače so pristne in importirane in izdelane iz zelišč za okrepčanje človega in njegovega zdravja. Te so: Kranjski Brinjevec, Slivovic, Tropinovec, High Liie Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino, katere prodaja A. HORWAT, JOLIET, ILL. Gostilničarji! Pozor! Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo korist! Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamudo časa, vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš! Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im-• portira žganje direktno iz Kranjske. Prodajam tudi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti. A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. Pozor! $10.35 K. 50 $20.50 K. 100 $41.00 K. 200 $102.50 K. 500 $204.50 ..! K. 1000 1020.00 .K. 5000 S temi cenami so vračunjen Uoijske smodka najfinejše kakovosti z znakom S.H.P.J. dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primemo nizki ceni John Breskvar, 352S St. Ciair Ave., N. E. Cleveland, 0. 1.9% cd stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J.! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc. Vprašajte za cene! Podpirajte domače in bratsko podjetje! vsi stroški. PRODAJAMO ŠIFKARTE MENJAMO DENAR. Govorilno slovenska. Kaspar Državna Banka 1900 Blue Island Av., Chicago 111. Sedem in osemdeset tisoč ljudi ima vloge o tej banki. N» kateri živijo v drugih državah, zope-drugi v stari domovini. Pošiljajo nan s pošto svoje prihranke, ker je ena na večjih in najvarnejših bank v Ann riki. Z enim dolarjem lahko začnet vlagati in vloga vam bo nosila štiri o sto obresti. The Cleveland Trust Company SAVINGS BANK 5 MIL. DOLARJEV St. Clair office, St. Clair St. cor. E. 40th, CLEVELAND Za pet dolarjev na leto lahko na.:» mete hranilni predal (box) iz Armorjt v ega jekla, v katerem so vaši privati papirji, vrednosti varni pred ognjen tatovi, vlemilci in drhalskimi napad Vabimo Vas, da si ogledate hranilu predale med uradnimi urami. VVažno uprašanje! BO mi opravi najbolje in najceneje Konzularne starokrajsk sodnijske vojaške zadeve % iŽMer Grove st CMilwaukee,Wis. - ~-=Jl NOVO LETO se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri vse hitro in točno odredi. Frank 82 Cortlandt Street, Sakser New York, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVENUE, N. CLEVELAND, O. Vi lahko pišete svoje račune, razprave, bilanco itd. pri navadni uporabi Remington-ovega za seštevanje in odštevanje Pisalnega stroja (Seštevalni mehanizem Wahla) in kedar bodete prišli do konec stopca, bodete imeli vsoto pravilno izračuneno. Vidna pisava in seštevanje. Piše in sešteva ali odšteva obenem, ne da bi bilo treba še kakšnega posebnega dela. Delo je olajšano za polovico in natančnost dela je zajamčena. Remington Typewriter Co. (Incorporated) 35 So. Wabash Ave, Chicago, UI. EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, 111. Največja slovanska tvornica za ZASTAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE, PEČATE itd. v Ameriki. Izdeluj« zlate znak. za vsa slovenska, hrvataka, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki. Pilite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev. ______ _________ Lastnik je rodom Ceh, piše slovenski _ IJIlKiMIlVItš: hrvatski in je član 8. N. P. J., odkar r ustanovila. >****«»=* K g se je KAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE Narodna Tiskarna 2/46.50 Blue Island Jtve., Chicago, !ll. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, C-eškem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni :: :: :: ? f T f f T f f v The Lake Shore Banking and Trust Co. USTANOVLJENA 1890 Assests: nad $3,600.000.00 'ir»nmi|e m splošni bančni posli. Posojila na žemljišš. in drug«. 55. cesta iti St. Clair Ave. Huron Road in Prospect Ave. Superior Ave. In Addison Road. Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Plačem© 4 od slo. Pošiljamo denar v staro domovino hitro in zanesljive. Ter predajam« pare brodne listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmerskih črt. Želimo Vašega znanstva. Jno. M. Guudry, preds. Harley B. Gibbs, po< prede. H. W. King, podjuedt J. Horace Jones, blagajnik. Walter 8. Bowler, tajnik in blag. L. C. Kolli. in George F. Schulz«, pomožna cashier. EDINA SLOVENSKA TVRDKA. Zastave, regalije, znake. kape, pečate, iti vse potrebščine za društva iti jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZXM. Slovenske cenike pošiljamo zastonj. F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale Ave. Oilcan, ■lilis