Štev. 15. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 14. aprila 1926. Leto XVI. Kovine prihajajo vsako nedelo. Cena prí sküpnom eaalovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M.,List na sküpni naslov 10D, na posameznoga 15 D. či se cela naročnina naprej plača do konca jami. Prek toga časa je naročnina za 5D. vekša. A-merikanci plačajo za Novine, M. List 4 dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australijo i Jüžne Amerike. Prek mej države v Europi je ceha Novin 57 D., M. Liste 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništvi, naročitev: Tiskarna Panonija M. Sobota. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo M.-Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25 % i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih o-glasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 D., v „Po-slanom" 2-50 D. Takso Za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% de 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. Položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Príloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga i Népujság. izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Tudi naša sveta dužnost Živlenje po bojni se je Čüdno razgibalo. Teške miljarde je požrla bojna, miljone je spravila v nesrečo. Siromaštvo je gratalo vsešerom i človek bi mislo da začne po bojni vse delati i vse šparati, da se lüdje spametüjejo i začnejo novo živlenje. Vidimo pa, da je človeča pozablivost silno velka. Mesto šparavnosti i rednoga živlenja vidimo, da vse dere za tem, kak bi moglo brez vekših trüdov na lehki način dobro Živeti. To je naysezadnje nikaj božnoga nej. Božno je pri vsem to, da se zdajšnja drüžba tak razvija, da si menši del na škodo vekšega grabi čiduže vekše bogástvo, velke vnožine pa idejo navzdol proti siromaštvi. 1 što je kriv tomi? Slaba vzgoja med bojnov i po bojni. Velke vnožine zanemárjajo versko živlenje, mladi rod raste brez verske vzgoje i se naravnoč poživili: Človeče srce je že tak storjeno, da vsigdar hrepeni po nečem lepom i veselom. Če njemi. pa níšče ne ve pokazati gde je istinska i prava lepota i veselje, zablodi. Srce koprni po nebesaj, če njemi pa níšče ne pokaže nebes, si skuša samo stvoriti nebesa. Ar pa ne pozna verske vzgoje i nešče poslüšati vesti, dela tüdi v škodo drugomi, naj samo sebe zadovolj. Cerkev stalno opomína narode i države naj pazijo na vzgojo svoje mladine i svojega lüdstva ar takše živlenje pela v pogübo. Ne je dugo tomi tüdi, da so se v Pruškom parlamenti zedinile skoro vse stranke i so vložbe predloge v obrambo poštenoga živlenja. Nastopile so proti ne-lepim predstavam po gledališča], proti zasmehavanji zakona, materinstva, proti žaljenji verskoga čüta, proti slabomi čtenjej i tak naprej. Pruški parlament je vse te predloge sprijao ar vidi v dobro vzgojenoj mladini i dobro vzgojenom lüdstvi najlepšo bo-, dočnost. Krivice zdajšnje drüžbe se v najvekšoj meri odpravijo, tak, če se lüdje povrnejo nazaj k cerkvi i krščanskoj pravičnosti. V takšem dühi pa moramo vzgajati tüdi svojo mladino. So pa lüdje, šteri majo od pokvarjene drüžbe vnogo dobičkov i tej naravnoč delajo na to, da lüdstvo pokvarijo. Pri starejših ide to nikelko žmetnej, zato so se vrgli na mladino. Mladino pokvariti je nej teško posebno ešče ne takše mladine, štera ne sprime od starišov poštene i trdne krščanske vzgoje. Zato je dobro če večkrat premislimo vzroke zdajšnjih slabih prilik i začnemo z delom pri korenikaj. Tüdi v našoj krajini je ne vse cveteče. Poglejmo samo vnoge jezere naših sezonskih delavcov. Kak velko je med njimi število tistih šteri so brez prave vzgoje. Že stariš njegov je hodo po Slavoniji i se je malo brigao za vzgojo deteta i kak naj zdaj te človek goji svojo deco, če je sam nigdar ne vživao dobre krščanske vzgoje? Slabo vpliva na naše lüdstvo lüdi verska rae-šanost. V Prusi ji je tüdi verska mešanost iuteranov i katoličanov pa itak so se oboji zdrüžili i v parlamenti složno nastopili za versko vzgojo i proti nemorali. Naši evangeličanci se pa popunoma nagiblejo na liberalno stran. Javno na svojem verskom zborovanji nastopijo proti knigatn štere so za versko vzgojo mladine, proti liberalnim, protiverski knigam i časopisom pa ne samo, da ne protestirajo, nego je naravnoč razširjavajo. Dužnost nas vsej bi pa bila, da vsigdar nastopamo kak eden gda se ide za dobro naše mladine i našega lüdstva. Teško je pokvarjeno mladino i pokvarjeno lüdstvo na pravo pot spraviti. Poštene lüdi v dobrom držati je ležej, nego popüstiti nigdar ne-smimo. Škodlivo blato za peneze Hrvaški krščanski dnevnik Narodna politika" se toži da so dnesdén že vnoge novine pozabile na to, ka je njüva dužnost: To je, davati lüdem kratke Informacije od vsej pojavov živlenja, od politični, kulturni i drüžabe gibanj. Novinarstvo si je na te način pridobilo velko reč v rešavanji javnih pitanj. Zgodi se pa, da vnoge novine na to svojo dužnost pozabijo i gledajo samo na to, na kakši način za sebe nájveč reklame napravijo, naj se novin samo kem več zoda, da je dobiček vekši. Ta žela po dobički je žene tak daleč, da pozabijo na svojo vest i poštenost, da se ne bojijo pokvariti mladine, lűdstva i naroda, samo naj se povekša küp njüvih penez. Vnoge novine brskajo i kopajo dnes samo po najbole za- Blatonci Pripovist. Blatonci so ves tak nindri blüzi naše krajino. Ne je velka pa tüdi mala nej, nego li glij ravnotak, kak je prav. Ma tüdi cerkev pa šolo. Več cest vodi mimo Blatonec pa tüdi v vesi samoj majo poti telko kak je ravno prav. Vode tüdi majo, ne ravno preveč, pa tüdi premalo nej, nego li glij ravnotelko, kak je prav. Blatončarje so pametni i mirni lüdje, pa se ne kregajo preveč. Tüdi delavni so. Že več let se pripravlajo i napravijo novo strejo na tören. Gda so med bojnov zvon odnesli, so jo nikak po nepriliki döj vdarili. Zdaj pa napravijo novo. Pa tüdi tablo v šoli napravijo novo. V toj velkoj zimi je vučitela zeblo, pa si je roke ribao od table, pa se je samo ednok vküp sünola. Zato pa zdaj napravijo tüdi tablo novo. Blatončarje so tüdi ne samo tak kajšteč. Njüv župan Glavaček ma vejko reč v vesi, pa ešče Odzvüna nje. Ednok je stao na cesti pa gledao proti vesi, kak je to že županova dužnost, pa se je pritirao mimo mo-torbicikíin. Kak je bilo kak nej, nego gda je mimo odleto, je bio župan po obleki pa ešče po obrazi pošprickani od českoga blata. Zdigno je Šörc, si obrisao obraz, z ednov pesnicov se je pa močno prepreto za motorom. Pa je včasi začno glasnej prpkati, tak, da se je vse kadilo od njega. ,,Pt se me li boji" si je zadovolno pogučao nato blatonski župan. »Moja reč vala tűdi Odzvüna naše vesi!" Glavačekova Orša so tüdi jako dobra ženska. Gda je bila sosidova Žüža betežna, ka jo je stiskavalo, pa so njoj mogli ren na červo devati, so povedali, da bo ešče najbole valala kokošeča župa. Pa so samij mrkevco prinesli, nej da bi ji što proso. Pa tüdi ovak so jako dobra ženska. Občinski Čestnicje so pa tüdi vsi do ednoga dobri lüdje. Lani, po tistoj nevoli, to ešče Znamo kak či bi gnjes bilo, gda je tisti velki dešč bio, da je voda tak po poti drla, kak či bi na sredi vesi potok meli, pa so si z gnojom bürali, da njim ne bi v dvorišče teklo, so vsi čestnicje do ednoga bili v törmi pa zvonili za pomoč, pa so se ne zbojali toga trüda. Pa tüdi vsi drügi blatončarje so dobri pa skrbni lüdje. Gospon plivanoš pravijo, da so preveč zadovolni, da so prišli na to faro, pa tűdi vučiteo so pravli, da so v dobro mesto prišli pa idejo vsakši zadvečerek v sosidno ves k mladoj vučitelci. Pa tüdi ednoga dijaka majo, že je malo vekši, pa prej nede dugo, da skonča šole. Ka de ger ž njega? Te tüdi pravi, da je zadovolen s vsemi v vesi, pa njemi je li nej vsigdar vse po voli. Večkrat se tak nikan smeje či si što kaj guči, včasi pa skimavle z glavov, či blatončarje kaj delajo. Blatončarje ga pa tüdi majo radi, pa ga tüdi nemajo radi. Dober je, pa župani pa tűdi drügim večkrat kakše prošnje napiše ali ovak kaj pomaga, samo to je nej dobro, da skoro vsigdar nikaj drügo misli, kak oni. Gda so lani na pokopališči travo vö davali, pa so biii zbrani župan, pa vsi čestnicje pa puno lüdi, pa so si pogučavali, da bi grobi mogli dosta nižiši biti, križe pa naj samo za vsesvecovo postavijo, med letom pa naj bodo v küči na* pokopališči, ar je košnja ne ravno prijetna' med temi vnogimi križi pa visikimi gomi-. lami, se je dijak samo nasmejao, malo skirnao z glavov pa odišao. Zdaj so se pa že vsi nikelko razčemerili. Zakaj se je nasmejao, pa odišao? Dozdaj je bilo v Blatoncih vsigdar vse prav, ka je pa te zdaj nej prav? Pa je tüdi župan vse vküp püsto tam pa odišao s pokopališča. (Dale sledi.) Tüdi dohodki Trgovinsko ministrstvo misli pripraviti poseben zakon po šterom bi se pomagalo zidati vekše moderne hotele v krajaj, gde obiskavle našo državo več tühincov. Naša držáva ma različni toplic, jezer, planinski i morski krajov pa tüdi drűgih lepih tihih krajov i velkih šum v takšoj vnožini, kak skoro niti edna drüga držáva, i da se navžijejo te lepote, Prihaja vsakše leto čiduže več narodov v našo državo v zadnjem časi so pa vnožine tej obiskovalcov že tak velke, da niti nemamo več zadosta mesta za vse. Hoteli, gostilne i prenočišča v takši krajinaj prinesejo njüvim lastnikom lepe dohodke dobro pa zaslüžijo pri tom vsi lüdje. Tühinci silno dosta penez püstijo v našoj državi, zato pa moramo tüdi sami skrbeti, da se tühinci pri pas kem bogše počütijo, da dobijo lepa stanovanja, dobro dvorbo i vse to za pravično ceno. I če ministrstvo pripomore, da se bodo takši hoteli zidali tudi na državne stroške, dela to samo v hasek lüdstvi i državi. Kem bogše se bodo namreč tühinci počütili v našoj državi tem ráj i v telko vekši trumaj bodo prihajali k nam. . Kak se pa tühinci počütijo v našoj krajini ? Na to moramo mi tüdi jako paziti. V državi Švici živi večina prebivalcov samo od tühincov. Siromaštvo v našoj krajini je pa tüdi tak velko, da nesmimo spregledati niti najmenša prilike gde si lehko kakše dohodke spravimo. Povedati pa moramo, da mamo pri nas ešče jako malo gostiln, štere bi se v istini potrüdite, da goste kak najbe podvorijo. Mi ščemo vsem gostilničara!« samo dobro, če Povemo, naj ne gledajo telko na dobiček kak na dobro dvorbo. Pa tüdi drügi lüdje naj idejo vsakšemi tühinci kem najbole na roko. Tisti, šteri je ednok zadovolen z nami, rad drugoč pálig pride i kem več takših obiskovalcov bomo meli, telko več dohodkov si napravimo. Nezavr-žimo pa niti edne prilike, gde si lehko kakše dohodke spravimo. 2. NOVINE 14. aprila 1929. mazani delaj to opišüjejo do najbole nesramni potenkosti, samo naj zbüdijo v človeki vse kak najbole nisike čüte i to čtejo. Različna nečista dela, samomore i tak naprej naravnoč poveličü-jejo i takše lüdi opišüjejo kak kakše junake, vse to samo zato, naj novine kem bole v penez spravijo. Edne hrvaške novine so prišle cilo tak daleč, da so edno nesramno afrikanske plesalo primerjale s papom. Hrvaške krščanske novine opominajo vse dobre lüdi i vsa drüštva naj kembole nastopajo proti takšemi škodlivomi čtenjej. Mi do zdaj ešče nemamo zakona proti takšim novinam, štere na različne načine kvarijo mladino i lüdstvo, zato bi pa morali sami tem ostrejše stopiti v boj proti takšemi šundi. Čüdno je pa, da se tüdi med našim lüdstvom v našoj Krajini razširjavle takše blato. Poznamo lüdi, šteri deca doma naravnoč večkrat stradajo, je dužen, nema penez za obleko i za šolske knige deci, plača pa prek sto dinarov na leto za blaten šund šteroga v velki vnožina] pošilajo Zagrebečki Židovje med naše pošteno lüdstvo. To so mali zvezki na najslabšem paperi i se tržijo po dinari, i je pošilajo po dvakrat ali trikrat na tjeden. Povesti so takše, da zadovolijo pokvarjene lüdi, pošteni človek pa plüne na nje. I čüdivamo se, da ništerni lüdje pri nas, šteri silno teško stisnejo kakši penez v dobre namene, za to brez vsega vržejo sto dinarov. Podperajte »NOVINE" ! NEDELA. (Po vüzmi drüga. Evang. sv. Janoša, 10, 11—16) V tisti časaj, pravo je Jezuš Farizeušom : »Jaz sam dober paster". Dober pastir da düšo svojo, za ovce svoje. Najemnik pa i ki je nej pastir, čidoga so ovce nej, vidi Vuka priti i ovce popüsti; i Vuk vnesé i razplodi ovce. Najemnik pa beži, ar je najemnik i ga ovce ne brigajo. Jaz sam dober pastir i poznam svoje í moje poznajo mene; kak pozna mene Oča, poznam i jaz Očo; i živlenje svoje dam za ovce svoje. Mam ešče drüge ovce, štere so nej iz ete ovčárnico: potrebno je, da tüdi tiste pripelam k sebi i poslüšale bodo moj glas i bode edna ovčárnica i eden pastir. Navuk: Javno delo bi vnogo več sadov obrodilo, če bi bilo več dobri pastirov i menje najetnnikov. Da se odprejo železnice med našec državov i Vogrskov Minister za železnice dr. Korošec je odredo, da se vrši pri direkcija državni železnic v Ljubljani, v četrtek, 18. aprila ob 4. vöri žadvečera anketa zavolo otvoritve železničkoga prometa med našov državov i Vogrskov na proga] v Slovenskoj krajini. Na to anketo so Povableni po nalog) ministra tüdi gospodarski krogi, med drügimi je dobo vabilo tüdi gremij trgovcov v Soboti naj pošle ednoga zastopnika. Zastopnik iz naše krajine mora biti takši, ki naše prilike dobro pozna, i ki pride v poštev tüdi kak poznavalec prometa. Na tom zborovanji v Ljubljani bodo razpravlali od razlogov za i proti otvoritvi prometa z Vogrskov, nadale od kreditov, šteri bodo potrebni za Otvoritev prometa i za ob-novo pokvarjenoga dela proge, za lokalni j mednarodni blagovni i osebni promet. Ravnotak se bo tüdi razgovarjao od pitanja Obmejni kolodvo-rov, obnove mostov, sestave voznoga reda i vsa drüga prometna pitanja, štera tű zraven pridejo. Otvoritev železničkoga prometa med našov državov i Vogrskov je za našo krajino gotovo velkoga pomena. Zato je jako priporočilo, da vsi trgovci i vsi zainteresirani lüdje pošlejo ali pismeno ali pa osebno pridejo k gremiji trgovcov v. Soboti i povejo k tomi pitanji svoje mišlenje i žeje. Gremij trgovcov ma svoje zborovanje od toga pitanja v nedelo, 14. aprila ob ednoj vöri popoldnevi v gostilni Bac v M. Soboti. Če se to pitanje dobro reši, je za našo krajino to tűdi velkoga pomena. Murska .Sobota — Za prikrojevalni tečaj, šteroga priredi skupna Obrtna zadruga v Soboti za krojače, čeviare i za pomočnike, se lehko javi vsakši den v načelstva od 11 do 12 vöre. — Priprave za pomočniško razstavo, ki jo priredi skupna Obrtna zadruga v Soboti, jako lepo napredüjejo. Pomočniki, kak vajenci se močno pripravlajo, da se s kem bogšimi deli postavijo na razstavi, pa tüdi majstri ido na roko svojim pomočnikom. Majstri znajo, da Je to njim samim v hasek če njüvi pomočniki ali vajenci majo na razstavi kem lepše delo pokazati. — Katoliški misijoni pet popunih nevezanih letnikov (opisana dela našega misijonara Kereca, misijonov na Kitajskom, v Rusiji, v Bolgariji itd.) se fal odájo. Zvedi se v uredništvi v Soboti. Slovenska krajína — Zahvala. Na vüzemskih pozdrave] se vsem lepo zahvalita urednik in izdajatelj Novin. — Satahovci. Pri nas se je ustanovila preminočo nedelo Kmetijska nabavna i prodala zadruga. Za načelnika je zvoleni Serec Franc mi. Kak se vidi, se zadružna miseo čiduže bole širi med našim lüdstvom ka samo toplo pozdravlamo. — Rakičan. Preminoči tjeden so našo ves znova obiskali prjatelje dobrih kokoši i to ravno pri Ščavničar Štefani, Rogač Jožefi i Potočnjek Tereziji. Čüdno pri vsem je to, da ništerne od tej stalno obiskavlejo, ali Ešče ednok je začno gospod stotnik od kraja svoje Ogledüvanje. Stano je pred prvov številkov v vrsti, pred visikim, vitkim dečkom, ki je gledao na njega s čarnimi zamuk-njenimi očmi. Stotnik je stopo pred njega. „Kak ti je ime?" Dečko je povedao svoje ime i te mi je presünolo düšo: vej te poznam, ti lepi, mladi dečko! Ti zamišleni, s punim srcom gledajoč! v to lepo pri-šesnost. Moški med tivariši, poslüšno dete med modrimi starci! Živa vejka na drevi; če bi jo odžagali, bi bilo ranjeno drevo samo. Stotnik je pitao dale: „Maš očo doma?" ,,Nemam ga več!" ,,Pa kelko bratov i sester?" »Nemam jih". ,,Ali ti konči mati živi?" „Mater ešče mam. I posvet se je zasveto v količni očaj. Teda je stotnik zdigno palico, dotekno se z okovanim koncom deč-kovi prsi i pomigno desetara ki je stao za njim. Te je potegno iz ro-kava Zapisnik i s tresočov rokov za-; pisao dečkovo ime. Dečko je prebledo, Stotnik je šo mimo drügoga i je ne Pogledno na njega; stopo je do tretjega i .si ga je na drovhö ’ ö-gledao. Te je bio veseli, zgovoren i glasen mladenec, dober pesmar i lüblene deklin. Meo je zdrav, okrogeo majo mogoče ništerni naši kmetje bogše kokoši kak drügi ? — Za naše gladujoče so darüvali po zadnjem izkazi sledeči: Agrarna zadruga, Črensovci 100, Marič Vincija družina, Krajna 20, Smolko Marija, D.. Bistrica Í0, Kmečka hranilnica in posojilnica, D. Lendava 100, Franc Ogrizek vp. župnik 20, Franjo Pavlica uradnik pri obi. samoupravi 40, Géček Jurij, kolar, Sotina 50, Ivan Hutt-ner, profesor St. Jakob v Rožu, Austrija 200, Litrop Stefan, Širine 10 Dinarov. — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro ,,INKA". Pri reumatizmi, smicanje prehlajenji, išiasi, bolečina] kosti pomaga ,,INKA". Eden glažek z natančni navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. — Obrnoli smo se na upravitela pošte v M. Soboti, da bi poštni auto-mobiljtelko počakao, gda bi ,,Novine" gotove bile, da bi jih v D. Lendavi v pravom časi v roke dobili. Gospod upravitel so bili tak prijazni i so se obrnoli na pošto v D, Lendavi, za kaj se jim prav lepo zahvalimo. Upravništvo. Vojni invalidi zdrüženi v svojem drűštvi s sedežom, v M. Soboti majo svoj redni letni občni zbor v nedelo, 28, aprila ob 10. vöri predpodnevom v Soboti v gostilni Černjavič, poleg železnice. — Vinska razstava v Lotmerki, štera je bila določena za 10. april, se vrši 29. aprila. Znano je, da se prava lotmerška vina dobijo samo v Lotmerki. Izbira vin bo na toj razstavi prilično velka ar so ešče velke záloge. Vina so razmeroma dobra ar je v tej krajaj že stara navada, da kesno berejo. Gostilničarom, vinskim trgovcom i drügim lübitelom dobroga vina bo tű dana najlepša prilika, da si spravijo dobro blago po nisiki cenaj. t — Romanje na Trsat k morji se vrši tüdi na risalske svetke, štero vodi i davle Podrobnejša poročila Sveta vojska Ljubljana. Što šče otvoriti brezalkohol-no gostilno naj to sporoči Svetoj vojski v Ljubljani, štera njemi pošlje vsa potrebna pojasnila. Priložiti trbej znamke za 2 Din. — Naši delavci na poti. Že blüzi osem sto naših delavcov je odpotü- obraz, kre mali voj se je ovijalo par svetlopšenični kodrov, modre oči so naglas spevale, kmičnordeče vüstnice so se krožile v prijeten smešek/ ,,Ali maš nevesto doma?" je pitao stotnik. ,,Matn jo, gospod stotniki Ešče bole glasno so prepevale modre oči, v svetlo dalino je segnola pesem. Stotnik je zdigno palico i de-setar je pisao. I pesem je vgasnola v modri očaj. Tak je stopao gospod stotnik Počasi dale kre duge vrste, pregleda-vao je, spitavao i Zbirao. Včasi je Spüsto po dva tri, ništerni je niti Pogledno nej, včasi je pa zazname-nüvao li po pet, šest zapoiedoma. I vidlo se mi je, da nalašč i premišleno zbira najmočnejše i najlepše. Prišao je do kraja, obslednjim je zdigno palico, nato se je obrno. Te sam vido njegov obraz i srce mi je stanolo. Te obraz je bio brez kože i mesa, namesto oči je bilo skopanih v glavi dvoje globokih jam, dugi ostri zobje so se ležali nad golov, silnov čelüstjov. Stotniki je bilo ime Smi. »Naprej . . . marš!" Kompanijo se je siinkoma obrnola i se napotila s črstvimi stopaji v meglo navzdol. Pred njov jé jahao gospod stotnik; visiko znad megle še je zdigavao njegov čaren plašč. (iz .Podobe iz sanj") Po Iv. Cankari: Gospod stotnik Prilično časa je že, da so zadobite moje senje i pač senje vsakšega človeka tisto novo, prav posebno lice. Nikaj so več nej püste zablode, bežne megle, ki se brez smisla i vzroka prelevajo drüga v drügo i se nazadnje razkadilo v nikaj. Neso več tiste senje, štere zajtra človek strmeč gleda z zaspanim! očmi i napol s smejom, napol v čemeraj zatnajne z rokov: »Vrag vas vzemi, Odked vas je dao!“ — i štere se nato smešnogrozno odkobalijo za vsigdar. Senje, štere senjam zdaj jez i štere senjaš ti, so senca prave resnice. Oblike so stra-hotno povekšane, nadvse Čüdno po-kvečene i žegnjene, nego istina Ji ostane, spoznaš jo včasi i srce ti je žaIostno. Hladno jesensko jütro je bilo, megle so se vlačile po dolini i se plazila po strmeni rebraj gor, na vrejaj se je v žarkaj rane zarje belo prvi Sneg, šteri je zapadno v noči. Nebo jé bilo jasno, spominjalo se je ešče na polnočni Sneg i na mrzle jü-tranje zvezde, ali že je čakalo sunca. Gledao sam skoz okno. To okno je ešče nikdar ne bilo oprano, zato sam gledao kak skoz tkanino, razločo sam pa na drovno vse ka se je godilo pred menov. Tüdi glasi jo bili v čistom jütrašnjem zraki tak jasni, da sam čüo i razločo vsakšo reč. Dvorišče je bilo na peden visiko posipano s črnkastim prajom, šteri se je prek noči spremeno v masno blato. Z ravno takšim prajom so bile pokrife tüdi nisike streje barak i povejnjeno listje oreja, ki je stao sameren na sredi dvorišča. Pod tem orejom je držao vojak na vüzdi osedlanoga konja, šteri je hrskao i vztrepetavao od íilada i nemira. V dugoj vednakoj vrsti je stala kompanija napravlena, da se ešče tisto vöro napofi na bojišče. Stali so tam, kak iz kamla, niti edno oko je nej trenolo. Sloka tela so bila majc-keno prignjena od teški bremen na-hrbtnikov. Nigdar prvle sam nej vido na ednom samom tesnom kraji telko mlade lepote. Vsi obrazi so bili ešče ščista mladosti, skoro dečinski i vsi so bili sveži, kak v rosi i zarji oprani, tüdi v očaj je bila svetla rosa, gledale so kak iz dalešnji krajov, iz lepi senj, vse pa so bile nepremaklivo uprete v gospoda stotnika, ki je s počasnim stopajom stopao pred ne-rnov vrstov gori i doli. Sfofnik je bio sila visikoga zrasa, za glavo je bio višiši od kom-panije, ogrnjeni je bio v velki čaren plašč, spod šteroga je gledalo dvoje dugih i tenkih nog, v roki, štera je bila ešče v rokavic!-, koščena i škrarn-plasta je držao palico, na štero se je Opirao. V obraz sam njemi nej vido, ar je bio ves čas obrnjeni proti vrsti. Stopaj za njim je Stopao mladi dese-tar, ki je včasi boječe Pogledno okoli sebe, kak pogledne človek, šteri bi rad vujšeo, pa občüti, da je priklenjen brez smilenja. 14. aprüa 1929. NOVINE 3. valo v Nemčijo i Francijo i okoli sto na delo v našoj državi. V Nemčijo, kak se vidi, odpotüje nájveč delavcov na konci aprila i cilo do konca maja do jemali delavce za Nemčijo, kak je to nemški delegat povedao. Tam je ešče mrzlo i se delo netnre naskori odpreti. Priporočamo našim delavcom naj gledajo na to, da sebi i našoj krajini s poštenim delom i lepim živlenjom samo poštenje spravijo. Stem včinijo nájveč haska sebi i celoj našoj krajini. Kak radi bi šli letos nazaj v Nemčijo tisti, šteri so se lani slabo skazali, pa nesmijo! — Tüdi prekosnica. Popotnika iz Sobote na Tišino je ciganska familija pozdravila z »Zdravo!" Čestitamo! Zdravo! — Romanje na Brezje. V glavni linijaj je Spored za romanje na Brezje sledeči: Na risalsko soboto ob 5. vöri zajtra se pelajo naši lüdje iz Sobote, oni z lendavske bližine pa iz Lendave tak, da v Ormoži pridemo vküp. Goričkim lüdem je za prenočišče od petka do Sobote preskrblene v Soboti. V Ljubljano pridemo ob 2. vüri popodnevi i se pelamo včasi naprej cio Otoč, štero je Zadnja postaja pred Brezjami. Od postaje do cerkve idemo peški, ka je edno slabo vöro hoda. Okoli štrte vöre zadvečera smo na Brezjaj, gde se včasi začnejo predge i spoved. Na risalsko nedejo zajtra bodo svete meše že ob štiraj, tak koli sedme ali osme vöre pa se napotili vsi vküp peški, ali z železnicov ali z automobili, kak što zmore, na Bled. Z Brezij na Bled je s počasni hodom 4 vöre peški. Tü se prepelamo po blejskotn jezeri na otok na sredi, gde je Marijina cerkev. Če bo v tom časi prebivala že tüdi kra-leska familija na Bledi, se poklonimo tüdi krali. Na poti nazaj si ogiedamo tQdi Ljubljano i v tork bomo že vsi •doma. Lotmerk. Domači Orel ponovi vnedelo, dne 14. aprila v Kat. domi ljüdsko igro v peti dejanja] ,,Revček Andrejek". Začetek ob pol 4. vöri zadvečera. Vabimo v obilnom števili 1 Bog živi! .— Razkrižje. Po dugom čakanji se je spunila goreča žela naše mladine. Ze lani so dečki pa dekline prosile, naj se zbira za podobo Marije Pomočnice, kakšo majo v Veržeji. Ta podoba je prav umetniško napravlena v salezijanske] obrtnoj šoli v Barceloni na Španskom. Te dni je prišla i v nedelo, dne 21-toga meseca de slovesno blagoslovlena. Pridite od vseh krajov počastit Marijo. — Javna Borza dela v Soboti naznanja, da potrebüje več sto delavcev za obdelavanje cukrne repe v Franciji. Delo je na 7—8 mesecev. Plače so sledeče: 500 frank, mesečno ali Din. 1.125*— brez hrane. Tak naj delavec potroši Din. 525‘— njemi ešče itak ostane Din. 600*— na mesec. Plače v akordi so sledeče: za okapanje in preprečenja po hektari 300 frankov in za branje, sküpljanje in nakladanje po hektari 350 frnnkov. Vsak delavec šteri nameni oditi na Francosko mora imeti novi Izseljeniški politiki list, šteri košta Din. 73'— Prinesti mora vsak prosilec dva kepa z sebov. Delavci, ki so že na deli v Franciji so nam pisali, da se njim jako dobro godi in so zadovoljni z plačov i hranov. Takše glase smo dobili že tüdi od delavcev iz Nemčije! Za Nemčijo odhajajo delavci vsako sredo i to do slednjega majuša 1.1. Za Francijo pa vsaki ponedeljek ali nedeljo vse do konca meseca septembra t. 3. teda naj níšče nede straj, ka bi doma ostao brez dela ar mamo preskrbljeno dovcijno dela za vse naše delavce! Dosega mao so smeli iti 'na Francosko samo od 25 let starejši a vodja borze dela je ob priliki dogovor z Francoska imigracijskim drüštvom v Zagrebi dosegno to da lejko idejo, od sega mao tüdi od 16 let starejši delavci vsi moški i ženske. Vsi pa naj znajo to da vsej naednok nemremo odposlati i naj bodo potrpljivi tečas ka na red pridejo! Naj ne postanejo nezadovoljni i naj ne godrnjajo vsigdar okoli urada kak je to dozdáj bilo v navadi. — Razdelitev plemenskih kan-žorov. V tom leti razdeli komisar mariborske oblasti, dobre mlade plemenske kanžore oplemenjene domače fajte po znižanoj ceni. Prijave se Sprejemajo do prvoga maja pri sreski poglavara], gde se dobijo zavezna pisma i vsa navodila. — Razveselivo pitanje. Dobili smo pitanje, kak se naj razmijo tej Cankarovi spisi, štere objavimo v Novinaj i Šteri so vzeti iz njegove knige ,,Podobe iz sanj“. Pisaíi smo že, da je Cankar to delo Spisao za časa bojne i je vsakši spis namenjeni proti tistim, šteri bojno vodijo i proti bojni. Glasno je pa med bojnov toga níšče nej smeo povedati, ar so ga včasi zaprli. Zato je pisao pisatel Cankar te svoje članke v takšoj obliki, da je Policija ne mogla razmiti, ka pravzaprav šče i so nej mogli prepovedati knige s čüdnim naslovom ,,Podobe iz sanj“. Vsi pametni lüdje so razmili, da so spisi namenjeni proti strašnim krivicam, štere so se godile vsem trpečim v bojni, posebno ešče proti nedužnim Slovencom. Tak moramo razmiti tüdi dnešnji spis pod naslovom ,,Gospod stotnik". — Pazimo na to! Vsakši delavec si je s teškim trüdom Spravo knigice za potovanje v Nemčijo. Gda so bile knigice gotove, so se razposlao županom, ništerni delavci so ji pa po več vküp tüdi sami domo odnesli, da je razdelijo tistim, čide so. Zdaj pa Vnogi delavci hodijo i spitavlejo, gde so njüve knjige. Prosimo vse tiste, naj so to županje ali delavci, šteri majo knigice od drügi delavcov, da je dajo tistim delavcom, šterim slišijo, če njim je pa to nemogoče, naj je pošlejo ali prinesejo k borzi dela v Soboto. — Pazimo na rože. Rože so najlepši kras vsakše hiže i vsakše vesnice. Gde te prí hiži iz ogračeka i oken pozdravlajo roše, znaj da so tam dobo lüdje. To zimo je vnogo rož spomrznolo, zato je moramo zdaj telko belo skrbno gojiti i eden dragomi davati sadike, da pridemo nazaj na tisto i ešče vekšo vnožino rož kak smo jo meli v preminočem leti. Rože so najlepši kras naših vesnic zato je gojimo obilno i skrbno. Tjedenski glasi. — Tüdi na Polskom vláda brez parlamenta. V Polskom parlamenti je že duže opozicija tak močna i kreganje i Svaja med posameznim! strankami tak velko, da Vlada nemre nikaj delati. Zato se guči, da Zdajšnji predsednik maršal Pilsudski razpüsti parlament i odstrani poslance, pa bo delao brez parlamenta z vojaškov vladov. — Kriza austrijske vlade. Državni kancler dr. Seipel je s svojov vladov odstopo, Bije se boj, komi naj bo poverjena sestava nove vlade. Dr. Seipel je katoličanski duhovnik i je pripelao s pametnim ravnanjom malo Austrijo do jako dobroga položaja, zato ma takšo moč i takše spoštüvanje, da bo brez njega ali proti njegovoj voli teško mogeo što sestaviti novo vlado. — Zima. Po lepi Vüzemski dnevaj je nastopila pö celoj Europi nazaj močna zima. Nja Polskom so meli po vüzmi mraza 20 stopinj pod nič-lov. Samo pomali ,se z dežčom vreme na bogše obrača. Delo na poli počiva skoro po celoj Europi. Gospodarstvo Delo v sadovnjaki. Letošnja zima je- tüdi v sadovnjaki odrinoía delo, štero bi se moralo opraviti v meseci marci, na april. Zdaj komaj začnemo saditi pa čistiti že rastoče drevje. Za čiščenje drevja je najbogši tisti čas, gda ešče drevo spi, ravnotak za ceplenje. Za vse to je zdaj ešče ne zamüjen čas. Pri čiščenji i obrezavanji staroga drevja gledajmo na to, da preveč debeli vejk, če je le mogoče ne žagamo vkraj. Pri mladom drevji se nam pa nesmi nikaj militi. Vsakša nepotrebna vejka naj se odstrani tak, da dobi drevo gda zraste lepo korono i bo sposobno nositi dosta sadja. Pri starejšem drevi, če že moramo odžagati kakšo vekšo vejko ali vrej, glejmo, da odžagamo to ščista pri stebli ali pazji. Rob okoli skorje pa z ostrim nožom lepo obre-žimo i namažimo z cepilnov smolov. Votline i lüknje v stárom drevji je najbogše zamazati s vapnastim mor-tom ali cementom, pa ešče s kakšov deskov pokriti, da ja nikaj vode ne pride v steblo. Drevje, štero je zdaj v zimi spomrznolo ali spokalo, ali so je pa zavci zgrizti, zamašimo vse takše rane z cepilnov smolov. Mesto cepilne smole je tüdi dobra zmes ilovice i kravjeka. To na debeli namažemo na steblo i s kakšimi starimi vrečami notri povežemo. Takšo obvezo püstimo gori, dukeč ne spreh-nej ar pod njov v tom časi zraste lepa mlada skorja. Vnožina novih sadovnjakov v našoj krajini. Kak se vidi, se le-tošnje sprotoletje nasadi v našoj krajin! jako dosta novoga mladoga sadovenoga drevja. Vsi kraji, gde je toča pobila i šteri so se javili, da ščejo küpiti od oblastnoga odbora preskrblene cepike po nisikoj ceni, dobijo zdaj vnogo tej cepik. Pa tüdi drügi kraji sadijo letos razmeroma več kak drüga leta, ka se vidi iz toga, da je spitavanje po dobrih cepika] jako velko. Naše lüdstvo vidi, da sadoveno drevje, če je prav gojimo, kmeti jako lepe dobičke prinese. Paziti pa moramo na to, da drevje v istini pravilno posadimo i da sadimo samo takše vrste sadja, štero se dobro oda, to so različne zimske vrste ki dugo stojijo. Delo v ogračeki. Tüdi naši ogračeki gračüjejo od leta do leta vekši i od leta do leta več sadimo v nje. Dober ograček ' prinese človeki več kak edno Petino vse hrane štero človek potroši v.ednom leti. Ograček pa moramo tüdi skrbno gojiti i pametno obdelavati. Nigdar nesmimo pozabiti na takzvane preminjavajo kolobarjenje v ogračeki. Kak nam njive ne bi dobro rodile če bi meli na ednoj njivi vsigdar edno vrsto nasajeno, ravno tak je z ogračekom. Če pravilno preminjavlemo, mamo vsigdar pravilen i trpežen pridelek. . S kolbarjenjom ali preminjávanjom je tüdi v zvezi gnojenje ogračeka. So sküpine zelenjad!, štere ščejo meti dobro pognojeno zemlo z domačim gnojom i pa takše štere tüdi lübijo dobro pognojeno zemlo nego gnoj mora biti že najmenje edno leto v zemli, da je ščista Sprejmem. Obilno gnojenje i friški gnoj majo rade vse kapüste (zelje, karfijola itd.) šala-ta, špinača, zélena, paradajz, ugorke. Staro gnojenje pa lübi korenasta zelenjava kak mrkevca, petršü, Iük, pa vse vrste graja. Tak je najbogše če ograček razdelimo na dva skoro ednakiva dela i eden del pognojimo močno z domačim gnojom gde nasadimo prvo skupino, drügo leto pa te toga dela ne gnojimo nego posadimo notri drügo skupino. Na te način gnojimo vsakše leto samo polovico ogračeka nego to dobro. Korenastoj želenja, pa lehko pognojimo nikelko z kalije-vimi i fosfatnimi umetnimi gnojili. Na te način se gnojenje pametno razdeli pa tüdi zelenjava izvrstno raste, gledati pa moramo tüdi na to, da edne vrste zelenjava ne pride nazaj na svoje prvejše mesto prvle kak na tretje ali štrto leto. Kelko bole poreci se povrne nazaj na prvejše mesto edna zelenjava, telko bogše je za njo. Na te način pa raste v ogračeki tüdi menje nepotrebne trave. Cene Penezi. Na ljubljanskoj borzi 1 Amerikanski dolar 56*85 Din. 1 nemška marka 13'52, 1 francuški frank 2*23 Din, 1 austrijski šiling 8 Din, 1 vogrski pengő 9 90 Din, 1 Švicarski frank 1096 Din — Te cene valajo na borzi za vekše šume penez. V bankaj küpüjejo peneze nikelko falej, odavajo se nikelko drakše. Pošta- Hűponja Štefan. Panovci. Vašo prošnjo smo priporočili. Ze dobite odgovor, kda pride red na vas. G. Jerič več ne vodijo posredovalnice za delo. G. Kerec te da odgovor, kda na toga red pride. Prle je nej mogoči, telko posla ma. Sukič Franc, Radovci 26. Zavolo toče počakamo do konca leta. Bntfiü Sukič, Trdkova. Naročnino za Novine i Marijin list prejeli. Hvala lepa. Podobice pa dobite gda red na Vas pride. Smej Balaž. Odranci. Dobili smo od okrožnega agrarnega urada pod Štev. 1448/29 odgovor, da gotovo dobite zemljo, če bo na razpolago. Vabilo na II. izredni občni zbor TISKARNE PANONIJE r. z. z o. z. v Murski Soboti, ki se vrši dne 1. maja 1929 ob 13. uri v poslovni prostorih zadruge. Dnevni red: '1. Poročilo načelstva., 2. Volitve. 3. Slučajnosti. V slučaju, da se ob dotočeni uri ne udeleži zadostno število članov, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor brez ozira na število članov. Načelstvo. Jabočne cepiko, semenske krumple i seno za govejo maro oda. JOSIP MURSA Krapje. GOSTILNA se oda na jako prometnom mesti z inventarom Cena 150000 O. Pitati pri lastnik! Franjo Rodila, Varaždin, Vranova ul. 1 Dva mizarstvo pomočnika Sprejmem Eugen Kutaši, mizar Bogojina. Križevska ciglarna pri Ljutomeri i Pu-conska parna ciglarna kak do zdaj mata tüdi letos za vse odjemalce prvovrstni zidni i pohrivatji cigeo (falo i biber)po zmerni cenaj na ratno odplačilo. — Cigeo se lehko naroči pri cigl&rnaj i v centralno] prodajalni to var. Hartner Mur. Sobota 4. NOVINE 14. aprila 1929. Poziv! Vsi vlagatelji in dužniki Petrovske hranilnice, Gornji Petrovci, kateri do danes še niso se javili pri Prekmurski banki v Murski Soboti, se naj z vsemi spisi v osmih dneh tam javijo, ker za poznejše prijave ne prevzamemo nobene odgovornosti. Upravni svet Petrovske hranilnice. Oda se 13 let stara garnitura št. 4 na paro (Dampf) edna št. 6 z motornov mlatilnicov za 6000 Din;, edna 42 čolna mlatilnica z menšov. Sprejme se eden Vajenec. Glasiti se je pri KRČMAR PAVLI, strojnom kovači, Čikečkavas, p. Prosenjakovci. Trije novi ruiti za hižo, hrastov! foslni edni novi hlevi se fal odájo. Titan Janez, Krog. Konjske opreme od navadne do najfinejše, dežne ponjave za konje in vozove, v vsaki velikosti nudi IVAN KRAVOS, MARIBOR, Aleksandrova 13. Ova inaia (Vajenca) močnejšiva od dobri staršov Sprejmem za mizarsko obrt. Ivan Režonja, mizarski mojster, Gaberje p. D. .Lendava. Küpüjem v dobrom : stanji že nücano : žakle za melo (ne lüiuijastB) po najvišoj dnevnoj ceni v vsakoj množini Messinger, pri Jožef Bejek, Mur. Sobota Nova ulica Štev. 5. Original Francozi« EGLÍHR VEHMOHEL je najbogša Šprickajce na sveti. Generalno zastopstvo: MRZEL D. 0. SUBOTICA Iščite cenik! Dobi se povsod. Rojari! Iz Nemčije se oglašajo küpci za naš domači med. Küpüjejo ga po 15 Din kilo. Zato naj vsakši kem prvle javi čebelarskoj podrüžnici v M. Soboti, keliko hajdinskoga meda ma za odájo. Kovčeki za potovanje, torbice iz usnja, lističe, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri in po naj-nižji ceni pri IVAN KRAVOS, MARIBOR, Aleksandrova 13. Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murslta Sobota GiFlniena ni. 191. Küpci biciklov! Prle kak si bicikl küpite, Poglednite skladišče prí trg. WEISSENSTERN v D, Lendavi. — Sledeče marke so v skladišči po najfalejšoj dnevnoj ceni: Haffsn, Admiral, nesta, Dürkop?, fltios, tier-man, Opet DF.il, nove, Ideal, F. H.- brez lonce, Puch, male Singer mašine od 700 Din gori IVAN ŠEGI), H. Sobota prek židovske cerkvi gospodarske, obrtne in Indnslrijshe mašine i potrebščine. iiiiHNniimiiiiuiiiiiHiitiiiuuuiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii lokomobil bencin gasmotor - elektromotor - transmisije - žage - kugellegerje - gonilni jermeni, Ia. cilindersko, auto olje i masti itd. MLINSKE POTREBŠČINE, valeki i vsi deli, koperek, trijeri, kamni, svile, gurte, peharčki aufzug železje za cilinder, potače itd. GOSPODARSKI MAŠINI mlatilnice, Sejalni mašini, plügi, Sadni í gozdni mlini, preše, sečkari, reporeznice, pumpe, vetrenjače, vage itd. Konkurenčne cene! Tüdi na rate! Prvovrstno blago 1 Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Beltincih r. z. z o. z. kateri se vrši v hranilničnih prostorih dne 18. aprila ob 3. uri popoldan s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora 2. poročilo načelstva in nadzorstva 3. Odobritev računskoga zaključka za leto 1928 4. volitev novega Člana 5. Slučajnosti. O p o m b a: Ako bi v določenom času ne bilo navzočih zadostno število članov, se vrši pol ure pozneje zborovanje na istem mestu in z istim sporedom, ki je v smislu pravil sklepčen brez ozira na število navzočih članov. Samo 49 Din 60 p stane prava švicarska žepna vöra št. 100. Anker-Rem. Roskopf. Samo 49 Din 20 p izvrstna vöra št. 111. z radijovim številni-kom i radijovimi kazale! z 3 letnov garancijo^ Brezplačna darila lehko dobi vsakši naročnik. Ta darila so točno opisano v velkom ilustr. ceniki tvornice SUTTNER. Že prek 30 let vživa tvrdka H. STTTNER najbogši glas zavolo svojega solidnoga poslovanja i zavolo zaneslivo dobre kakovosti svojega blaga. Pri tvrdki Suttner se vse küpi naravnoč skoro po tisti cenaj kake v fabriki i brez nevarnosti, zato, ka tisto, ka ne odgovarja se vömini ali penezi nazaj dajo. Foíllta včasi Vaš točen naslov na H. SUTTNER Ljubljana, SL 945. i dostavlam Vam bo velki ilustrovani sijajni cenik žepnih vör, vör na roko, vsej zlati in Srebrni predmetov, olepševalni predme tov i tak naprej popunoma brezplačno. Samo 64 Din 20 p stane prava 16 em. visoka Anker-budilka šf. 105. Velka zbirka ženski i moški vör. zlati i Srebrni predmetov, pistanov, vör z niha-halom vör s kukurcov itd. v ceniki. Suttnerova »IKO" vora vam slüži cela iivlenje! Vabilo na VIII. redni občni zbor gremija trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti ki se vrši v nedeljo, dne 21. aprila 1929 ob 13. uri v restavraciji g. Dobray v Murski Soboti. Dnevni red: 1. Pop čüo načelstva. 2. Proračun za leto 1929. 3. Dopolnilne volitve. 4. Razni predlogi. 5. Slučajnosti. Radi obširnega poročila načelstva, ter kratkega časa se Zapisnik zadnjega t. j. VII. rednega občnega zbora na občnem zboru ne bo čital raditega je isti vsem gg. članom na razpolago počenši od dne 8. do 20. aprila vsak dan od pole. ure zjutraj do 19. ure, ter pri občnem zboru v prepisu na vsaki miši. Murska Sobota, dne 8. aprila 1929. Naielstvo. Podpirajte: „NOVINE" ! Zdrav ostanoti, boleznim vujti! Če si prezebleni ali prehlajeni, če maš mrzle noge, te glava boli, če maš migrene, reumo, če so ti oslabilí živci i mišice, če si düševno ali telovno oslabo, če slabo spiš, če maš trganje t členkaj, bolečine na obrazi i po celom teli, če si preveč občütiš za mrzeo zrak i se ovači ______________Javlajo pri tebi znamenja slabosti ali nezadostnoga obtoka krvi, te je to znamenje, da si v svoji zdravi dnevaj nika ne včino, da bi se toga očuvao. Delaj to, ka so že naši dedeki i pradedeki vsigdar s uspehom kušali. Rabi odznotra i Odzvüna vsigdar preizkušeni Fellerov prijetnodišeci „ Elsafluida. V apotekaj i takši trogovinaj košta edna poizkusna kantica 6 Din, dvojna 9 Din, velka špecijalna kantica 26 Din. Po pošti, konči eden pak, šteri ma 9 poskusili, ali 6 dvojni ali 2 špecijalni kantici za 62 Din. Dve takšivi kišti staneta samo 102 Din s pakivanjom i poštninov vred. Naročüa nasloviti na Eugen V. Feller lekarnar Stubica Donja, Central 140. — Hrvatska. Če pa rabiš dobro sredstvo za želodec naroči ob enem Fellerjeve blagodelujoče Elsa kroglice 6 škatuli za 12 Din. Za TISKARNO PANONIJO r. z. i o.z. v Murski Sobo« LUDVIK NORČIČ. izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC BAJLEC.