Zasedanje plenuma Okr. OOF v Ptuju
Pollcfni plan dcla mnoliCnlh organizacii ie dohaz enolnosti in refolncionarne inoči ®r
V nedeljo, dne 19. t. m. se je v praznično okrašeni dvorani Titovega doma v Ptuju vršilo zasedanje ple-numa Okrajnega odbora OF.
Plenum je otvoril predsednik OO OF  tov.   Belšak   Franc.
Temu je kot prva to-čka dnevnega reda sledil politični referat sekre-tarja Okrajnega komiteja KPS tov. Z a g a r Zorana. Referat je obsegal sledeče:
Tovariši in tovarišice! Plenum OF našega okraja se vrši v času, ko delovno ljudstvo širom naše dcmovine bije v drugem letu petlctke cdlcčilen boj za dosego in preseganje planskih nalcg, ki iz dne-va v dan dvigajo življenjski stan-dard dclovnega ljudstva Jugoslavije in udarjajp niočne temelje izgradnji našega socialističnega gospodarstva. Da bi lahko na današnjem plenumu Fronte pravilno analizirali situacijo, ocenili uspehe in poraanjkljivosti v našem delu ter irdno in revolucio-narno krenili po začrtani poti na-prej, je nujno pctrebno, da pod-črtamo nekatere važnejše momente iz naše pclitične in gospodarske pro-blematike. Dejstvo, da je čas, v ka-terem pristopamo k močnejši utr-ditvi naših pozicij (predvsem na vasi), izredno bogat na zgodovinskih dogcdkih v -mednarodnih odnosili, nam narekuje nujnost, osvojiti si jasno in dcločno linijo v vseh vpra-šanjih naše gospodarsko politične dejavnosti in s tem dcseči dcsledno sprovajanje in kcnkretiziranje sploš-ne linije na vsa vprašanja naše vsa-kodnevne borbe za izgradnjo socia-lizma, a predvsem na polju sociali-Stične rekonstrukcije kmetijstva.
Tovariši!   Najvažnejši  izmed   vseh dogodkcv, ki brez dvoma ne bo pred-stavljal   svetle   strani    v    zgodovini proletarskega    gibanja    in    odnosov med deželami  Ijudske   demokracije, je    vsekakcr    še    vedno    resolucija Koroinforma    in   klevetniški   izpadi nekaterih eleraentov iz scsednjih dr-žav, ki blatijo najcsnovnejša čustva narcdov nove Jugoslavije. Mi vsi do-bro vemo, kakšne klevete so padale in padajo na našo Partijo, na našo držsvno vodstvo, na  našo socialisti-čno graditev in ne bi imelo pomena obravnavati   stvari,  o   katerih   si  je že   danes  več   ali   manj .na   jasnem sleherni državljan naše dežele.   No, kljub terau je treba ugotoviti, da je resolucija    pcleg    vseh   bolečih    in škcdljivih posledic za vso demokra-tično protiimperialistično frcnto ime-la  koncem koncev  tudi  svojo pozi-tivno plat. Tvorci resclucije so imeli namen razbiti našo Partijo, minirati pridobitve naše ljudske revolucije in onemogočiti   scciaHstično    izgradnjo naše države. Tcda rezultat, na kate-rega smo lahko upravičeno ponosni, je bil popolncma nasproten njihove-mu    pričakovanju.   Delovni    ljudje naše dežele, prekaljeni v toku težke osvobcdilne borbe in v toku  velike bitlce za zmago sccializma, so se še močuejše zgrnili ckcli svoje Partije, katera jih je skozi dclga leta, nepre-stano v prvih bcrbenih vrstah vodila od zmage do zmage. Mi lahko, tova-riši, smclo trdimo, da je sreča mor-da za vse proletarsko gibanje, da je ta udarec, ob katerem se bcdo kljub vsemu vendarle razčistila vprašanja bodcčih cdnosov med socialističnimi državami in sccialističnim gospodar-stvcm,   zadcl  ravno  nas,   našo  Par-tijo  in   naše   tolikokrat   preizkušeno vcdstvo, kajti vsakdo drugi ckcli nas bi prcpadel že pod prvimi udarci ne-upravičenih kritikov. Mi pa stojimo trdno, čvrsteje kakcr kdaj koli po-prcje,    gradimo    svgjo    socialistično domcvino in se v okviru protiimpe-rialistične fronte pod vodstvcm So-
vjetske zveze borimo za zmago mar-ksizma-leninizma po vsem svetu.
No, tovariši, enotnost delovnih množic Jugoslavije, nepokolebljiv stav napram imperialističnemu svetu in končno še situacija, ki jc nastala okoli resclucije Kominforma, je ro-dila besno, toda nemočno kampanjo protiljudske reakcije doma in v sve-tu. Temne sile reakcije, katerim je vsekakor trn v peti graditev socia-lizma v tem delu Evrope, so poizku-šale in poizkušajo izkcristiti trenut-no situacijo v demokratičnem bloku za svoje podle namene. Z raznfrm gospodarskimi pritiski, posebno pa še s ponovno mobilizacijo že oproba-nih in zvestih hlapcev Vatikana po-izkušajo od znotraj minirati odloč-nost in voljo narodov naše dežele, ki si danes s takšnim še nevidenim po~ letcm gradijo svoj bcljši jutrisnji dan. Kampanja ckcli Trsta, na slo-venskem Kcroškem, ugotovitve za-grebškega prccesa in drugo nam slu-žijo kot jasen dokaz, kaksnih sred-ste\' se vse poslužuje svctcvna reak-cija v svcji bcrbi proti naprednemu človeštvu in kako nizko so na drugi strani padli domači eksponenti im-perializma, ki v teh zgodcvinskih dneh graditve socialistične družbe na najbolj podel način izdajajo svoje narode in svojo prerojeno domovino. Toda tovariši, mi, ki pod vodstvom naše Partije, upoštevajoč specifično-sti pogojev, v katerih se nahaiamo, dosledno in v praksi gradimo po naukUi marksizma-leninizma sociali-zem, vemo, da je ni sile v svetu, ki bi mogla uničiti ljudstvo, kateremu je ideja o svcbodi prešla v zavest in s tem postala nepremagljiva mate-rialna sila. Zavedajoč se tega, mora danes Ijudska fronta kot revolucio-narna pridcbitev naše velike dcmo-vinske vojne poostriti svcj kurz na-pram vsem odkritim in prikritim sc-vražnikom ljudstva, ki na bilo kak-šen koli način in zaviti v bilo kakšna kcli cblačila poskušajo uničiti in za-virati naše delo. Odkrivati in analizi-rati storjene napake, jih pcpravljati, nehno in skrbno dvigati lik člana neBebno in skrbno dvigati lik člana čistiti svoje vrste vseh omahljivih in oportunističnih elementov, to je na-loga, ki v tem moroentu stoji pred OF (predvsem v našera okraju), to je naloga, ki stoji pred vserai de-lavci, kmeti in delovno inteligenco v času odlcčilne bitke za zmago so-cializma.
Tovariši! V takšnih mednarcdno pclitičnih prilikah se vrši na gospc-darskem poprišču borba za uspešno izvedbo nalog drugega leta naše pet-letke. Mi smo vedno poudarjali, da bo to drugo leto petletke najtežje, da bodo napori morali biti največji in da bcdo rezultati tega leta imeli odlcčilni vpliv na ves naš petletni plan. No, resolucija in nastala med-narodno pclitična situacija vsekakor ni faktor, ki bi olajšal te napore, temveč jih je v gotovih pogledih celo povečal, tako da se planske naloge dcsegajo in presegajo po zaslugi po-večanega delovnega heroizma naših delavcev in kmetov, ki s stalnimi tekmovanji na čast naši Partiji do-kazujejo vsemu svetu neupravičenost klevet. Veliki uspehi graditeljev ma-ribcrske hidrecentrale, tovarne tež-kih strojev v Zeleznikih, ceste »Brat-stva in edinstva« in drugi iz dneva v dan dvigajo industrijsko kapaci-teto socialističnega gospodarstva in spreminjajo naŠo deželo iz agrarne v industrijsko-agrarno državo. Toda hiter tempo industrializacije in elek-trifikacije ni dovolj za dokončno zmago socializma, temveč predstav-lja samo osnovo in nujno potreben pcgoj. Bitka za socializem se vrši na
vseh poprišeih družbenega ustvarja-nja: to je predvsem borba proti stari kapitalistični miselnosti, podedcvani iz naše težke preteklosti, borba proti misticizrau klerofašistične duhovšči-ne, bcrba za stalno in nenehno po-glabljanje razredne diferenciacije na vasi, kot predpogoja za nadaljnji in uspešni razvoj kmetijstva. Evo, in temu vprašanju bodo morali odbori in aktivisti OF v našem okraju po-svetiti pcsebiso pczornost. Ni si, tova-riši, mogoče zamisliti večjih in traj-nejših uspehov pri industrializaciji naše dežele in absurdno bi bilo go-voriti o dokončni zmagi socialistič-nega družbenega reda^ brez istočasne socialistične rekonstrbkcije našega kmctijskega gcspodarstva. To naj bo stalno pred cčmi vsakemu aktivistu, vsakenm odboru OF na naših vaseh. Toda, če hočemo, da bo naše delo uspcsno, če hočemo, da bo naše delo rodilo pctrebne sadove, morajo frontni aktivi izpclniti predvsera sle-<*pče crganizacijske in politične na-lcge:
P r v o : Organizacijsko utrditi in očistiti razrednih. nasprofnikcv vaške cdbore OF, njene množične crgani-zacije in tako v vsaki, tudi najmanj-ši vasi ustvariti močaa pclitični fak-tor, ki bo s svojira vztrajnim pclitič-nim delom nenehno ^»oglabljal raz-redno borbo na vasi. S pravilnim tclmačenjera in sprovajanjem vseh ukrepcv ljudske cblasti bo OF na vasi aktivizirala mncžice malih in srednjih kmetcv v bcrbi proti kula-štvu, kct ostanku preživelega kapi-talističtiega reda. To je prvi in naj-važnejši pcgoj.
D r u g o : Izbcli?ati delo odborov ljudske oblasti. Naša revolucicnarna cblast je po sveji fcrmi demokratič-na, soc?alistična, a vsebina dela ne-katerih cdborov še daleč ni ljudska zato, ker v njih marsikje sede naši razredni scvražniki. Naj si bodo za-koni in uredbe višjih fcrumov še tako demokratični, oni nujno zade-nejo na cdpcr in ogorčenje delovnih množic tam, kjer Ijudski odbor vsled svojega nepravilnega socialnega se-stava nepravilno in v interesu »ve-likih« sprovaja v življenje dobljene naloge. Utrjevanje ljudskih odborov, njih izgradnja in povezanost z mno-žicami volivcev — to je druga na-loga, ki 30 mora izpolniti frontni aktiv na vasi.
T r e t j e : Pcsvetiti vso pažnjo utrditvi in razvoju Kmetijskih za-drug. Zadruga — to je šola socializ-ma na vasi, to je kovačnica ncvih kadrcv, novih in novih borcev wi rekonstrukcijo kmetijstva v sociali-stično smer. Naloga fronte je, da vodi in pomaga zadrugi, da prcd-vsem v tem mcmentu pristopi ' čist-ki upravnih odbcrov, v katere so se vgnezdili nam nasprotni kulaŠki ele-menti, a v katerih interesu sigurno ni cccspodarsko in politično jačanje zadruge. Z dosledno izpolnitvijo te naloge bo Frcnta na vasi dala naj-večii prispevek skupni borbi za iz-graditev socializma.
Tovariši in tovarišice!
V svojih izvajanjih sem v krat-kera navedel samo najvažnejše zna-čilncsti sedanjega cbdcbja, kot tudi najnujnejše naloge, ki stojijo kot pe-reč problem pred Osvobodilno fronlo našega okraja. Razumljivo je, da pristop k izpolnitvi teh nalog ne bo smel imeti kampanjski karakter, ttmveč mora postati stalen in siste-nratičen način dela OF in njenih ak-tivistov. Z jasnimi perspektivami na-šega gospcdarskega in družbenega razvoja, ki jih bodo imeli stalno pred očmi aktivi OF, ob upoitevanju spe-cifičnosti razvoja v našera nkraju (glede na  agrarni karakter okraja),
se bomo tudi mi z izpolnitvijo na-log, ki jih postavlja pred nas V. kon-gres naše Partije, dostojno vključili v skupno in enotno armado delov-nega ljudstva Jugoslavije, ki si sarao, s svojo revolucionamo in žuljavo roko gradi socializem — gradi svoj boljši jutrišnji dan.
Naj živi veliki tvorec nove Jugo-slavije in iniciator vseh naših zmag — maršal T i t o.
Po referatu tov. sekretarja je o organizacijskih vprašanjih Fronte re~ feriral sekretar agit.-prop. komisije Ok. kom. KPS tov. Mavser Ivan. V svojih izvajanjih se je dotaknil velikih rezultatov, ki jih je dosegla OF v drugem letu svojega prvega gospodarskega plana in s temi dej-stvi povezal novi polletni plan dela OF. Tov. sekretar je dejal: »Pri iz-vajanju tega plana se pred članstvo OF postevljata dve osnovni nalo-gi, na podlagi katerih bo potrebno pristopiti k dehi, oziroma sestavi krajevnih planov in izvrševanju istih. Prva teh nalog je organizacij-ska utrditev vaških in krajevnih od-borov OF in njihovega čLanstva, druga pa poživitev konkretnega de-la v teh organizacijah«. Pred vsenti se je dotaknil predstoječih volitevv odbore AFZ ter poudaril, da je samo v pogojih naše ljudske oblasti mo-žen najširši kulturni razvoj naše že-ne, žene nove socialistične Jugosla-vije. Dalje je govoril o tesni poveza-vi vseh množičnih organizacij, o od-boru OF kot pokretniku vsega poli-
tičnega, gospodarskega in kuliurne-ga življenja na vasi, o nalogah. OF v zvezi z gradnjo zadružnih domov, 0 KLO-jih in njihovi vlogi pri de-mokratizaciji ljudske oblasti na va-si, o kmetijskih zadrugah, ki pred-stavljajo edino sredstvo za izvedbo socializacije našega kmetijskega go-spodarstva ter končno jasno podčr-tal naloge, ki jih je sprejel V. kon-gres KPJ ter jih konkretiziral za ptujski okraj.
V četrti točki se je razvila ži-vahna diskusija, ki je v glavnem po-trdila dejstva, ki sta jih v svojih referatih nakazala oba referenta. Iz diskusije je plenum izluščil nove naloge in sklepe, ki so v bistvu tes-no povezani s polletnim planom.
Nato je org. sekretar Ok. odbora OF tov. Stropnik Lojzka prečitala polletni plan dela OF v ptujskem okraju ter ga predložila plenumu v diskusijo in dopolnitev. Plan je bil z navdušenim ploskanjem sprejet.
Naše delo
   Jože Lacko - lik komunista
Nedavno je potekla 6-letnica juna-Ške smrti Jožeta Lacka.
Kot sin želarja se je rodil 17. no-vembra 1894 v Kicaru pri Ptuju. Ze v zgodnji mladosti je z lastnimi očmi videl in na lastni koži občutil zati-ranje revnih kmečkih slojev v času predaprilskih protiljudskih oblasti. Malo nato je spoznal sistematično izkoriščevanje vsega delavskega raz-reda po starojugaslovanskem kapita-lističnem sistemu.
V prvih letih po prvi svetovni voj-ni je odločno stopil v vrste aktivnib. borcev za pravice izkoriščanih. V Komunistični partiji je videl edino in pravo rešiteljico, ki hodi dosledno po poti revohicionarne borbe proti vsemu, kar je izkoriščevalskega in protiljudskega. V svoje okrilje kot člana ga je Partija sprejela leta 1932. Zaupanje, ki ga je imela vanj Parti-ja, je dokazal s še doslednejšo in od-ločnejšo borbo proti takratnemu ne-usmiljenemu kapitalističaiemu zati-ranju delavskega razreda ter se po-polnoma predal revolucianarni stva-ri izkoriščanih slojev. Vedel je, da nauk Marksa, EngeLsa, Lenina in Sta-lina ni utopizem, temveč dejstvo, ki se bo slejkoprej tudi pri nas uresni-čilo. Kot dosleden zagovornik naj-osnovnejših pravic ljudskih množic je leta 1934 postal član CK KPS. Kmalu nato so ga na raznih shodih, posvetovanjih, konf erencah in sestan-kih spoznali tudi astali predeli se-veme Slovenije, kamor je hodil med kmečko in delavsko množico, jo bo-dril, učil ter govoril o veliki stvari naše Partije in njeni avantgardistič-ni vlagi v delavskem gibanju. Ni ga spoznalo samo Ijudstvo, spoznal ga je tudi sovražnik, ki je videl v njem borca, ©boroženega s trdno vero v zmago izkoriščanih in neomajnim za-upanjem v veliko delo, ki ga je za-čela Partija. Leta 1940 so ga 6blasti zaprle in odgnale v koncentracijsko taborišče v Požego, kjer ga je dole-tela okupacija.
Po kapitulaciji predaprilske Jugo-slavije je kot prvoborec pozival ljud-stvo iz Slovenskih goric k oborože-nemu odporu proti nacističnemu oku-patorju m njegovemu barbarstvu. Okrog sebe je  zbral  osem najbolj-
ših ljudi, osem narodu najbolj pre-danih borcev za osvoboditev domo-vine, osem najzvestejših sinov Slo-venskih goric. Njegovemu pozivu, ki je predstavljal poziv vsega sloven-skega ljudstva in celotne Partije, se je odzvala velika večina ljudstva Slovenskih goric ter v duhu in deja-njih spremljala njegovo veliko za-početo delo, ki je bilo pr-avzaprav nadaljevanje njegove revolucionarne borbe za pravice zatiranih in zasuž-njenih.
Veliko osvobodilno delo pa ni mo-gel končati. Vmes je posegla izda-jaLska roka domačega sovražnika, okupatorjevega hlapca, ga izdala in pomagala ugrabiti. Zgodilo se je leta 1942, ko so Lacka ranjenega ujeli in napol živega odpeljali v ptujske za-pore. Brez vode in koščka kruha je moral prestati vse grozote nacistič-nega barbarstva. Na zverinski način so ga mučili, pretepali ln kazali lju-dem kot bandita. Lacko je vse to ju-naško prenašal in molčal. Vedel je, da ljudstvo sliši v njegovem molku ponoven poziv v borbo proti naci-stičnim barbarskim osvajalcem. Edi-ne besede, ki jih je dal Lacko v od-govor na vprašanje nekega gesta-povskega krvoločneža ob priliki za-sliševanja, so bile: »Uprl sem se, ker je tako velel slovenski narod in za-htevalo zasužnjeno ljudstvo!« Po teh besedah so postale gestapovske zveri še krvoločnejše. Nadaljevali so z mu-čenjem. Lacko je zopet molčal. V divjem besu so mu iztrgali nohte na rokah in nogah, ga bili strašno po glavi ter tako iznakaženega vrgli v mrzlo klet( kjer je po večdnevnem trpljenju  umrl.
Ime Lacka nam ne bo ostalo v spominu samo kot itne borca, temveč kot lik velikega, neustrašnega, upor-nega in doslednega junaka, ki je ži-» vel in umrl samo za velika dela, ki jih je ustvarila in še ustvarja naša velika in ponosna Partija.
Lackova dela so vzorna dela komu-nista, ki nas spremljajo in vodijo po poti socializma k srečnejšemu živ-ljenju nas in naših otrok.
Slava ti, ki si znal ceniti kri in svobodo svojega naroda!
   Plan
V uvodu plana je analizirano delo OF ptujskega okraja. Veliki, že do-seženi uspehi OF so jasen dokaz po-litične enotnosti našega ljudstva, dokaz visoke politične in nacionalne zavesti slehernega našega državlja-na, ki se zaveda, da le trda borba za plan in socializem ustvarja novo družbo, v kateri ni več neusmilje-nega izkoriš6anja  človeka po člove-
(Nadaljevanje na 2. strani!)
"           (Nadaljevanje s 1. strani!)
ku. V uvodu prikazani uspehi po-novno poudarjajo neomajno zaupa-nje naSega ljudstva v KPJ, katere pravilnost linije je potrdil V. kon-gres KPJ ter s tem odločno ovrgel vse klevete, ki jih fiirijo predstavni-ki nekaterih bnatskih Kompartij v inozemstvu.
Plan je zajel predvsem tri bistve-ne in najvažnejše naloge OF( ki jih je postavil V. kongres KPJ, in sicer:
1.  Vršiti politično delo med mno-žicami;
2.  neposredna aktivizacija  množi-ce za izgradnjo socializma    v    naši državi;
3.  vsestransko sodelovanje  OF  v političnem  in  upravnem aparatu.
Priobčujemo nekaj najvažnejših poglavij iz polletnega plana.
   Študij
Da se izvršijo vse ogromne naloge, ki stojijo pred članstvom OF, je nujno, da se to Članstvo po-globi v sistematično razgtebljanje gradnje socializma v državi, in to direktno na svojem področju. Zato se tudi vpelje na področju vaških krajevnih odborov OF sistematičen študij, ki naj bi se vršil po sektor-jih KLO. Ta študij naj bi se vršil vsakih deset dni, torej trikrat me-sečno in to za vse funkcioraarje od-borov OF, AF2, LMS, ZB NOV, KLO, KZ itd.
Program študija bi bil sledeč:
1.  KPJ v borbi za osvoboditev in za izgradnjo države.
2.   Razvoj  NOB narodov Jugosla-vije.
3.  Ljudska frcmta in njene naloge v vojni in do danes.
4.  Naša država — država noveg-a tipa.
5.  Petletni plan in kaj bodo kmet-je dobili z uresničitvijo plana.
6.   Kmečko zadružništvo    v plan-skem gospodarstvu.
7.  Naše zadruge in njihov razvoj.
8.  Industrializ»acija,   osnova  socia-listične izgradnje naše dežele.
9.  Konsultacije po vseh teh temah in zaključek.
Ta študlj vodijo inštruktorji okrajnega odbora OF skupno s pro-svetnim sindikatom. Študij se pri-čne 20. sept.
   Tečaji
Okrajni odbor Osvobod. fronte bo organiziral postopoma predavanja v obliki tečaja, in sicer za tajnike in predsednike vaških in krajevnih od-borov OF. Ta tečaj se bo vršil od 15. nov. do 15. dec. 1948, in to vsak teden po en dan.
Tečaj se bo vršil po naslednjih sektorjih okraja:
Ptuj, Središče, Ormož, Velika Ne-delja, Gk>rišnica, Juršinci, Trnovska vas, Lovrenc na Dr. polju, Starše, Majšperk, Podlehnik, Cirkulane, Za-vrč, Grajena.
Program tega tečaja bo nasled-nji:
1.  Organizacijska vprašanja Fron-te na vasi.
2.   Narodno osvobodilna  borba in vloga KPJ v FLRJ.
3.  FLRJ   država  noveg-a   tipa    in njen petletni plan.
4.  KmeČko   zadružništvo FLRJ.
   Tisk
Krajevni oziroma vaški OF od-bori bodo vpeljali med seboj tekmo-vanje za razširitev centralnega In lokalnega časopisja in o porastu stalnih naročnikov vodili točno evi-denco.
Nadalje bodo krajevni oz. vaški OF odbori vodili najširšo propagan-do za uvedbo bralnih krožkov, na katerih se bodo proučevali iai disku-tirali predvsem uvodni članki na-šega časopiisja.
Krajevni oz. vaški OF odbori uve-dejo tekmovanje pri razširitvi do-pisniške mreže in to pred vsem v lokalni časopis  »Naše delo«.
Krajevni az. vaški OF odbori Se posebej tekmujejo na pridobivanju novih stalnih naročnikov za lokalni časopis »Naše delo«.
   Utrdiiev organizacije
Osnovna organizacijska oblika je vaški OF odbor. Ta mora na vasi opravljati gospodarsko, politično in kulturno življenje. Vaški odbor bo vršil to delo uspešno le takrat, če bo smatral vsak odbornik za potxeb-no misliti na to, kako pristopdti k izboljšanju in dvigu življenja na vasi.
Kongres OF postavlja pred vso organizacijo široko dejavnost in na-daljno rast  in  utrjevanje  organiza-
cije OF. OF mora zajeti vse patri-otične Slovence in jih vključiti v iz-vajanje svojega programa, ki mora v vsakem najmanjšem kraju predstav-ljati vodečo ia enotno politično or-ganizacijo.
   Društva
Kot je bilo že povdarjeno, monajo OF odbari skrbeti za vse delo mno-ži&nih organizacij, prav tako pa mo-rajo sodelovati z raznimi društvi, kot so gasdlska, lovska itd.
Zato mora OF pritegniti vsa dru-štva k izvajanju naloge OF. Odstra-niti je treba vse negativne tradicije, ki jih gojijo še sedaj nekatera dru-štva in skrbeti za to, da se v vseh društvih uvede osnovna linija OF, to  ie izgradnja socializma v deželi.
   Gradnja zadružnih domov
Izvfšni odbor OF je pred kon-cem preteklega leta proučil vpra-šanje pomoči kmečkemu zadruž-ništvu in jih pozval, naj pričnejo s široko akcijo za gradnjo Zadružnih domov. T<a akcija ni kratkotrajnega značaja, ne bo se končala letos, am-pak je akcija trajnega značaja. V naiem okraju že imamo izkušnje, ki smo jih pridobili v tednu ZD. Te izkušnje so pokazale, da smo dosegli mnogo večje uspehe, ker smo poleg tega imeli masavne sestanke z gra-ditelji in imeli izdelane točne ope-rativne plane. Ti so točno pred-videvali za vsak dan posebej, koliko je treba deknme sile, voznikov, ma-teriala itd. Ni pa zadostoval samo plan, ampak so odbori OF organi-zirali prostovoljce, ki so bili pokli-cani ali po hišnih številkah ali po volivnih enotah ali posameznih or-ganizacijah. Ti prostovoljci so — organizirani v frontovske brigade — začeli t borbo za dosego dnevnega plana. Po delu se je sestala celotna uprava, ki je kritično ocenila uspehe in pomanjkljivosti in povedala to graditeljem, ki so drugi dan še trd-neje prijell za delo.
V  zadnjem času je masovno delo na gradiliščih zopet padlo.    Zato je dolžnost odborov   OF  na vasi,      do 25.  septembra   najprej    organizirati stalne frontovske brigade, ki morajo imeti svoj točen plan ter se za do-sego tega tudi dnevno boriti.  Upra-ve, ki   še   niso   izdelale   glabalnega plana do konca  gradnje, morajo to storiti do 25. t. m. Vso resnost mo-rajo  posvetiti  odborom, formiranim iz teh brigad,   ker se   čas   gradnje bliža koncu. Obveza, ki smo io dali, pa mora biti izpolnjena do 11.  no-vembra, t.  j.  do II. kongresa KPS.
Vso pažnjo morajo posvečati od-bori OF v okolišu Muretinci in Ro-goznici, da se delo na domovih, ki so že pod streho, nadaljuje in tudi do konča^ da bi lahko dom koristil na-menu,   za katerega je bil sezidaji.
Na gradiliščih, ki so sprejeli ra-dioaparate, je treba organizirati množična paslušanja oddaj, pred-vsem tištih za podeželje.
V    mesecu    oktobru   so    okrajne uprave   organizirale   potujoči   kino, ki bo šel na vsa gradilišča, kjer je elektrika. Fronta mora poskrbeti, da bo tisti  dan  delalo največ ljudi,  ki si bodo  ogledali  tudi  film.
Mnogo pažnje na gradiliščih je treba posvečati stenčasom, grafiko-nom, ustmenim pohvalam, dodelje-vanju značk najboljšim graditeljem itd. Vse to bo pospeševalo tekmova-nje, ki se mora nujno razviti med posameznimi desetinami graditeljev.
   Priprave za gradnje zadruž-nih domov v letu 1949
Kot smo že oiftenili, je gradnja zadružnih domov trajnejša akcija. Zato je nujno, da vse organizacije OF pristopijo k najširši mobiliziaciji kmečkih množic za gradnjo zadruž-nih domov in gospodarskih poslopij v prihodnjem letu. Izkušnje letoš-njega leta nas učijo, da ne smemo zamuditi niti enega dneva, zato je nujno, da se povsod začnejo organi-zirati nove uprave, ki bodo začele takoj s pripravo materiala za grad-njo v prihodnjem letu. Treba je pri-stopiti k izkopavanju gline, pripravi kamna, sečnji lesa itd., samc da bo drugo leto akcija hitreje iztekla.
K temu delu in pripravam je treba resno prlstopiti ter se na iz-kušnjah, ki so si jih letos pridobile razne frontne organizacije, popra-viti in odpravljati vse napake.
Zavedajoč se izredno odgovornih nalog, ki stoje pred organizacijami Osvobodilne fronte, je 10 OF izdelal okvirni plan, okrajni OF ga je pri-lagodil našim prilikam ter ga daje-
mo v pretres in eventuelno izpopol-nitev in dopolnitev vsem krajevnim frontovskim organizacijam. Krajev-ni odfoori OF $3aj temeljito pfou5e predlagani pLan dela, ga ižpopolnijo in spravijo v sklad s krajevnimi pri-likami in potrebami ter ga tako iz-delanega dostavijo okrajnemu od-boru OF najkasneje do 1. okt. 1948.
Slične plane, ki jih prilagamo, so izdelale vse množične org-anizacije, kot so AFZ. LMS, ZB NOV, KZ, sindikati itd. Krajevni odbori OF naj sestavijo plane tako, da bo delo OF fn ostalih množičnih organizacij koordinirano, t j. vskladeno s plani in delom vseh množičnih organizacij na določenem terenu.
Pri sestavljianju krajevnih planov je treba upoštevati specifičnost kra-ja, socialno strukturo prebivalstva, strukturo gospodarstva kraja (živi-norejsko, vinogradniško, poljedelsko itd.), večjo mobilizacijo množic za prostovoljno delo, za izvajanje raz-nih gospodarskih nalog, za čim prejšnjo odpnavo nasprotij med me-stom in vasjo. Stremeti za tem, da se množice čim bolj vzgajajo ter da se frontni odbori bore za odpravo iz-koriščanja malih Ijudi po kulaških elementih na vasi.
Razen tega je v plan vključeno delo mladine (akcije, študij, kultur-no množično delo), Zveze borcev, OOS, okrajnega tajništva AF2, OZKZ in Okrajnega ljudsko-pro svetnega sveta.
Po čitanju in, sprejetju plana je bila plenumu predložena lista 31tih kandidatov za novi OkOOF, ki je bila v celoti sprejeta in L¦ tem vsi kandidati izvoljeni. (Imena Članov novega odbora OkOOF bomo obja-vili v prvi števiUd po prvem nje-govem zasedanju skupno z imeni novo izvoljenega sekretariata.)
V sedmi točki je tov. S t r o p n i k Lojzka govorila o dosedanjih uspe-hih OF pri gradnji zadružnih do-mov in naniziala nekatere vzroke, ki so povzročili neuspehe. Clane plenu-ma je pozvala na še večjo dosled-nost. odborov OF pri gradnji ter jih opozorila na obvezo, ki smo jo da-li CK KPS.
Ob koncu zasedanja so člani ple-numa poslali pozdravrd resoluciji CK KPS in IOOF.
Gradilišče zadružnega doma v Trnovski vasi je napovedalo tekmo-vanje vsem gradiliščem v ptujskem okraju in jih pozvalo na dograditev zadružnih domov do II. kongresa KPS.
   Partijska celica v Strnišču je sprejela v svojo sredo nove člane
Med delavstvom tovarne alumini-ja v Strnišču se je razširila vest, da bodo na masovnem sestanku spre-jeti  navi  člani v  KPJ.
Za ta dogodek so se vršile pred-priprave. Tovarniški aktivisti so zbrali okrog sebe delavce in jim na študijskih krožkih govorili o partiji in njenih voditeljih. S svojim pri-merom so vzpodbujali delavstvo, da vestno vrši svoje delo in tako po-maga   izpolnjevati   plan.
Dne 16. sept. 1948 se je v hali elektromehanične delavnice, okraše-ni z zelenjem in zastavami, zbral to-varniški kolektiv na svečanein se-stanku   partijske celice.
Delavci so bili polni napetega pri-čakovanja. Mnogi izmed njih se je gotovo vprašal, ali je delal predano in pošteno. Ali bi tudi on lahko po-stal član KPJ?
Pred množico je stopil član part-biroja tovarne, tovariš Dolenc in odprl sestanek. Obrazi navzočih so dobili resen izraz. Dogajalo se je nekaj, kar so prvič doživeli v svo-jem življenju. Med množico si vi-del mlade ljudi in njihove svetle oči, ki so se polne pričakovanja uprle v  tovariša sekretarja.
Besedo je vzel član Okrajnega Komiteja KPJ v Ptuju, org. sekre-tar tovariš  Grden Lovro.
V svojem govoru je prikazal de-lovanje^Partije od 1. 1937. dalje, ko je njeno vodstvo prevzel generalni sekretar KPJ tovariš Tito, ko je na-ša Partija začela korakati po liniji marksizma-lenmizma v novo fazo svojega razvoja. Govoril je o veliki vlogi KPJ, ki jo je imela v naro-dno asvobodilni borbi. Kljub žrt-vam, ki jih je frnela naša Partija, je z vsakim dnem vse bolj narašča-la in postajala vedno bolj trdna. V njene vrste so prihajali venomer novi kadri. S KPJ na čelu je končno premagala  Jugoslovanska   armada s
pomočjo Rdeče armade faSistično zver in prinesla ljudstvu svobodo. Po osvoboditvi pa je spet KPJ pre-vzela vodstvo v obnovi h\ izgradnji domovine. Naša Partija stopa po ve-liki poti znanosti Marx-Lenina v so-cializem. In naj si bodb obtožbe In-formbiroja še tako velike, s svojim delom bomo dokazali, da so vse te klevete neosnovane. Mi bomo doka-zali vsemu svetu in že dokazujemo, da gremo z velikimi koraki v socia-lizem. Ln takrat bodo narodi tova-riških komunističnih partij iz sosed-stva vprašali svoje voditelje, zakaj so tako ravnali proti naši Partiji, zakaj ni tudi pri njih tako blagosta-nje. Vendar mi ne slabimo naSega prijateljstva do teh Partij, in smo prepričani, da bodo končno spregle-dale in popravile pomoto, ki je na-stala.
Omeniti je še treba veliko vlogo SKOJ-a od leta 1937. do danes, ki je častno izvršil vse postavljene na-loge in se sedaj lahko združi z mla-dinsko organizacijo v močno fronto mladih borcev za izgraditev socia-lizma v deželi. Skojevci, ki so do-polnili leto za sprejem v KPJ, so na tem sestanku bili sprejeti v član-stvo in kandidaturo KPJ. Vendar pa je njihova naloga, da sedaj Se bolj pomagajo mladinski organizaciji v vseh   njenih   akcijah.
Tovariš sekretar partbiroja je pre-čital imena delavcev, ki so sprejeti v niašo ljudsko Komunistično par-tijo Jugoslavije.
Delavci so s ploskanjem m vzkli-kanjem Komunistični partiji in to-varišu   Titu   izrazili svoje  veselje.
TovariS Dolenc je čestital novim članom. Povdaril je, da je naloga tovarniške celice izgraditev tovarne. Dalje je naloga celice ideološka iz-graditefv vseh delavcev, katera bo doprinesla velik del k izpolnjevanju postavljenih nalog. Razen tega je potrebno, da se delavci stroko^no izpopolnijo. »Celica vodi račun o vsakem delavcu. Potrebno je, da se vsi skupaj strnemo v močno fronto, v eno družino, ki bo s skupnimi na-pori izgradila tovarno pred postav-ljenim rokom in začela s polnim obratom začetkom leta 1951. Partija je odprta vsem poštenim, predanim delavcem in biti njen član je čast-no.«
»Tovariši«, je dejal sprejeti Hanzl Vlado, »za nas je začelo novo po-glavje življenja. Današnji dan ni svečan samo za nas, ki smo sprejeti v KPJ, temveč je to praznik za vso tovarno. V imenu vseh se zahvalju-jenp za dano nam zaupanje, mi ps bomo s podvojenimi silami izvrševa-li tudi v naprej vse naloge, da bo-mo izvršili naš plan in s tem doka-zali, da ljubimo našo Partijo, naše-ga voditelja tovariša Tita.«
Mladinec — novo sprejeti član — je predlagal, da se sekretarju CK KPJ tovarižu Titu pošlje resoludja v kateri je povdarjeno neomejne zaupanje v vodstvo KPJ in prepri-čanje, da gremo po pravi poti v so~ cializem. Resolucija je bila z navdu-šenjem sprejeta od množice.
Naj živi CK KPJ s tovarišem, Ti-tom  na čelu!                       Miriam   
   60 AFŽ Slovenije poziva svoje organizacije na tekmovanje v čast II. kongresa KPS
/.   Kulturnoprosvetno   delo  la prevzgofo žena v duhu socializma:
a)   Koliko. okrajnih   aktivistk   AFŽ   in aktivistk   osnovnih   organizadj   AFŽ    je dovriilo   politične   tečaje   in   seminarje, ki jih je organiziral okrajni OF ali AFŽ?
b)    Koliko   žena   Jfc   v   kbbfaževalnfh te-čajth,   kt   jih   organizira   Ljudska   pro-sveta?
c)   Koliko prakti&no isobraževalnih te-čajev  je organizirala   okrajtia   organiza-cija   AFŽ,  in  kaliko  žena  jih  obiskuje?
d)   Koiliiko novih naročnic »Naše "žene« in  »Kmečke žene« ste  pridobile?
e)    Druge   oblike   kulturnoprosvetnega dela    za    prevzgojo    žena:     predavanja, bralni   krožki,    kuHurnoprosvetne  prire-ditve,   priročne   knjižnke   itd.   Koliko  in s kakšnifm  uspehonl?
77. Skrb ta mater in otroka — pomoč žaposleni materi:
a)  Dajanje lniciative in pomoč pri od-piranju  ustanov,  ki  razbremenjujejo za-posleno   ženo   in   omogočajo   novim   že-nam  vstop v   produkcijo:   jasli,  Domovi igre in dela, igrišča, krpalnice, šivalnice, praJnice,   posebne   trgovine  za  mater  in otroka  itd.   Koliko   in  s  kakšnim  uspe-hom?
b)    Indhridualna   pomoč   materi,   čuva-nje   otrok   v   času   materine   odsotnosti, pomoč   pri   delu  v   času   poroda  in  bo-lemi. Kollko aktivov za ta trprašanJA to učinek  dela?
c)   Zdravstvenoprosvetno  delo:   po»ve-tovalnice  za  matere,  predavanja,  tečaji itd. Koliko im uspeh?
d)  Pomoč materi vzgojiteljici: vzgojna predavanja, sodelovanje s pionirskd or-ganfeacijo,  skupne   prlreditve   In   feleti,
roditeljski   sestankl   itd.   Stevilo   sodelu-jočih žena,  in  uspeh?
e)   Skrb   za   otroke   pod   državno   za-ščito: skrb za domove, nove obiskovalke in  rejnice.  Uspeh?
f)   Pravna pomoč ženi:   pravne  posve-tovalnice,   predavanja.   Koliko,   koAife^na udeležba  žena?
g)   Pridobivanje   kadra   za   modicinske seetre,   negovalke   in   vzgojileljice.   Ko-liko?
///.   Sodelovanje   iena   v   gospodar&tvii:
a)   Koliko  na novo vključeruh  žena  ˇ proizvodnjo?
b)    KoliJco   na   novo   vključenih   žena v zadruge?
c)   Aktivi za dvig poljedelstva, živino-reje, za bolj^o preskrbo, aktivi za mno-ži€no  kontrolo, borke  za višji hektarski donos.   Koliko?  Učtnek?
d)   Individualne   im   kolekthme   obveze delavk in nameščenk za večjo srtorilnost dela na svojera  službenem področju. — Učinek?
e)   Opravljeno prostovoljno delo, koli-ko ur, število sodelujočih žena, najvišie tndividualne   obveCTosti?   (Na   vasi   pro-stovoljno delo, predvsem pri gradnja za-družnih  domov.)
IV.   Organlzadfska   učvrstitevt a) Procent udeleibe žena pri volitvah
V odbore AFŽ? I     b)  Koliko novih odborov AFZ je bflo
z  volitvami  vzpostarljenih?
c) Koliko aktivov vseh vrst je zrastlo
v tekmovanju, ki bodo garancija. da bo
do&ežena aktivnost  trajala dalje? Tekmovanje velja   ad   raTpisa  volttev
v odbore AFŽ do 31. decembra 1948.
GO Antifaiistiine Ironte iena Slovenije.
   Vrnitev III. ptujskc 3-krat udarne mladinske delovne brigade Dušana Kvedra
Pred kratkim se je vrnila v Ptuj III. ptujska MDB Dušana Kvedra, ki je odšla v začetku meseca julija na gradnjo mladinske proge Kučevo —Brodice v Srbiji. III. ptujska MDB je odšla na to progo, da bi po-magala bratski mladini Srbije in da bi s tem pokazala veliko bratsko Ijubezen, ki jo gojijo med seboj vsi člani Ljudske mladine Jugoslavije.
Brigada je štela 130 mladincev in mladink, v glavnem vsi iz ptujske gimnazije. Kljub temu, da mladina ni bila utrjena za fizično delo, je vendar svojo nalogo vestno izpolni-la, kar nam priča, da je bila trikrat udarna, da je imela 33 udarnikov in 64 pohvaljenih brigadirjev.
Prvi mesec je brigada delala na gradnji podpornega zidu in dnevno vzidala 30—35 kbm betona. Posebno so se dvignili delovni uspehi v času V. kongresa KPJ, ko so brigadirji v tekmovanju pokazali vso svojo ve-liko ljubezen in predanost naši Par-tiji in pravilni politiki CK KPJ v izgradnji socializma v na§i domovi-ni, V  času zasedanja kongresa    je
brigada presegala normo za 85 do 90 odstotkov.
Kulturno-prosvetno delo se je razvijalo po planu. Vsi brigadirji so preštudirali referate s V. Kongresa KPJ in se tako temeljito seznanili z delom našega partijskega vodstva, s programom naše Partije in kako bo-mo nadaljevali gradnjo socializma in boljšega življenja naših delovnih ljudi. Brigada je prirejala kulturne prireditve in tabome ognje ter iine-la najboljži pevski zbor na  progi.
Na področju fizkulture je bila bri-gada na tretjem mestu na progi, 98 odst. brigadirjev je tekmovalo za fizkulturni znak in so skupno polo-žili 800 norm.
Uspehi te brigade so nov dokaz velike pripravljenosti, volje in pre-danosti vsakega člana Ljudske mla-dine, ki so tradicija mladine v borbi proti okupatorju in izkoriščevalcem in ki pod vodstvom Komunistične partije postajajo last vsakega mla-dega človeka, ki se bori proti vsem poizkusom špekuliranja in izkorišča-nja za boljše življenje, za sociali-zem.                     ico-Peter   
   Stremimo za čim boljšo izvedbo »Tedna gasilstva"
Naše gasdlstvo, ki je 21. maja 1948 z zakonom o prostovgljnih gasilskih društvih dobilo svojo zakanito podla-go, se mora v svojem - nadaljnjem de-lu organizacijsko utrditi in zajeti v svoja društva čim večje število novih članov iz vrst delavcev, kmetov in delovne inteligence.
Za čim boljšo izvedbo vseh nalog, ki so postavljene pred našimi novi-mi gasilskimi društvi, se bo vršil od 19. do 26. septembra v Sloveniji »Te-den gasilstva«. Namen tedna je, pri-kazati pomen gasilstva v naši Ijudski državi in važnost požarne službe za nemofcen razvoj našega gospodarstva ter izvedbo našega petletnega plana, zainteresirati naše delovno ljudstvo za pristop v gasilska društva in sto-rlti čim več za strokovno dviganje1 članstva.
V tesne, sodelovanju z vsemi ma-smnimi organizacijami morajo biti iniciatorji celotnega organizacijskega dela tudi naša gasilska društva. V vsaki vasi, v vsakem delovnem pod-ročju, marajo člani gasilstva pravilno tolmačiti pomen gasilske organizacije v sedanji ljudski državi in izvesti masovrio agitacijo za pristop novih članov, zlasti mladine, v gasilstvo. Na seEtankih OF je treba izvesti dobro priipravljena predavanja o požarno-varnostni službi. Vsako društvo naj si ©estavi plan za strokovno usposab-ljanje -novih Članov. V tem tednu naj ne bo čete, ki si ne bi uredila svojega doma in ga očistila vse navlake ter preizkusila in popravila svojega ga-silskega orodja. Skupno z industrij-skc-zavodskiimi gasilskurri enotami naj se po vseh KLO izvedejo nočne in dnevne vaje, na katere je treba opozoriti ljudstvo, da j&m bo priso-stvovalo. Stenčasi in lokarlni časapisi bodo objavili delo posameznih čet, kaierc so fcaJe najboljše pri gašenju
požarov, se izkazale pri udarniškem delu, in člane gasilstva, ki so udar-niki in predani delavci v našem ga-siLstvu. Poleg letakov, katere bodo prejele vse gasdlske čete, naj čete uredijo svoje izložbe, kjer naj se prikaže pomen požarno-varnostne službe.
Te naloge zahtevajo od članov ga-silstva mnogo organizacijskega dela in predpriprav. V okraju naj se izve-dejo tekmovanja med posamezniini KLO in med gasilskimi društvi. Naš okraj je napovedal tekmovanje vsem okrajem v Sloveniji v sledečih toč-kah:
1.  Kateri okraj bo najbolje sesta-vil plan svojega dela za teden gasil-stva in ga tudi najbolje izvedel.
2.  Kateri okraj bo gasilsko orga-nizacijo najbolj utrdil.
3.  Kdo bo v tednu gasdlstva pai-dobil največ novih SLanov, zlasti mla-dme obojega spola.
4.  Kateri okraj ozir. družtvo bo v teku tedna gasilstva najboAje uredil gasilno orodje, opremo in doomove.
5.  Kateri okraj bo po vseh KLO na sestankih   OF najbolje  zainteresiral prebivalstvo o  gasilstvu v  današnji ljudski državi, o preventivnih ukre-pjh in o vzrokih požarov, razen tega pa pritegnil največ ljudi k predava-njem, sestankom in vajam.
6.  Kateri okraj bo najbolje izvedel v Tednu gasilstva propagando z iz-ložbami, v tisku itd.
7.  Kateri okraj bo dne 26. septem-hra najbolje izvedel gasilske vaje im pritegnil k istim največ ljudstva.
Teden gasilsftva naj bo nov korak k utrditvi novih gasilskih dmštev in manifestacdja nažega gasilgtva za in-terese skupnosti in čim boljšo izved-bo našega petletnega plana.
   Sodelovanje prostovoljnih
gasilskih društev z industrijski-
mi gasilskimi četami
Temelj gospodarske moči posa-meznika kot celote sloni na bazi na-predka industrije in njenih praizvo-dov, izdelanih v domači zemlji z laetnimi sredstvi.. Da se tej industriji zagotovi res nemoteno delovanje in da se pravočasno zaščiti pred po-žarnimi katastrofami, je naše delov-no ljudstvo že samo pristopilo k osaiovanju prostovoljnih in industrij-skih gasilskih čet. Prvotno so pred-stavljale te čete zasilno pomožno ekipo ža prvi udar, kmalu za tem pa so se pričele z ozirora na razsež-nošt podjetja cblikovati prave gasil-ske čete. Z navodili ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za imdiistrijo pa je bil postavljen trden temelj požarne službe v našd indu-striji. Podrobno so bila izdelana a-vodila, ki so zajela.vse panoge naše industrije in predvidevajo vse mož-llosti požarov.
! Da pa ho varnost krajev in podje-tij zagotovljena, mora biti delo in-dustrijskih gasilskih čet tesno pove-zano z delosm krajevndh prostovolj-nih gasilskib. društev, odnoono kra-jevnimi LO in obratno. Skupen na-stop obeh prostovoljnih gasilskih čet mare biti uspešen šele tedaj, če je bila že predhodno tesno sodelovanje med obema vrštama čet, ki more priti najbolie do izraza s skupnimi pFaktičnimi vajami, teoretičnimi raz-glabljanji ter predavanji. Lahko smo prepričani, da bo potem skupen na-stop v nezgodi popoln.oma uspešen. Zato bi bilo brez dvoma napačno, če bi se' industrijske gasilske čete popolnoma izolirale od prostovolj-nih gasilskih društev. Res je, da sta obe vrsti čet po delovnem okolju in bližini nalog, ki ju čakajo ob po-žarni nezgodi, različni, to pa ne more izključevati njihove medseboj-ne pomoši in skupnega nastopa bo-disi pri požaru v industrijtskih ob-jektih, bodisi pri požaru v naselju. Če pa naj  bo ta skupen nastop res
udaren, se morata obe vrsti čet že prej pripravljati nanj s teim, da dru-ga drugo obveščata o varnostnih na-pravah na svojem področju, da si posredujeta izkixstva, ki sta si jih doslej pridobili v gasilski organiza-ciji, da medsebojno razpravljata o težavah v svojem delu ter o novih načrtih, ki jih je uresničiti v bližnji bodoČnoeti v cilju izboljšanja po-žarno-varnostne službe, da si med-sebojno nudita pomoč v dobrih pre-davanjih itd. Napačno bi seveda bilo, če bi se ta medsebojna pomoč in sodelovanje omejevalo le na orga-nizacijskem, kulturno-prosvetnem in tearetičnem poliu, ne pa tudi na organizacijo skupnih prakti&nih vaj, bodisi na tovarnižfkih oibjektih, bo-disi na objektih naselij. Brez takih skupftih praktičnih vaj si uspešnega nastopa ob požaru ne moremo niti zamisliti. Seveda pa morejo biti te vaje pripravljene in izvedeaie tako, da je koaispiracija naše industrije zajami&ena.
Posebej opazarjamo ob tej priliKi zlasti na to, da se člani obeh vrst gasilskibj čet dobro seznaniijo z vse-mi vodnimi in varnostnim.1 napra-vaml ne le na svojem področju, tem-več tudi na področju druge čete.
Ce je v kraju več prostovoljnih društev in več industtijskih podje-tij, naj se kar najtesneje povežejo med seboj zlasti vse industrijske 5ete, vsaka teh čet pa tudi z bliž-njim prostovoljnim gasilskim dru-štvom. Pri tem pa moramo posvetiti posebno pozornast organizaciji ob-veščevalne službe (telefon, sirena, požarni rog itd.). Dobra organizacija obveščevalne službe in brezhibno funikcioniranje obveščevalcev ozir. naprav pomeni hitro pomoč, to pa preprečitev večje škode na ljudski imovini. Zato pristapimo takoj k čim tesnej&emu sodelovanju, ki nam bo v piraksa prineslo ogroimne koristi.
   Gasilec Vojsk Ivan - udarnik,
novator
Poldrugo leto trde borbe za pet-letko je za nami. Iz novoletne posla-nice maršala Tita in iz referaitov na V. kongresu Komunistične Partije Jugoslavije je razvidno, da ga je de-lovno ljudstvo Jugoslavije zaključilo z velikim uspehom, ki nam dokazuje, kako ogrofmne ustvarjalne sile so se sprostile v pogojih naše Ijtidiske obla-sti. Široka iniciativa in novi naipori pri premagovanju vsakodnevnih te-žav dokazujejo politično zrelost in zavest širokih plasti delovnega ljud-stva, ki se zaveda, da resnično gradi temelje države, blagostanje in miru — države sodalizma.
Tudi naše ljudsko gasilstvo je ^o seglo v zadnjih letih prav lepe uspe-he. Gasilske edinice so se v celoti. za-vedale reševanja in očuvanja ljudske iinovine. S stalno priipravljenastjo za primer požarov so priskočile na po-moč ter s takojžnjim gašertjiem iin strokovno sposobnostjo rešdle raOijo-ne ljudskega premoženja.
Gasilci se pa tudi v svojem privat-nem žiivljenju, v svojih skižbah doibro izkažeflio, tafco, da imaimo že nešteto
primeirov udarnikov, novatorjev itd. Za vzgled vsem gasHcem ptujskega okraja bi navedel tovariša Vojsk Ivana iz Zagojič pri Gorižnici. Ime-novani je uslužben pri Gradisu, kjer dela daljnovode v Št Petru ob Savi-nji. On je vodil 6 moaitažnih skupin (3 brigad) ter 3 transportne nakla-dalne skupine, skupno torej 80 mož, kar presega normo za 60 %. On sam je uvežbal vse svoje skupine za delo, kar še ni bilo izvedeno nikjer, niti tu, imti v inozemstvu. Uvedel je na-čam neprekinjene montaže in s tem dosegel odlične časovme in kvalitet-ne uspehe. Njegov odnos do delavstva je vedno tovariišiki in dela vedno in povsod z zavestjo, da gre za skupno stvar. Svoje znanje an zelo rad pre-naša na druge sodelavce. Kot tak naj nam bo on vsem za vzgled in ga pasnenajmo, njerr»u iSaanemu pa česti-tamo k n.jegovi pnoglasitvl za udar-nflca dme 11. juoija 1948 in želimo, da bd svoje znanje in svt»gte ^posobnosti usporaibljal še nadialje za naše skvspne namene — to je zaito, da dosežemo 6kn preje sodaBzem.
   Požarni red in ptujsko cehovstvo
Cebi so bili srednjeveške roteo-delske, obrtnišike zadruge, ki so po-lagoma uveljavile svoj vpJiv tudi na mestne uprave ter so si končno ,še pridobile pravioo za iz^nSevamje cehovskega sodstva, Dočam je prej odločala v mestih le patocijsfea §o-spoda, so si cehi prifooirili po doigih in težkih borbah večji ali man;jši delež pri soodločevainju v mestaih zadevah.
Z vso odioenostjo so zastopsli in-terese srednjega sJoja, pri tetn pa so svojim Članom preakrbeli stailaiie do-hodke iin strogo gledali, dasona trg spravili le brezhibne izidelke.
S svojim cehom ali zaidtrugo so bili v tesni življmjski povezanosti in mu obljubili, da hočejo z njiim deliti dobro in slabo. lz cehovskih zapiskov vidimo, da so sfcrbno pod-pirali siabotne in bolne, revne in onemogle člane. V Ptuju so imeli celo svojo lastno bolnišnjco.
Cehi siceir prvotno niso bili od-visni od magistrata, vendar je nala-galo oblastvo posameznim cehoan točno odrejecn delokrog za slučaj ta-kratnih pogostih mestnih požarov. Zdi se pa( da.se niso preveč branili človekoljubne naloge, saj jim je bila le v korist.
Po požaru leta 1653. je sklical ma-gistrat vse meščanstvo in mu raz-glasil požarni red, kl je med drugim Ofpozoiil ptujske zidarje in tesarje, da marajo biti noč iri dan priprav-ljesni, da bodo lahko nudili takojšnjo pomoč garečemu mestu na vseh kra-jih in koncih. Sodarjl mora^o ne-mudoma in brez obotavljanja izro-čiti vse škafe, kajti te posode so za zajemanje vode neobhodno potrebne.
Čeprav je oblastvo izdalo stroge odredbe, da prepreči ali vsaj omili strahovite mestne požare, jih je mo-ralo še od časa do časa izboljševaiti. Večinoma so se ravnali po požamih redih glavnega deželnega mesta in jih prilagodili le svojim potrebam. Zato so si več ali manj vsi slični in tudi Ptuj jih je imel več. Nas pa zanima, kakšno vlogo so imeli v njih posamezni cehi.
Deželno oblastvo je ukazalo me-stom, naj si natisnejo svoj požarni red. Ptujčani si pač niso mogli pri-voščiti takšnega luksuza ter so se zadovoljili s pisanim. Po en izvod tega pisanega požamega reda je pre-jel vsak meščan, ki ga je moral do-bro shraniti, sicer je bil kaznovan z enim tolarjem. Tudi cehi so dobili prepi.se požarnega reda, kaznovani so pa bili, če se je njihov prepis iz-gubil, s 3 tolarji.
Vsakega četrt leta enkrat je bil požarni red prečitan vsem mešča-nom, in sicer razločno s pojasnili. Isto so morali storitL cehi za svoje člane. Če bi tega ne storil magistrat, je moral plačati 6 tolarjev kazni, ceh pa 2 tolarja. Magistratni komisarji, ki so predsedovali cehom, so morali
strago pazati na to odredbo, sicer so bili kaznovanL
Vsak ceih je moral imeti doioSeno Stevilo gas^skega orodga, n. pr. slam-natih ali usnjstih veder, ki so mo-raia biti zasaiamoviana s številiro ali cehovtsikim makom. V nefcaberHK bra-jifa. in cehih poroačmajk ni mogol po-stati morjsber, če ai ni nabavil gasal-skega orodja. Na požarni znaik so naviadno tateog zaprli cebovsfca pre-nočašča, poraošnlki in mojstri so roo-raM hiteti po najfcrajSi poti na že v napresj dok>5ena zbiraligfta ali krag požara. Ponekod so obrtmki posta-viE oeJo vsaik dan požairno stražo, n.px. zddarji, tesaarji m krovcL Po-sebno vestni gasiflci-obrtnffld so bili nagTajeni z denarjem.
V mestih, t«di v Pttrja, se je na vladm ukaz iistaaiovila požasma ko-misija, v katerl ao bili raagistratni tEradniki, tean pa so baili ptrideljeni kot strakovTn.jaki v prvi vmsti zidarji, tesarji, kaarBnoiseki, krovci in dirani-karji. Iraeli so nalogo, da nadzaru-jejo in odsta-anijo nedcstatke pri stavbah, nadziraili pa so tudi goepo-darje, če so se ravnaK po požametn redu. Poeebno stroge so bile grad-besne oda?edibe za kova6e, peke, lon-čarje, barvairje, milarje iin sodarje, kl naj bi^.aploih izvrševali .svojo obrt v predmestjih,, in so imeli od magi-strata tudi natančna navodila, po kateaiih so si moraili urediti svxyje de-lavnice.
Požama komifiija je večfcrat na leto nepričakovano sklicala vse ce-hoviske člane, preštela vsse došle, pre-gledala gasilsko arodje in izpraše-vala, 6e so vešča gašenja. O uspehih pregleda so morali dostaviti dežel-nerau oblastvu izcrp.no poročilo. Ce-hovskim starežinaim — očeiom so raztolmačili, kaj je njihovim članom storiti ob požaru. Na teh sestankih so skupno razmotri.vali, kako bi čira uspešnejše preprečili požare. Umest-ne predloge so javili magistratu.
Vsi cehoviski člani so imeli pri po-žaru obilo opravka. Dionmkarji, nji-hovi pomočndM in učenci so paziii na dimnike in ognjižča. Tesarji so v slučaju potrebe razdrli goreče ostrešje, kTovci pa so rušili streho. Zidarji so bili s krampi pripravlje-ni, da so po potrebd podrli zidovje. Ključavničarji so pod nadzorstvom z vetrihi odpiTali zaklenjena vrata. Mlinarji so navadno napeljali vodo do požarišča. Pri brizgalnah in če-brih so"morali biti sodarji s potreb-ntmi obročd. Ostali obrtniki, ki niso imeli določenega dela, so morali pri-peljati gasilno orodje. Požarne le-stve so imeli na vesti vrvarji, tesarji, nogavičarji, lončarji, krznarji, stru-garjd in stetklarjL Požarne kavlje so prinašali kolarji, tkalci, kotlarji in barvarji. Zajemanje vode pri vod-njakih so napravili navadno usnjar-ji, kovinarji, lasničarji, knjigovezi, pisarji in ribiči.
Vsak ceh je vodil natančen se-znam svojih članov, ki jih' je moral dati za gašenje in za vse določeno zborno mesto. Ptujski usnjaraki ceh ima nekaj takih lištin.
Dne 12. oktobra 1786 je dostavil ptujski magistrat usnjarskemu cehu požarni red, v katerem jih obvešča, kaj jim je stooriti ob požaru ali po-žarnem znaku in kje naj se zbero s svojim gasilnim orodjem. Izboljša-ni gasilski red za deželno, kn"žno mesto Ptuj z dne 10. avgusta 1786 pravi takole:
Ob požaru morajo mesarji s svo-jimi pomočniki in usnjarji s svojirrri brez predhodnega poziva priinesti požarne lestve, kavlje in vile. Me-sarji se zbero pred minoritskim sa-mostanom in pri ordonančni hiši, usnjarji pa pri Breunerjevi in Vied-roerjevi hiši. Gasilno orodje Invalid-skega doma bo oskrbel tamožnji ko-mandant
Ob požaru se morajo javiti vsi rokodeld s svojim orodjem, 6e je to potrebno, ter morajo apravljati svoj posel na poziv požamih komiisarjev z razuamom in v sl<^i. Vsak izmed usnjarjev mora razen tega še prine-sti odejo, da bi z njimi udušili ogenj v dimnikih, ali 6e bi jih kje drugje rabili, da so pri rokL
Iz požarnega reda je nadalje še razvktoo, da je moral lisn^arski ceh prmesti na kraj požara še dve ve-lifci in dve mali lestvi, pekovski pa štiri požarne kavlje, ki so bili shra-njeni na raznih krajih v mestu.
Cehovsbvo je sredi prejšnjega sto-letja popokioma propadlo, nakar je bilo razpuS&ano.
   Gasilska četa v Ormožu
Vae dekwTK> ljudstvo Jugoslavije se z največgim elanom udelaž»ije udamiškega dela na gradnji raznih cest, novih mest, železnic, zadružn ih domov itsL Pri tem delu ne zaostaja tudi gasilska arganizacija, katera se je vključila v petletni plan in tako doprinaša veHk delež k. ustvaritvi petletnega plana in s tem so&alizma, v naši državi.
Pri. udanniškem delu bi predvsem omenil gasUsko četo Ormož, katera se je prva odzvala klicu domovine in pričela z udarniakim delom. Kako le-po je bilo videti zjutraj, ko je sirena na gasdlskem domu pozvala gasilce na udarnižko delo, ko so od vseh strani pričeli prihajati gasilci in ta-ko odšli kot gasilška formacija na udaniiško delo, da tako doprinesejo svoj delež pri našem ustvarjalnem poletu delovnili množic. Ta gasilska četa je napravila vsega skupaj že nad 500 udarniških ur, pri čemer ji mo ramo izreči vsekakor pohvalo. Želeti bi pa bilo, da bi v tem oziru posne-male ormoško četo tudi vse ostale če-te. Ravno sedaj v Tednu gasilstva se lahko vsaka gasilska četa izkaže pri udarnižkem delu, da tako tudi gasil-ska organizacija, kot organizacija v sklopu OF dokaže svojo predaaiost doinavini in naši Partiji ter našemu
vodstvu s tov. Titom na čelu.
j
   Prebivalstvo ptujskega okraja!
Obiskuj množične sestanke, ki se bodo vršiH po vseh KLO-jih in več-jih vaseh ter na to opozori še tiste, ki mogoče danes še nimajo interesa za gasdlstvo. Zbudi mu veselje do ga-sdlstva in ga povedi s seboj na mno-žični sestanek, kjer bo predavanje o preventivnih merah proti požaru, o zavarovanju pred požari in sploh o zavarovanjii poljskih pridelkov, žitnih polj in gozdov, o ravnanju z elektriiko ki o zavarovanju pred krat-kim stikom in povzročitvijo požara z elektriko.
Vsak zaveden član OF, sindikata, Zveze borcev, članica AFŽ, mladi-nec ali mladinka se bo udeležLl tega predavanja, kjer bo dobil navodila, kako se zavarujemo iin kako je treba že v naprej podvzeti vse potrebne ukrepe za očuvanje pred požari.
Člani vseh množičnih organizacij, udeležite se v polnem številu tega predavanja!
Okrajno poveljstvo.
   Vabilo
s katerim vas vabimo, da se udele-žite dne 26. septembra 1948 II. okraj-nega gasilskega zleta v Ptuju ter gasilske akademije v raestnem gle-dališču v Ptuju, katera se bo vršila dne 25. sept. 1948 ob 20. uri zvečer.
Po bogatem sporedii v nedsljo, dne 26. sept. 1948, bo prosta zabava v Gasilskem domu v Ptuju. Vljudno vabljeni!
Okrajno poveljstvo.   
   Spored gasilskega tedna
Pripravljalni odbor za izvedbo ga-silskega tedna si je postavil plan za gasilski teden,  kateri bi bil sledeč:
1.  V tednu gasilstva bo v ptujskem okraju   110   množičnih sestankav, ki se bodo vršili po vseh KLO-jih in večjih vaseh.
2.  Dne 22. sept.  1948 se bodo vrSLli v Ptuju, Gorišnici, Ormožu in Sv. Lovrencu     na   Dravskem    polju strokovni  gasilski  tečaji za novo sprejete člane gasilstva in pa za mladince iz KLO-jev, kjer ni ga-silskih društev.
3.  Skozi ves  teden  gasilstva  se  bo vršilo 60 gasilskih mokrih vaj in to nočnih  ter  dnevnih.  Naredila se bo  čim večja propaganda,  da tem   vajam   prisostvuje  čim   več civilnega prebivalstva.
4.  Po vseh množičnih organizacijah, kot   OF,   SKOJ,   LMS,   AFZ,   ZB in sindikatih  ter  KLO-jih se bo popdsalo vse članstvo,   ki se želi vpisati v gasilska društva.
5.  V soboto,  dne 25. sept.  1948, se vršd v mestnem gledališču v Ptuju gasilska akademija z raznimi to6-kami  (petje, telovadba,  harmoni-karji, zborne in posamične recita-cije, lahka atletika itd.).
6. V nedelja, dne 26. sept. 1948, se vrši v Ptuju II. okrajni gasilski zlet, in sicer:
a)  dopoldne ob 8. se prične tek-movanje  14  najboljših   čet   iz ptujskega okraja.
b)  Ob ll.-uri je povorka s šport-nega   telovadišča   ob  Ormoški cesti na Kvedrov trg, kjer bo zborovanje (govori itd.).
c)  Ob 14. uri nastop 300 gasilcev s prostimi vajamL
d)  Nastop   najboljše   desetine   v trodelnem napadu.
e)  Nasbap  mladincev  in  mladink v trodelnem napadu.
f)   GasiLaka štafeta 4x400 m.
Pri. vsem tem obširnem programu je nujno, da je gasilstvo, kakor tudi vso druge organizadije, dobro pr\-pravljeiK) in da bo teden gasilstva za ptujski okraj res velika manife-stacija in da gasilstvo res populari-ziramo, da pridobimo čim več no-vega članstva, ter tako očuvamo pri-dobitve naše borbe in petletnega plana.
Okrajno poveljstvo.   
   Preprečujmo požare!
Delovno ljudstvo vlaga sleherni dan ogromne napore za zgraditev nove socialistične domovine. Gradi-mo tovarne, zadružne domove in druga industrijska in gospodarska poslopja. Samo iskrica aM mali pla-menček zaradi malomarnosti in ne-previdnosti — pa ogenj uniči v krak-kem času to, v kar delovno Ijudstvo vlaga svoje napore. Zato preprečuj-mo požare, kajti tudi s tem fcuvamo ljudsko imovjno.
Ne pcrižigajimo vžigalic v prosto-rih, kjer je nevamost, da se povzroči požar. Zaradi - tega bodimo pozorni, kadar imamo opravka v skednju, hlevu, na podstrešju, skladišču, v kleteh, v delavnicah, obratnih pro-storih, ki so po značaju proizvod-nje nevarni za vžig.
Posebno veselje otrak je igra z vži-galicami. Nadzirajmo otroke in jih stalno podučujmo, kakžno nevamost predstavlja samo ena vžigalica. To opozorilo naj ne velja samo otro-kom, temveč tudi kadilcem, ki se sprehajajo po gozdu! Pazimo in ne odmetavajmo po gozdu gorečih. vžL-galic in tiečih cigaret.
Ne prerivajmo se v gnečd s prižga-no cigareto in ne prižigajmo jo ta-krat! Vsi moramo vedeti, da v dvo-ranah, gledališčih, kinodvoranah. in raznih delavnicah ne smemo kaditi. Ne samo zaradi nevamosti požara, temveč tudi iz higienskih ozirov.
V gozdu, v bližini stanovanjskih in gasipodarsikih poslopij ter v bliždni žitnih polj, kozolcev, slamnih kop itd. ne smemo kuriti.
Gospodinje! Pazite, da vam pri 5te-dilniku ali peči ne izpadejo ogorki žerjavice! Imejte urejene predpeč-njake! Ne odlagajte gorečega pepela
v lesene zaiboje, temveč ga polijte z. vodo in odložite zaboj s pepelom od pr€dmetov, ki se lahko vname^jo. Ce se vam vname mast v ponvi, jo pokrij-te s pofcrovko ali pa vrzite vanjo pest moke, mkdar pa ne vode! Ne do-tikajte se z rokarai električnih stikall
Likalniiki, električni kuhainikL, pe-fi^ dimniki in odprta ognjdšča so zelo nevarni, 6e nimaimo nad njkni stal-nega nadzora, Ti so nam že nešteto-krat saono zaradi nepreviidnosti ali malarnaniasti povzročili neinadomest-ljivo škodo.
Uredimo si pravilaijo edektrično na-peljavo. Tudi kratek stak je enako nevaren kaikor igra z vžigalicaimL Ze-lo veliko nevarnost predstavlja ne-pravilna električna napel^java v mli-nu, bencinskem skladišču in goapo-darakah poslapjih!
Ne ovirajmo dela dimnikarju prd njegovem opravilu. Poslušajmo nje-gove nasvete za odstranitev nevarno-sti. pred požarom!
Pregledujmo redno podstrešje tn shrambe, da se nam ne nablra nepo-trebna navlaka, ka povzroča in po-speštije požar. Pripravimo si naijinuj-nejšo količino vode za začetno gaše-nje! Napolnimo kadi z vodo, uredi-mo si vodne rezervoarje, da ne oeta-nemo v primeru požara siJhih rok.
Če nastane požar, rešujemo v prvi vrsti Ijudi, nato živalL Pazimo na otroke, ki se zaradi strahu poskri-jego pod posteljo, za omare ali v omaro. Odvežimo živino, da se sama hitro rešS!
Izpolnujino svoje dolžnosti za pre-prečevanje požarov, da bomo s tem podp-rli napore pri delu za boljše živ-ljenje!
   Nevarnost eksplozije bencina
Vedno tn vedno se poudarja ne-varnost benrina za eksplozije in po-žar, na kar pa se polaga le premalo pažnje, vsled česar pride do večjih ali manjših nesreč. V tem Članku vam hočem prikazati katastrofo samo dveh takih nesreč, kjer je bilo več ali manj §kode in kjer so bile tudi človeške žrtve. Prva taka ne-sreča je bila v Ptuju leta 1890, ko sta se vnela dva bencmska soda in ekjaplodirala, pri čemer je bilo osem smrtnih žrtev, med njimi en gasilec. Požar je trajal 26 ur neprestano. Ze po tem se vidi, da lahko tako mala količina bencina naredi ogromno nesreoo in &kodo.
Drug tak požar vam hočem opi-sati bolj podrobno, da boste lahko proti benctnu podvzeli potrebne preventivne mere.
Bilo je v ponedeljek, 14. junija 1947, ko se je zbralo na Tyrsevem trgu k predstavi akrobata Aleksiča precej ljudi, ki so z vidnim zanima-njem sledili izvajanjem akrobata. V hipu pa je tišino pretrgala močna detonacija. Ljudje so se prestrašeni
pričeli ozirati okoli in v istem hipu se je lahko opazilo, kako so se iz-trgala vežna vrata barvarne Stros in kmalu nato je bila veža in neka-tere sobe v plamenu.
Ugotovilo se je sledeče. V kleti je imel lastnik hiŠQ sod bencina. Sod sam je iinel že manjšo luknjico, skozi katero je polagoma pronical bencin in v kleti izhlapeval. Ker ni klet dovolj zračma, so se ti hlapi v kleti nabrali. Kuharica, ki je prav kar nastopila službo, je šla v kl&l po vino. Svetila si je-navadno s sve-čo. Ko je stopila v klet, so se bem-cinski hlapi vžgali, nakar je v hipu nastala močna eksplozija, ki je po-vžročila, da so popokale na hiši šlpe in da so.se vežna vrata kratkomalo iztrgala iz tečajev. Po&kodovane so bile tudi stene. Nevamost je bila §e tem večja, ker se ni vžgal bencin v sodu, kar bi znova lahko povzročilo eksplozijo. Zraven stanovanjske hiše se je pa nahajala še kemična bar-varna, kjer so se nahajale barve in podoben lahko  vnetljiv material.
Raševanje je bilo zclo otežkočeno
vsled velike množice ljudi in drugič pa, ker gasilci niso mogli takoj ugo-toviti, kaj je prav za prav vzrok po-žara, odnosno kaj je vzi'ok. eksplo zije.
Kuharica, katera je bila toliko ne-previdna, da je šla v klet k benctn-skemu sodu s sveoo, je obležala v kleti nezavestna in gasilci so jo rešili skozi okno ter odpeljali v bolnišnico, kjer je naslednji dan za poškodbami umrla, poleg tega pa sta bili ranjeni že dve drugi osebi, kateri sta bili tudi odpeljani v bol-ntšnico. Požar so gasilci takoj loka-lizirali, ker so' bili takoj na mestu. Po všem tem se vidi, kakšen u&inek ima hiter nastop gasilcev, kateri so s hitro akcijo požar takoj porrasili in s tern obvarovali za več milijonov vrednosti.
Ta slučaj naj bo vsem drugim v opomin, da ne bodo hodili okrog bencinskih sodov s sveSami ali dru-gimi nezavarovanimi svetilkami.
   Masovni sestanki v tednu gasilstva
Da se gasilska organizacija fiLmbolj popularizira, je potrebno, da se vrši čim več masovnih sestankov, potom katerih se ljudstvo seznani zgasilsko organizacijo in gasilsko službo sploh. Ti masovni sestanki se bodo vršili prav po vseh KLO ptujskega okraja, za kar so cxigavorne vse masovne organizacije, kot: KPS, SKOJ, LMS, OF, AF2, Zveza borcev in sindikati, prav posebno pa krajevni ljudski odbori, kateri morajo vso organizaci-jo izvesti. Vsi KLO bodo dobili po sebna navodila, s katerimi naj nare-ddjo čim širšo propagando in da se pritegne na ta predavanja čim več ljudstva. Vsi 'KLO bodo dobili tudi imena tistih, ki bodo vršili predava-nja, s katerimi se potem predsedniki morajo zmeniti, kdaj in kje se bo vršal tečaj, da potem ne bo kakih zmešnjav. Masovnd sestanld se bodo VTŠili v sledečih KLO-jih: Sv. Vid pri Ptuju Medvedce Pobrežje                   Podgord
Majald vrh               Desteirnik
Lancova vas             Janežovci
Sela                          Formin
Zg. Pristava             Gerečja vas
Gorca-Dežno          Sv. Kungota
Majski vrh               Zamušani
Vareja                      Sakušak
JurovcL                     Hardek
Žetale                       Leskovec
Podlehnriik                 Vel. Varnica
Nova cerkev            Loperšice
Grušltovec                Majšperk
Biš                            Mezgovci
Trnovski vrh           Moškanjci
Cirkovci                   Nova vas —
Dešenci                        Markovci
Cvetkovd                 Salovci
Levanjci                   Lešnica
Dornava                   Polonšak
Gajevci                     Podvinci
Slovenja vas            Ptuj
Gorišnica                  Mestni vTh
Grabčinski                Vurberg
breg                      Naipaplje
Hajdina                    Spuhlja
Pavknrci                   Stojmci
Skorošnjak               SlavSčiiia
GruSkovje                Cia-kulane
Hirm                         Paradaž
Sesftrfe                     GradiSČak
Mihovcl —              Juršinci
Dragoffnj*  vas       Šikole Muretiinca                 Sv.  Marjeta
CXwež                           n,a Dr. polju
Ormož                      Velika Nedelja
Pa<rinje                     Zagojid
Brezovci                   Zavrč
Kicar                        Turški vrh
Rogozaiica                 Pleterje
Grajena         '           GružkcKV€€
Ptujska gora           Slatina
Dolena                      Sv. Lovrenc
Središče ob Dr.           na Dr.  polju
Sv. Andraž              Starše
v Slov. gor.         Trgovišbe Strajna —               Zabovci
Rodru vrh            Sobetinci
SedLašek                   Gorenjsiki  vrh
Apače                       Stoperce
Tmovska vas           Zuipečja vas
BiSeftki vrh
Po vs-eh teh KLO se bodo vršili masovni sestanki o pomenu gasilstva v Tednu gasilstva od 19. do 26. sep-tembra 1948. Vsak zaveden državljan se bo tega sestaaka sigumo udeležil, kjer bo dobil pcxilago za oSuvanje naže vseljudske imovine pred požari, ker danes, ko se gradi socializem in ko vidno raste industrija, je nujno, da zagotovimo preventivne mere pred
požari.
Okrajno poveljstvo   
   O samovžigih sena
Znano je, da se seno, slama, dete-lja, listje in sli^čno pod določenimi pogoji vžge samo od sebe. Dasi-ravno so bistvo samovžiga in vsi pojavl ter predpriprave zelo zamotana zadeva, ki ni niti po-vsem raziskana, poznamo že glavne vzroke in povode samovžiga. Rastli-ne, oziroma njih celice živijo in »di-hajo«. To življenje traja še nekaj ča-sa potem, ko se rastlina posuši. Zia-sti semena zadržijo še dolgo življenj-sko silo in kalijo še po daljši dobi, cim imajo na razpolago dovoljno količino vlage in toplote. Poleg tega mrgoli v sveže poeušeni krmi ali stelji ogromno gbvic, bakterij in dru-gih mikroorganizmov, ki se razmno-žujejo. Vse te pojave — dihanje rastlinskih celic, kaljenje semena in razrnnoževanje mikroorganizmov pri-števamo med biološke pojave, ki so praizvor poznejsega samovžiga. Na-vedeno biološko delovanje povzroča-ta vlaga in primerna toplota. Vlaga se nabaja še vedno v suhih bilkah in listih, še več je je seveda, če niso dovolj osuženi. Lahko pa ovlažijo su-ho krmo tudi ztmanji vzroki, kot clež, rosa, megla itd. Toplota pa se tvon že pri samem biološkem procesu z dihanjem celic, kaljenjem semen in razmnoževanjem glivic, bakterij itd. Če pa ta toplota ne more odhajati, n. pr. v notranjosti večje kopice sena ali mokre trave, se zviša na 50 do 70° C. S tem pa biološki proces po-neha, ker poginejo glivice in mikro-organizmi že pri temperaturi 40° C in tvorijo razkrojne produkte, ki so zelo občutljivi za toploto. Pri 70ft C začziejo že zoglenevati in izločajo ze-lo fino luknjičasto oglje, ki hlastno vpdja zrak in zgosča kisdk v svoji luknjičasti pcvršim. To je zopet zve-zano s tvorbo toplote, ki naraste na 100° C in še preko, če ne more uha-jatL Ta vročma pa poškoduje že rast-lmske siestavine kot beljakovine, ma-ščobe in škrob, ki tudi pooglene. Pro-ces gre dalje — oglje vsrkava kisik in tvocri taploto. Čim naraste ta na 130° C, je že podaiha možnoet samo-vžaga. Zaradi zvišanja toplote se aaimreč cela gmota osuSi in zrahlja, kar omogoča zopet dostop večji ko-ličiini zraka. Pri tem priči?e zogle-nevati že najodipomejža rastlirLska sestavina — celuloza. Pri tempera-turah nad 200" C se tvori posebna vrsta oglja (rjavo ali rde6e oglje) ki se na zraku pri tej tx>ploti že vžge samo od sebe.
V večjih skladih sena ostane na-vedeni razkroj skrit dneve in tedne, ker gomja plast vsrka vse pare, dim iai tudi smrad po zasmojenem. Pri-bližno 12 do 48 ur pred izbruhom yo-šara se pa tudi iz večjih kop zaene kaditi in pariti. Zavonja se tudi smrad po zasmojenem senu. Čim manjša jekopica, tem manjša je tudi možnost samovžiga, ker taplota laže uhaja. Ce pa se vžge, se tudi dim, pare iri smrad hitreje pojavijo.
Ako po pretekii 10 tednov, ko je seno in detelja spravljena pod streho. ni opaziti preje navedenih znakov in upadania, je nevarnost samovži^a prakti5no izključena, seveda, če nak-nadno ne pride v dotiko z vlago.
Ce se seno zmoči zaradi slabe strehe od zgoraj, to ni tako opasno kot v primeru, Če se zmoči od straru. Najnevarnejša za samovžig pa je mo-krota, ki pride od spodaj. Vlažna tla stalno ogrožajo! Nevarne so pa tudi poplave, talna voda itd. Zanimivo je tudi, da se nagiba k samovžigu bolj seno, ki je bilo ovlaženo od rose, kot pa seno, ki ga zmoči dež.
Iz prednjega lahko podvzamemo varnostne ukrepe za zaščito sena, ki veljajo obenem za ostale vrste krme in stelje. Najvažnejši bi bili sledeči:
1. Spravljaj le dobro osušeno seno! V naših krajih, kjer suaijo seno na travnikih ali v kozolcih, je manj samovžigov kat v deželah, kjer su-šijo seno v stogih.
Vlažno seno odberi, posuSi panov-no in šele potem vskladišči na vrhu kopic.
2.   Senika   ne smeš  napolniti   do varha.    Med vrhnjo plastjo sena in streho naj bo vsaj 1 meter praznega prostora. Po možnosti pa zlagaj seno tudi tako, da so vmes prehodi in se na ta načan  kope zmanjšajo. Skrbi tudi za dobro zračenje.
3.   Prvih  10 tednov stalno opazuj Seno! Od časa do časa razkoplji ko-pice in  se prepričaj,   ce rd preveč narasla toplota v notranjosti.
4.  Cim opaziš sumljive znake (upa-danje — zlasti v podobi lijaka, duh po  zasmojenem,  pare vn   dim),   ob-vesti takoj  gasilce. Cim je vse pri-pravijeno za gašenje (v ceveh mora biti že voda), je treba seno popol-noma premetati, žareča mesta politi z vodo iin  zdravo seno izločiti. Na-vadno je takšno seno za krmo ne-uporabno, ker smrdi po dimu in ga ždvina odklanja.
Previden in pazljiv kmetovalec lahko reši seno, če ga takoj. fcim le malenkostno naraste toplota, pre-meče in prezrači.
   Delavci,
kmetje in delovna inteligenca!
Z zavestjo, da delaš za sebe in za skupnost vse naše domovine, za 6u-vanje našega bogastva pTed požari ki dcugvmi nazgodami — »vstopo^ v gasilska društva«, katera so danea1 po zmagi delovnega ljudstva nove Jugoslavije postala njegova last. De-lovni in napredni člaai gasilskih dru-štev bodo v veliko poraoč pri gra-ditvi socializma v naSi državi.
Zaradi velikega porasta naše in-dustrije je potrebno, da se razširi tudi tisti kader, ki bo očuval prido-bitve našega petletnega plana, zato se bo vsak zaveden 51an OF, mladi-nec ali mladinka ter naše žene vklju-č-eval v gasilska društva, da bomo s tem očuvali to, kar nas vodi v socializem.
Javi se pri poveljniku gasilsk^a društva in s podprisam potrdi, da ho-čež tudi ti postati član gasiiskega društva in sodelovati pri očuvanju pridobitev naže borbe in s tem do-piinesti svoj del v borbi za stxiiala-zem.
Okrajno poveljstvo.   
   Na ptujskem trgu
Kljub strogemu nadzorstvu tržne-ga nadzornika in drugih organov, najdemo še tu in tam prodajalke, ki se ne držijo predpisanih cen. Opa-ža se, da nekatere kmetice še niso prišle do tega, da bi prodajale polj-ske pridelke po uradno določenih cenah in na tehtnici.
Kdo je prav za prav krivec? Ne-kateri trdijo, da tržni nadzomik, kateremu je podrejeno poslovanje na trgu.
Ugotovilo pa se je, da ni tako! Po-glejmo si sledeče:
Kupovalka stoji poleg prodajalke in čaka, da se nadzornik umak/ie, nato pa pravi:
»Zdaj mi pa dajte hitro! Koliko zahtevate? Hitro, hitro, da ne vidi nadzornik. Veste. če naju dobi, da se ne drživa cen ...«
Tako se začne navijanje cen brez vednosti naših organov. Navijajo jih gospodinje iz malomeščanskib družin, ki stremijo za tem, da bi se cene kmečkim prideikom čim bolj dvignile in bi - na ta način bili pri-zadeti potrošniki iz slabše stoječih družin.
Kako prebrisane so naše proda-jalke, sem opazil že veckrat. Na trg pride prodajalka, se ne 7meni za cenik in vpraša soprodajalko:
Soprodajalka ji odgovori tiho:
»Na ceniku so po 6 dinarjev, tu pa jih l<ahko prodajaš po 7 do 8 din. Samo pazi, da te ne vidi nadzor-nik!«                               '
Take navijalke cen so predvsem iz družin velikih in premožnih kme-tov, ki jim je vsaka cena prenizka. 1 Iz tega lahko sklepamo, da navija-nje cen povzro&ijo na eni strani ma-lomeščani, na drugi strani pa veliki kmetje. Prve in druge vežejo še vedno isti interesi: špekulirati in goljufati poštene potrošnike, delov-ne ljudi.
Na ptujskem trgu bi bila potrebna budnejša in ostrejša kontrola, ker bodo le na ta način prišli vsi po- ^ trošniki do enakih pravic, ki bi po-polnoma zadovoljile potrebe našega delovnega človeka.
Vsa naročila pošiljajte na ur^avo, dopise, objave in oglase pa na ured-ništvo lista »Nase delo«. Naslov uprave in uredništva: »Naie delo« Ptuj, OLO, II.  nadstr.,  soba št. 24.
   Podelitev prehodnih zastavic
najboljšima gradiliščima
Izvršni odbor OF Slovenije je po-delil prehodni zastavici najboljšima gradiliščima zadružnih domov kot za-služeno priznanje za dosežene uspe-he v »Tednu zadružnih domov« ter v nadaljnjem tekmovalnem delu, ki 60 ga opravili vaščani do 15. t. m.
Dornava
Podelitev zastavice se je vršila na svečan način v ponedeljek, 6. t. m., ob 8. uri zvečer. Gradilišče je bilo razsvetljeno, ker graditelji delajo tudi zvečer do 12. ure. Zidovi doma so bili okrašeni z zelenjem in cvetli-cami. Vaščani so se ponosno zbirali <ia gradilišču ob svojem domu, ki bo največji v okraju ter čakali na se-kretarja okrajnega odbora OF, da jim  podeli  zastavico.
Ob pol 8. uri se je na gradilišču pojavil org. sekretaf tovariš Lovro Grden. Vaščani so ga s postrojeno gasilsko četo pozdravili ter mu pri-povedovali o premaganih težavah, ki so jih ovirale  pri  gradnji  doma.
Nato je tov. sekretar v jedrnatih besedah prikazal graditeljem borbo, ki jo izvaja OF za izgradnjo zadru-žnih domov, ki bodo pripomogli k ustvaritvi srečnejšega življenja na vasi brez izkorišeanja človeka po člo-veku. Kot najboljšemu gradilišču je čestital ter predal zastavico delovodji gradilišča, ki je pozval graditelje na še tesnejšo sodelovanje pri gradnji zadružnega doma, da bo čimpreje zgrajen  v surovem  stanju.
Namestnik predsednika uprave za gradnjo zadružnega doma tov. Lo-vrec je poudaril, da se Dornavčani zavedajo, da je zadružništvo eden izmed temeljnih kamnov novega dru-žbenega reda.
Kot najmarljivejSi delavci so se izkazali tov. Jurič Anton, ki je opra-vil 132 delovnih ur, Kšela Jožef 115 ur ter Horvat Jože 97 ur.
Po družinah imajo največ delovnih ur, družina Peteršič Jakoba 151 ur, Kramberger Marije 143 ur, Golob Neže 132 ur, Vertič Marije 120 ur, Cuš Janeza 96 ur, Slodnjak Stanka 94 ur.
Pri prevozu gradbenega materiala so največ pripomogli tov. Kovačec Alojz 163 ur, državno posestvo Dor-
nava 132 ur, Ceh Jera 132 ur. Okraj-no gradbeno podjetje Ptuj je nudilo vso pomoč s tehničnimi in strokovni-mi nasveti.
Ob koncu so graditelji poslali re-solucijo CK KPS in Republiški upra-vi za gradnjo zadružnih domov ter dali obljubo, da bodo dom zgradili do II. kongresa KPS.
Ob koncu so Dornavčani z ljud-skim veseljem proslavili svojo prvo zmago pri gradnji zadružnega doma.
riarhovci
Istega večera je bila podeljena pre-hodna zastavica drugemu najboljše-mu gradilišču zadružnega doma v Markovcih. Graditelji so zbetonirali temelje. Tudi na tem gradilišču dela-jo ponoči.
Ko je prišel tov. org. sekretar iz Ptuja, so mladinci vzklikali KP, vo-diteljici naših narodov, OF ter mar-šalu Titu.
Tov. org. sekretar je nakazal, kako se delovno ljudstvo naše države bori na vseh področjih dela za dosego čim \ večjih uspehov pri izvedbi petletnega plana. Ljudstvo dokazuje z delom, da je naša pot v socializem pravilna ter obsoja klevete Kominformbiroja in nekaterih Kompartij, ki nočejo videti velikega ustvarjalnega dela naših narodov.
Ob podelitvi prehodne zastavice je pozval graditelje, da se še nadalje borijo proti vsem težavam, ki bi ho-tele zavirati gradnjo zadružnega do-ma.                                                    i
Graditelji so poslali resolucijo CK i KPS Ln Republiški upravi za gradnjo t zadružnih domov, v kateri navajajo j in obljubljajo, da bo dom zgrajen do : II. kongresa KPS.                               I
Po svečani predate so graditelji ! vzklikali KPJ, maršalu Titu in gsne-ralisimu Stalinu. Zgrajen dom bo po-nos slehernega vaščana v Markovcih. Gradilišče Domava in Markovci naj basta primer vsem ostalim gra-diliščem v ptujskem okraju ter jim služita kot dokaz, da je možno tudi v kratkem času doseči velike uspehe z najtesnejšim sodelovanjem vseh mno-žičnih organizacij ter poziva vsa ostala gradilišča, da zgradijo dom do II. kongresa KPS.
   Kontrahiranje krompirja
v Bukovcih in Stojincih
V teh dveh izraziijo kmečkih vaseh srednjih posestniikov im seveda kot povsod tudi nekaj velikih, gre kon-trahiranje krampirja h koncu. V Bu-kovcih so s kontrahiranjem izpolnili obvezno oddajo, doam v Stojncih še vedno stojijo na 92%. Temu so vzrok aeveda takšni, ki nočejo razumeti, da naše delavstvo pričakuje to vsak-danjo hrano koi protiuslugo za stal-no preseganje plana. To ao pa razu-meli popolnoma pravilno posestniki, ki ne spadajo pod obvezno oddajo, saj so sami prispevali preko ene še-
stine kontrahirane količine. Oba krajevna odbora sta dokaj dobro iz-vršila predpriprave s sestanki, ven-dar odmera ni povsod pravilna, če-ravno so komisije delale par dni na samih krompdriščih. Kmetje so del-no zadovoljni z odmero, vendar ne vsi. Pridelek je v več primerih do-sedanjega izkopa izpod pričakovane količine. Temu je kriv slab semen-ski kromipir, za katerega se krnetje niso dovoLjino pobrigali, a tudi toča ni prizanesla. Uprava za odkuip bo na zahtevo poelala  komisijo na te-
ren,    da   ugotovi   dejansko   stanje.
Temu so kmetje   deino   tudi   sami
krivi, pradvsem oni, ki se ne udele-
žujejo sestankov in tako niso vložili
pritožb    za    nepraviLno   odmero   v
predpisanem  roku. Nekateri nargači
nočejo kontrahirati tudi po štirikrat-
nih   obiskih   ekip   za   kontrahiranje.
Nekaj slučajev v ilustracijo. Tov. Ko
stanjevec Ivana iz Stojnc 55, je svo-
je eno največjih posestev v vasi od-
delila še dvema sinovoma Stanku in
Romanu   brez   zakonitega   postopka.
Danes krivi   krajevni  ljudski   odbor
za preveliko odmero, ki pa velja se-
veda za celotno posestvo. Pravi, da
ji siaiovi ne morejo pomagati pri od-
daji,  ker sami  nič   nimajo.   Bo  pač
morala sama  izpolniti  obvezno   od-
dajo. 2it ni kontrahirala, vendar je
ni izucilo. Bila je pirizadeta po lasfcni
krivdi. Ostala je brez bonov, a žito
je dobila plačano po nižji ceni. Tudi
krompirja  ni   niti   polovico   kontra-
hirala.  Ce navedemo še sliko njene
obveznosti davka za 1946/47, ki zna-
ša  156.625  din,  a  dolguje še vedno
146.119 din, vidimo, da ta način go-
spodarjenja ne gre v prid naši skup-
nosti. Da ne govorimo o letošnji ob-
veznosti akontacij na davek, kl pri-
dejo na vrsto verjetno v dTugi pet-
letki. Ta način gospodarjenja je ob-
soje vreden in daje jasno sliko veli-
kih gospodarstev na vasi. Tudi Me-
glič  Jožef ni boljši v izpolnjevanju
svojih  obveznosti,  vendar  je  krom-
pir kontrahiral. Imamo pa tudi  po-
hvale vrednih  primerov,  kot so pri
Meznarič Janezu, Obran Janezu, Pe-
klar   ""onradu,   Bez^ak   Kanradu   in
Vincek Andreju, ki so skupno s kon-
trahiranjem   krompirja  presegli   ob-
vezno oddajo za 65%. Od malih po-
sestnikov, ki nimajo obvezne oddaje,
prednjačijo   v  kontrahiranju   Janže-
kovič  Alojz z   12   člansko   družino,
Kostanjevec Jožef s 7  člansko dru-
žiino iai  Petrovi^č  Peter s 4  članjsiko
družino. Tudi v Bukovdh imarno le-
pih prknerov, vemdar se posamezniiki
nico   izikazali  tako,   kot  v   Stojncih.
Kmetje  se vedrvo  bcdj   zanimajo  za
lažje  re^evanje svojih   goopodarskih
problemov na sestankih. V obeh va-
seh iinajo tudi nabavno-proiajne za-
druge. Vendar pri  teh  zadrugah  ni
ravno vse tako, kot bi  moralo biiti.
Povipraševanje   po  blagu   je veliiko,
a  prodajalne so tako rekoč  prazne.
Primanjkuje železa,  moškega blaga,
tiska  in  flanele.    Povpraševanje  pc
teh artiiklih je največje. Tudi obutev
bo prišla s hladoiejšimi dnevi med t€
manjkajoče  artikle.  Tudi površnosti
osebja pri  izpolnjevanju   pogodb  in
nerazumevaonja važnosti  kontrahira-
nja ni manjkalo, predvsem v Stojn-
cih.   Tako  važna   navodila    kot   so
ravno  za  kontrahiranje,   se   morajo
obravnavatd sku.pno z \isem oseb.jem
v prodajaini in cdboroon, da bi delo
izpolnjevanja   pogodb   b:k>   en<ytno.
Toliko v nasvet za v bodoče, tako,
da   izostanejo  nepofcrebne  nepravil-
no^-ti,  ki samo  ovirajo  delo tovari-
šeim ctperativne evidence pri uipravi
za odkup.                               S. Š.   
   Svetovalec za naše kmete
|k     Prldelujemo surovine za našo industrijo
^»                                        (Inž.  Zorec  Egon)
Z zakanom o petletnem kmetij-ckem proizvajalnem načrtu smo si postavili nalogo, da znatno poveča-mo pridelovanje industrijskih ra-stlin, To bo v veliki rneri blagodej-qo vplivalo na astale panpge našega tnietij&tva, zlasfci na živmorejo. Med drugim je v načrtu, da pove-fcamo setev rastlin, ki dajejo olje, riadkor in vlakno. RastliTKsko olje ^luži v tehnifee namene in kot je-4ilno olje. Pri proizvodnji olja do-bimo oljne pogače — tropine, ki so bpgate zlasti na beljakovinastih «noveh in predstavljajo odlično oblodo (močno krmo) za krave molznice in prasice. Za laneno in konopljeno seme pa je znaino, da sta meobhodno potrebna naši tekstilni teidiistriji. Da ne izpustim zelo važ-«e industrijske rastline — sladkor-*o peso. Je to za nas že nova, a zelo ^oristna rastliaia. Kakšne velike ko-•risti iraa naša skupnost od te kultu-we , katere produkte bi morali sicer tako drago plačevati v inozemstvu, bo menda vsak razumel. Poleg ljud-«ke hrane (v obliki sladkorja), ki jo daje ta rastlina, služi sladkorna pe-«a v veliko korist isn važnost tudi
naši živinareji. Suhi kakor sveži sladkorni režnji so odliona krma in to poeebno molzni živini. Poudariti bi hotel samo še to, da je sladkorna pesa nestalna v svoji donosnasti. Njena narava je muhasta in se kaj rado zgodi, da je v pesi premalo sladkorja. Zato ji moramo stalno ugotavljati proceaite sladkorja in z odbiranjem donosnejših obHk ter pridelova.njem njihovega semena s semenicami držati semenski mate-rial v natjrentabilnejši obliki. Tu je dosti težkih nalog. ki zahtevajo mnogo truda, potrpežljivo3ti in zna-nja. Prav sigurno pa bo to, da bo vse urejeno, da bo naž kmetovalee dobival res zdravo in najboljše se-me za pridelovanje te rastline (ka-kor tudi vseh ostalih), ki je tako važno za našo prehrano, zdravje in črpanje novih moči da bomo lažje obvladovali težave, ki nam jih stav-lja na pot izpoLnitev nažih dolžno-std do skupnasti. Se nekaj dni — in v naše tovarne bodo stakli vago-ni,  naloženi s sladkorno peso.
V prodzvajalnem načrtu za leto 1948/49 se je v okraju Ptuj posejalo 174 ha oljne repice. Po pogodbah, ki
jih sklene pridelovalec s tovarno, je pridelovalcu že v naprej zajamčena prodaja pod določenimi pogoji, ki vežejo na eni strani tovarno, na drugi pa pridelovalca. Pridelovalec je lah-ko brez skrbi, da mu bo pridelak v vsakem primeru odkupljen, indu-strija pa si zopet lahko postavi to-čen načrt za delo. In to je jedro no-vega na&ina pridelovanja industrij-skih rastlin. Tu bi še na kratko omenal, čemu pridelovanje oljne re-pice? Glavni gogpodarski namen ji je ta, da pridelamo seme z visohim odstotkom olja. Sama rastlina daje dober prinos (1500—2400 kg). Seme vsebuje 36—40% maščob. Gospo-darska vrednost je poleg velike množine olja tudi v tem, da prido-bimo v industrijski pridelavi tudi olfne pogače, ki imajo visoko hra-nilno vrednost za živino. Pripomnil pa bi, da so zelo pokvarljive, zato jih kravam polagamo le v maniših količinah do 2 kg dnevno. Mlajši živini jih pa vobče ne krmimo radi ostrega okusa, kd lahko povzroča želodčno bolezen. Zavedati pa se moramo da je pri današnji produk-ciji maščob nujno potrebno, da kul-tiviramo čim več oljnatih rastlin. Zato smo tudi sejali oljno repico in prav posebej še zato, ker jo potre-buje naša industrija, ki z odkupni-mi pogoji nudi kmetu protivrednost v industrijskih izdelkih.
   Kulturni kotiček
V »Tednu napredne knjige
Knjiga nas uči, iskreno Ijubiti iju-di in spoštovati njih delo.
M. Gorki *
V času tekmovanja za dvig ljud-skih knjižnic se vrši od 19. do 26. septembra »Teden napredne knjige«. V ta namen naj krajevni ljudsko-prosvetm sveti orgamzirajo preda-vanja o pomenu in veličini dobre slovenske knjige. Po možnosti naj se orgamzirajo lokalne knjižne raz-stave. Predvsem naj knjižničarji po-svetijo vse delo v tem tednu izključ-no le knjižnici. Očistiti je treba knjižnice vse stare navlake ter jih izpopolniti z napredno literaturo. V svojih predavanjih naj predavatelji prikažejo čitateljem velik pomen knjig, ki prikazujejo našo novo druž-beno stvarnost ter predhodno trdo boi^bo za njo. Seznami knjižnic nam pričajo, da so še knjižnice, v katerih politična literatura sploh ni zasto-pana. Ravno *v tem tednu se naj knjižničarji trudijo, da si pridobijo čim  večje  število novih  bralcev,  da
bo na ta način postala naša knjiga last tudi najbolj zakotne vasi. Da se bodo knjižnice obogatile, se bodo v tem tednu razpečavale značke, ka-terih denar je namenjen povečanju naših knjižnic. Naj ne bo frontovca, mladinca ali žene, ki bi ne prispe-vala vsaj s 5-imi dinarji k razširitvi ljudskih knjižnic na vasi. Zavedati se moramo, kako velike važnosti m pomena je danes dobra knjiga, ki je predvsem namenjena našemu delov-nemu človeku — graditelju socia-lizma v naši državi. Z razširitvijo dobre knjige bomo ogromno pri-pomogli k temeljitejšemu razume-vanju ljudskih množic pri uresniče-vanju petletnega plana. Zato naj bo geslo vsakega dobrega frontovca: »V vsako slovensko hišo dobro knjigo, ki si jo boš izposodil v svoji ljudski knjižnici.«
Ne pozabimo, da smo za izvodbo »Tedna napredne knjige« odgovorni vsi, ki stremimo za čim hitrejšo in boljšo izgraditev socializma v Jugo-slaviji.                                  M. A.   
   Mariborska hidrocentrala -
veliki uspeh graditeljev socializma
V nedeljo, 5. septembra, je delov-no ljudstvo Maribora ter ožje ixi širše okolice proslavilo svoj največji praznik v drugem letu naše petletke, otvoritev hidrocentrale na Maribor-skem otoku. Mesto je bilo vse v za-stavah, transparentih, okna pa so bila okrašena z zastavicami ki cr^'et-licami. Prav tako je bila okrašena s slavoloki in transparenti visa pot do samega Mariborakega otoka.
Na tasoče Ijudi ye prihitelo iz raz-nih predelov naše Slovenije, da se na lastne oči prepriča o mogočnem delu, ka ga je izvTšilo naše delovno ljudstvo v kratkem časai po osvobo-ditvi. Cloveka kar presune, ko za-gleda velikansko »trdnjavo«, ki veie levi breg Drave s samim otokom. Šumenje mogočnih valav Drave in pršlna, ki jo povzroča padec in va-lovanje Drave, naporavi na človeka neminljiv vtis.
2e pred oemo uro so se začele po-mlkati iz Maribora proti Mariborske-mu otoku ogromne množice delov-nih ljudi z zastavami, transparenti, godbami itd. Pred vhodom na otok so na obeh strajieh ceste ljudje raz-nih podjetlj, obratov in množičnih arganizacitj napTavili na več sto me-trov dolg špaliir, kjer so radosrfcno razg-ibani pričakovali obiek visokih gostov. Ob 10. uii je razgibanost pri-šla do viška. Radostno pozdravljeni z vzkliiki Titti, Partiji, državnemu vodshru in delovnemu ljud&tvu Ju-goslavige &o stopili iz avtomobilov visoki gosrti, med njimi člaft Polit-biTOja CK KPJ in zvezni miniirter za težko industrijo tov. Franc Le-ako&ek, zvezni minister za elektro-gospodairstvo inž. Nikola PetroviČ, podipredsednik vlade LRS vn mini-ster za industrijo dr. Marjan Bre-celj, minister prosvete LRS dr. Jože Potrč, minitgiter za delo LRS Ivam Regent, mimister za zdravstvo LRS dr. Marian Ahčin, minister za kme-tijstvo LRS inž Jože Levstik, mini-ster vlade LR Hrvatske Jurica Drav-šnik, pre*dstavniki JA z general-lajtnantom Božo Božovičem, tef številni drugi predMavniki ljudske oblasti, sindikatov. množicnih orga-nizaciij  itd.
Goste in vse ostalo prebivalstvo je v imenu mestnega odbora in Ko-miteta KP pozdravil predsednik in sekretar mesta Maribora tov. Franc Sianonič. Kmalu zatem je dobil be-sedo minister za težko Lndustrijo tov. Franc Leskoeek in za njim ne-štetd drugi govorniki, ki so v svojih govorih prikazali velikanski urt>eh delovnega ljudstva' Jugoslavije. ki je z lastnimi silami, brezmejnim na-porom, veliko ljubeznijo do svojega naroda in domovine opravilo prvo tako delo na svojih tleh, brez tuje pomoci. Ljudstvo, vzhičeno nad tem uspehom, je govornike nenehno prekinjalo z vzkliki našemu držav-nemu vodstvu, CK KPJ, tov. Titu, vsem udarniikom, novatorjem in ra-cionalizatorjem. ki so vložili vse svoje umske sposobnosti, ves svoj fizični napor v to, da je bilo delo brezhibno opravljeno, pa čeravno so nažl sovražniM miislili, da brez nji-hove pomoči ne bo šlo. Tako naše ljudstvo odgovarja vsem tistim,   ki
na taiko podel način sramotijo naše državno vodstvo, našo Partijo, tako odgovarja delovno ljudstvo Jugo-slavije, ki gradi socializem v svoji osvobojeni  domovind.
Višek navdušenja pa je nastal, ko je po kan5anih govorih, proglasitvi .udarnikov, novatorjev in racionaii-zatorjev, stopil na tribuno vodja hidrocentrale na Dravi inž. Voršič in pozval ljudstvo, da vztraja na svojih mestih ter zasleduje potek vključitve prvega agr^ata v pogaa, tovariša ministra Leskoška pa za-prosil z besedami: »Tovariš mini-ster, izročite generator svojemu "na-menu!« Množica je vzjalovila ob radostnem vzJclikanju graditt1i-em hidrocentrale, Titu, Partigi tn naše-mu   državnemu  vodstvu.
Na \^elikem upravnem poslopju je ljudstvo budno sledilo vsem izvaja-njem ministra Franca Leskoška, kjer je bila montiraina ogromna simbolična slika, ki jeponazorovala: pogon, vodopad, turbinsko kolo, ge-nerator in  kazaleC za  napetost.
Visoko nad gVvami ljudskih množic vodijo žice do veliikega dalj-novoda, ki je že pod visoko napeto-stjo. Ob obrežju stoji transformatoo-80.000 voltov. Z vso napetostjo je Ljudstvo sledilo dvign kazalca, ki je prikazoval napetost v generatorju. Napetost je zrasla na tisoč, pet tisoč, še nekaj trenutkov in napetost je zrasla na 10.000 voltov. Tok služi svojemu namenu, \i generatorja se pretaka v ožilje naše industrije nova električna  energija.
Tako je bila izvojevana naša naj-večja zmaga po osvoboditvi, kjer so tisoče delovnih rok, brezmejni um-ski napori naših strokovnjakov, mi-lijoni delovnih ur vztrajnosti, spreje-tih obvezah in ljubezni do svoje domovine, naše Partije in Tita iz-polnili svojo  državljailsko  dolžnost.
S.   S.   
   Klevetniku zaslužena kazen
Pred ljudskim sodiščem se je pred kratkim vršila razprava proti Koler Ljubotu, upravniku kina v Ptuju, ki je skozi daljše obdobje letošnje-ga leta na razne načine klevetal naše državno in politično vodstvo; vse to z namenom, rušiti ugled in avtoriteto istega in razbijati enot-nost delovnega Ijudstva.
Vsa ta dejanja je izvrševal v ča-su, ko naše zavedno ljudstvo z naj-večjim zanosom, energijo in v do-kaj težkih okoliščinah izvaja pet-letni plan in gradi socializem v svoji domovini.
Klevetal je najboljše sinove de-lovnega ljudstva Jugoslavije in se s svojim razdiralnim delom prika-zal kot pi^otiljudski element s ču-tom popolne pasivnosti do izvrševa-nja svojih dolžnosti.
Za vsa kazniva dejanja je bil Ko-lar Ljubo obsojen na dve leti odvze-ma prostosti.
Naše delovno ljudstvo in njegovi organi bodo tudi v bodoče izločevali vse one, ki bodo na kakršen koli način rušill našo dosledno in ravno pot v socializem!                 M. M.   
   Pionirska organizacija ob pričetku šolskega leta
Pred pedagoške delavce so v tem šolskem letu postavljene velike in odgovorne naloge, ki jih zahteva šo-la in naš plan. Velike so zaradi te-ga, ker vzgajamo mlado bitje — člo-veka v dobi takoj po revolucionar-ni preobrazbi družbe v naši državi, ko izginjajo še zadnji ostanki gnile preteklosti. Odgovornost pedagoške-ga dela pa leži v tem, ker na drugi strani ustvarjamo in oblikujemo člo-veka, ki bo kot člen velike sociali-stične družbe predstavljal novega in plemenitega človeka s socialistič-nim odnosom do družbe in dela. Na vse to ne sme pozabiti naš sodobni pedagoški delavec.
Ravno tako ne sme pozabiti, da je v šoli pionirska organizacija, ki predstavlja sestavni del vzgojnega dela v razredu, v šoli in izven nje. V nekaterih šolskih centrih našega okraja se posveča zelo malo pažnje našim pionirskim organizacijam, ali pa se jih celo zanemarja. Delo pio-nirskega odreda na šoli mora biti odraz marljivosti in predanosti na-šega pedagoškegia delavca. Nekateri opustijo to delo, ker mislijo, da je nep 'rebno ali odveč. Zelo se motijo tisti, ki tako mislijo in imajo take ali podobne predsodke o pionirski organizaciji.
Pionirska organizacija je vzgojna organizacija s pedagoškimi vredno-tami, ki vsestransko razvija in goji plemenite lastnosti, ki jih učitelj po-sreduje svojim učencem. Poleg tega pa je ustvarjalna sila pionirjev, iz-najdljivost in stremljenje po razvo-ju tako velika, da bi bil zločin, iti mimo vseh teh stvari in jih opustiti. Učitelj kot pionirski voditelj na šoli naj bi bil samo usmerjevalec in po-sredovalec primernih organizacij-skih oblik dela v pionirski organiza-ciji, ostalo delo pa naj izvrše pio-nirji sami, seveda pod nadzorstvom in ob pomoči učitelja.
V preteklih počitnicah je dosegla pionirska organizacija skoraj never-jetne uspehe tako v pionirskih delov-nih brigadah kot v počitniških kolo-nijah. Brez dvoma so bile forme de-la v prvem in drugem primeru raz-lične, vendar pa lahko govorimo o velikih delovnih, organizacijskih in vzgojnih uspehih pionirske organi-zacije. Naši najmlajši so spoznali kolektivno delo kot najpopolnejšo obliko dela v novi socialistični družbi, spoznali in postali ponosni na lastne ustvarjalne sile ter koinč-no ogromno doprinesli k izpopoLnit-vi strukture deLa v naših piomir-skih odredih.
Vsi učitelji, ki so bili ali v bri-gadah ali v počitniških kolonijahin vsi tisti, ki so količkaj bili sezna-njeni z delom v njih, naj prenesejo v pionirske odrede vse te dobre iz-kušnje ter jih še naiprej razvijajo. Šablonsko prenašanje izkušenj bi bilo napačno, ker bi se na ta način izgubili v obstoječih konkretnih po-gojih kraja samega ali pionirske or-ganizacije.                                           i
Pred vsem naj naši piomirski vo-ditelji posvečajo veliko pažnjo od-stranjevanju in uničevanju kvarnih vplivov od strani sovražnikov pio-nirske organizacije in našega ljud-stva, pred vsem reakdonarne du-hovščine z gnilo moralo, ki stremi rn skuša rušiti sodobno vzgojno delo naših naprednih pedagoških delav-cev. Primer takega duhovnika ima-mo v Cirkovcih, ki je dopustil, da se je v cerkvi skrivaio ž#fco ter je na ta način postal zagovornik sabotaže žitnega odkupa.
Takim in podobnim duhovnikom bomo dokazali, da je odklenkalo nji-hoviun pokvarjenim vzgojaiiim nače-lom in da so vzgojo naših otrok vze-li v roke pošteni in patriotični lju-dje, ki vedo, kaj je otrok, kaj je Ijudstvo, kaj je plan in ki poznajo borbo za socializem.
   V borbi za pravice izkoriščanih na vasi
V apopadu z irakoa-iščevalsfcimi me-todami na vaesi so organi ljudske oblasti od osvoboditve do danes od-krili težke življenjske pogoje delov-nih pornoanikov pri nekateriih sred-njih in pri večini velikih kmetov.
Pri tem ni mogel ostati neopažen postopek z ljudmi, ki so zaiposleni pri opravljanju žiivine.
Delovni ljudje z vasi poznajo živ-Ijenjske pogoje težakov, pastirjev, dekel in hlapcev. Družine z velMrim ' številom otrok so dajale velikim in. tudi srednjim kmetom delovno po-moč za osnovne življenjske pogoje. Da je bila živina v redu, ni bilo važno, ali je hodil pastir v šolo ald ne. Opomini šole niso zalegli. Po-tekla so leta, šoLoobveznost je mi-nila, iz pastirja je postal hlaipec; za-ostal, zapostavljen in izkoriščan de-lavec velikega kmeta, brez napisa-nih dolžnosti in pravic. Živi z živino, jo neguje, z njo stanuje in pri živini v hlevu tudi je. Sprememba družbe-nega reda ni zanj prinesla nič no-vega, ker se še ni uprl izkoriščanju. Spomladi se preseli iz hleva na seno ali slamo na skednju, pred zimo pa se vrne v hlev v jasli ali na lesen cder s par snapi slame. Pokriva se ponoči s svojo suknjo ali pokrivalom za živino, se tedne in tedne ne pre-oblači, ker nima kaj. Ni čudno, da ga zraven vsega žre mrčes. Mogoče ne sme sesti za mizo z domačimi, ampak mora počakati, da se družina prej naje. Ponekod postrežejo kar v hlev.
Mlajši ljudje so spoznali vso niz-kotnosti izkoriščevalcev in jih zapu-stili, ker jih je pritegnila družba v svojo službo, starejši pa so ostali na senu in v hlevih in pomagajo dalje delati kmetom brez ozira na svojo izčn>ancst ir> starost.
Bliža se nova zima. Cetrti>č po osvoboditvi bi se neopazno preselili iz sena v hlev k žavini mimo tega, da se v vsej državi gradijo temelji sccialLstične družbe.
Kdo bi tnogel dopustiti graditev socializma ob nadaljnjem izkorišča-nju teh ljudi, ki živijo na najnižji stopnji družbenega razvoja? Kdor hcče imeti pomoč pri delu, mora iz-pclniti predpcgoje, da mu tnore družba to pomoč priznati in pustiti. Ta zima ne sme za pastirje in hlapce ter dekle pomeniti vmitve v hlev, ampak    spremembo.    Med    prednje
predipogoje spada njihova preselitev v stanovanjsko hišo, med ljudi, iz mrčesa v snago in red, iz jasli in slame v posteljo, iz brezipravnega odnosa v pogodbeno razmerje, iz iz-koriščanja v družbene pogoje.
S tem bodo razbiti računi izkoiri-šoevaloev. Na tej spremembi se bo razgaliila vsa njihova umazanost, se-bičnost in izmiikanje družbeni enako-pravnosti delovnih ljudL
Krajevni funkcionarji KLO in OF morajo videti te probleme v svoji okolici in najti v sebi tolilco borbe-nosti, da bodo znali odpravi'ii na vasi krivice, ki jih je že zda^naaj na-kazal pisatelj Ivan Cankar. Prograsm KPJ, sprejet na V. kangresu, je pxo-gram botrbe proti tern krivicam.
Ker čutijo hlapd in dekle ler pa-stirji breme svojega dela, izmuče-nih mišdc isn visokih let, bodo čutili tudi moč socialistične družbe, ki se bori tudi za njihove boljše življenj-ske pogoje.                              V. J.   
   Toš Tomaž pred sodiščem
Dne 4. sept. se je pred okrožijim sodiščem v Mariboru vršila razpra-va proti gostilničarju T o š Tomažu iz Vitomarc (Sv. Andraž v Slov. gor.) zaradi proti ljudstvxi in državi zakrivljenih dejanj, tako za časa okupacije kot po osvoboditvi. Kot prvi okupatorjev župan v Vitomar-cih je neposredno sodeloval s faši-stičnim okupatorjem.
Razprava je pokazala, da je po-zimi leta 1944. prijavil nemški žan-darmeriji neko partizansko trojko v Slov. gor. z namero, da jo izda.
Po osvoboditvi je pričel z odkrito sovražno gonjo proti obstoječemu družbenemu redu, ljudski oblasti in na umazan način blatil naše vodilne ljudi, predvsem tov. Kardelja in njegove razprave. Osmeševal je gi-gantske uspehe naše mladine in de-lovnega ljudstva pri njih naporih za izvršitev petletnega plana. Javno je nastopal kot zagrizen razredni sov-ražnik delovnega ljudstva, govoril o skorajšnji zrušitvi. ljudske oblasti, pri čemer je zlorabljal svoj obrtni lokal in ga uporabljal za »primerno« torišče protiljudske propagande v Vitomarcih.
Poleg tega se je zagovarjal zaradi nedovoljene trgovine in Špekulacije, ker  je  iztočil in prodal    150  litrov
»šmarnice« po ceni^ ki je določena za bela vina. Letos spomladi se je uprl uslužbencem finančnega odse-ka iz Ptuja, ki so imeli nalog, mu zarubiti predmete v vrednosti še ne-plačanega davka. Vpričo množice, ki je bila zbrana ob priliki tega in-cidenta, je sredi vasi nastopil kot sovražnik ljudske oblasti, hotel vzbuditi nezadovoljstvo pri množici in jo pozival celo k uporu.
Vsa ta zagrešena dejanja zoperna-še ljudstvo dokazujejo, da Toš To-maž kot vaški magnat ni samo pro-tiljudski nergač, temveč naš odkrit in zagrizen razredni sovražnik, ki je vodil umazano in sistematično propagando višje stopnje proti vse-mu, kar je zdravega, ljudskega, po-štenega in predanega socialistični graditvi naše države.
Sodišče ga je obsodilo kot družbi nevarnega elementa ter izreklo pra-vično kazen. Kaznovan je s prisil-nim delom z odvzemom prostosti za dobo šestih let, izgubo državljanskih pravic za dobo treh let ter z za-plembo  celotnega  premoženja.
Ta sodba naj bo opomin vsem vaškim veljakom, ki bi skušali na tak ali podoben način motiti našo mirno socialistično graditev in zavi-rati socializacijo naše vasi.
   Delo mladinske brigade
v ormoški opekarni
Mladinska delovna brigada v Or-možu si je zadala novo obvezo v čast 4. kongresu SKOJ-a in LMJ. Na zadnji konferenci so se brigadirji obvezali, da bodo do 1. oktobra iz-delali 100.000 komadov opeke za zadružne domove. 2e v prvih petih dneh so napravili kljub slabemu vre-menu 35.000 komadov opeke. Briga-dirji so obvezo z velikim navduše-njem sprejeli. Obvezo bomo izpolni-li, tako so dejali brigadirji, 2 dni pred rokom, če ne bo slabega vre-mena, pa 5 dni pred rokom.
Povedati vam hočemo, kako živimo v naši brigadi.
Dnevno delamo 8 ur. 2 uri porabi-mo za pripravljanje terena, 6 ur pa izdelujemo opeko. Delamo v nočni izmemi. Ob 24. uri prideano z dela, nato večerja, ob 1. uiri pa spaaije. Ob 8. uri zjutraj vstanemo? nato je jutranja fizkultura, pospravljanje ter dviganje zastave. Pri dviganju zastave se čita dnevno povelje., v ka-terem se pohvalijo najboljši briga-dirji. Organizirane imamo študijske sestanke, fizkulturo ter čas za prosto zabavo.
Ceta je razdeljena na desetme. Najboljši desetini se vsako jutro po-deljuje prehodna zastavica. Kot naj-boljša desetina je do danes bila dru-ga desetina.
Pri dosedanjem delu so se najbolj izkazali sledeči brigadirji: Zorec Franc iz Krčevine, Arnuš Franc iz Gruškovja, Drevenšek Simon iz Pod-lehnika, Horvat Milan iz Sv. Vida, Serec Marija iz Ormoža, Mageš Alojz iz Zavrča ter Pišek Franc iz Sv. Lov-renca. To so naši najboljši mladinci, ki stojijo v prvih vrstah graditeljev zadružnih domov.                       G. F.   
   Razvoj Ijudske tehnike
Izredna skupščina avto-moto društva v Ptuju, ki se je vršila 27. avgusta t. ]., je pokazala lepe uspehe dela Ljudske tehnike v našem okraju. Iz poročil pred-sednika, tajnika in blagajnika je raz-vidno, da je možno s skromnimi sredstvi in požrtvovalnim ter samostojnim de-]om članstva in ocbora doseči uspešne rezultate. Prvi uspehi dela ljudske teh-nike so jamstvo širokega razmaha in poleta ter množičnega udejstvovanja v tej tako lepi, plemeniti in samostojni stroki, ki je res popolna last delovnega ljudstva, ne pa sredstvo v rokah raznih buržoaznih klubov za pridobivanje in kopičenje  osebnega  kapitala.
Avto-moto društvo v" povezavi z osta-limi panogami Ijudske tehnike ima brez dvoma široko perspektivo ter vse mož-nosti in pogoje za vsestranski razmah ljubiteljev  tehnike.
Kot prva naloga, ki si jo je postavilo avto-moto društvo na svoji s-kupščini, je razširitev svojega delokroga na našo vas, med delavsko in kmečko mladino, ki v času protiljudskih oblasti ni imela možnosti, se seznaniti z naprednimi iz-sledki sodobne tehnike. Da bo vsa orga-nizacija postavljena na trdno osnovo, je potrebna tesna povezava z vsemi množičnimi  orgahizacijami.
Odbor društva je bil toliko samoini-ciativen, da je brez kakršnega koli sta-tuta ali programa izvršil vse potrebne priprave za delo društva, Z vnemo se je lotil dela, zlarsti ko se je zavedel, da bo strokovna usposobljenost ljudi pri-pomogla k nadaljnjemu dvigu kadra, potrebnega za ustvarjanje petletnega plana. Do sedaj je društvo organiziralo dva tečaja. V drugi tečaj se je prijavilo celo 60   kandidatov. Velike  težkoče   jim
je   povzročilo   vprašanje   lokala.   Kmalu    avto-moto krožka v Gorišnlci. V krožek
so  tudi  to   oviro   premostili:    dobili    so    ee  je   prijavilo  24 tečajnikov. Tečajniki
lokal ter ga preuredili v popolno delav-    kažejo   izredno   veliko   zanimanja,      kai
nico,  kjer se bodo lahko tečajniki uspo-    smo  razbrali  iz    diskusij    po    dveh    že
sobili  v  najosnovnejših pojmih  praktič-    opravljenih   precavanjih.  Na  prostovolj-
nega   strokovnega  dela.   Prvotno je bilo    ni  bazi zbirajo denarna sredstva  za  na-
dmštvo brez vsakega motornega vozila.    k"P   osebnega   avtoraobila.   Vsi   ti   dose-
Gasilska    četa  v   Bukovcih   je    pravilno    danji  uspehi so neizpodbitna dejstva, ki
razumela stisko društva  ter mu posodila    dokazujejo   množično   osvajanje   ljudske
svoj avtomobil.                                             tehnike v Gorišnici.
V   zadniem     času   je    Glavni    odbor       Rf ^n tega bo ustanovilo drustvo raz-
sami,  kar jim  služi kot vaja v praktič-    ^izarske stroke.
nem delu študija.                                             Na skupščini so bile sprejete tudi ob-
Avto-moto društvo   stremi  za  tem,   da    Yeze.  ki bodo  v  osnovi »jamaie   uspe-
se  tečajniki     razen    praktičnih    voženj    s^ razvoj  Ijudske  tehnike   v   ptujskem
uvajajo tudi v športna načela, v proble-        L.a,JU'                 ,   ,   .
me avtomobilskega   prometa  ter v splo-       Obveze   so   sledece:
šen    razvoj    naše    avtomobilske    iadu-        1-  usposobiti  60   novih  soferjev-,
strije,   U   se   okoriiča   najnaprednej-ših       2. usposobiti avtomobil in dve  motor-
izsledkov   sodobne tehnike.                          ni  kolesi za vožnjo;
Avto-moto   društvo  v Ptuju   predstav-       3.   napraviti nov študijski   načrt;
Ija v svojera   delokrogu  še  veliko  več,        4.   usposobiti   de^avnico   za   popravilo
predstavlja   žarišče   razvoja  vseh  ostalih    vseh motornih vozil;
krožkov  Ijudske   tehnike,    ki    se    bodo       5. ustanoviti 3 vaške  krožke;
ustanovili na podeželju med našo kmeč-       6.   zvišati   število   naročnikov   »Moto-
ko   mladino.   Tečajniki  stremijo   za   čim    rizacije«  za 50%>.
popolnejšo   individualno   usposobljenost-       Teoretična  in   praktična   plat  strokov-
jo,   da  bodo   v   kratkem   tudi   oni   lahko   -nega   de!a  ima   jasno   začrtano  perspek-
vodili   posamezne  krožke   na   vasi.   Dru-    tivo  dela.   Premalo  pažnje pa   se   je po-
štvo pa bi  naj  dalo  tem krožkom  smer-    svečalo  razširitvi politične  razgledanosti
nice in organizacijske  oblike dela, ki  si    tečajnikov,   se   pravi,   da   bo   v   bodoče
ga   je pridobilo   tekom   svojega  dela   na    treba skrbeti  predvsem   tudi za sistema-
posameznih sektorjih  tehnike.                      tično    ideološko    izgradnjo    tečajnikov,
V  tem pogledu  so bili storjeni že ve-    ker bo  le   na   ta   način   postala   ljudska liki    uspehi,    kakor   n.    pr.   ustanovitev    tehnika socialistična.____________R- F.   
   O b j a v e
Obveščamo vse prebivalstvo, da se bodo koncem tega meseca in v začetku prihodnjega meseca vršile potujoče kino-predstave v sledečih krajih. in po sledečem razporedu:
1.  Sov/etski tilm »Konjiček Grbavček«: Gorišnica,  27.  9.  ob 20. uri in ob  13.
uri  šolska   preds.tava.
2.  Sovjetski barvni film -»FizkuHuTna pa-lada  1947«:
Velika  Nedelja,  26.   9.   ob   20.   uri   in
ob  13.  šolska predstava. Podgorci, 27. 9. ob 20. uri in ob 13. uri
šolska predstava.
3.  Sovjetski  iilm  »Sovjetska  Eslonija«, Dornava 2.  oktobra, Zavrč 3. oktobra, Videm 4. oktobra, Prepolje 6. oktobra, Lovienc na Dravskem polju 8. oktobra, povso-d z začetkom ob 20. uri ter ob 13.   uri šolska predstava.
4.  Jugoslovanski   iilm    »To   Ijudstvo   bo živelo«:
Markovci 2. oktobra, Muretinci 3. ok-tobra, Turnišče 4. oktobra, Št. Janž 6. oktobra, Hajdina 7. oktobra, Cir-kovci 8. oktobra, povsod z začetkom ob 20. uri ter ob 13. uri šolska pred-stava.      OLO Ptuj — prosvetni odset.
   Fizkultura
Občni zbori
V  preteklem tednu so se  vršili v na-šem okraju v zvezi z reorganizacijo ftz-kuiturnega    pokreta    trije   občni   zbori, na  katerih so se  bivša fizkulturna dru-štva   in  aktivi   preformirali v   teiovadna oziroma  športna  društva.
V  torek,  dne  14.  t. m. je imel fizkul-turni   aktiv   Majšperk   svoj   redni   letni občni  zbor.  Poročila  odbora so   pokaza-la,   da  se  je aktiv v preteklem letu  še dokaj   uspešno   udejstvoval   in   je   dose-gel   v   zadnjem    času   zadovoljivo   šte-viJo   članov,    ki   jih   ima   147.   Sodelo- I vali so na večjih prireditvah v društve-nem in okrajnem merilu,  ter  skozi vso sezono imeli  redne  ure  splošne  telesne vzgoje. Le malomarnosli nekaterih refe-rentav  je pripisaiti,  da  aktiv ni dose^el še boJjših uspehov. Finančno poslovanje je  bilo  v   redu in razpolaga  društvo   s 6000  dan  gotovine.  Poživiti pa  je  treba tekmovanje  za   fizknlturnl   znak,   ki   je dosedaj   popolnoma  spalo.
Na občnem z>boru so sklenili, preime-novati se v »Telovadno društvo Majš-perk« in si izvolili novo upravo, v kateri so poleg starih dobrih fizkulUirnih de-lavcev novi tovariši, ki bodo poživili delo. V odbor so bili izvoljeni tovariši Juh, Vidic, Heric, Voršič in tovarišice Koko>tec i-n Leskovar. Kaže, da bo nova uprava povedla telovadno društvo v Majšperku k  noviim uspehom.
Istega dne je zboroval fizkulturni ak-tiv v Markovcih, ki je eden naših naj-boljših vaških fizkulturnih edinic. Aktiv je v preteklern letu . mnogo delal, ima svojo z.nano folklorno skupino, ki je bila celo povabljena na mladinski festival v Novi Beograd. V lepem fizkulturnem domu se je zbrala večina članstva, ki je v živahni diskusiji po poročtlu starega odbora pokazala dobre in slabe strani dela v pretekJem delovnem letu ter po-dajala svoje predloge za čim uspešnejše delo v bodočnosti. Iz skromnih začetkov se je v Markovcih razvila fizkulturna enota, ki je z uspehoon. nastopala več-krat v Ptuju, Središču in kakor smo že omeniOii, celo v Beogradu. Razveseljivo je dejstvo, da se pri Markovčaniii ude-ležuje dela v fizkulturi tudi tamkajšnje učiteljsitvo, kar v drugih krajih žalibog še ni siučaj. Tudi v Markovcih tekmo-vanje za fizkulturni znak še ni razvito in bo treba to napako popraviti. V upravni odtoor novoustanovljenega telo-vadnega društva so bili izvoljeni tova-riši iin tovarišice Štrafela Anton, Turko-va, Bezjak, Kristovičeva, For&tnerič, Strelec Stanko, Str&lec Alojz, Štumber-ger, Pogorevčeva in Kolaričeva. Občni zbor je sprejel soglasno nekatere sklepe, kakor: 1. Vsak član bo pridobil za dru-štvo še enega mladinca ali mladinko. 2. Vsak član bo napravil 30 udarniških ur na gradnji zadružnega doraa v Mar-kovcih irtd. Društvo bo imelo v kratkem tudi svoj društveni nastop, na katerem bo pokazalo sadove svojega dosedanjega dela. Telovadno društvo v Markovcih je lahko za vzgled vsem drugim vasem. ptujskega okraja, kaj lahko doseže z vztrajaim delom na fizkulturnem pod-ročju  hidi naše  podeželsko  ljudstvo.
V  četrtek,  16. septembra t. 1., je pola-galo    obračun   svojega   dela   v   pretekli sezoni   fizkulturno   društvo   v   Ptuju.  Ob premajhni   udeležbi   olanstva    je    občni zbor   potekel  v   zelo   živahnem   razpolo-ženju im so se jasno pokazali vzroki, za-kaj  fizkulturno  življenje  v Ptuju ni na
taki višini, kakor bi moralo biti. Iz pc-ročil upravnega odbora je bilo razvidno, da je kijub vsem pomanjkljivostim drt-štvo v preteklem letu imelo tudi lepe uspehe. Priredilo je 35 samostojnih ia sodelovalo na preko 30 prireditvah dn:-gih edinic. Po svojih sekcijah je so-de-lovalo na republiških prvenstvih v t&-nisu, lahki atletiiki in orodni telovadbi, na zveznem prvenstvu v orodni telc-vadbi ter na okrajnih prvenstvih, pc-vsod z dobrimi uspehi. Člani društva sa tudi zastopali našo državo na XI. vsc-sokolskem zletu v Pragi. Najagilnejšs sekcije so bile nogometna, sekcija za splošno telesno vzgojo, teniška in ne-mizno-teniska sokcija. Veliiko . ovito uspešnejšemu delu predstavlja poman-kanje urejenega igrišča, ker reguladjaki načrt mesta Ptuja še ni izgo-tovljen ia se ne ve, kje bo novi fizkultunii parh. Ravno tako nimamo v Ptuju plavalnega bazena. Tekmovanje za fizkulturni znai je potekalo zadovoljivo in bodo ob kon-cu novembrskega roka tudi pri nas pc-deljeni mnogi novi fizkulturni znakL Tudi v preteklem letu društvu, kljtra temu, da je povečalo število svojega članstva za 50%, ni uspelo doseči mnc-žičnosti. Posebno pogrešamo v društvj delavsko in obrtniško mladino, ki bi mo rala biti izvor kadrov naših bodočih te-lovadnih društev. Deloma je temu krivi prezaposlenost naše mladine po drugdli sektorjih gospodarskega in kulturnega življenja, vendar je danes fizkultura take važnosti, da bo morala mladinska organizacija podvzeti skupno z novin telovadnim društvom vse korake, da sa to stanje popravi. Tudi smdtkati bodo morali svoje članstvo raabilizirati za fiz-kulturno organizacijo v mnogo večji merL Veliko kriivde leži tudi na neka-terih odbornikih, ki niso vzeli svoja funkcije dovolj resno, ter je vse delo ostalo na ramenih samo nekaterih članoT odbora. Po dmgi strani pa smo čuB mnogo neopravieene in nekonstruktivB« kritike ravno od ljudi, ki so v vseo pretekJem Jetu d&lovetli samo destn>toti-i»-~ no in negativno. Po našem mišlienju j< objektivna kritika najboljša metoda, d< popravimo naše napake. Vendar naf tisti, ki sami ničesar ne delajo, rajšl sami poprimejo za delo, ne pa blatij« tiste, ki so skcezi vse leto mnogo žrtvo vali za delo v frzkulturnem društvu..
Fizkultumo dmstvo se je po sklepn občnega zbora preformiralo v telovadn« društvo Ptuj in športno društvo »Drava«, Pri tem je prišlo pri dodočanju imeni športnega društva do nesoglasij, ki pt sigurno niso takega značaja, da se z do bro voljo ne bi  dala lzravnati.
V  upravni odbor telovadnega  društva so bili izvoljeni tOTariši Sotler, KlemeT>-čič, Prejac, Terpinc, Drobina, Juvančeva, Mlinarjeva,   Vaupotič,  Vičar,   Letič,  Vo glar in drugi.  Izvcdjen  je bil tudi stro kovni  odbor.
V    upravni   odibor   novega   športnega društva  pa so  prišli  tovariši ŠLfrer,  Aj-bes, Novak,  Širec,  Gaizer,  Mojzer,  Sei* dinšek, Samec in dragi.
Izvršena  je  bila  tiidi  delitev imovine telovadnega in športnega društva, in ^rM cer  tako,   da  vsaka  sekcija,   ki  stopi it% eno   ali  drugo  društvo,   obdTŽi  svoj   in-ventar, denar pa se razdeli na polovico.
Upamo, da bo reorganizacija fizkul-turnega društva Ptuj uspešno poživila fizkultumo življenje in zajela vse tiste, ki danes  stojijo še ob  strani.