Kronika Ptuj • Za sanacijo peš mostu 45.000 evrov O Stran 24 Kmetijstvo Spodnje Podravje • Če nimaš zemlje, si gospodarjev hlapec O Strani 6 in 7 V i Štajerski Ptuj, torek, 17. aprila 2018 Letnik LXXI • št. 30 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR I RADIOPTUJ 89,8->98,2° 104,3 www.radio-ptuj.si Podravje Velika Nedelja • Maja zaprta vrata sedanje pošte O Stran 24 Politika Žetale • Za uro pomoči slaba dva evra več O Stran 9 Kmetijstvo Slovenija • Peticija za odpravo jajc iz baterijske reje O Strani 6 in 7 Zdravstvo Podravje • Bolnišnica bi lahko poslovala pozitivno čez dve leti O Stran 5 v Šport Nogomet • »Gorica je 11-metrovko zapravila, mi pa zadeli ...« O Stran 13 Tenis • Zidanškova v Italiji osvojila kopico točk O Stran 17 Slovenija • Postopno ukinjanje srebrnih amalgamskih zobnih zalivk Bo srebrnim zalivkam odklenkalo? V skladu z direktivo EU v slovenskih zobozdravstvenih ambulantah po 1. juliju 2018 za nosečnice, doječe matere in otroke do 15. leta starosti umikajo izdelavo amalgamskih zalivk, v katerih je živo srebro. Več na straneh 2 in 3. A Foto: Črtomir Goznik Dornava Obupani prebivalci v boj proti zalitim kletem s Stran 2 Ptuj • Kje naj bi po novem gradili neprofitna stanovanja s Stran 3 \ TEDNIK CAKA VAS NAGRADA Srednje šole Iz leta v leto manj dijakov s Stran 9 www.tednik.si Več na strani 22 \ 2 Štajerski Aktualno torek • 17. aprila 2018 Slovenija, Podravje • Postopno ukinjanje srebrnih amalgamskih zobnih zalivk, v katerih je 50 % živega Živo srebro lahko prizadene živčni in V skladu z direktivo EU v slovenskih zobozdravstvenih ambulantah po 1. juliju 2018 za nosečnice, doječe matere in otroke do 15. zdravju nevarne ali ne, že več kot stoletje razdvajajo strokovno javnost. Del strokovnjakov navaja, da so zobne zalivke z živim nevarna, ko sejo odstrani in opredeli kot odpadek. Več amalgamskih zalivk, večja koncentracija živega srebra v urinu Koncentracija živega srebra v urinu je premosorazmerna s številom zobnih zalivk. Raziskovalci so v študiji pri otrocih ugotovili, daje bila pri tistih, ki so imeli amalgamske zalivke, v urinu prisotna enkrat višja koncentracija živega srebra (3,2 pg/L) kot pri otrocih z zalivkami iz kompizitnega materiala (1,5 pg/L). Koncentracija živega srebra v urinu je bila večja pri deklicah kot pri dečkih, kar nakazuje, da imajo deklice večjo sposobnost izločanja živega srebra. Strokovnjaki so v študijah ugotovili tudi negativne vplive živega srebra na zdravje otrok, predvsem nevrološke in vedenjske motnje ter poškodbe ledvic. Pri otrocih mater, ki so imele v ustih vsaj šest amalgamskih zalivk, je bila hujša oblika avtizma diagnosticirana trikrat pogosteje kot pri otrocih mater, ki so imele do pet amalgamskih zalivk. »1. januarja 2018 je stopila v uporabo nova evropska uredba o živem srebru, v skladu s katero naj bi države članice EU postopno opustile uporabo zobnega amalgama. V uredbi je med drugim določeno, da od 1. januarja 2019 zobni amalgam uporabljajo samo v predhodno odmerjeni inkapsulirani obliki. Zobozdravstveni delavci ne smejo uporabljati živega srebra v odprti obliki. Od julija letos se zobni amalgam več ne bo upora- bljal za zobozdravstveno obravnavo mlečnih zob otrok, mlajših od 15 let, nosečnic in doječih mater, razen če zdravstveni delavec presodi, da je to nujno potrebno zaradi posebnih zdravstvenih potreb pacienta. Vsaka država članica do 1. julija 2019 pripravi nacionalni načrt v zvezi z ukrepi, ki jih namerava izvesti za postopno opustitev uporabe zobnega amalgama. V zvezi z nadaljnjo uporabo amalgama velja izpostaviti doseda- nje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije (popravila) okvarjenih zobnih ploskev,« so pojasnili na ministrstvu za zdravje. Javno zdravstvo lani izdelalo dober milijon zalivk za 20 mio evrov V Sloveniji se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo vse amalgamske zalivke. Zavarovanje pokriva tudi tako imenovane bele zalivke iz kompozitnega materiala, ampak samo na štirih sprednjih zobeh. »Širjenje pravice do bele zalivke zahteva dodatna finančna sredstva, saj gre za material, ki je nekoliko dražji kot amalgam, izdelava tovrstnih zalivk je tudi časovno daljša kot pri amalgamu,« so razložili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in dodali, da je bilo lani pri izvajalcih javne zobozdravstvene službe skupno izdelanih 1.033.128 zalivk. Izdatki zdravstvenega zavarovanja za te zalivke so znašali 20 milijonov evrov. Od tega se je iz obveznega zavarovanja pokrilo 17 in dopolnilnega tri milijone evrov. Foto: Črtomir Goznik Trendi nakazujejo, da bodo vsaj v premožnejših državah amalgamske zalivke nadomestili drugi materiali. Vendar se v zvezi z drugimi materiali pojavljajo drugačne vrste skrbi. Kompozitne zalivke vsebujejo manjše količine bisfe-nola A, ki sodi med kemijske povzročitelje hormonskih motenj. Poleg tega vsebujejo nanodelce, katerih varnost ni dokončno raziskana. Saga o varnosti zobnih zalivk se lahko nadaljuje, navajajo na NIJZ. Skandinavci amalgam za zobne zalivke že prepovedali »Amalgam se v zobozdravstvu uporablja več kot 150 let. Podobne starosti so tudi nasprotujoča si stališča v zvezi z njegovo varnostjo. Uporaba amalgama v zobnih zalivkah se je od druge polovice 19. stoletja razcvetela kljub občasnim opozorilom o škodljivi izpostavljenosti živemu srebru iz zalivk. Kljub prevladujo- čemu mnenju v zadnjem desetletju, da amalgamske zobne zalivke niso zdravju škodljive, je v nekaterih državah prevladal previdnostni princip. Na Norveškem in Švedskem so pred nekaj leti uporabo amalgama za zobne zalivke prepovedali, medtem ko v Dornava • Na zboru krajanov o problematiki povečanja podtalne vode Obupani prebivalci v boj proti zalitim kletem Krajani Dornave in Mezgovcev pri Pesnici, ki jim voda neusmiljeno zaliva kletne prostore stanovanjskih hiš, bodo oblikovali civilno iniciativo. Obupani prebivalci zahtevajo rešitve. Okrog 70 prebivalcev Dornave in Mezgovcev pri Pesnici je na nedavnem zboru krajanov, ki ga je na njihovo željo sklical župan Rajko Janžeko-vič, opozorilo na ogromne težave s podtalno meteorno vodo. Kot so povedali, se v zadnjih letih pogosto, celo večkrat skozi leto, spopadajo z vdiranjem vode v kletne prostore. Problematika se po njihovih besedah pojavlja zadnjih petnajst let in je vse hujša. »Na tem območju živim že skoraj 67 let in teh težav z vodo v preteklosti nikoli ni bilo. To se je pojavilo v zadnjih petnajstih letih. Ob vsakem dežju so zalite podvinske njive. Vse vode z okoliških občin (Ptuj, Trno- vska vas, Destrnik ...) pritečejo v Dornavo in Mezgovce, kjer se ustavijo, saj niso urejeni odtoki. Predlagam, da se nekaj ukrene. V zadnjih letih je problematika namreč vse bolj ekstremna, letos še posebej. Tako je za veliko noč voda padla, zvečer pa se je dvignila že za 30 centimetrov,« je povedal krajan Miroslav Slodnjak. »Pod seboj imamo bazen« Še preden so besedo dobili obupani krajani, jim je župan predstavil podatke o meritvah gladine podzemne vode Agencije RS za okolje, s katerimi se sicer prisotni niso strinjali. Zbora seje udeležil tudi Robert Šimenko iz Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, medtem ko nanj kljub povabilu predstavnikov Direkcija za vode in Vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj ni bilo. Te so krajani tudi najbolj pogrešali. »Gradbeno dovoljenje sem dobil leta 1981. Ne strinjam se s temi študijami. Vode v kleti dolga leta ni bilo. Sedaj pa jo imamo že ob vsakem manjšem dežju. Nekaj je torej narobe. Nimamo narejenega odvodnja-vanja, pod sabo imamo bazen. Ravno toliko, da ne gre voda iz zemlje. Zakaj danes ni niti enega pravega strokovnjaka?« je poudaril Srečko Ciglar. Vaščani so v na trenutke precej vroči razpravi nakazali kar nekaj idej in morebitnih rešitev, kako bi se te neznosne problematike le lahko rešili. Po mnenju večine je vzrokov za vse pogostejše poplavljanje kleti več; od zasipanih jarkov skozi naselja, slabega vzdrževanja vodotokov Pesnice in Drave, melioracij in drugo . »Veliko težavo povzroča nepravočasno praznjenje zadrževalnih jezer gorvodno ob Pesnici. Zanima me, v kakšni funkciji so in kdo jih upravlja. Ker če bi to pravilno delovalo, bi praznili ta jezera pred veliko vodo. Kolikor vem, si te zasvojijo ribiči, potem pa sploh niso v funkciji,« je opozoril eden izmed krajanov. Da se ne bi samo fotografirali in leporečili pred volitvami ... Župan Janžekovič je pojasnje- torek • 17. aprila 2018 Aktualno Štajerski 3 srebra imunski sistem, ledvice, prebavo ... leta starosti umikajo izdelavo amalgamskih zalivk, v katerih je živo srebro. Razprave o tem, ali so zobne zalivke iz amalgama srebrom zdravju škodljive. Drugi del stroke meni, da amalgamska zalivka, vgrajena v zob, za zdravje ni toliko škodljiva, je pa Foto: Črtomir Goznik Zobozdravstvena služba ZD Ptuj je lani izdelala okrog 11.600 zobnih zalivk, od tega 3.550 amalgamskih. Nemčiji in Kanadi odsvetujejo uporabo amalgama med nosečnostjo. Ponovna analiza nekaterih študij je pokazala, da je amalgam lahko škodljiv za nekatere skupine ljudi. Organi, ki jih elementarno živo srebrno najprej prizadene, so osrednje živčevje in ledvice. Škodljive učinke naj bi imel tudi na imunski, periferni živčni mišični in endokrini sistem. Pri izpostavljenosti nizkim odmerkom se lahko pojavijo nespecifični simptomi, kot so utrujenost, šibkost, izguba telesne teže in prebavne motnje. Kronična poklicna izpostavljenost lahko povzroči zastrupitev, za katero so značilni razdražljivost, depresija, apatija, boječnost, v skrajnih prime- rih tudi delirij, izguba spomina, osebnostne motnje ... Za škodljive učinke živega srebra so bolj dovzetne ranljive skupine: plod v času nosečnosti, novorojenčki, otroci, bolniki z boleznimi ledvic, jeter, pljuč oz. osrednjega živčevja, ljudje z alergijo na živo srebro. Večja izpostavljenost je posledica poklicne izpostavljenosti, bivanja na onesnaženih področjih, kot tudi večjega števila amalgamskih za-livk, uporabe eksotičnih tradicionalnih zdravil in kozmetike - tako je pokazala leta 2007 izvedena raziskava Svetovne zdravstvene organizacije,« so med drugim o amalgamu v zobnih zalivkah povedali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Izdelava bele zalivke dražja in zahtevnejša Doktor dentalne medicine Boris Bombek iz zasebne zobozdravstvene ambulante Modri zob na Ptuju pravi, da so danes sodobni kompozitni materiali (bele plombice) ob pravilni izdelavi neprimerno boljši od amalgama, zato amalgama v svoji ordinaciji ne uporablja. »Za neuporabo amalgamskih zalivk se nismo odločili zaradi toksičnosti, temveč zato, ker obstajajo kakovostnejši in učinkovitejši materiali za izdelavo zalivk. Amalgam je bolj kot za pacienta škodljiv za dentalno osebje, ki ima z njim vsak dan opravka - ob mešanju in izvrtavanju se izloča aerosol. A so ti hlapi v zobozdravstvenih ordinacijah tako majhni, da ne predstavljajo težave za zobozdravnika ali asistenco. Kumulativno je vnos živega srebra iz prehrambnih virov (predvsem rib) neprimerno višji kot vnos zaradi obstoječih amalgamskih zalivk v ustih,« je povedal Bombek in nadaljeval: »Izvrtavanje starih amalgamskih zalivk predstavlja okoljevarstveni problem, zato se amalgam postopoma ukinja. Ko se obstoječa amalgamska zalivka pacientu odstranjuje, se odpadni material zbira in skladišči z amalgamseparatorjem, odpeljejo ga posebne službe, ki skrbijo za tovrstne odpadke. Kot material bi ga ocenil, da je super in za marsikatero indikacijo primeren. Predvsem ima posebno mesto v otroškem zobozdravstvu in bo sedaj, ko se ga prepoveduje pri otrocih, mlajših od 15 let, to pomenilo veliko več težav in bolečin pri njih. Izdelava amalgamske zalivke je tehnično manj zahtevna kot izdelava bele. Amalgam ni tako občutljiv na vlago (slino, kri), ko se izdeluje zalivka. Dobra osušitev je pri otrocih težavna, zdaj, ko te opcije ne bo, bo to pomenilo več slabo narejenih belih zalivk in s tem posledično pri otrocih več zobobolov. Glavna pomanjkljivost amalgama je ta, da se je po njegovi uvedbi leta 1920 uporaba t. i. gumijaste opne (Koferdama) popolnoma ukinila, to pa je bil začetek slabega zobozdravstva, ki se marsikje izvaja še danes.« Nekateri si bele plačljive zalivke ne morejo privoščiti »Vsak material, zdravilo ali učinkovina v zdravstvu, zobozdravstvu, farmaciji ima svoje prednosti in slabosti. Izbira materiala je stvar individualne presoje zobozdravnika o indikacijah uporabe (dolgoročnost, vzdržljivost materiala, možnost osušitve ...) kot tudi želje pacienta (estetika ...),« je povedala doktorica dentalne medicine Tanja Tante-gel,vodja zobozdravstvene dejavnosti v Zdravstvenem domu (ZD) Ptuj. Na vprašanje, ali bi bilo prav, da bi javna zdravstvena blagajna v celoti pokrivala stroške belih zalivk za vse paciente, Tanteglova odgovarja: »Kot izvajalci storitev pozdravljamo razširitev pravic, ki bi jih zdravstvena blagajna pokrivala, saj bi se tako pacienti kot zobozdravniki pri izboru materiala odločali le na podlagi strokovnih indikacij, pri čemer bi na odločitev manj vplivala obveznost doplačila za izbrani material. Nemalokrat se pacienti kljub priporočilom zdravnika odločijo za opcijo, ki jo nudi zdravstveno zavarovanje, saj je morebitno doplačilo zanje prevelik strošek.« Mojca Zemljarič val, da vzdrževanje vodotokov ni v pristojnosti občine. Na vprašanje, kako bo občina pomagala krajanom, pa odgovoril: »Občina bo naročila izdelavo študije, ki bo stala 12.000 evrov, da imamo v rokah gradivo, ki temelji na strokovnih podlagah in s tem nastopimo proti Agenciji za okolje in okoljskemu ministrstvu. Res je, da je v tem delu teren takšen, da Pesnica tako hitro ne odteka ... Sama poglobitev te reke bi zagotovo nekaj pripomogla. Kakšne so te globine oziroma za koliko bi bilo treba poglobiti samo strugo, pa bo morala povedati stroka. Vemo pa, da je vzdrževanje vodotokov v pristojnosti države. Dobro bi bilo, da bi država tudi na te stvari pogledala, ne samo, da se pridejo fotografirat, ko je škoda, ali pa pred volitvami leporečit, kako bodo kaj naredili ...« Bo gradnja hiš v prihodnje prepovedana? Pri tem pa je še opozoril, da se lahko zgodi, da bo gradnja na tem poplavnem območju v prihodnje prepovedana. Krajani so se odločili, da bodo oblikovali civilno iniciativo. Določili so še skupino treh občanov, ki bo poleg župana sodelovala v pogovorih s pristojnimi službami na omenjeno problematiko, občina pa bo zbrala podatke o številu gospodinjstev, ki jim voda neusmiljeno zaliva kleti. Monika Levanič Ptuj • Sprememba lokacije gradnje neprofitnih stanovanj Ne nasproti Semenarne, ampak v Kraigherjevi ulici Naslednji mesec naj bi bila pripravljena idejna zasnova izgradnje neprofitni stanovanj v Kraigherjevi ulici na Ptuju. Na občini so okrog 60 stanovanjskih enot najprej nameravali graditi nasproti Semenarne, Ob Dravi, a so očitno našli primernejšo lokacijo. Bo še več stanovanj prineslo dodatne, že tako velike težave s parkiranjem? O težavah, ki jih imajo zaradi pomanjkanja parkirnih mest stanovalci blokovskih naselij na Ptuju, smo poročali pred kratkim. Na podlagi pobud občanov so na Mestni občini Ptuj predstavili tri idejne rešitve, na katerem območju za stanovalce zgornjega dela Kraigherjeve ulice zagotoviti primerno mesto za parki- ranje. Med tremi opcijami je večina kot najprimernejšo potrdila prvo varianto ureditve parkirišč. Zadovoljili bi se že s projektom ureditve 30 parkirnih mest. Čeprav so možne variante ureditve te problematike pripravljali na ptujski občini, so v vmesnem času prišli do drugačnih idej. Na koncu Kraigherjeve ulice, kjer so Na tem mestu naj bi gradili nova neprofitna stanovanja, približno 60 manjših ali večjih bivalnih enot. prvotno načrtovali izgradnjo parkirišča, se po novem načrtuje izgradnja neprofitnih stanovanj ter manjših stanovanjskih enot. „Predvidena je zagotovitev 60 neprofitnih stanovanj, od tega približno 40 % manjših stanovanjskih enot. V pritličnem delu pod objektom so predvidena parkirišča, prav tako bodo urejena parkirišča ob objektu. Predvidenih je 70 parkirišč. V pritlični del pod objektom je možno umestiti še vsaj 30 novih parkirnih mest za potrebe stanovalcev Kraigherjeve ulice. Ker teh parkirišč ne more sofinancirati Stanovanjski sklad RS, ko bo stanovanja in ostala parkirišča, jih lahko MOP umesti v projekt ter kasneje ponudi v odkup," so potrdili na MO Ptuj. Idejni projekt zgradbe • V • II je ze pripravljen V razpravo, v fazi priprave idejne zasnove, bodo vključili tudi stanovalce Kraigherjeve, na ta način jih bodo obvestili o svojih namerah, obenem pa preverili interes ter s tem določili potrebno število dodatnih parkirnih mest. Andreja Komel, direktorica občinske uprave MO Ptuj, pojasnjuje, da je objekt nepro-fitnih stanovanj v prvi fazi zasnovan in sestavljen iz dveh volumnov. Pod objektom je predvidena izgradnja 42 parkirnih mest, dodatnih 28 pa še na površju, ob zgradbah. Stanovanjski del bo sestavljen iz petih etaž, v katerih bodo različno velika stanovanja (20, 47, 67 in 87 m2). Največja potreba naj bi bila po manjših stanovanjskih enotah; skoraj 40 % vseh prosilcev bi potrebovalo manjša stanovanja. Čakajo na sofinanciranje stanovanjskega sklada Komelova poudarja, da je projekt v začetni fazi, pripravlja se idejna zasnova, ki naj bi jo zaključili naslednji mesec. Kako hitro bo realiziran in kdaj se bo začela gradnja, bo odvisno od več dejavnikov. Kot zmeraj bo zelo pomembno vlogo odigral denar oz. zagotavljanje finačnih sredstev za izgradnjo. Na ptujski občini sicer optimistično upajo na so-financerska sredstva; preliminarno vlogo so že posredovali na Stano- vanjski sklad RS. Vrednost projekta je 3,8 milijona evrov; polovico bi zagotovila občina, drugo polovico pa sklad. Pogodbo naj bi oba partnerja podpisala konec tega leta. Nov načrt občine pa (vsaj za zdaj) pomeni tudi, da odstopajo od ideje, da bi stanovanja gradili na Bregu. Predlog, da se doslej industrijska namenska raba dela območja ob Dravi, nasproti Semenarne, ki se trenutno uporablja za vrtove, spremeni, so ptujski svetniki aprila lani ocenili kot primeren. S tem so dali zeleno luč za začetek postopkov priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za ta del urejanja prostora (površine za industrijo ob Dravi). Najprej so tam nameravali postaviti mobilne hiške, nato stanovanjski blok. Leto dni po spremembi idejne zasnove pa so spremenili tudi lokacijo. Investicije v izgradnjo neprofitnih stanovanj so na Ptuju nedvomno potrebne, saj jih ni bilo vsaj 25 let, novozgrajeni objekti zasebnikov na Ptuju pa dosegajo zelo visoke cene tako najema kot odkupa, zato so ta stanovanja številnim mladim družinam dejansko nedosegljiva. Dženana Kmetec Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 17. aprila 2018 Ormož • Kam po informacije, kako živeti z demenco Odprli dve demenci prijazni točki V prostorih Območnega združenja Rdeči križ (OZRK) Ormož ter v Centru starejših občanov (CSO) Ormož so minuli petek slovesno odprli Demenci prijazni točki, prvi dve na širšem Ormoškem. Nov dementni bolnik na vsake tri sekunde Število dementnih oseb po vsem svetu zaskrbljujoče narašča. Vsake tri sekunde se pojavi nov bolnik. Na svetuje tako že več kot 50 milijonov dementnih oseb, v Sloveniji približno 32.000 ljudi. Po napovedih naj bi se v naslednjih dveh desetletjih število obolelih celo podvojilo. Predsednica Slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica -Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec in predsednica Spominčice Ormož Majda Keček ob odprtju Demenci prijazne točke. Kot je na slovesnem odprtju točke poudarila predsednica Slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčice Ormož Majda Keček, je namen teh točk ozaveščanje širše javnosti o demenci ter pomoč obolelim, še zlasti osebam, ki so v zgodnji fazi te bolezni in so še aktivni, pa tudi svojcem, ki doživljajo stisko in ne vedo, kam bi se obrnili. Po njenih besedah je namreč demenca še vedno stigmatizirana. »Gre za bo- lezen, ki v povprečju traja od 10 do 15 let. Priporočilo Alzheimer Europe je, naj osebe z demenco ostanejo čim dlje doma, saj je to zanje najbolj humano in za družbo najceneje,« je še dejala Kečkova ter dodala, da je odprtje točke, ki je del projekta Za demenci prijazno skupnost, nadgradnja dolgoletnega dela društva Spominčica Ormož. Ta namreč letos obeležuje io-letnico. V vseh teh letih so organizirali vrsto različnih Prvi koraki na poti do lastne nepremičnine Nakup stanovanja ali hiše je ena največjih življenjskih naložb, za katero je pogosto treba razmisliti tudi o bančnem kreditu. A nič ni nemogoče, če začnemo s pravimi koraki in prav na začetku. 1. korak: ocena finančnih zmožnosti »Najprej si morate odgovoriti na vprašanje, ali si nakup nepremičnine lahko privoščite. Odgovor je odvisen od vaših prihrankov in vaše kreditne sposobnosti,« predstavi prvi korak Vesna Medoš, vodja NLB Poslovalnice Prešernova na Ptuju. Banka je običajno pripravljena kreditirati do 60 % vrednosti nepremičnine, ki jo kupujete, če jo zavarujete s hipoteko, zato je bistvenega pomena, da preostalih 40 % lahko krijete iz svojih prihrankov. Če bi želeli s kreditom kupiti nepremičnino v celoti, boste v zavarovanje morali zagotoviti dodatne nepremičnine. Ne pozabite na nakup opreme, za kar stanovanjskega kredita ne boste mogli uporabiti. Nato preverite svoj mesečni proračun in ocenite, koliko bi lahko vsak mesec namenili za odplačevanje kreditnega obroka. S temi podatki nato lahko naredite informativni izračun zneska kredita na spletu, a upoštevajte, da ni nujno, da boste res dobili tak kredit. Najbolje je, da se držite klasičnega nasveta: če nepremičnine ne morete kupiti s kreditom z nespremenljivo obrestno mero do 30 let s 30 % stopnjo zadol- Vesna Medoš, vodja NLB Poslovalnice Prešernova na Ptuju ženosti, potem si te nepremičnine še ne morete privoščiti. 2. korak: oris vaše idealne nepremičnine Vaše finančne zmožnosti vplivajo na izbiro nepremičnine, ne morejo pa biti edino merilo. Zato si morate odgovoriti na vprašanja: • Kje bi radi živeli? • Koliko prostora potrebujete? • Čemu se niste pripravljeni odpovedati? 3. korak: obisk v banki Ko ste se razgledali po trgu in imate okvirni znesek, koliko de- narja boste potrebovali, je čas, da se odpravite v banko. »Informativni izračun na spletu vam ne more odtehtati sestanka s kreditnim strokovnjakom. Poleg tega, da bo preveril vašo kreditno sposobnost, vam bo lahko odgovoril tudi na vaša vprašanja,« nadaljuje Vesna Medoš. S temi informacijami v roki se lahko lotite pogajanj za nepremičnino oziroma prilagodite iskanje nepremičnine. V NLB Poslovalnicah vam nudimo celovito podporo, od informacij glede najema kredita do pomoči ali svetovanja v času odplačevanja. Promocijsko sporočilo aktivnosti v pomoč svojcem, kot so izobraževalne delavnice, info točke itd. »Večina bolnikov večji del bolezni preživlja doma, zato je glavna skrb, kako pomagati njim in njihovim svojcem. Lani smo pri varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer odprli prvo demenci prijazno točko. Danes bomo v Ormožu odprli dve točki - prvo na lokaciji OZRK Ormož in drugo v CSO Ormož. Ugotavljamo, da je povpraševanje po teh točkah vse večje, kar je pomembno, saj bomo na ta način prišli do zadnje slovenske vasi oziroma zadnje družine, kjer imajo že obolelega za demenco, pa tega niti ne vedo,« je zadovoljna predsednica Slovenskega združenja Štefanija Lukič Zlobec. Število dementnih oseb po vsem svetu zaskrbljujoče narašča. Vsake tri sekunde se pojavi nov bolnik. Na svetu je tako že več kot 50 milijonov dementnih oseb, v Sloveniji približno 32.000 ljudi. Po napovedih naj bi se v naslednjih dveh desetletjih število obolelih celo podvojilo. Monika Levanic Ptuj • XVII. tekmovanje mladih zgodovinarjev Dijaki „odšli" v preteklost Dijaki kar 90 srednjih šol so se aprila pomerili v znanju zgodovine. Na državnem tekmovanju, kije bilo izpeljano na ptujski Gimnaziji, so pokazali svoje znanje o slovenskem naselitvenem prostoru od 10. do 15. stoletja. Ptujska Gimnazija je v sodelovanju z Društvom učiteljev zgodovine Slovenije organizirala XVII. tekmovanje mladih zgodovinarjev. Tekmovalo je 90 šol, gimnazij in srednjih strokovnih šol, vsaka šola z eno ekipo. To so sestavljali trije dijaki in mentor. Na podlagi šolskih tekmovanj so izbrali najboljše mlade poznavalce zgodovine, naj- uspešnejši pa so se pomerili še na državni ravni. Tekmovanje je potekalo 7. aprila, trajalo pa je tako rekoč ves dan. Uvodni prireditvi so sledili pisni del tekmovanja, terenski del ter razglasitev rezultatov. Da je na državnem tekmovanju vse potekalo po pravilih, je skrbela profesorica Jelka Plošinjak. Dženana Kmetec Ptuj • Ta konec tedna Salon Sauvignon 2018 Okusiti bo mogoče ves svet To soboto, 21. aprila, bo v ptujskem dominikanskem samostanu pod sloganom Vino v mestu tisočletij potekal že četrti festival Salon Sauvignon Ptuj. Tudi tokrat bo postregel z nekaj novostmi. Festival so minuli konec tedna napovedale Primusove vinske zgodbe v grand hotelu Primus, to sredo ob 18. uri bodo ob 80-letnici fotografa in viteza slovenskega reda vitezov vina Stojana Kerblerja odprli razstavo njegovih del Tovarniška fotografija, na ogled bodo tudi dela mlade ptujske likovne umetnice Aleksandre Farazin. Na predvečer osrednjega dela festivala bo v kavarni Muzi-Kafe vinski poznavalec Robert Gorjak predstavil knjižno delo Slovenija, moja dežela. Na tiskovni konferenci v refek-toriju ptujskega dominikanskega samostana so vodja festivala Slavko P. Dobnik, koordinatorica za vinar- je Staša Cafuta Trček in strokovni vodja Klemen Junger napovedali, da letos pričakujejo vsaj 46 vinarjev (predvsem iz Slovenije, pa tudi iz soseščine) ter več kot sto sauvigno-nov z vsega sveta, tokrat tudi nekaj cabernet sauvignonov. Žlahtno kapljico bo spremljala vrhunska štajerska kulinarika s sodobnim pridihom. Mesne, ribje, vegetarijanske in veganske menije bodo pripravile izbrane ptujske gostilne (Ribič, Grabar, Amadeus, grand hotel Primus), za pomladne slaščice bodo poskrbeli dijaki Biotehniške šole Ptuj. V Master Class so v Ars Poetovi-ensis letos povabili vinskega uvoznika, distributerja in kreativnega vinskega organizatorja Janisa Volkin-šteinsa iz Latvije. Veronika Valentar iz KGZ Maribor bo predstavila slovensko sodarstvo, predavanju bo sledila okrogla miza s sodarji in izdelovalci lesenih izdelkov. Salon Sauvignon bodo tudi letos povezali s festivalom Ptujske zgodbe o(b) kavi in južno dvorišče dominikanskega samostana spremenili v kavarno, nastopili bosta mladi glasbenici Liza Klajnšek in Taja Islamovič. Otroke bosta zabavala klovn in klovnesa iz Cirkusa Arbada-karba, za družine z otroki bodo letos vstopnice ponudili po ugodnejši ceni. Festival se bo, kot vselej, sklenil v starem jedru mesta tisočletij. Eva Milošič V preteklih treh letih so festival Salon Sauvignon pripravili maja, letos ga bodo že aprila. FOTO: ML Foto: CG torek • 17. aprila 2018 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Kljub sanacijskemu načrtu ostajajo realisti Bolnišnica bi lahko poslovala pozitivno šele čez dve leti Člani sveta zavoda Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj so več ur namenili razpravi o sanacijskem načrtu. Vodstvo je sicer pripravilo konkretne ukrepe, s katerimi samo letos nameravajo privarčevati okrog 730.000 evrov. A pozitivno poslovanje pričakujejo šele leta 2020. Kot izhaja iz finančnega načrta, naj bi se tako prihodki kot odhodki ptujske bolnišnice v primerjavi z lanskim letom povečali. Letos pričakujejo 26,8 milijona evrov prihodkov (5 % več kot lani) ter 27,7 milijona evrov odhodkov (2 % več kot lani). Največji delež predstavljajo stroški dela, ki znašajo več kot 60 % vseh stroškov. Kot je pojasnil v. d. direktorja Andrej Levanič, na tem področju še imajo rezerve. Želijo namreč izpopolniti kadrovsko strukturo in tako zagotoviti, da bo manj drugih oblik dela (preko s. p., pogodb, nadure ...), ki so dražje. Načrtujejo zaposlitev dodatnih štirih zdravnikov specialistov, radiologa, medicinskih sester, pravnika in ekonomista. So številke v sanacijskem načrtu realne? Pred potrjevanjem finančnega »To je čista j...« „Obstaja upanje in hkrati bojazen, da v zadnjem času do skrajnosti razvit formalistično birokratski način delovanja države in vodenje zdravstvenega sistema s stalnim odvračanjem pozornosti od ključnih problemov in učinkovitih ukrepov ne pripelje do dobrih rešitev za naše okolje. Tudi zaradi stalno novih akterjev, ki zaradi pomanjkanja znanja in izkušenj vedno znova padajo pod vpliv večjih centrov moči, ki vidijo le sebe in nejasne vsebine in potrebe ter vloge nedvomno potrebne splošne bolnišnice tudi v našem okolju. Ko si tako blizu in hkrati tako daleč. To je čista j...," je ob predstavitvi ključnih problemov izpostavil Levanič, ki ne bo kandidiral za direktorsko mesto. Svet zavoda SB dr. Jožeta Potrča Ptuj bo kmalu odločal tudi o tem, kdo bo ta zavod vodil naslednja štiri leta. načrta za leto 2018, ki predvideva okrog 900.000 evrov izgube, se je svet zavoda, ki ga vodi predsednik Bojan Pahor, seznanil s sanacijskim načr- Kdo so kandidati za direktorja Na razpis za direktorja SB Ptuj so, kot je potrdil Pahor, prispele štiri vloge. Neuradno naj bi bili med prijavljenimi: Dejan Dokl, Aleksander Voda in Barbara Tiselj, ena izmed članic sveta zavoda SB Ptuj. Slednja je sicer zaposlitev pred mesecem dni dobila v kabinetu ministrice za zdravje, a le za določen čas. Je tudi članica sveta zavoda UKC Maribor in celjske bolnišnice, kjer je nedavno izbiro novega direktorja spremljalo vroče dogajanje. tom. Ta letos predvideva prihranek v višini 728.000 evrov, prihodnje leto 686.000 evrov, pozitivno poslovanje tega zavoda pa šele leta 2020. Takrat naj bi bila bolnišnica v zelenih in ne več rdečih številkah, s 350.000 evri presežka prihodkov nad odhodki. Levanič je pojasnil, da so usmeritve sanacijskega odbora upoštevali v največji možni meri in predvideli le dejansko izvedljive ukrepe. Kot neštetokrat doslej pa je tudi tokrat izpostavil številne sistemske težave. Ptujska bolnišnica in vse druge, ki so dobile sredstva na podlagi interventnega zakona, morajo zagotoviti finančno stabilnost. Kako bodo to Destrnik • Proračun v višini 2,7 milijona evrov Za ceste 380.000 evrov Člani sveta občine Destrnik so na seji v marcu potrdili proračun za letošnje leto. Prihodki in odhodki so uravnoteženi, znašajo okoli 2,1 milijona evrov. Občina Destrnik je bila med zadnjimi v regiji, ki je sprejela proračun za leto 2018. Okrog proračuna so se lani konec leta in v začetku letošnjega pošteno lomila kopja, saj se župan in občinska uprava na eni strani ter večina svetnikov na drugi kar nekaj mesecev niso mogli poenotiti o projektih, ki se jih bo letos financiralo z občinskimi sredstvi. Svetniki so opozorili tudi na nekatere po njihovem mnenju previsoke stroške, ki jih financira občinski proračun, med drugim materialne. Dobri dve tretjini prihodkov proračuna predstavljajo davčni prihodki (dva milijona evrov), približno sto tisočakov nameravajo zbrati z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč. Med odhodki je blizu 270.000 evrov predvidenih za pokrivanje stroškov dela zaposlenih v upravi in režijskem obratu. Slabih 380.000 evrov namerava občina vložiti v cestno infrastrukturo, od tega nekaj manj kot polovico za ureditev infrastrukture na Drstelji (175 tisočakov), vse lastna proračunska sredstva. V skladu z načrtom razvojnih programov bo občina investicijo na Drstelji nadaljevala v letih 2019 in 2020, za kar je predvidela še okrog 360.000 evrov. Na Drstelji bodo oblikovali tudi obrtno-poslovno cono, ki so jo ocenili na pol milijona evrov. Za letos so zanjo v proračunu rezervirali 55.000, za prihodnji dve leti pa po 225.000 evrov. Letos bodo dobrih 42.000 evrov namenili za nakup gasilske opreme. Za sofinanciranje kanalizacijskih priključkov in male dosegli, je zapisano v sanacijskih načrtih, ki jih bodo oddajali naslednji teden. Na podlagi omenjenega zakona je Ptuj dobil 6,1 milijona evrov, zato so beležili 4,5 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki, sicer bi bil primanjkljaj težak 1,7 milijona evrov. Dženana Kmetec Strošek plač višji za 22,7 % Pozitivno poslovanje je ptujska bolnišnica v času od 2009 do 2018 beležila le leta 2015. Sprostitev napredovanj jim je prinesla nove težave: ta strošek je bolnišnični proračun (primerjava 2015 in plan 2018) dodatno obremenil za kar 22,7 %. Od tega le 5 % na račun novih zaposlitev. Foto: Črtomir Goznik čistilne naprave imajo rezerviranih 20.000, za nakup zemljišč 64.000, medgeneracijski center 63.000, posodobitev športne dvorane 29.000 in večnamenski športno vadbeni center 22.000 evrov. V letu 2018 bodo za obnovo cest po občini namenili 174.000 evrov, za pločnik do pokopališča 20.000 evrov. Za trans-ferje posameznikom in gospodinjstvom je v proračunu predvidenih blizu 470.000 evrov: šolski prevozi, nagrada staršem ob rojstvu otroka, plačevanje oskrbe v domovih za starejše, sofinanciranje vrtca, družinskega pomočnika ... Dodatnih 300.000 evrov pa še za druge domače transferje, od tega največ šoli. Mojca Zemljarič Ptuj • Za razvoj turizma letos milijon evrov Taksa prinaša dobrih 100.000 evrov Kot smo poročali, se bo turistična taksa na Ptuju najverjetneje bistveno podražila. Iz dosedanjih 1,27 evra naj bi ta po novem znašala 2,5 evra. Od tega se bosta dva evra (po osebi na nočitev) stekla v občinski proračun. Lani so iz taks zbrali 121.700 evrov, letos naj bi bil ta znesek še precej višji. Še vedno pa veliko manjši od predvidenih vlaganj za spodbujanje turizma. Število turistov, ki prenočujejo na Ptuju, zadnja leta strmo narašča. To potrjujejo tudi zneski iz naslova turističnih taks. Primerjava za zadnjih šest let kaže, da je bilo od turističnih taks lani pobranih 30.000 evrov več kot leta 2012. Najslabši izkupiček je bil zabeležen leta 2013, nekaj več kot 83.000 evrov, a so zneski kasneje skorajda vsako leto naraščali in lani se je nabralo kar 121.782 evrov, 1.000 evrov manj kot leto poprej. Na ptujski občini si želijo še več denarja, kar bi jim omogočalo vlaganje v turistične potenciale. Zagotovili naj bi jih s povišanjem takse, kar jim omogoča tudi nova zakonodaja. Načrtovanje, organiziranje in izvajanje spodbujanja razvoja turizma je v pristojnosti občin. Sredstva se zagotavljajo v proračunih občin iz namenskih virov za financiranje spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnih območij in iz drugih virov. Vira sta del koncesijske dajatve, ki se po zakonu, ki ureja igre na srečo, nameni lokalnim skupnostim na zaokroženem turističnem območju, ter turistična taksa, ki je namenjena za opravljanje dejavnosti in storitev v javnem interesu. „Občine zagotovijo, da se zgoraj navedena namenska sredstva v skladu z zakonom porabijo za opravljanje dejavnosti in storitev, ki so v javnem interesu," pojasnjujejo na ptujski občini. Sredstva, zbrana iz koncesijskih dajatev in turistične takse, pa se namenijo za informacijsko turistično dejavnost, spodbujanje razvoja celovitih turističnih proizvodov turističnega območja, trženje, promocijo turizma v digitalnem okolju, varovanje nepremičnih Foto: CG Turizem naj bi bil paradni konj Ptuja, na katerega stavijo na MO Ptuj, a za razvoj so potrebna tudi sredstva. Zagotavljali jih bodo tudi z višjo turistično takso. spomenikov lokalnega in državnega pomena, razvoj in vzdrževanje turistične infrastrukture, javnih površin, namenjenih turistom, pa tudi za organizacijo in izvajanje prireditev. „Sredstva, ki so planirana v proračunu za spodbujanje razvoja turizma, so znatno višja, kot so zbrana namenska sredstva (pobrana turistična taksa in koncesijska dajatev od iger na srečo); torej občina nameni za razvoj turizma precej dodatnih sredstev še iz drugih virov," zatrjujejo na MO Ptuj. V proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2018 so ta sredstva planirana znotraj dveh programov. Za vodni promet in infrastrukturo imajo zagotovljenih 346.000 evrov. Gre za aktivnosti v zvezi s projektom vi-talizacije Ptujskega jezera in plovb-nim režimom na reki Dravi. Posebna postavka je tudi promocija Slovenije, razvoj turizma in gostinstva, v višini 666.296 evrov. Gre za sredstva, namenjena promociji Ptuja, za javne prireditve, različne turistične projekte, javne razpise za sofinanciranje projektov in prireditev številnih društev in drugih neprofitnih organizacij, pa tudi financiranje aktivnosti Javnega zavoda za turizem Ptuj. Ta postavka predstavlja skoraj polovico celotnega zneska; za plače, materialne stroške, nakup osnovnih sredstev namenjajo okrog 220.000 evrov. Za prireditve in promocijo pa je namenjenih nekaj več kot 145.000 evrov. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG 6 Štajerski V središču torek • 17. aprila 2018 Spodnje Podravje • Kako gospodariti z državnimi kmetijskimi zemljišči Če nimaš zemlje, si gospodarjev hlap Združenja in podporne institucije, ki delujejo na področju kmetijstva, so nedavno na Ptuju ponovno opozorili na problemati nih površin, zlasti ko gre za zakup zemljišč, ki so v državni lasti. Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj Andrej Reberni-šek je poudaril, da slovenska samooskrba močno upada, zmanjšuje se površina najboljših kmetijskih zemljišč. Samo v lanskem letu se je po njegovih besedah skrčila za tisoč hektarjev. Ocenjuje, da je Slovenija v kmetijstvu preveč orientirana v primarno pridelavo. Nerazumno se mu zdi, da slovenski kmet na slovenski zemlji pridela koruzo, ki jo proda v Italijo. Živilska predelovalna podjetja nato koruzo uvažajo nazaj iz Italije. „V tem, kar počnemo, ni logike. Indeksi uvoza hrane drastično rastejo. Mar je to naš dolgoročni cilj - da bomo odvisni od uvožene hrane?" je spraševal direktor ptujskega kmetijskega zavoda in dodal, da je v letu 2016 18 najemnikov upravljalo s 35 odstotki vseh državnih kmetijskih zemljišč. Po drugi strani pa šole po njegovih besedah do državnih zemljišč ne morejo priti. Zemlja osnova kmetovanja, državne samostojnosti in neodvisnosti Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cvetko Padec samooskrbe in uvoz hrane Andrej Rebernišek: „Slovenija postaja pridelovalka primarnih živilskih pridelkov ter velik uvoznik sekundarnih proizvodov in hrane. Smo sposobni razumnega razmišljanja, delovati preventivno v smislu prehranske varnosti, povečevanja samooskrbe in zaščite najboljših kmetijskih zemljišč? Imamo občutek, daje prevladal ekonomsko-kapitalski vidik, brez upoštevanja osnovnih vrednot državotvornosti in odgovornosti." Zupančič je prepričan, da se morajo vsi deležniki v prehranski verigi pogovarjati in sodelovati, tako kmetje kot podjetja, saj so v soodvisnem odnosu. Meni, da bi se družinske kmetije po obsegu morale širiti. „Če ni prihodka, ni prihodnosti," je opozoril in izpostavil: „Narobe je, če tujec odloča, kaj bomo mi počeli na slovenski zemlji. Cilj kmetovanja bi moral biti ta, da se prideluje, ne pa samo čaka, kaj se bo od koga dobilo." Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je navedel, da slovenske zadruge od pridelovalcev kljub globalni konkurenci odkupijo večino pridelka. „Zadnjih 10, 15 let poteka intenzivna bitka za obdelovalno zemljo. Kitajci so v Afriki in drugih manj razvitih delih sveta pokupili milijone hektarjev najkakovostnejših obdelovalnih zemljišč. Romuni, ki so vso zemljo in podjetja prodali tujcem, so danes izjemno izkoriščani. Lastništvo in upravljanje kmetijskih zemljišč bi moralo biti v rokah domačih ljudi. Zemlja je osnova kmetovanja, državne samostojnosti in neodvisnosti. V Evropi sem imel priložnost videti, da vsi Okrogla miza na temo kmetijske zemljiške politike, ki je bila organizirana v dvorani Biotehniške šole Ptuj na posestvu Turnišč Slovenija • Peticija za odpravo prodaje jajc iz baterijske reje Da ekonomski interesi ne bi bili več edini c Jajca na oko bi se nam zjutraj prav lahko zataknila v grlu. Ne, ker bi nespretni kuhar spregledal kak košček jajčne lupine, temveč če bi v živali Ljubljana in inštitutu Danes je nov dan so nedavno spisali peticijo za odpravo prodaje jajc iz nehumane baterijske reje kokoši nesn Na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin proizvajalcem jajc podelijo označbe, tako so na vsakem jajcu žigosani način reje (baterijska, talna, prosta ali ekološka), koda države porekla (SI za Slovenijo) in registrska številka proizvajalca. Temeljna oblika reje pri nas je baterijska, vse druge sodijo v kategorijo »alternativnih« sistemov reje; med njimi je najpogostejša talna reja (v naši državi je takih proizvajalcev 63), sledi prosta reja (27), najmanj je ekološke reje (18 proizvajalcev). Okoli 60 % vseh v Sloveniji proizvedenih jajc prihaja iz t. i. obogatenih kletk oz. baterijske reje. Potrošniki se torej še vedno večinoma odločajo za nakup jajc iz baterijske reje - predvsem zaradi nekoliko nižje cene, pa tudi zaradi neosveščenosti. Situacija v celotni Evropi, kjer redijo okoli 385 milijonov kokoši nesnic, ni bistveno drugačna: po poročilu evropskega Odbora za skupno organizacijo kmetijskih trgov za leto 2016 je vsaj 55,9 % teh kokoši rejenih v obogatenih kletkah, 25,6 % v hlevih oz. talni reji, 13,9 % v prosti reji in 4,5 % na ekoloških kmetijah. Kokoši nesnice so donedavna lahko redili v baterijskih kletkah s tlorisom v izmeri 550 kvadratnih centimetrov (torej npr. 55 x 10 centimetrov), leta 2012 se je stanje nekoliko izboljšalo. Takrat je namreč v veljavo stopila evropska direktiva o minimalnih pogojih za življenje kokoši nesnic, po kateri so običajne kletke nadomestile t. i. obogatene baterijske kletke, v katerih imajo kokoši vsaj 750 kvadratnih centimetrov prostora. Različni pridelovalci jajc so poudarili, da ima baterijska reja poleg prihranka prostora še številne druge prednosti: pri tej obliki reje naj bi bilo emisij prahu, smradu in izpustov ogljikovega dioksida najmanj, poraba krme po jajcu naj bi bila najmanjša (kokoši se namreč skorajda ne morejo gibati), tudi smrtnost kokoši naj bi bila v primerjavi z drugimi načini reje nižja. Sistemi obogatenih kletk naj bi tudi zmanjševali tveganje za kani-balizem, nevarno kljuvanje perja in zlome kosti živali. Pohabljanje piščancev je prepovedano le v ekološki reji Kljub temu so v Evropski komisiji na podlagi znanstvenih ugotovitev poudarili, da so pomembni vidiki dobrobiti kokoši nesnic gnezdenje, pitje, hranjenje, iskanje in nabiranje hrane, kopanje v prašnih kopelih, počivanje ponoči in sedenje na gredeh. V majhnih kletkah živali svojih naravnih potreb ne morejo zadovoljiti, kar se lahko odrazi v »občutnih frustra-cijah, deprivaciji ali poškodbah«. Da bi kokoši nesnice v tako nena- ravnem okolju sploh preživele, jim pogosto prirežejo kljune. Pravilnik o zaščiti rejnih živali sicer določa, da je živalim prepovedno povzročati nepotrebno trpljenje, a kljub temu pravi: »Za preprečevanje kljuvanja perja in kanibalizma je dovoljeno krajšanje kljunov - pod pogojem, da ga izvaja usposobljeno osebje na piščancih, ki so mlajši od deset dni in namenjeni za proizvodnjo jajc.« Pohabljanje kokoši nesnic je prepovedano le v ekološki reji. Zaradi vsega povedanega baterijsko rejo kokoši nesnic v nekaterih državah, npr. v Avstriji in Nemčiji, že ukinjajo, v Franciji so se k ukinitvi prodaje jajc iz baterijske reje na željo potrošnikov Na kvadratnem metru se drenja do 13 kokoši 1 Način reje 1 Oznaka na jajcih 1 Pogoji reje I Dovoljeno število živali na m21 Baterijska reja 3 Kokoši nesnice bivajo v kletkah, velikih vsaj 750 kvadratnih centimetrov. Poleg krmilnika in napajalnika so v kletki gnezdo, nastilj, ki omogoča kljuvanje in brskanje, ter primerne gredi. 13 Talna/hlevska reja 2 Kokoši se lahko prosto gibljejo po hlevu in uporabljajo gnezda, nastilj za brskanje, prašne kopeli in gredi za počitek. Z gibanjem in uporabo gredi utrjujejo svoje noge, zato imajo manj poškodovane kakor kokoši iz kletk. 9 Prosta/pašna reja 1 Kokoši imajo podnevi dostop do pašnika ali so izpuščene na prosto, kjer se lahko vedejo, kakor je značilno za njihovo vrsto, npr. brskajo. Na voljo imajo gnezda, nastilj za brskanje, prašne kopeli in gredi za nočni počitek. 9 Ekološka reja 0 Reja mora zadostiti ekološkim zahtevam. Kokoši imajo čez dan prost dostop do pašnika, v hlevu so jim na voljo gnezda, nastilj in gredi za počitek. Ekološko rejene kokoši nesnice nimajo skrajšanih kljunov. 4 v S rf fr-oiTVij-i; ¿AÍ4 EMONA d.o.Q.t Agíokoítífjín Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenski trg jajc je po ocenah proizvajalcev ocen torek • 17. aprila 2018 V središču Štajerski 7 pec ko kmetijskih obdeloval- govorijo o globalnem trgu, prostem pretoku blaga in storitev ... Dejansko pa vsi delujejo zelo lokalno, sploh ko gre za lastništvo zemlje. Ne poznam primera, da bi Avstrijci tujcu kar tako dovolili nakup zemlje. Menim, da je prav, da smo v državi Sloveniji slovenski kmetje lastniki slovenske zemlje, na Hrvaškem Hrvati, v Italiji Italijani in tako naprej. Če si lastnik na svoji zemlji, imaš dolgoročno perspektivo. Če nisi lastnik, potem je v takšni državi, četudi je na papirju samostojna, to v ozadju nekaj čisto drugega. V teh naših mladih demokracijah ima tuji kapital vedno večji vpliv. Tudi za uspeh v političnih vodah je potreben denar. Vemo, kdo ima denar, kdo ima medije in tako naprej. Problem lastništva kmetijskih zemljišč ni samo problem nekaj tisoč slovenskih kmetov, temveč problem slovenske države, samostojnosti in je bila dobro obiskana. Peter Vrisk: „Če slovenska zemlja ne bo v slovenskih rokab, to ni samo problem kmetov. Je problem države in njene samostojnosti. Kaj nam pomaga, da smo na papirju samostojna država, dirigirajo pa nam kapitalski interesi." prihodnosti. Za zagotavljanje pre-hranske varnosti, razvoj kmetijstva in podeželja je treba spremljati, kaj na tem področju počnejo zahodne evropske države ter v tem smislu sprejemati neke pametne odločitve." Država ne sme biti mašetar slovenske zemlje za tuje lastnike Predsednik sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je dejal, da imajo podjetja v tuji lasti v upravljanju velika državna posestva, opustili pa so prirejo svinj, krav in govejih pitancev. „Zgradili so bioplinarne, kjer se hrana pokuri. Površine, ki so namenjene za bioplinarne, bi se moralo izvzeti iz subvencijskih plačil. Sklad kmetijskih zemljišč ne dela v interesu slovenskega kmeta, ampak je v službi kapitala. Naj se državna zemlja razdeli mladim kmetom, krepiti je treba družinske kmetije, ki bodo garancija za povišanje prehranske samooskrbe. Država ne sme biti mašetar slovenske zemlje za tuje lastnike, kot se je to zgodilo v posebnem interventnem zakonu za Magno in letališče. Domači investitorji pa po drugi strani ne morejo graditi niti na degradiranih zemljiščih." Vodja kmetijske svetovalne službe KGZ Ptuj Peter Pribožič je prepričan, da bi morala država višje finančne spodbude nameniti kmetovalcu, ki se z dejavnostjo ukvarja večplastno, na več nivojih: obdeluje zemljo, prideluje meso, mleko, zelenjavo, sadje . Spomnil je tudi na neizkoriščen potencial namakanja kmetijskih zemljišč. Kaj odgovarjajo v Perutnini Ptuj in Panviti Predstavnik pomurske Panvite Branko Virag je poudaril, da so predlogi delovne skupine glede reorganizacije kmetijske zemljiške politike po volji samo enemu delu kmečke populacije v Sloveniji. „Delovna skupina problema ni obravnavala širše, pa tudi ne z vprašanjem, na kakšen način izvesti strukturne reforme v kmetijstvu. S 70.000 kmeti v naslednjih 20 letih v slovenskem gospodarstvu ne bo moč preživeti. Slovenska zemlja je v slovenski lasti, razen nekaj na obmejnem območju. Kdo danes obdeluje slovensko zemljo? Slovenski delavec. Mi v Panviti in Perutnini Ptuj nimamo zaposlenih tujcev. Zaposlene imamo slovenske delavce, ki imajo doma družino, ki jo je treba preživeti. Ta družina je slovenski potrošnik. Kupuje produkte, kijih prodajajo slovenska živilska podjetja. Če bi 10.000 hektarjev državne zemlje, kijo obdelujemo podjetja, po predlogu delovne skupine razdelili med 240 kmetov (po 50 hektarjev vsakemu), bi to ob predpostavki treh zaposlenih na vsaki kmetiji skupno pomenilo 720 delovnih mest. Podjetja danes samo v primarnem delu kmetijstva zaposlujemo okrog 3.000 sodelavcev," je dejal direktor Panvite kmetijstvo Branko Virag in s to izjavo požel posmeh občinstva. „Vidim, da vam ne paše ta razprava, slej ko prej si boste morali natočiti čistega vina ali vi ali kdo drug v slovenski kmetijski politiki. Ne mislite si, da bi s to prenovo zaustavili zaraščanje in padanje samooskrbe. Slovenska podjetja ne izvažamo slovenskih surovin. Predelamo jih v hrano ali krmo za živino. Smo za reformo, ampak počasno. Vsi imamo skupnega sovražnika - pozidana kmetijska zemljišča. Kje so verige? Mislim, da smo naredili zelo malo ali nič. Nimamo kooperativ in organizacij proizvajalcev, kot jih imajo zahodne države. Panvito na vzhodu države vidim kot močnega integratorja, ki ima 1.500 kooperantov. Smo edina proizvajalka krme v državi, ki lahko zagotovi, da ima vso krmo, razen soje, slovensko." Direktor Perutnininega podjetja PP Agro Franc Veršič je izpostavil, da sta neupoštevanje vseh deležnikov pri pripravi izhodišč za spremembo kmetijske zemljiške politike in pretirana sila sinonim za revolucijo. „Ta nikoli v zgodovini ni dala pravih rezultatov. Perutnina Ptuj upošteva spremembe, dogovore in deležnike, ki smo tukaj zraven. Veselim se končnega rezultata, ki bo popeljal slovensko kmetijstvo v boljšo prihodnost. Pred 30 leti sta ptujski in mariborski kmetijski kombinat skupno obdelovala 7.000 hektarjev zemljišč. Danes PP Agro obdeluje 3.800 hektarjev. Prašičerejo in govedorejo smo opustili ter se prestrukturirali v izključno pe-rutninarsko proizvodnjo. Ta na območju Slovenije mesečno daje plačo in kruh 1.800 zaposlenim. Vsak mesec zložiti skupaj denarja za 1.800 plač zahteva veliko organizacije in discipline. Podan je bil očitek zaradi bioplinarne. V našem sistemu je del krožnega gospodarstva. Perutninina bioplinarnaje bila zgrajena z namenom, da predela organski gnoj iz matičnih in brojlerskih rej. Vsako leto predela 20.000 ton gnoja." Odgovorna celotna slovenska politika Direktorica Sklada kmetijskih zemljišč Irena Šinko je navedla, da za nevarovanje državnih kmetijskih zemljišč ni odgovorna samo ena politična sila, temveč celotna slovenska politika. Po njenem mnenju je v številnih primerih prišlo do sprememb, ko to ni bilo potrebno. Prisotne je pozvala, da stopijo sku- paj in zemljo, ki je ostala, varujejo. „Naloga Sklada ni, da se ukvarja s politiko, temveč se drži veljavne zakonodaje in s premoženjem ravna gospodarno. Povpraševanje po zakupu je večje, kot je na razpolago površin. Sklad v Podravju kupuje zemljišča za povprečno ceno od dva do 2,5 evra za m2, kar je po hektarju od 20.000 do 25.000 evrov. Povprečna letna zakupnina v 2016 je znašala 136 evrov za hektar. Kmetu se tako bolj izplača zakup kot nakup zemljišča. Država je tista, ki ima možnost zemljišča kupovati in dajati v zakup. Lani smo gospodarili s skupno 59.386 hektarji zemljišč, od tega je bilo 26.652 hektarjev njiv, 6.163 hektarjev trajnih nasadov, 18.125 hektarjev travnikov, 3.730 hektarjev kmetijskih zemljišč v zaraščanju, ostalo so bili gozdovi. Pravne osebe so imele v zakupu nekaj manj kot 22.000 in fizične 29.500 hektarjev. Mojca Zemljarič Foto: CG Foto: MZ /edeli, kaj pravzaprav jemo. V Društvu za zaščito ic, odgovore trgovskih verig še čakajo. jtská 64, 'm>j üubljS'-R Sfr-cnija. Pite« o . ijen na 38 milijonov evrov. zavezale trgovske verige. Slovensko spletno peticijo Imaš jajca? je podpisalo že več kot 13.000 ljudi. Vse trgovske verige v Sloveniji so pozvali, da s polic umaknejo jajca iz baterijske reje in jajčne izdelke, pripravljene z uporabo jajc iz baterijske reje. Pripravljavci peticije so poudarili: »Tovrstno potezo sta lani že sprejeli dve večji trgovski verigi v Sloveniji (Hofer in Lidl), kar pomeni, da takšna odločitev ni samo mogoča, temveč tudi realno izvedljiva.« Nina Bakovnik iz ljubljanskega društva za zaščito živali je priznala, da odziva trgovcev doslej še niso prejeli, a kljub temu napovedala: »V nadaljevanju pričakujemo od njih konkretno zavezo. V vsakem primeru bomo kampanjo nadaljevali tudi s pozivom politiki za sistemsko ureditev prepovedi baterijske reje kokoši nesnic v Sloveniji, kar načrtujemo za letošnjo jesen.« Sklenila je, da je nastopil čas, da rejnih živali ne obravnavamo več zgolj kot sredstva, namenjena zadovoljevanju človekovih ekonomskih interesov. Eva Milošič Predlani smo v Sloveniji proizvedli 387 milijonov jajc, od tega okoli 60 % v baterijski reji. Palačinke pečemo iz litovskih jajc Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS (SURS) je v Sloveniji približno 1,7 milijona kokoši nesnic, ki skupaj povprečno znesejo milijon jajc na dan. Na SURS so povedali, da je stopnja samooskrbe z jajci v Sloveniji zelo visoka, skoraj 95-odstotna: »To pomeni, da lahko domača proizvodnja jajc skoraj v celoti pokrije domačo potrošnjo (potrošnjo za krmo, hrano in potrošnjo v industriji). Izvoz jajc iz Slovenije je vedno večji od uvoza jajc v Slovenijo. V letu 2017 smo jih izvozili za 4,5 milijona evrov, uvozili pa za 2,7 milijona evrov.« Največ jajc izvozimo na Hrvaško (približno dve tretjini), potem v Avstrijo in na Madžarsko. Največjih uvozimo iz Litve (39 %), sledita Italija in Latvija. Na SURS so ugotovili še, da so se cene jajc v slovenskih trgovinah v zadnjem desetletju precej zvišale: »Od leta 2008 so se dvignile za 38,8 %, cene v celotni skupini 'hrana' pa so se v povprečju dvignile za 23,7 %. V letu 2017 smo za 10 kokošjihjajc odšteli povprečno 1,7 evra.« Na leto v Sloveniji za prehrano potrošimo skoraj 11 kilogramov oz. 178 jajc na prebivalca, vendar so na SURS opozorili: »Pri tem je treba upoštevati, da so v ta podatek zajete tudi izgube in spremembe zalog na ravni trgovine na drobno in končnih porabnikov. Po oceni prebivalcev, ki so bili anketirani, je letna poraba jajc precej nižja. Ocenili so namreč, da porabijo na leto 80 jajc na prebivalca.« Foto: CG Foto: CG Podravje • Pridelava sladkorne pese Za hrvaški sladkor Po lanski uspešni poskusni letini pridelave sladkorne pese je bo letos na slovenskih njivah raslo še več. Lani so jo kmetje pridelovali na 72, letos jo bodo na 200 hektarjih kmetijskih površin. „Realno smo pričakovali, da bi lahko letos peso zasejali na 150 hektarjih površin. Pridelovalci so izkazali precejšen interes, tako da smo oziroma bomo peso posejali na 200 hektarjih. Setev poteka te dni. Nekateri pridelovalci so bili z lansko letino izjemno zadovoljni. V povprečju smo dosegali rezultate okrog 60 ton neto pridelka po hektarju, najboljši donosi so bili sto ton po hektarju. Tudi zaslužek je bil relativno lep. Pridelovalci z najboljšimi hektarskimi donosi so po hektarju zaslužili 1.700 oz. 1.800 evrov," je pojasnil Mirko Kosi, predsednik Zadruge Kristal Ormož, pod okriljem katere potekajo pridelava, spravilo, odkup in prodaja sladkorne pese. Kot je dodal, so si pridelovalci že nabavili strojno opremo: sejalnico, kombajn in čistilno rampo. Storitve bodo izvedli v okviru zadruge. „Peso sejemo na območju Podravja in Pomurja, interes za pridelavo so pokazali tudi kmetje iz Brežic in okolice. Zaradi pomanjkanja mehanizacije in opreme se za pridelavo na brežiškem koncu še nismo odločili. S tovarno sladkorja v Virovitici smo pogodbo o odkupu pridelka letnika 2018 sklenili lani novembra. Dogovorjena cena je 33 evrov za tono, z možnostjo izplačila variabilnega dela glede na kakovost pridelka. Z lanskoletnim sodelovanjem s tovarno v Virovitici smo zadovoljni. Bili so korekten partner, pridelek so nam v celoti izplačali že decembra 2017. Pričakujemo, da se bo dobro sodelovanje nadaljevalo in da bodo na koncu zadovoljni tudi pridelovalci. Letos jih je 57, lani smo jih imeli 36. Naš cilj je pridelati čim bolj kakovosten pridelek sladkorne pese." Mojca Zemljarič Foto: MZ Kmetje so te dni začeli setev tako imenovane kraljice poljščin. 8 Štajerski Podravje torek • 17. aprila 2018 Markovci • Ob praznovanju 19. občinskega praznika V načrtu dom upokojencev, večja obrtna cona in kolesarske poti Uspešna pot razvoja se v Markovcih nadaljuje. Ob 19. prazniku občine je za vse občane veliko razlogov za veselje in ponos, pravi prvi mož občine Milan Gabrovec. Praznik bodo obeležili s pestrim dogajanjem, še posebej slovesno bo v petek ob 18. uri, ko bo v tamkajšnji večnamenski dvorani potekala osrednja proslava s podelitvijo občinskih priznanj. Novi jork v velikosti 6,5 hektarja, saj je povpraševanje domačih in tujih investitorjev veliko. Z veseljem pa lahko povem, da nam je po velikih naporih z Domom upokojencev Ptuj uspelo doseči tudi dogovor glede gradnje doma upokojencev in varovanih stanovanj v naši občini. Stavbo s 50 do 60 posteljami ter 15 do 20 varovanih stanovanj bomo postavili v središču občine. Izrednega pomena je, da starejšim omogočimo, da ostanejo v domačem okolju, kjer se najbolje počutijo.« Župan Milan Gabrovec občankam in občanom čestita ob 19. občinskem prazniku in 20. obletnici obstoja občine ter jih vabi na skupno praznovanje. Monika Levanič Župan Gabrovec je ob praznovanju 19. občinskega praznika predstavil ključne mejnike dela v lanskem in letošnjem letu. Pomemben projekt za kraj, ki ga je občina skupaj z direkcijo za infrastrukturo v lanskem letu uresničila, je izgradnja dveh novih krožišč v Markovcih skupaj s kolesarsko stezo. Glavnino sredstev je prispevala država, samo ureditev krožišč in odkup zemljišč pa je v celoti financirala občina Markovci. Z navedeno investicijo, težko nekaj manj kot milijon evrov, so bistveno pripomogli k povečanju prometne varnosti vseh udeležencev v prometu. Prav tako so se v lanskem letu lotili izgradnje 1,1 milijona evrov vrednega kanalizacijskega omrežja z obnovo vodovoda v Novi vasi pri Markovcih: »Moram poudariti, da je ta vas infrastrukturno najbolj razvito naselje v občini, saj smo se lotili celovite prenove. Poleg izgradnje kanalizacijskega omrežja in obnove vodovoda smo uredili od-vodnjavanje meteornih vod, položili električne vode in drugo napeljavo v zemljo, posodobili javno razsvetljavo ter uredili ter deloma razširili vse vaške ceste. Zaradi dodatnih del in vremena so se dela nekoliko zavlekla, zagotovo pa bodo zaključena v roku enega meseca.« Sredstva za to naložbo so v celoti zagotovili iz občinskega proračuna. Prav tako so podpirali zelo dejavna društva v občini ter izvedli še številne manjše, a za občane pomembne investicije, kot sol asfaltiranje številnih manjših odsekov občinskih cest, izdelava projektne dokumentacije za bodoče postajališče avtodomarjev ter nova otroška igrala v skoraj vseh vaseh na območju občine. Tudi v tem trenutku v občini na veliko investirajo in kujejo načrte: v kratkem bodo začeli izgradnjo kolesarske steze od Markovcev do Spuhlje, uredili bodo ograjo ob markovskem pokopališču, načrtujejo izgradnjo kolesarske poti proti Novi vasi v Markovcih in ureditev projektov za kolesarsko pot skozi Borovce in od Novega jorka proti Prvencem. Prav tako želijo komasirati in urediti parcele za stanovanjsko naselje v Markovcih. V Bukovcih bodo zamenjali vodovodno cev in dogradili manjkajoči del kolesarske poti. Poleg tega načrtujejo izgradnjo postajališča za avtodome z osmimi parkirnimi mesti, ureditev prvega fitnesa na prostem v Športnem parku Zabovci, ureditev ograje ob večnamenski dvorani v Sobetin-cih ter več manjših projektov. »Če potegnem črto, bomo iz letošnjega proračuna v višini 5,3 milijona evrov kar 4,6 milijona evrov oziroma 88,7 % sredstev namenili za investicije, Milan Gabrovec socialne transferje, razpise za kmetijstvo, financiranje društev ter gospodarske in druge transferje,« je izpostavil Gabrovec. Prvemu možu občine Markovci pa sta v posebno zadovoljstvo še dve načrtovani naložbi: »V teku so postopki za razširitev obrtne cone TESARSTVO Peter Matjašič s.p. Borovci 19a, Markovci GSM: 041 684 916 / \//[M' Tel.: 02 755 00 30 www.tesarstvo-matjasic.si ŽE M& 20Í-ET POSTAVLJANJE OSTRESIJ IN KR0VSKA DELA Vkm občanom uc občankam zefjum ptgefao- pKtenurfaMje, pnaznika Občim Manhn/ci. Zalo/dijujmo- CBMjmiM ¡faatikem 'm poiiot/nm pcdmjeM za izkazom zaupanji. Tel: 02/ 766-90-91 GSM: 041/226-204 Občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občine Markovci. Svojim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem hvala za izkazano zaupanje. Foto: ML Ptuj • Info točka Sobivamo Je hiša prevelika, bi jo delili z nekom? V sklopu projekta Sobivamo te dni po Sloveniji odpirajo info točke. Namenjene so starejšim, kijih zanimajo različne možnosti sobivanja. Variant, kako starostnikom omogočiti prijetno, družabno in kakovostno jesen življenja, pa tudi nižje bivanjske stroške in jim olajšati vsakodnevna opravila, je kar nekaj. Ena izmed info točk projekta Sobivamo od petka naprej deluje v Centru za družine Špajza modrosti na Ptuju. Tam lahko interesenti pridobijo informacije o možnostih sobivanja, zagotavljanja prijaznejšega bivalnega okolja ali vzpostavljanja sobivalnih skupnosti. Kot je bilo izpostavljeno ob odprtju, starejši tudi v Sloveniji potrebujejo nove rešitve za kakovostno bivanje. Po opravljenih razgovorih jih je v zadnjih mesecih po več krajih v državi, skupaj s partnerji, pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor. Sobivanje več starostnikov v skupnem domu, ki je v tujini že zelo razširjeno, je le ena izmed predstavljenih možnosti. „To nudi ustrezno kakovost življenja, saj niža življenjske stroške, širi socialno mrežo, odpravlja osamljenost in lajša vsakdanja opravila," je med drugim poudarila ministrica. Kot pomembnega za starajočo se družbo pa je ta projekt prepoznal tudi župan mestne občine Ptuj Miran Senčar: »Želimo si, da bi Ptuj zaživel kot turistični biser Srednje Evrope. Da smo lahko resnično privlačni za goste, pa moramo poskrbeti za tiste, ki tukaj živimo. Postati moramo mesto za vse generacije.« Izpostavil je, da bo v bloku, ki naj bi ga občina kmalu gradila, polovica stanovanj manjših, primernih za starejše. Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen (desno) in Mojca Hlupič, namestnica direktorice Ljudske univerze Ptuj Tudi problem praznega mesta, kar naj bi bilo med drugim tudi posledica tega, da v centru v velikih stanovanjih živi zgolj po en starostnik, bi lahko po mnenju župana delno reševali s pomočjo tega projekta. Operativne rešitve, ki bodo ponujene interesentom, je na kratko predstavila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. S tem projektom naj bi, kot je dejala, kakovostno bivanje starejših postavili v ospredje načrtov za prihodnost. Zadovoljna je, da je vedno več starostnikov, ki izkazujejo pripravljenost sobivanja. „Sku-paj delamo na tem, kako si življenje v starosti olepšati in ga narediti polno," je dodala ministrica in poudarila, da je rešitev več, vsak pa si bo zase našel tisto, ki mu ustreza. Info točko Sobivamo so odprli v Centru za družine Špajza modrosti, ki ga vodi Janja Kafel. Zadovoljna je, da bodo starejšim lahko ponudili informacije s konkretnimi nasveti za izboljšanje njihovega bivanja. V info točki bosta tako rekoč vzpostavljeni ponudba in povpraševanje po sobi-vanju v Spodnjem Podravju. Cilj pa je slehernemu starostniku zagotoviti optimalno bivalno okolje. Tudi tistim posameznikom, ki ne želijo bivati v domovih upokojencev. Dženana Kmetec Foto: DK torek • 17. aprila 2018 Podravje Štajerski 9 Podravje • Stanje prijav za vpis v srednje šole Iz leta v leto manj dijakov ... Glede na trenutno stanje prijav za vpis v srednje šole za šolsko leto 2018/19 bo v ptujskih srednjih šolah precej manj novincev kot septembra lani. Težave bodo, kot trenutno kaže, imele skorajda vse šole, z izjemo gimnazije. Dejanska slika o vpisu v posamezne programe srednjih šol bo znana po 25. aprilu. Zavod/program Pred. št. mest za Si novince Gimnazija Ptuj Gimnazija 112 111 Gimnazija Ptuj (športni odd.) 18 23 Šolski center Ptuj Biotehniška šola Cvetličar 26 3 Gastronomske in hotelske storitve 26 7 Gospodar na podeželju 26 8 Kmetijsko-podjetniški tehnik 28 5 Okoljevarstveni tehnik 28 3 Pomočnik v biotehniki in oskrbi 16 4 Ekonomska šola Aranžerski tehnik 28 3 Ekonomski tehnik 28 26 Prodajalec 26 7 Elektro in računalniška šola Elektrikar 26 8 Elektrotehnik 28 17 Mehatronik operater 26 8 Tehnik mehatronike 26 19 Tehnik računalništva 56 52 Strojna šola Avtokaroserist 26 5 Avtoserviser 26 16 Inštalater strojnih inštalacij 26 2 Izdelovalec kovinskih konstrukcij 26 2 Klepar-krovec 26 2 Oblikovalec kovin-orodjar 26 21 Pomočnik v tehnoloških procesih 16 8 Strojni tehnik 52 40 Gimnazija Ormož Gimnazija 28 13 Predšolska vzgoja 28 18 Foto: CG Na skupno 23.644 razpisanih mest se je za vpis v srednjo šolo za šolsko leto 2018/2019 na državni ravni prijavilo 18.163 kandidatov, od tega so šole prejele 72 prijav kandidatov za izobraževanje v vajeniški obliki. Okvirna slika trenutnega stanja prijav za Spodnje Podravje je precej zaskrbljujoča. V veliki večini programov je prijav manj kot lani, število prostih mest pa je v prav vseh programih, z izjemo športnega oddelka Gimnazije Ptuj, višje od vpisa. Z velikimi težavami se zna ponovno soočiti Biotehniška šola Šolskega centra Ptuj. Sprejeli bi lahko 150 novincev, trenutno stanje prijav pa kaže porazno sliko: prijave je oddalo le 30 kandidatov. Slab interes je izkazan za vse programe, najmanj prijav pa je za cvetličarja in okoljevarstvenega tehnika (po tri prijave na razpisanih 26 prostih mest). Seveda se stanje lahko po prenosu prijav še izboljša, a malo verjetne so bistvene spremembe. Tudi Ekonomska šola ŠC Ptuj bo imela v nekaterih programih očitno težave. Bistveno manjši interes je trenutno za vpis v program Aranžerski tehnik: razpisanih je 28 mest, trenutno pa imajo le tri prijave. Slab interes je tudi za prodajalca, od 26 mest le sedem prijav. Beležijo pa v primerjavi s tekočim šolskim letom večje zanimanje za program Ekonomski tehnik: skorajda vsa prosta mesta so že po prvem krogu zapolnjena. Manj dijakov novincev kot lani bo predvidoma imela tudi Elektro in računalniška šola ŠC Ptuj. Najmanj zanimanja je za elektrikarja in meha-tronika operaterja, največ za tehnika računalništva, kjer imajo 52 prijav na skupno 56 razpisanih prostih mest. Niti na Strojni šoli ŠC Ptuj ne morejo biti povsem zadovoljni s trenutnim stanjem prijav. Medtem ko so lani beležili porast interesa v programu Av-toserviser, celo več je bilo prijav kot razpisanih mest, je letos stanje nasprotno. Kot kaže, bo dijakov skoraj polovico manj: trenutno imajo na razpisanih 26 prostih mest le 16 prijav. Le po dve prijavi so prejeli za inštalaterja strojnih inštalacij, izdelovalca kovinskih konstrukcij in kleparja-krovca. Od vseh programov je največ zanimanja za strojnega tehnika (40 prijav, 56 prostih mest). Gimnazija Ptuj večjih težav ne bo imela. Od razpisanih 112 mest je prosto le še eno mesto, v športnem oddelku pa je prijav celo več kot mest za novince. Željo po vpisu je izrazilo 23 bodočih dijakov, predvideno število za novince pa je 18. V Gimnaziji Ormož je stanje nekoliko drugačno: tako v gimnazijskem programu kot predšolski vzgoji je predviden po en oddelek, 28 dijakov. Število prijav za gimnazijo je popolnoma primerljivo z letošnjim številom novincev, imajo namreč 13 prijav, v predšolski vzgoji pa beležijo celo rahel porast v primerjavi s tekočim letom, trenutno imajo 18 prijav. Večji vpis po letu 2020 Po trenutnih številkah bi v novem šolskem letu v ptujskih srednjih šolah bilo le 354 novincev, okrog 30 manj, kot jih je trenutno. A časa in mest za spremembo je še nekaj. „Razpisana mesta niso relevantne številke, se ne spreminjajo in so še iz 'zlatih časov', ko so bile generacije bistveno številčnejše. Po projekcijah bo stanje boljše že leta 2020, tudi za naše območje. Sam sicer v trenutnem stanju prijav ne vidim razloga za paniko, imajo še možnost prenašanja prijav, tako da bo 25. aprila slika bolj jasna," pravo Oton Mlakar, direktor Šolskega centra Ptuj. Poudarja pa, da bodo prav vsi razpisani programi, ne glede na stanje prijav, izvedeni. Dženana Kmetec Žetale • S17. redne seje občinskega sveta Za uro pomoči na domu kmalu slaba dva evra več Žetalski občinski svet je na zadnji seji potrdil zaključni račun proračuna občine za preteklo leto in dal soglasje k zvišanju cene pomoči družini na domu, seznanil se je tudi s poročili in načrti javnih zavodov. Lani so na Občini Žetale našteli 1.435.913 evrov prihodkov in 1.409.655 evrov odhodkov (od tega so za investicije namenili 251.995 evrov), leto so zaključili s 26.258 evri proračunskega presežka. Ura pomoči družini na domu se bo s 15,98 evra podražila na 17,85 evra. Direktor Centra za socialno delo Ptuj Miran Kerin je pojasnil, da je bila ekonomska cena nespremenjena vse od leta 2013, zdaj so jo morali zvišati zaradi uvrstitve delovnega mesta v višji plačilni razred: »Cena storitve se izračuna za celotno ptujsko upravno enoto, torej za vseh 16 občin. V občini Žetale sicer vrsto let ni bilo niti enega uporabnika te storitve, zdaj sta to dve uporabnici, ki skupaj potrebujeta osem ur pomoči na domu na mesec, nedavno se je za storitev zanimala še ena občanka.« Javno službo bo obči- Na dnevnem redu seje žetalskega občinskega sveta je bilo kar 15 točk. na Žetale tudi poslej sofinancirala v višini 50 %, kar je zakonsko določen minimum, preostanek plačajo uporabniki storitev sami. Na žetalski občini so nedavno izbrali izvajalca modernizacij občinskih cest v tem letu, dela bo za okoli 188.000 evrov z DDV opravil samostojni podjetnik Jožef Žolger. Asfaltirali bodo 250 metrov ceste Železnik-Krajnšek, 150 metrov ceste Žetale-Bedenik, 93 metrov ceste Žetale-Žerak, 315 metrov ceste Paukon-Podgaje in 710 metrov ceste Paukon-Krhiče, poleg tega bodo na cestnih odsekih Železnik-Krajnšek in Žetale-Bedenik montirali okoli 60 metrov odbojnih varnostnih ograj. Dela se bodo začela takoj po uvedbi v delo, rok za dokončanje je 30. september. Župan občine Žetale Anton Butolen je povedal, da se je začela tudi sanacija plazu v Varvaselih: »Prizadevamo si, da bi letošnjo odjugo razglasili za naravno katastrofo, vendar vemo, kako to teče: tudi če bomo pomoč dobili, bo to šele čez nekaj let...« Eva Milošič Slovenija, Podravje • Prihodki skupine Sij lani presegli milijardo € Perutnina lani z 257 milijoni evrov prihodka Skupina Sij, ki poleg jeklarske dejavnosti vključuje tudi Perutnino Ptuj, je lani ustvarila 1,012 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je petino več kot leta 2016, je razvidno iz objavljene prve informacije o nerevidiranih poslovnih izidih. Čisti dobiček je s 17,6 milijona evrov precej zaostal za predlanskim. Prihodki od prodaje skupine so lani tako prvič presegli milijardo evrov, skupni čisti dobiček pa je bil za okoli dve tretjini nižji od izida iz leta 2016. V Siju so kljub padcu čistega dobička zapisali, da sta tako jeklarska kot prehrambena dejavnost ohranili visoko dobičkonosnost poslovanja, saj je bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA) s 103,8 milijona evrov še drugič po letu 2015 presegel trimestno številko, čeprav je bil za 18 % nižji kot v letu 2015. EBITDA marža je dosegla 10,2 odstotka, potem ko je bila v letu 2016 pri 15,1 odstotka. Iz metalurške dejavnosti je skupina ustvarila prihodke od prodaje v višini 756,1 milijona evrov, kar je 19,7-odstotna rast v primerjavi z letom 2016, EBITDA pa je z 78,7 milijona evrov za 5,7 odstotka presegla rezultat iz leta 2016. Prehrambna dejavnost oz. Perutnina Ptuj je lani ustvarila prihod- ke od prodaje v višini 257,1 milijona evrov, kar je 4,8 odstotka več kot v letu 2016. EBITDA pa je s 24,4 milijona evrov zabeležil 5,3-odstotni padec glede na leto 2016. Obe dejavnosti sta lani večino prihodkov ustvarili na tujih trgih. Vrednost izvoza je znašala 821,5 milijona evrov oz. 81,1 % vseh prihodkov od prodaje. Za metalurško dejavnost, ki je v tujini ustvarila za 651,4 milijona evrov prihodkov od prodaje oz. 86,2 odstotka celotne prodaje, so ključni tuji trgi še naprej države EU, predvsem Nemčija in Italija. Za prehrambno dejavnost, ki je na tujih trgih ustvarila 169,6 milijona evrov oziroma 66,0 odstotka celotne prodaje, pa so ključni tuji trgi države nekdanje Jugoslavije. (sta) Foto: Črtomir Goznik Foto: EM 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 17. aprila 2018 Cerkvenjak • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 4. sezona V polfinalu Julija in Lara V Domu kulture v Cerkvenjaku je bil 13. aprila še zadnji aprilski predizbor projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - četrta sezona. Za občino Cerkvenjak in matično šolo Cerkvenjak je bil to prvi nastop v tem projektu, ki so ga mlade pevke, skupaj jih je bilo v obeh kategorijah petnajst, odlično opravile, ob bučni podpori občinstva, ki so najprej na odru pozdravili otroke iz vrtca Pikapolonica Cerkvenjak. Zaploskala sta jim tudi župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc, ki je prepričan, da bo projekt pravi odziv doživel tudi v Cerkvenjaku, in ravnatelj OŠ Cerkvenjak-Vitomarci Mirko Žmavc, ki je že ob neki drugi priložnosti povedal, da gre za projekt, ki je neke vrste slovenski San Remo. Vesel je, da ima šola toliko otrok, ki si upajo stopiti na oder in zapeti. Zahvalil se je vsem, ki so zaslužni za to, da je Sponzorji so bili: DEM, d. o. o., Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Talum, d. d., Kidričevo, Elektro Maribor, d. d., Beton - Betonski izdelki Dušan Kuhar, s. p., Gradbenik Stanislav Bernjak, s. p., Naitors, d. o. o., in Tiskarna Ekart. V matični Osnovni šoli Cerkvenjak radi pojejo. Naj bo igra vaših otrok varna, vaš korak pa prijetno udoben www.gumeco.si BERNJAK GRADBENIŠTVO www.bernjak.si gradbene storitve d.o.o. TEL: +386 27200400 petkov večer v Domu kulture v Cerkvenjaku tako uspel, mladim pevskim talentom, učiteljem oz. glasbenim pedagogom, družbi Radio-Tednik Ptuj za izvirno idejo in občini za podporo, da so se lahko tudi sami vključili v ta edinstveni projekt. V imenu družbe Radio-Tednik Ptuj pa je govoril direktor Drago Slameršak, ki je prepričan, da se tudi v Cerkve-njaku piše lepa pevska zgodba, del že velikega projekta, ki prednost daje slovenski pesmi, glasbi Sponzorji prireditve Foto: Črtomir Goznik in besedi ter mlade spodbuja, da se izpopolnjujejo tudi v pevskem talentu. Zahvalil pa se je tudi občini Cerkvenjak in matični OŠ Cerkvenjak, da sta prepoznali pomembnost tega projekta za vse, ki radi pojejo slovenske pesmi. Po odločitvi komisije (Dalibor Bedenik, Marjan Herceg in Majda Goznik), ki nima na nobenem nastopu lahkega dela, saj se vsi nastopajoči izjemno trudijo, da bi kar najbolje zapeli, bo v tretjem polfinalu, ki bo 10. maja v Framu, Lahkota prihodnosti I ELekTRO m A m B □ R S Odern drenka «MdraiiM mrihsr Foto: Črtomir Goznik Julija Zorko, učenka 4. razreda, zmagovalka v mlajši kategoriji, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka): „Peti sem začela že zelo zgodaj, spodbujajo me družina, moji sorodniki. Pesem, ki sem jo zapela, mi je v prvi vrsti zelo všeč in omogoča doživeto interpretacijo. Tudi v polfinalu upam na najboljše." iz mlajše kategorije zapela učenka 4. razreda matične osnovne šole Cerkvenjak Julija Zorko, zapela je pesem Ne bodi kot drugi (Ditka), v starejši pa devetošolka Lara Kramberger, ki je zapela pesem Nisi sam (Ula Ložar). Prvo in drugo polfinale pa bo že 25. in 26. aprila v Vidmu in Trnovski vasi. Tudi letošnja zmagovalca v obeh kategorijah se bosta razveselila lastne pesmi in videospota. Finalna prireditev četrte sezone bo 8. junija. Posnela jo bo RTV Slovenija. MG Foto: Črtomir Goznik Lara Kramberger, učenka 9. razreda, zmagovalka v starejši kategoriji, pesem Nisi sam (Ula Ložar): „Pesem mi je zelo všeč, zato sem jo tudi zapela. Moja pričakovanja niso bila velika, na koncu pa se je pokazalo, da sem nastop dobro opravila. Upam, da bom uspešna tudi v polfinalu. Pojem že, odkar pomnim, intenzivneje pa se s petjem ukvarjam zadnji dve leti; učim se solo petja." Pele so: Neža Borko, Paulina Murkovič in Maša Vrbnjak, Sara Mohorič in Lana Vidovič, Ula Kaučič in Gaja Kovačec, Špela Lorenčič, Sofija Nekrasova, Katja Rodošek, Julija Zorko, Katrin Borko in Ema Ploj v mlajši kategoriji ter Sergeja Firbas in Lara Kramberger v starejši. Spodnje Podravje • Ob oddaji »Tukaj smo mi doma« Kako vedeti, da živimo bogato in srečno Vodstvo družbe Radio-Tednik Ptuj je nedavno na kolegiju županov Sp. Podravja predstavilo projekt »Tukaj smo mi doma«. Gre za radijsko oddajo, ki bi predstavljala življenje v našem okolju in v kateri bi se izpostavile aktivnosti društev, skupin ali posameznikov, ki s svojim prizadevanjem skrbijo za kakovostno društveno in družabno življenje ter ohranjanje naše bogate lokalne tradicije. V družbi Radio-Tednik se zavedamo, da so »majhne« zgodbe, ki se rojevajo v lokalnem okolju, gibalo življenja in raznolikosti bivanja. Aktivnosti gospodinj, pevcev, čebelarjev, športnikov, kulturnikov, dramskih sekcij, mladih in upokojencev ter vseh drugih vsakodnevno ustvarjajo pisan mozaik dogodkov, ki pa pogosto ostanejo skriti očem širše javnosti. Prav to smo se vprašali tudi v naši družbi: ali mi, prebivalci Spodnjega Podravja, poznamo te različne zgodbe iz našega okolja?! Ali vemo, kaj vse počnejo številni aktivni posamezniki v naših sredinah, v občinah Sp. Podrav-ja? Odgovor je na žalost negativen. V današnjem tempu življenja se namreč vsem dogaja, da komaj opazimo le tiste dogodke in ljudi iz svojih najožih okolij ali občin, ne poznamo pa več zgodb in aktivnosti pri naših »sosedih«, v sosednjih občinah, kaj šele nekoliko dlje. Zato se vse prevečkrat dogaja, da se trud tistih, ki plemenitijo bivanje, ne vidi in ne prepozna v drugih okoljih. To lahko spremenimo, saj bi lahko vse občane in občanke vseh občin Spodnjega Podravja, pa tudi dlje, izven naše regije, preko posebne, ciljano naravnane oddaje seznanjali z najrazličnejšimi projekti in dobirmi praksami iz prav vseh naših občin. Brez dvoma bi takšna medijska pozornost pripomogla tudi k boljšemu povezovanju vseh akterjev, k boljšemu obisku številnih prireditev, delavnic, izobraževanj in vseh drugih aktivnosti, ki spodbujajo negovanje skoraj pozabljenih rokodelskih spretnosti, obrti in običajev. Prav navedena neprepoznavnost bogastva sobivanja v lokalnih skupnostih je spodbudila razmišljanje v družbi Radio-Tednik, da s projektom »Tukaj smo mi doma« osvetlimo bogastvo življenja in ga posredujemo poslušalcem Radia Ptuj ter bralcem časopisa Štajerski tednik. Verjamemo, da si tisti, ki skrbijo za društveno in družabno življenje v naših krajih, zaslužijo pozornost, prepoznavnost, da se slišijo preko radijskih valov in prepoznajo v časopisu ter na ta način tudi ohranijo za naše zanamce največje bogastvo, ki ga pre- moremo: tradicijo bivanja in življenja vseh nas, ki živimo na dveh bregovih reke Drave. Ker pa seveda sami ne bomo mogli ustvarjati zgodbe »Tukaj smo mi doma«, smo za partnerje v projektu povabili vse župane in obe županji občin v Spodnjem Podravju. Verjamemo, da se slednji še kako zavedajo pomembnosti društveno-družabnega življenja v svojih okoljih. Drago Slameršak Foto: Črtomir Goznik torek • 17. aprila 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • Skupščina Območne gasilske zveze Ptuj Alarmantni podatki o povečanju števila intervencij V gasilskem domu na Ptuju so se v začetku aprila sestali delegati skupščine Območne gasilske zveze (0GZ) Ptuj, ki vključuje 24 gasilskih društev z okrog 3700 člani, od tega 800 operativnih. „Kljub temu da lani ni bilo posebno izstopajočih dogodkov, je imela operativa v letu 2017 veliko dela. Vseh dogodkov je bilo 239 ali 37 % več kot leta 2016, vseh intervencij pa 439 ali 32 % več kot leta 2016, od tega je bilo 30 % požarov. Nad temi podatki se moramo zamisliti. Vemo, da so bili na delu nekateri požigalci, ki jih danes ni več na prostosti. Vsako PGD v OGZ Ptuj je imelo v letu 2017 v povprečju 18,3 intervencije, povprečje v Sloveniji v letu 2017 pa je bilo 13,2 intervencije," je izpostavil predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič. Status gasilca aktualen pred vsakim kongresom Tudi Janez Merc, ki je skupščino pozdravil v imenu Gasilske zveze Slovenije, sveta podravskih občin in MO Ptuj, je ocenil, da so podatki o povečanju intervencij alarmantni, pa še nobene velike nesreče ni bilo v letu 2017: »Narediti moramo vse, preprečiti, da se hiša gradi na pla-zovitem območju ali na poplavnih območjih. Če bi preventivno ravnali, bi se lahko ognili marsikateri nesreči, da ne govorim o neurjih in zračnih vrtincih. Hiše morajo biti zgrajene kakovostno. V MO Ptuj smo izdali 24 navodil oz. priporočil za varno hišo proti neurju. Ko pri tem nekdo Foto: Črtomir Goznik Marjan Meglič, predsednik OGZ Ptuj: „Kot vedno smo naredili veliko več, kot smo načrtovali." pade na izpitu, pridemo na vrsto silci. Vsak občan mora prevzeti resno odgovornost za svojo varnost in ravnanje. Trenutno je tako, da te odgovornosti ni dovolj. Mnogo smo tudi govorili o zakonu o gasilstvu in še kakšnih drugih zakonih, ki še niso bili sprejeti, ker ima tudi parlament svoj 'kongres' (volitve). Moteče je samo to, da tisti, ki se hodijo ob nesrečah slikat z gasilci, prehitro pozabijo na to, kar gasilci potrebujejo. Status gasilca je aktualen pred vsakim kongresom, tudi pred 'ptujskim', ki bo 18. in 19. maja." ga- Občina Markovci s svojim »sistemom« plačevanja Pri financah se že od leta 2008 nič bistveno ne spreminja. V OGZ Ptuj si želijo, da bi bila tudi občina Markov-ci ponovno sopodpisnica aneksa k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe, tako kot nekoč, to pa je tudi želja podžupana občine Markovci Franca Kostanjevca, kot je sam povedal. Od leta 2010 namreč občina Markovci svoj prispevek zagotavlja Iz kronike leta 2017 Prvič v zgodovini delovanja OGZ Ptuj, ki v tej obliki deluje od leta 1996, so izvedli vajo s samimi članicami, 47 jih je bilo, ki se odlično znajdejo tudi na operativnem področju. Na gasilsko olimpijado v Celovcu so se uvrstile tri ekipe iz PGD Hajdoše, kije najbolj gasilska vas na svetu in tudi ena najuspešnejših, saj so se članice ekipe B vrnile z zlato medaljo, drugi so bili člani B, na 10. mesto pa so uvrstile članice A. Ti in še drugi uspehi slovenskih ekip na dosedanjih gasilskih olimpijadah so Sloveniji prinesli organizacijo naslednje gasilske olimpijade. Udeležili so se odprtja gasilskega poligona v Ormožu. V mesecu požarne varnosti je bila osrednja pozornost namenjena gasilskim intervencijskim potem in gasilskim površinam ter seznanjanju javnosti o pomenu požarne varnosti v najširšem pomenu besede. V Cirkulanah, kjer seje lani veliko dogajalo, seje srečalo 200 najstarejših gasilcev z območja OGZ Ptuj. V kroniko leta 2017 so zapisali tudi več uspešno izvedenih izobraževanj in dosežke v ligi Gasilske zveze Slovenije, kjer so se ponovno izkazale članice A in člani B PGD Hajdoše. posredno, preko PGD, sicer pa veliko vlaga v samo delovanje gasilskih društev. Gasilski kongres -zgodovinski dogodek za Ptuj Letošnji proračun so v OGZ Ptuj določili v višini 231.000 evrov, povečali ga bodo predvsem na račun donacij, ki jih že pridno zbirajo na terenu, ker stroški kongresa ne bodo majhni, je povedal tajnik OGZ Ptuj Janez Liponik. Prizadevajo si, da bi se izkazali kot najboljši gostitelji za več kot 4.000 gasilcev iz vse Slovenije. Na kongres se že nekaj časa temeljito pripravljajo. Pri izvedbi bodo sodelovala prav vsa društva z območja zveze, nekaj tudi iz širšega okolja. Takšnega dogodka na Ptuju še ni bilo. Dominikanski samostan se bo prvič pokazal tudi kot kongresno središče. Do kongresa želijo izobraziti tudi častno enoto. Še naprej bodo aktivno sodelovali s svetom podra-vske regije in z vsemi 13 OGZ znotraj regije ter gasilci iz sosednje Hrvaške. »Kot vedno pa bomo naredili veliko več, kot je zapisano, vsak na svojem področju, od pionirjev do veteranov,« je prepričan predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič. S pesmijo so letošnjo 23. skupščino OGZ Ptuj razveselili člani MePZ KD Grajena, skupščine pa so se udeležili tudi predstavniki društev s tega območja in nekateri gostje, med njimi predstavniki gasilcev iz varaždin-ske županije in Cestice. MG Haloze, Gorišnica • Javni poziv za izbor projektov LAS Haloze Petnajstim izbranim projektom se bodo pridružili novi Objavljen je nov javni poziv za izbor projektov za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju občin Cirkulane, Gorišnica, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale, na razpolago je okoli 180.000 evrov evropskega denarja. V Podeželskem razvojnem jedru (PRJ) Halo, vodilnem partnerju Lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze, so nedavno objavili četrti javni poziv za izbor projektov v finančni perspektivi 2014-2020. Tokrat je iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja na voljo okoli 180 tisočakov, delež sofinanciranja upravičenih stroškov znaša 85 % oz. največ 45.000 evrov za posamezni projekt. Na javni poziv se lahko prijavijo tako fizične kot pravne osebe, ki na- črtujejo projekte na vsaj enem od naslednjih tematskih področij: razvoj podjetništva, povezovanje izobraževalnih oz. raziskovalnih institucij s podjetji/kmetijami, vzpostavitev enotne blagovne znamke in povezovanje v samooskrbne verige, obnovitev objektov kulturne dediščine, reakti-vacija zaraščenih površin za ponovno kmetijsko rabo (s poudarkom na ekološkem kmetijstvu), programi za mlade in ureditev dostopnosti za invalide. Vloge morajo v tajništvo vodilnega partnerja PRJ Halo v Cirkulanah 56 prispeti do 11. maja do 12. ure. Informacije bo do 4. maja mogoče dobiti po elektronski pošti las.haloze@ halo.si ali na telefonski številki 02 795 3200. Javni poziv so vsem zainteresiranim prejšnji teden že podrobneje predstavili na delavnici v sejni sobi Občine Podlehnik, delavnico bodo organizirali še ta četrtek, 19. aprila, ob 10. uri v stari večnamenski dvorani v Cirkulanah. lllSllPP Z evropskim denarjem naj bi obnovili in/ali revitalizirali več objektov kulturne dediščine, tudi Vukovo domačijo v Dobrini. Odločbe od potrditve projektov še čakajo Skupščina LAS Haloze je v tej finančni perspektivi potrdila 15 različnih projektov. Pet od teh se že izvaja, za dva naj bi prijavitelji odločbi Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja prejeli v kratkem. Direktor PRJ Halo Jernej Golc je pojasnil, da od potrditve projektov s strani skupščine LAS Haloze do odločb Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja oz. Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo navadno mine šest do deset mesecev: »Tretji javni poziv smo objavili lani oktobra, odločbe pričakujemo to pomlad.« Napovedal je, da bodo v tej finančni perspektivi najbrž objavili še en javni poziv: »Po zdaj objavljenem pozivu bo na kmetijskem delu ostalo še približno 100.000 evrov. Javni poziv bomo objavili letos ali prihodnje leto, odvisno od porabljenih sredstev.« Skupaj bo v finančni perspektivi 2014-2020 na razpolago 709.239 evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in 628.863 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, skupaj torej več kot 1,3 milijona evrov. Eva Milošič Ptuj • Mladi in države EU Razstava zastav držav EU iz zamaškov V Supermestu Mercatorja na Ptuju že nekaj dni nastaja izvirna razstava zastav EU. Pri tem avtorju in postavljavcu Ignacu Habjaniču pomagajo učenci ptujskih osnovnih šol: Olge Meglič, Ljudski vrt in Mladika, skupaj z mentorji. To je še ena učna ura iz spoznavanja držav EU. To pa je tudi naslov že tradicionalnega projekta, ki ga vsako leto ob obletnici vstopa v EU, dnevu Evrope in osvoboditvi mesta Ptuja pripravlja TD Ptuj v sodelovanju z MO Ptuj, osnovnimi in srednjimi šolami s Ptujskega, vrtci in Dijaškim domom Ptuj. Letošnja prireditev na temo Najboljši športniki držav EU bo 12. maja. Čeprav ima zbiranje zamaškov predvsem humanitarni namen, so zama-ški lahko tudi uporabni za druge namene, tudi kot koristen material za pripravo razstave; tokrat za upodobitev zastav držav EU. Iz skladišča na ptujski železniški postaji je bilo v humanitarne namene doslej odpeljanih že blizu 40 ton zamaškov ali 13 polnih kamionov. Trenutno na odvoz čaka šest ton, SV naj bi jih v reciklažo predvidoma odpeljala julija. MG Foto: Črtomir Goznik V Supermestu na Ptuju nastaja razstava zastav držav EU, ki jo zbiratelj zamaškov Ignac Habjanič pripravlja z učenci osnovnih šol Olge Meglič, Ljudski vrt in Mladika. Foto: EM 12 Štajerski Kultura torek • 17. aprila 2018 Središče ob Dravi • Helena Srnec o Martinu Kojcu Biografija bo izšla avgusta »Svobodni so tisti, ki več ne skrbijo za jutrišnji dan,« je citat Martina Kojca, ki se je rodil v Središču ob Dravi. Helena Srnec, predsednica Literarno kulturnega društva Prosila, je o njegovem delu napisala monografijo Martin Kojc - most k spoznanju, ki bo izšla avgusta. Martin Kojc je bil psiholog, pa-rapsiholog in publicist, ki je raziskoval in študiral sfere filozofije, psihologije, parapsihologije, hipnoze, magnetizma ter verstva sveta. Rodil se je 14. septembra 1901 v Središču ob Dravi, vendar je prakso opravljal v Nemčiji in tudi v tujini izdajal svoja dela. Martin Kojc je eden izmed v svetu najbolj znanih slovenskih pu- blicistov z začetka prejšnjega stoletja in nedvomno eden izmed najbolj tiskanih slovenskih ustvarjalcev v tujini, je v središki krajevni knjižnici dejala Helena Srnec ter povedala, da »še nima takšne teže, kot si jo zasluži, smo pa na dobri poti«. Zato bo po izidu omenjene biografije, ki bo izšla tudi v nemškem jeziku, septembra organizirala dvodnevni mednarodni znanstveni simpozij, na katerem bosta z referati med drugimi sodelovala tudi psiholog dr. Janek Musek in sociolog doc. dr. Igor Škamperle. Kojc je med drugim stremel k temu, da bi postali boljši ljudje, da naj nas vodijo razumevanje, ljubezen, uvidevnost in da naj vsakodnevno delamo miselne in telesne treninge. KŠ Ptuj • Mestno gledališče Ptuj (MGP) slavilo na Tednu slovenske drame Zbirka vseh pomembnih gledaliških priznanj je zdaj popolna Na 48. Tednu slovenske drame v Kranju je MGP osvojilo Šeligovo nagrado in nagrado občinstva za predstavo Stenica, nastalo v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj. Za letošnji tekmovalni del osrednjega festivala uprizoritev slovenskih dramskih besedil je selektorica Tea Rogelj izbrala šest gledaliških predstav, v mednarodnem, spremljevalnem in dodatnem programu se jih je zvrstilo še enajst. Na festivalu vse od leta 1999 podeljujejo nagrado za najboljšo uprizoritev, pred leti so jo poimenovali po preminulem dramatiku Rudiju Šeligi. Letos je mednarodna strokovna komisija za najboljšo predstavo v tekmovalnem delu razglasila Stenico v režiji Jerneja Lorencija, temelječo na dramskih motivih istoimenske komedije ruskega futurista Vladimirja Vladimiro-viča Majakovskega. Ista predstava je med vsemi predstavami v tekmovalnem, mednarodnem in spremljevalnem programu najbolj navdušila. Direktor MGP Peter Srpčič je povedal, da je ptujskemu gledališču v zadnjih treh letih in pol uspelo osvojiti vse pomembne nagrade za gledališko dejavnost v slovenskem prostoru: »Osvojili smo nagrado za najboljšo uprizoritev pretekle gledališke sezone na Borštnikovem srečanju, zmagali smo na Dnevih komedije v Celju, zdaj smo na Tednu slovenske drame osvojili še Šeligovo in nagrado občinstva.« Poudaril je, da gre za veliko priznanje: »Kot malo mestno gledališče smo primorani delati predstave celotnega spektra, praktično na vseh področjih smo uspeli pobrati najvišja priznanja.« Okrcal je skromno financiranje delovanja gledališča s strani Mestne občine Ptuj: »Za našo dejavnost občina letno namenja okoli 40.000 evrov. Enak znesek nameni za en festival, ki traja dva tedna. Mi delujemo vse leto. Ustvarjamo ptujsko kulturo, jo tudi izvažamo in denar od drugod pripeljemo na Ptuj; tudi 135.000 evrov kulturnega ministrstva. Festivali pa tujo kulturo pripeljejo na Ptuj in jo tu preprodajajo. Da ne bo pomote, absolutno podpiram vsa vlaganja v kulturo, to je celo ena res dobrih potez mestne oblasti. Očitno nismo politična prioriteta; po strokovnih merilih bi si prav gotovo zaslužili drugačno obravnavo.« Lani so našteli okoli 37.000 obiskovalcev predstav MGP - približno polovico na Ptuju, polovico na gostovanjih po Sloveniji. Srpčič je sklenil: »Za razliko od lokalne oblasti Ptujčani delo gledališča cenijo.« Eva Milošič Foto: arhiv Mestnega gledališča Ptuj Šeligovo in nagrado občinstva sta na velikem odru Prešernovega gledališča Kranj (PGK) prevzela direktorica PGK Mirjam Drnovšček in direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič. Kidričevo • Začeli urejati park spominov Simbol sprave, miru, spominov Občina Kidričevo v letošnjem proračunu 100.000 evrov namenja za ureditev parka spominov. Uredili ga bodo na površini 45 arov med Tovarniško cesto in Mercatorjevo prodajalno v središču Kidričevega, v neposredni bližini restavracije Pan. Ob Tovarniški cesti nastaja nova parkovna površina. Dela bodo izvedli sodelavci občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo (gradbena, obrtniška in druga dela). Teren so že očistili, odstranili zarast, živo mejo in nekatere grmovnice ter zakoličili lokacijo krogov, po katerih bodo speljane sprehajalne poti. Simbolizirale bodo neskončnost. Večino obstoječih dreves bodo ohranili, ostranili bodo le tista, ki niso v dobrem stanju. Nekaj jih bodo zasadili na novo, predvsem bujno cvetočih. Za izvedbo projekta je občina od NLB kupila dodatno zemljišče, za kar je odštela 60.000 evrov. Idejno zasnovo za oblikovanje parka je pripravil krajinski arhitekt Boštjan Vauda. V parku bodo tri krožne poti. »Za oblikovanje poti v obliki kroga smo se odločili zaradi simbolike neskončnosti. Na zelenici znotraj krožne poti bo prostor za postavitev spominskih obeležij. V parku bomo namestili urbano opremo, postavili drogove za zastave, namestijo se lahko tudi igrala. Ideja je, da bi to postal prostor za druženje in preživljanje prostega časa različnih generacij. Ne bi pa želeli, da poti postanejo poligon za rolkarje. Vendarle gre za park spominov ali park miru,« je ob predstavitvi projekta v začetku leta pojasnil Vauda. Želja občine je, da bi park predstavljal ter simboliziral prostor sprave, miru, spominov. Glede na zgodovino kraja iz obdobja prve svetovne vojne, ko je bilo v taborišču z bolnišnico več deset tisoč ljudi različnih narodnosti (Poljaki, Čehi, Slovaki, Avstrijci ...), si župan Anton Leskovar obeta, da bi lahko z ureditvijo parka v kraj pritegnili tudi turiste. »Na milijone evropskih turistov se mimo naše občine pelje proti Hrvaški. Morda bi jih zgodovina zanimala in jih lahko s tem tudi pritegnemo k obisku naših krajev ...« razmišlja prvi mož kidričevske občine. Mojca Zemljarič Dornava • Devetošolci na odru oživili Sneguljčico Najboljši letniki navdušili Dobrodelna pravljična komedija s petjem in plesom Sneguljčica, ki so jo predvsem ob pomoči staršev nedavno pripravili nadarjeni devetošolci OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, je obiskovalce navdušila do te mere, da so jim ob koncu namenili stoječe ovacije. Poseben pečat so z izjemno odigrano igro, izkazanim igralskim in pevskim talentom ter pozitivnim vzdušjem pustili dornavski deve-tošolci. Prvič v zgodovini šole so se namreč na lastno pobudo lotili obsežnega projekta, da bi nekoliko razbremenili starše glede stroškov ob zaključku leta. In se ob tem še neizmerno zabavali. Na oder so postavili pravljično komedijo s petjem in plesom, naslovljeno Snegu-ljčica. Vanjo so vložili veliko truda in prostega časa. Posebej pridni učen- ci so namreč ob pomoči mentoric Karmen Ciglar, Maje Čuš in Maje Bezjak vadili vsak teden, vse od oktobra. A to še ni vse. Skupaj s starši so prevzeli vse vajeti, saj so poskrbeli tudi za sceno, zvok in luč, plesno koreografijo in kostumografijo. Pri izvedbi igre, ki je navdušila tudi župana Rajka Janžekoviča in ravnatelja Iztoka Hrastarja, je sodeloval cel razred, vseh 22 učencev. Svojo nalogo so opravili z odliko ter poskrbeli za prav poseben čar. Publiko so navdušili do te mere, da so jim ob koncu namenili stoječe ovacije. Dobro poznana pravljica o Snegu-ljčici v sodobni preobleki, polna dogajanja, glasbe, plesa in humorja, je nastala izpod peresa amaterskega igralca, tekstopisca in režiserja Antona Žumbarja. Sporočilo predstave je, da je v življenju treba upati, verjeti, deliti dobroto, ljubezen in usmiljenje, pa te sreča sama najde ... Zaradi vsega tega vsebina ni privlačna le za otroke, ampak tudi za odrasle. Monika Levanič Prvič v zgodovini osnovne šole so se dornavski devetošolci na lastno pobudo lotili velikega projekta in navdušili. Foto: KS Foto: MZ Foto: ML Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Nogomet »Tekma manj, točka več« Stran 14 Nogomet Ekipe izenačene, tekme nepredvidljive Stran 14 Rokomet Tekmo je dobila celotna ekipa! Stran 15 Rokomet Ormožani z mislimi že na Final 4 Stran 15 tednik Tenis Tamara v Italiji do izračuna 16 + 4 =20 Stran 17 Motokros Tim na stopničkah! Prvič letos. Strani 16 iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Pokal Slovenije Zgodovinski uspeh Nogometaši Aluminija so v četrtek prišli do enega izmed vrhuncev letošnje sezone: uvrstili so se v finale Pokala Slovenije, kjer jih 30. maja čaka Olimpija. Po zmagi na prvi polfinalni tekmi v Novi Gorici (1:2) so v povratni tekmi na domačem igrišču v dramatični končnici uspeli zadeti v zadnji minuti za 2:2 in tako ubraniti minimalno prednost. Tekma je imela številne preobrate, na koncu pa odločitev v slogu tekem v prejšnjem tednu na evropskih prizoriščih - z 11-metrovko v 90. minuti. Marko Nunič je domačine popeljal v vodstvo že v uvodu - 1:0. Sredi tedna sva se s strelcem pogovarjala o zadetku. »Ja, slutil sem ga in tudi napovedal. Na srečo se je napoved uresničila,« je sijal po tekmi. Gostje so izenačili v 24. minuti (Miran Burgič), isti igralec je imel le nekaj minut zatem priložnost, da svojo ekipo popelje v vodstvo. Po Aluminij - Gorica 2:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Nunič (8.), 1:1 Burgič (24.), 1:2 Osuji (48.), 2:2 Zeba (90., z 11 m). ALUMINIJ: Kovačič, Jakšič, Šme, Zeba, Jurčevič, Kepir (od 57. Marinšek), Petrovič (od 78. Rogi-na), Štor (od 65. Krajnc), Tahiraj, I. Mensah, Nunič. Trener: Oliver Bogatinov. GORICA: Sorčan, Celcer, Jogan, Kavčič, Gregorič, Grudina, Šantek, Žigon (od 75. Marinič), Osuji, Teši-ja, Burgič. Trener: Miran Srebrnič. RDEČA KARTONA: Celcer (81.), Tešija (90.) - oba Gorica. prekršku Šmeja nad njim je namreč sodnik Bojan Mertik iz Odrancev pokazal na najstrožjo kazen, Burgič pa je zadel - prečko! Kljub temu so gostje prišli do vodstva, a šele na začetku drugega dela. Takrat je Matija Kovačič »Gorica je 11-metrovko zapravila, mi pa zadeli -to je bila razlika« Marko Nunič, Aluminij: »Kljub zmagi na prvi tekmi smo računali na težko povratno srečanje, saj z Goričani pač vedno igramo trde tekme. Tekma se je izkazala za zelo odprto z obeh strani. Zaradi prednosti smo lahko igrali nekoliko bolj taktično, a se je vse skupaj obrnilo v tesno in dramatično končnico. Oboji smo imeli 11-metrov-ki, oni niso zadeli, mi smo in zato napredujemo. Najpomembneje je, da smo dosegli svoj cilj, to je uvrstitev v finale, zaradi česar smo zelo veseli. Josip Zeba, Aluminij: »Predvsem bi soigralcem čestital za izjemno borbenost v tej psihološko težki tekmi. Po doseženem zadetku smo se nezavedno pomaknili v obrambo, kar ni bilo dobro. Pobudo so gostje kronali z dvema zadetkoma, a takšen je nogomet, možni so vsakršni zasuki. To se je v tem tednu pokazalo na tekmah Lige prvakov in Lige Evropa, tudi na naši tekmi konec koncev, ko smo v zadnji minuti zadeli iz enajstmetrovke. Fenomenalno! Prav zaradi tega je nogomet najbolj čudoviti šport.« Foto: Črtomir Goznik Trenutek v 90. minuti, ko je Tešija na golovi črti igral z roko in je sodnik pokazal na 11-metrovko. Zeba jo je suvereno realiziral. že imel žogo v svojem naročju, a je trčil z Josipom Zebo, žoga mu je izpadla iz rok, Osuji pa jo je uspel poslati v prazen gol - 1:2. Odločilen trenutek tekme je bila izključitev Uroša Celcerja v 81. minuti. Še v drugo je podrl izjemno prodornega Nemanja Jakšiča in prejel drugi rumeni karton. Kar nekaj srečanj je bilo v tem delu sezone takšnih, ko je imel Aluminij izključene igralce, tokrat se je to obrnilo. »Resnično upam, da smo se iz tega nekaj naučili, saj smo prejemali številne naivne kartone. Lekcije so bile drage, a smo jih danes unovčili. Proti Gorici so imeli igralci jasno navodilo, da več poizkušamo po desni strani, preko Jakšiča in Mensaha, da iščemo situacije 'ena na ena'. Seveda si nisem mislil, da bo to pripeljalo do rdečega kartona, a fantje so dobro izpolnili nalogo.« Do zadnje minute domačini niso uspeli kronati premoči, takrat pa je po podaji Jurčeviča iz kota do žoge prišel Jakšič, in čeprav je bil obrnjen stran od gola, mu je uspelo s peto žogo poslati proti golu, na črti pa jo je z roko ustavil Tešija. Sodnik Mertik ni imel pomislekov, dosodil je 11-metrovko, goriškemu branilcu pa je pokazal rdeči karton. Odgovornost je prevzel Josip Zeba in natančno zadel ob vratnici - 2:2. »Odločitev o strelcu je padla že v slačilnici, trener je tako odločil. Meni ti streli ležijo, zato sem kot eden izmed najbolj izkušenih v ekipi prevzel to odgovornost nase. Na srečo sem zadel, že prej sem vedel, v kateri kot bom streljal. Sicer bi pač igrali podaljške - tudi to bi bil nogomet ...,« je bil realen strelec odločilnega zadetka. Kidričani so na poti do finala izlo- čili Beltince, Jadran Dekane, Krko in na koncu še Gorico. Tako so se po letu 2002 znova uvrstili v finale Pokala Slovenije! Jože Mohorič »Ponosni smo na naše mlade fante« Oliver Bogatinov, trener Aluminija: »To je bila tekma preobratov, vseh mogočih zapletov in razpletov, a prav to dela nogomet tako zanimiv. Zgrešena 11-metrovka Burgiča nas je v prvem polčasu nekako ohranjala v prednosti in nam dala novo energijo ob polčasu. Od fantov sem ob polčasu pričakoval, da pokažejo več vere v naš uspeh. Čeprav smo na začetku drugega dela dobili zadetek, ki je poravnal ekipi, se nam je uspelo pobrati in zadeti. V dveh tekmah smo štirikrat zadeli proti Gorici in to je bilo na koncu dovolj, da smo se uvrstili v finale. Tam pa bomo z našo mlado ekipo upali na 'mali čudež'. Ponosni smo na naše mlade fante, na kapetana Dejana Petroviča in podobne. Več je takih fantov, lepša je prihodnost kluba.« »Le na koncu je odšlo vse v napačno smer« Miran Srebrnič, trener Gorice: »Današnja tekma je bila odigrana odlično - reakcija po slabi prvi tekmi in domačem porazu 1:2 je bila odlična. Pri mojih fantih je bila prisotna velika želja, da pridemo v finale, zato z razpletom seveda nismo zadovoljni in nismo veseli. Nogomet pač ponuja takšne čustvene trenutke, ki jih je težko opisati. Že pred tekmo sem igralcem dejal, da ni pomembno, kako se bo gibal rezultat, le verjeti je treba do konca v naše napredovanje. To se je najbolje videlo po začetnem zaostanku, ko nam je uspelo preobrniti rezultat. Le na koncu je odšlo vse v napačno smer, najprej po prvi, nato še po drugi izključitvi.« Kartoni? »Na tekmi je bilo veliko podobnih prekrškov, mislim, da sodniški kriterij ni bil enak za obe ekipi. Na koncu je vseeno treba čestitati Aluminiju za napredovanje v finale, saj so se res srčno borili. Mi pa smo tudi pokazali veliko in se nam ni treba ničesar sramovati.« Foto: Črtomir Goznik V slačilnici Aluminija je bilo po tekmi ueliko slauje ob uelikem uspehu: uurstitui u finale Pokala Slovenije. »Pa še ni končana ...« Josip Zeba. Aluminij: »Imamo mlado ekipo, za katero je to bil resen preizkus. Zdržali smo, zato je uspeh toliko večji. Zmago bi posvetil navijačem, ki so nam pomagali do napredovanja v finale. Finale jemljem kot nagrado za trud skozi celotno sezono. Sam sem se sredi sezone vrnil v Kidričevo, pričakoval sem dobro zgodbo in jo sedaj tudi dobil. Pa še ni končana ...« 14 Štajerski Šport torek m 17. aprila 2018 Nogomet m 1. SNL PRVALIGA TelekomSIovenije »Tekma manj, točka več« Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija (na fotografiji v skoku Rok Kidrič) niso uspeli zadržati prednosti iz začetka tekme in so še tretjič v sezoni remizirali z Ankarančani. Aluminij - Ankaran Hrvatini 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Kidrič (5.), 1:1 Delgado (87.). ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšic, Martinovič, Zeba, Ploj, Jurčevic, Petrovič, Mensah, Tahiraj, Štor (od 46. Krajnc, od 90. Rogina), Kidrič (od 82. Nunič). Trener: Oliver Bogatinov. ANKARAN HRVATINI: Bužan, Mate, Pahor, Badžim, Soldo (od 46. Humar), Gliha, Suljič, Delgado, Nkama, Santos (od 90. Zemljak), Gerc (od 82. Biševič). Trener: Vlado Badžim. Nogometašem Aluminija je le Nogomet m 2. SNL nekaj minut zmanjkalo do popolnega tedna, da bi po uvrstitvi v finale Pokala Slovenije na kolena položili še enega od tekmecev v boju za obstanek v 1. ligi. Z Ankarančani so se še tretjič v sezoni razšli z neodločenim izidom 1:1. Začeli so odlično, saj so že v 5. minuti povedli: v lepi akciji je Tahiraj na koncu podal v sredino do Kidriča, ki se je znašel sam pred golom in je z glavo suvereno zaključil - 1:0. Spomnimo: Kidrič je še jeseni igral za Ankaran ... V 19. minuti je imel Luka Štor na nogi povišanje vodstva, a je vratar Bužan njegov strel z nogo refleksno odbil z golove črte. Na tej točki so Kidričani začeli delati veliko napak, igra se je prenesla na njihovo polovico igrišča. V 30. minuti je strel Nkama končal v vratnici. Še močnejši je bil pritisk gostov v 2. polčasu, ko so imeli že v 46. minuti v istem napadu dve izraziti priložnosti za izenačenje. Pri prvi se je izkazal Janžekovič, pri drugi je strel Gerca zletel tik mimo gola. Gledalce je znova ogrel strel Jur-čeviča iz voleja v 62. minuti, Bužan se je še enkrat izkazal. »Tudi v drugem polčasu nismo izkoriščali prostora, ki so ga gostje puščali ob svojih napadih. Mensahu se je videlo, da je izčrpan, saj je sicer podobne situacije v nekaterih tekmah odlično reše- Razlika se manjša ... Zaostala tekma med tednom s Triglavom in tekma 27. kroga z Gorico sta Mariboru prinesli 6 točk in gol razliko 11:0. S tem dosežkom so se nenadoma »vrnili med žive«, čeprav je nekaj tednov nazaj izgledalo popolnoma drugače. Olimpi-ja je imela takrat 10 točk prednosti, predvsem pa Maribor ni imel igre. Sedaj jo naenkrat spet ima ... In učinkovitost, igrivost, povezanost ... Sami pri sebi razmislite, koliko je k temu pripomogla afera Zlatka Zahoviča na tiskovni konferenci po tekmi s Krškim. V derbiju kroga sta se pred približno 5000 gledalci merila Olim-pija in Domžale, ki imata za sabo zelo pozitivni seriji, Domžalčani celo 11 zaporednih zmag. Tokrat je v Stožicah niso dosegli, so pa v sodnikovem podaljšku prišli vsaj do točke (zadel je Lovro Bizjak). Domžale imajo še naprej najboljši napad (58 zadetkov), Olimpija pa najboljšo obrambo (12 prejetih zadetkov). Celjani so dosegli prepričljivo zmago proti Krškemu, Rudar pa je z zmago proti Triglavu hitro pozabil na poraz z Ankaranom med tednom. Zanimivo ostaja pri dnu, kjer Aluminij, Ankaran in Triglav loči le sedem točk. Na lestvici strelcev se prebujeni Luka Zahovič (sedem golov na zadnjih štirih tekmah!) približuje vrhu, tik pod njim je Lovro Bizjak. val, tudi zamenjave niso uspele zadržati žoge na sredini igrišča, da bi obramba zadihala. To nam je danes manjkalo,« je dejal domači trener Bogatinov. Nato so gostje začeli zaključni pritisk proti golu Aluminija, ki so ga kronali v 87. minuti. Po visoki podaji pred gol Janžekoviča je bil Nkama najvišji v skoku, podal je REZULTATI 27. KROGA: Aluminij - Ankaran Hrvatini 1:1 (1:0); Gorica - Maribor 0:6 (0:4); strelci: 0:1 Ivkovič (26.), 0:2 Mlakar (29.), 0:3 Hotič (30.), 0:4 Za-hovič (38.), 0:5 Vrhovec (78.), 0:6 Tavares (88.); Celje - Krško 5:0 (2:0); strelci: 1:0 Andrejašič (3.), 2:0 Cvek (34.), 3:0 Požeg Vancaš (46.), 4:0 Brecl (72.), 5:0 Vizinger (81.); Olimpija - Domžale 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Alves (5.), 1:1 Bizjak (92.); Triglav - Rudar 0:2 (0:2); strelca: 0:1 Šehič (40.), 0:2 Radič (43.). Rdeča kartona: Bojič (75.), Krcič (84., oba Triglav). 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 27 19 B 2. MARIBOR 3. DOMŽALE 4. RUDAR VELENJE 5. CELJE 6. GORICA 7. KRŠKO 27 17 7 2B 1B 5 27 13 4 2B 11 B 9. ANKARAN HRVATINI 10. TRIGLAV KRANJ 2B 9 25 7 2B 5 27 3 27 3 2 49:12 B3 3 53:20 5S 5 5S:21 53 10 40:34 43 9 47:35 39 13 2B:40 31 13 30:4B 2B 14 29:4S 22 1B 24:B4 17 15 20:5B 15 Najboljši strelci: 12 zadetkov: Matej Poplatnik (Triglav); 11 zadetkov: Lovro Bizjak (Domžale), Marcos Tavares (Maribor), Miljan Škrbič (Krško); 9 zadetkov: John Mary (Rudar), Ricardo Alves (Olimpija); 8 zadetkov: Jasmin Mešanovič, Luka Zaho-vič (oba Maribor); 7 zadetkov: Ibrahim Mensah (Aluminij), Abass Issah (Olimpija, Rifet Kapič (Gorica), Senijad Ibričič (Domžale). pred gol, kjer je Delgadu v drugem poskusu uspelo žogo potisniti v mrežo - 1:1. Tako prednost med tekmecema namesto osmih točk ostaja pet točk in tudi v boju za obstanek se obeta zanimiva končnica. Aluminij bo v naslednjem krogu v soboto ob 16.50 gostil Maribor. Jože Mohorič Tudi pet točk je velik kapital Rok Kidrič, Aluminij: »V tekmo smo šli samo z eno mislijo, osvojiti smo želeli tri točke. To nam žal ni uspelo, takoj po tekmi pa tudi težko rečem, kaj je bilo narobe. Začeli smo dobro, vršili smo pritisk in tudi zadeli, nato pa smo padli. Sploh v drugem polčasu so se gostje močno dvignili in nam na koncu tudi zabili zadetek za izenačenje.« Vlado Badžim, trener Ankarana: »Na začetku tekme smo kakšnih deset minut 'spali', a nato pokazali nekaj svoje vztrajnosti. Lahko bi izenačili že v 1. polčasu, pa tudi domačini bi iz katerega od protinapadov lahko povišali prednost. V uvodu 2. polčasa je imel Gerc nekaj lepih situacij za gol, na koncu pa nam je vendarle uspelo. Remi se mi zdi najbolj pravičen. Sicer nismo bili na nivoju predstave iz 2. polčasa tekme z Rudarjem, a je bilo vseeno kar dobro. Ti igralci, ki so ostali v Ankaranu, kažejo homogeno podobo v slačilnici in tudi na igrišču.« Oliver Bogatinov, trener Aluminij: »V zadnjo četrtino smo želeli z višjo prednostjo pred zasledovalci, a tudi pet točk je pomemben kapital. Ob tem nas to še močneje mobilizira, da sledimo našemu prvotnemu cilju, obstanku. Po dobrem začetku in vodstvu smo imeli odlične situacije za povišanje prednosti, a ker se nogomet igra za gole, je bila naša prednost pičla in je puščala možnost gostom. Rezultat je na koncu vedno pravičen. Ena tekma manj, ena točka več, bi lahko rekel na koncu in gremo dalje.« Moštva izenačena, rezultati nepredvidljivi Bravo - Drava Ptuj 2:1 (0:0) STRELCI: 1:0 Jugovar (50.), 2:0 Dajič(55.), 2:1 Bizjak (76.). BRAVO: Vekič, Trontelj, Kurto-vič, Klemenčič (od 46. Zaletel), Brekalo, Zore, Marcius (od 90. Sa-laj), Agboyi, Kadrič (od 66. Kene), Jugovar, Dajič. Trener: Dejan Gra-bič. DRAVA: Šeliga, Flis, Vezjak, Petek, Pirtovšek (od 73. Džafič), Šporn, Kolar (od 57. Bizjak), Re-šek, Čeh, Šalamun (od 77. Akpo-mudia), Fanimo. Trener: Simon Sešlar. Pred srečanjem med ekipama AŠK Bravo in Dravo je bilo mogoče pričakovati izenačeno srečanje, saj gre za ekipi iz zgornje polovice lestvice. Tudi v prvem medsebojnem obračunu na Ptuju je odločitev padla v sami končnici, ko so si gostje nekaj minut pred koncem sami zabili zadetek (1:0). »Tekma je bila zelo podobna tisti na Ptuju, ko bi se lahko tehtnica nagnila na našo ali stran gostov. Takrat se je na našo, sedaj na njihovo. Gre za izenačeni moštvi, in če ne izkoristiš svojih priložnosti, lahko gre ves trud hitro po zlu. In prav to se nam je zgodilo tokrat,« je dejal Simon Sešlar. Strateg ptujskega moštva je v začetni enajsterici opravil nekaj menjav, začeli so npr. Luka Šalamun, Andraž Kolar in Rok Pirtov- Foto: Črtomir Goznik Luka Šalamun je tekmo v Ljubljani po dolgem času ponovno začel v začetni enajsterici. ugodnih položajev, še najlepše priložnosti prvega dela pa ni uspelo izkoristiti Kolarju, ki se je iz strani znašel sam pred domačim vratarjem Igorjem Vekičem. Kot se v nogometu rado zgodi, so ga igralci Brava na drugi strani uspeli doseči iz manj izrazite priložnosti, praktično »iz ničesar«. Domen Jugovar se je po slabem izbijanju igralcev Drave nepričakovano odločil za strel in fenome-nalno zadel -1:0. Nekaj minut kasneje je bilo že 2:0: obrambnemu igralcu v modrem dresu je spodrsnilo, kar je Milan Dajič izkoristil za povišanje vodstva. Sledila je popolna ofenziva gostov, ki jim je preko rezervista Jake Bizjaka uspelo zadeti v 76. minuti. Bizjak je s telesom nakazal strel, nato pa prefinjeno preigral domačega igralca in dosegel svoj prvi zadetek za Dravo na uradnih šek, na klopi pa so obsedeli Škol-nik, Lonzarič in Bizjak. »Vedno poudarjam, da so razlike med igralci majhne, vsak bi si zaslužil priložnost. Dokler smo bili v seriji zmag, je bilo težko menjati zmagovito ekipo, po porazu v prejšnjem krogu proti Iliriji pa sem priložnost ponudil nekaterim drugim. Niso me razočarali,« je dejal Sešlar. V prvem polčasu so Ptujčani večji poudarek dali obrambnim nalogam. »V defenzivi smo dejansko odigrali dobro in kontrolirali potek srečanja, v napadu pa nekaterih priložnosti nismo uspeli unovčiti za vodstvo. Trenutno nekateri posamezniki niso v takšni strelski formi, da bi lahko odločali tekme. Če bi bili, bi lahko bila situacija v Ljubljani obrnjena,« je o tem povedal Sešlar. Njegovi varovanci so imeli na voljo dva prosta strela iz dokaj Simon Sešlar, trener Drave: »Fantje so se skozi celotno tekmo trudili, želje jim nikakor ne morem očitati. Med tako izenačenimi ekipami odločajo malenkosti in tako kot smo mi prejšnje tekme odločali v našo korist, sta zadnji dve odšli na stran Ilirije in Brava. Vsekakor se bomo potrudili, da bi že naslednjo srečanje obrnili v našo korist.« tekmah. »Jaka nas je v prijateljskih srečanjih kar malce razvadil s svojimi številnimi zadetki, v prvenstvu mu kljub veliki želji doslej še ni uspelo. Upam, da bo sedaj ponovno pridobil delček samozavesti in da bo v tem stilu nadaljeval,« je ta gol videl trener Drave. Do konca srečanja so imeli gostje še nekaj polpriložnosti, a do Drava in Nafta zaostajata za Muro, zasledovalci se • 1 |*V I I približujejo 23. krog bi lahko bil eden izmed prelomnih za končno podobo, saj si je Mura po spodrsljajih dveh glavnih zasledovalcev, Drave in Nafte, priigrala že ogromnih 12 točk prednosti. To ni neulovljivo, realno pa bo ob podobnem nadaljevanju varovancev Anteja Ši-mundže vodilno ekipo nemogoče uloviti. Če je Mura daleč pred vsemi, pa sta poraza Drave in Nafte dodatno zapletla situacijo med zasledovalci: Radomlje, Sežana in Bravo so korak bližje . V derbiju začelja je Fužinar visoko zmagal v Veržeju, Brežičani in Kranjčani pa so si razdelili točki. Domačinom jo je priboril Luka Čagalj, ki je jeseni nosil dres Aluminija. REZULTATI 23. KROGA: Bravo - Drava Ptuj 2:1 (0:0); Roltek Dob - Krka 3:0 (3:0); strelci: 1:0 Čeh (18.), 2:0 Andjelič (26.), 3:0 Šišpek (36.); Nafta 1903 - Kalcer Radomlje 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Barukčič (23.), spremembe izida kljub velikemu trudu ni prišlo. Tako je končana res zavidljiva Dravina serija petih zaporednih zmag v gosteh, v kateri so »padli« Veržej, Brežice, Brda, Dekani in Dob. Naslednjo srečanje bodo Ptujčani v soboto, 21. 4., odigrali na Ptuju proti ekipi Rogaške. JM 0:2 Grvala (69.), 1:2 Roginič (90.); Rogaška - Ilirija 1911 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Neskič (20.), 1:1 Vidic (75.), 1:2 Nukič (84.); Brežice Terme Čatež - Zarica Kranj 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Pareža-nin (29.), 1:1 Čagalj (45.); Veržej - Fužinar Ravne Systems 1:4 (0:1); strelci: 0:1 Vajda (12.), 1:1 Čuk (57.), 1:2 Križan (65.), 1:3 Mo-ravac (85.), 1:4 Fasvald (89.); Jadran Dekani - Cherrybox 24 Tabor Sežana 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Škerjanc (59.). Rdeči karton: Fre-lih (37., Tabor); Brda - Mura 1:4 (0:3); strelci: 0:1 Bobičanec (24.), 0:2 Sirk (35.), 0:3 Vaš (43.), 0:4 Sirk (54.), 1:4 Kavčič (59.). 1. MURA 2. DRAVA PTUJ 3. NAFTA 1903 4. KALCER RADOMLJE 5. TABOR SEŽANA 6. AŠK BRAVO 7. KRKA 8. JADRAN DEKANI 9. ROLTEK DOB 10. ILIRIJA 1911 11. BRDA 12. ROGAŠKA 13. BREŽICE - ČATEŽ 14. ZARICA KRANJ 15. FUŽINAR RAVNE 16. VERŽEJ 23 19 2 23 15 2 22 14 3 23 12 5 23 11 5 23 11 4 23 11 3 23 9 B 23 9 23 S 23 7 23 7 23 5 22 5 23 5 23 3 2 B9:15 59 B 4S:34 47 5 37:19 45 B 42:33 41 7 32:27 3S S 3B:22 37 9 37:37 3B S 35:3B 33 11 33:35 30 12 33:39 27 11 23:33 2B 14 33:42 23 11 23:37 22 11 29:35 21 14 29:51 19 1B 12:5B 13 torek m 17. aprila 2018 Šport Štajerski 1S Rokomet • NLB liga, Liga za obstanek SOBOTA 21. IN NEDELJA 22.APRIL18 SIC LJUTOMER POLFINALE, SOBOTA, 21. APRIL MRK KRKA NOVO MESTO ■ RK JinUZAlf.M OH MOŽ t! OB 17. URI BO KDPER 2013 l?K PiVOVAHNA LAŠKO C[ LJf H OH 50. URI NEDELJA, 21 . APRIL II KMA /A 3, MFSTO H 0.6 1 Ei. UBi FINALE tt OB IS UHI m RK JERUZALEM ORMOŽ MUK (ČRKA NOVO MF S TO m POKAL SLOVENIJE FINAL RK PIVOVARNA I ASKO CEI JI R1) KOPER 7013 Navišji poraz v sezoni že arhiviran, misli na Final 4 V soboto in nedeljo, 21. in 22. 4., bo v organizaciji PL in Koper. Glede na predprodajo kart bo dvorana RK Jeruzalem Ormož v Ljutomeru potekal zaključ- ŠIC v Ljutomeru pokala po šivih in na našem koncu se ni turnir Pokala Slovenije. V soboto ob 17.00 bosta obeta vrhunski športni dogodek. najprej zaigrala Jeruzalem in Krka, ob 20.00 še Celje UK Rokomet m 1. B SRL (m) Blizu presenečenja ... Trimo - Jeruzalem 39:26 (17:10) JERUZALEM: Balent 1, Firšt Še-ruga; Voljč, Čudič 3 (1), Krasnič 1, Niedorfer 2, Žuran 7, Kocbek 2 (1), Šoštarič, Ozmec 1, Mesaric 3, Vujovič 2, Rajšp, Cirar 2, Kavčič 2. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Trimo 6/6; Jeruzalem 3/2. IZKLJUČITVE: Trimo 4; Jeruzalem 10 minut. IGRALEC TEKME: Miloš Djurdjevič (Trimo Trebnje). Na petek 13. so Ormožani v Trebnjem doživeli visoki poraz s 13 goli razlike. To je najvišji letošnji poraz Jeruzalema v sezoni 2017/18. »Poraz je pričakovan, saj je pred nami dogodek leta, kjer se želimo predstaviti v najboljši luči. Od samega začetka tekme se je videlo, da z glavami nismo pri stvari, kar je motivirani Trimo izkoristil za svojo prvo zmago v Ligi za obstanek. Takoj po odhodu iz dvorane smo arhivirali to tekmo in z vsemi mislimi smo že pri pokalnem Final 4 in prvem tekmece - novomeški Krki,« je bil kratek in jedrnat po porazu na Dolenjskem trener Jeruzalema Saša Prapotnik. Njegovi varovanci so se gostiteljem upirali le do 12. minute (5:5), nato so oblast na igrišču prevzeli Trebanjci, ki so si že do odmora ustvarili prednost sedmih golov (17:10). »To je bila naša najboljša predstava v Ligi za obstanek in šele prva zmaga. Zavedamo se, da to ni bil pravi obraz nasprotnika, ki se je varčeval za pokalni Final 4. To smo odlično izkoristili in si že do odmora priigrali zmago,« je bil vidno razpoložen po zmagi trener Trima Roman Zarabec. Tudi v 2. polčasu je bil Trimo enostavno boljši in njihova prednost je kar naraščala. Trener Pra-potnik je svoje glavne adute držal v igri do 45. minute (30:18), mogoče celo predolgo glede na gibanje rezultata. Po dolgem času je v dresu Ormožanov zaigral Jure Kocbek, ki je opravil operacijo meniskusa in bo tudi v Ljutomeru lahko pomagal svoji ekipi. »Vrnitev Kocbeka je za nas najlepši del zgodbe v Trebnjem. Jure bo pomemben mož v Ljutomeru, saj smo dobili igralca več v rotaciji. Zaradi poškodbe sta pod vprašajem nastopa na Final 4 vratarja Matica Šuleka in Tinčeka Hebara. Upam, da bosta dovolj sanirala poškodbi stegenske mišice in bosta vsaj malo pomagala soigralcem na igrišču. Imamo dovolj časa, da se dobro pripravimo na Krko, ki je v tem krogu odpravila Škofjo Loko in dokazala, da gre za zrelo ekipo, ki bo trd oreh v soboto na prvi polfinalni tekmi zaključ- NLB liga, liga za prvaka 5. KROG: Krka - Urbanscape Loka 36:35 (16:14), Koper 2013 - Riko Ribnica 28:28 (16:15), Gorenje Velenje - Celje Pivovarna Laško (9. 5.). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 3 2 1 0 36(31) 2. RIKO RIBNICA 5 2 2 1 37 (31) 3. GORENJE VELENJE 3 0 0 3 31(31) 4. KOPER 2013 4 3 1 0 30 (23) 5. URBANSCAPE LOKA 4 1 0 3 25 (23) 6. KRKA 5 2 0 3 25 (21) Liga za obstanek 5. KROG: Dobova - Maribor Branik 28:27 (13:13), Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož 39:26 (17:10), Herz Šmartno - LL Grosist Slovan (21. 4.). 1. MARIBOR BRANIK 5 3 0 2 24 (18) 2. JERUZALEM ORMOŽ 5 2 1 2 24 (19) 3. TRIMO TREBNJE 4 1 0 3 20 (18) 4. DOBOVA 4 3 0 1 17 (11) 5. LL GROSIST SLOVAN 4 2 11 13 (8) 6. HERZ ŠMARTNO 4 10 3 10 (8) (v oklepajih so točke, ki so jih ekipe prenesle iz rednega dela državnega prvenstva) nega turnirja Pokala Slovenije,« je še po tekmi v Trebnjem povedal trener Prapotnik. V zaključku tekme so v obeh ekipah priložnost za igro dobili mladi igralci in pri Jeruzalemu sta se prvič v tej sezoni med strelce vpisala 18-letni Matej Niedorfer in 19-letni Domen Krasnič. Dol TKI Hrastnik -Drava Ptuj 27:26 (14:13) DRAVA PTUJ: Osterc 2, Mlač--Černe 1, Žuran M. 7, Bračič, Ma-roh, Gregorc 2, Sabo, Polutnik, Falež, Bedrač 2, Rožman 2, Koš-tomaj 5, Krajnc, Krabonja 4, Žuran S.; Trener: Vladimir Vujovič. SEDEMMETROVKE: Dol TKI Hrastnik 6/7, Drava Ptuj /2. IZKLJUČITVE: Dol TKI Hrastnik 6 minut, Drava Ptuj 8 minut. Rokometaši Drave so bili zelo blizu točki na zahtevnem gostovanju v Hrastniku, v katerem se ekipa Dola bori za vrnitev v elitno slovensko rokometno ligo. Ta podatek je imel vpliv na tekmo, vsaj na sodniški par, ki je nekaj žog in zadnji napad zelo očitno izpeljal v prid domačinov. Do minimalne zmage so gostitelji prišli veliko težje od pričakovanj in ne glede na poraz je trener RK VELIKA NEDELJA: Zorec 4, Kosi 2, Bombek 4, Mavrič 3, Bez-jak 8, Bokša 1, Fekonja, Sok 10, Meško 5, Škrjanec, Lorenčič. Trener: Robi Mesarec. »Končno,« so po tekmi dejali najzvestejši navijači domačih. Čeprav je na trenerjevem spisku vsak dan manj igralcev, pa je zato pri tistih, ki pridno trenirajo, toliko več želje. Domači so zasluženo zmagali in nekoliko popravili vtis s prejšnjih tekem. Tekma je bila odločena že po prvih tridesetih minutah, ko so gostitelji vodili 17:9. V nadaljevanju so domači še nekoliko povečali vodstvo in si z zmago dvignili samozavest pred zadnjimi tremi 2. SRL (m) 1. MOKERC - IG 17 16 O 1 32 2. AJDOVŠČINA 18 12 1 5 25 3. POMURJE 17 1O 3 4 23 4. ALPLES ŽELEZNIKI 17 9 2 6 2O 5. METLIKA 18 9 O 9 18 6. CERKLJE-RADOVLJICA 17 8 1 8 17 7. MOŠKANJCI - GORIŠNICA 17 5 2 1O 12 8. SEVNICA 18 5 2 11 12 9. KRONOS (-2) 17 6 2 9 12 10. VELIKA NEDELJA (-1) 17 4 3 1O 1O 11. ARCONT RADGONA 17 3 O 14 6 ptujske ekipe Vladimir Vujovič po tekmi svoje igralce v slačilnici za prikazano pohvalil. Držali so se taktičnega plana in so bili vsaj enakovreden tekmec. V prvem delu so npr. v 18. minuti povedli 7:10, a so Hrastničani v končnici »dodali plin« in so na odmor odšli z zadetkom naskoka. V drugem polčasu je bila Drava večino časa v prednosti zadetka ali dveh, mladi Osterc jih je v 53. minuti popeljal do zadnje prednosti 23:24. Sledili sta dve zapravljeni žogi in zgrešen strel, kar je Dol znal izkoristiti in je z mini serijo 3:0 prešel v vodstvo, ki ga ni izpustil iz rok. Ptujčani so preko Žurana 45 sekund pred koncem še znižali rezultat na 27:26, a nato je sledila povsem neaktivna igra domačinov, ki pa je sodnika nista kaznovala z odvzemom žoge in Hrastničani so se veselili težko priigrane zmage. Za njo sta najzaslužnejša Ajdari z osmimi in Klepej s 1. B SRL (m) 1 SVIŠ IVANČNA GORICA 23 18 2 3 38 2. DOL TKI HRASTNIK 23 16 3 4 35 3. ŠKOFLJICA PEČJAK 23 17 1 5 35 4. SLOVENJ GRADEC 2011 22 11 5 6 27 5. KRŠKO 23 13 0 10 26 6. BUTAN PLIN IZOLA 23 12 1 10 25 7. RUDAR 23 12 0 11 24 8. DRAVA PTUJ 23 8 3 12 19 9. BREŽICE 22 8 2 12 18 10. JADRAN HRPELJE - 23 7 2 14 16 11 RADEČE PAPIR NOVA 23 6 4 13 16 12. KRIM 23 6 3 14 15 13. ČRNOMELJ 23 6 3 14 15 14. GROSUPLJE 23 4 3 16 11 sedmimi zadetki, medtem ko je bil na ptujski strani najboljši in najučinkovitejši igralec Žuran s sedmimi zadetki. Ta je ob strelski učinkovitosti, ko je izkoriščal svojo hitrost v preigravanjih, tudi dobro organiziral igro v napadu, ki je kar dobro tekla. Tudi obramba je bila solidna, a za pozitiven rezultat so vseeno zmanjkale malenkosti. Do konca sezone v 1. B državni ligi so na sporedu še trije krogi, naslednjo bo Drava odigrala v petek ob 19.30 v športni dvorani Ljudski vrt, ko bo gostila ekipo Krima. David Breznik »domača«, saj v goste prihaja ekipa Metlike. Termin še ni znan, vendar v taboru Velike Nedelje upajo, da bodo gostje dali soglasje za igranje tekme v petek ob 20. uri. Janko Meško Rokomet m 1. A SRL (ž), končnica za obstanek Tekmo je dobila celotna ekipa! ŠD Jadran Bluemarine Hrpelje Kozina - ŽRK Ptuj 25:30 (11:12) ŽRK PTUJ: Pikl, Pušnik, Kac, Kelc, Želj 4, Bolcar 5, Bedrač, Puž, Borovčak 3, Selinšek 7, Korotaj 10, Frangež 1, Luknjar. Trener: Ivan Hrupič. IZKLJUČITVE: Jadran Bluema-rine Hrpelje Kozina 2 minuti, ŽRK Ptuj - 0; SEDEMMETROVKE: Jadran Bluemarine Hrpelje Kozina 3/3, ŽRK Ptuj 4/2. Rokometašice ŽRK Ptuj so v soboto v Hrpeljah odigrale drugo tekmo v končnici za obstanek in bile še enkrat uspešne. Tako so le še korak do uresničitve cilja - do obstanka v elitni ženski rokometni ligi. Z nekaj majhnimi težavami na poti in na začetku tekma z žogami so Ptujčanke vseeno uspešno začele tekmo na Primorskem. »V prvem polčasu je naša igra temeljila na trdni obrambi. V napadu so imela dekleta precej težav z nekoliko 'čudno' žogo, ki je kar polzela iz rok. Ko sem videl, da imajo vse naše igralke iste težave, sem se šele zavedal, da to ne more biti odvisno od njih, ampak se žoga dejansko obnaša nekoliko nenavadno. Pozneje so se temu prilagodile,« je dejal trener ŽRK Ptuj Ivan Hrupič. Ta je svoje varovanke pripravil na trdo in izenačeno srečanje: »Jasno je bilo, da bodo domačinke poskušale vse, da bi čim dlje ostale v stiku z nami in da bi to srečanje dobile. To se je uresničilo, zato so bile na koncu kar razočarane s porazom. Dejansko so poskušale z različnimi postavitva- Foto: Črtomir Goznik Patricija Korotaj (ZRK Ptuj) je bila najučinkovitejša igralka suoje ekipe na drugi tekmi končnice za obstanek v Hrpeljah. mi in presingom na naše zunanje igralke (5-1), a smo imeli na vse to pripravljene odgovore.« Odločitev je padla na začetku 2. polčasa, ko so si gostje hitro priigrale pet zadetkov prednosti, ki je niso več spustile iz rok. »Mi smo ritem skozi celotno srečanje stopnjevali in posledica tega je bila ta prednost. Puncam iskreno čestitam za borbenost in predvsem za kolektivni duh. Tega sem poudarjal že pred začetkom tekme: 'Takšno tekmo lahko dobi samo celotna ekipa.' Zame osebno je to največja zmaga v tej tekmi, večja celo kot tista rezultatska.« Kljub nekaterim občasnim napakam je tekmo odlično odigrala zunanja linija (Selinškova, Koro-tajeva, Borovčakova), ki je po potrebi zabijala zadetke, ob tem pa odlično razigravala soigralke in iskala rešitve na krilih ali na položaju pivota. V soboto ob 17. uri bodo tako Ptujčanke imele v dvorani Ljudski vrt na voljo prvo zaključno žogo (igra se na tri zmage). Želje jim ne manjka, in če bodo uspele ohraniti še hladne glave, potem se lahko pred svojimi navijači že nadejajo slavja ob obstanku ... JM Rokomet m 2. SRL (m) Končno zmaga! Velika Nedelja - Kronos tekmami v letošnjem prvenstvu. 37:25 (17:9) Naslednja tekma bo ponovno SK! Foto: Črtomir Goznik Aleš Bezjak in Aljaž Sok sta ob četrti zmagi Velike Nedelje v tej sezoni prispevala 8 oz. 10 zadetkov. 16 Štajerski Šport torek m 17. aprila 2018 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj Derbi začelja Markovčanom 3. SNL sever: visok poraz Vidma REZULTATI 19. KROGA: Videm - Zreče 0:3, Dravinja - Šmarje pri Jelšah 5:0, Kety EMMI Bistrica -AjDAS Lenart 4:0, Pohorje - Šam-pion 0:2, Mons Claudius - Korotan Prevalje 2:2, S.Rojko Dobrovce - Tehnotim Pesnica 0:1, Fosilum Šentjur - Dravograd Avto Grubel-nik 0:5. 1. DRAVOGRAD 18 14 3 1 52:13 45 2. ŠAMPION 19 10 8 1 43:15 38 3. DRAVINJA 18 10 6 2 33:13 36 4. TEHNOTIM PESNICA 19 10 5 4 26:18 35 5. ZREČE 19 10 3 6 46:22 33 6. KETY E. BISTRICA 18 8 5 5 26:21 29 7. MONS CLAUDIUS 18 6 6 6 24:30 24 8. VIDEM 19 6 4 9 25:35 22 9. POHORJE 18 6 3 9 21:37 21 10. S.ROJKO DOBROVCE 17 5 1 11 25:34 16 11. ŠMARJE PRI J. 19 5 1 13 22:51 16 12. AJDAS LENART 17 5 0 12 18:37 15 13. FOSILUM ŠENTJUR 18 4 3 11 21:44 15 14. KOR. PREVALJE 19 4 2 13 21:33 14 VIDEM - ZREČE 0:3 (0:2) STRELCA: 0:1 Podgrajšek (16.), 0:2 Brdnik (29.), 0:3 Brdnik (85.). VIDEM: Mikič, Antolič, Koren, Adedoja, Kostanjevec, Hliš, Love-njak, Tement, Božak, Bračič (od 55. Kovačič), Plajnšek (od 69. Lon-čarič). Trener: Robert Hojnik. Še četrta zaporedna domača tekma Vidmu ni prinesla želenega izida. Domačini so proti ekipi Zreč gladko klonili, ključni trenutek tekme pa se je bržkone zgodil že v 25. minuti tekme, ko je bil pri domačih izključen Antolič. Videm kljub porazu še naprej zaseda 8. mesto na lestvici. Gostje so hitro povedli: s približno 35 metrov je sprožil Kotnik, domači čuvaj mreže je žogo odbil, Podgrajšek pa je zadel za veselje gostujoče čete - 0:1. Takoj zatem so bili Videmčani blizu izenačenja: po sijajnem strelu je vratar gostov Mlinar žogo poslal v vratnico, odbitek je prišel do Božaka, ki je za las zgrešil ... Nato je šlo le še navzdol. Po seriji nedosojenih prekrškov nad nogometaši Vidma je bil na drugi strani zaradi pregrobega starta izključen odlični Anto-lič. Pohorci so to kmalu izkoristili za 0:2. Videmčani so v 42. minuti upravičeno zahtevali izključitev gostujočega igralca Vinkoviča, ki je s podplatom startal na domačega nogometaša Tementa, a ostalo je le pri rumenem kartonu. V nadaljevanju je domači strateg Hojnik v igro posla Kovačiča, ki se je znašel v treh lepih priložnostih. Sploh tista druga je bila izjemna, toda žal je strel končal nad golom. Rumeno-zeleni so pritiskali, iskali vsaj časten zadetek, toda namesto tega je z glavo v 84. minuti končni rezultat tekme postavil Brdnik - 0:3. Priložnost za nove točke bodo Videmčani iskali že v soboto, ko bodo gostovali v Lenartu, ki na lestvici zaseda kar nekaj mest nižjo pozicijo kot Videm. Superliga: vodilna trojka ne popušča REZULTATI 15. KROGA: Apače - Stojnci 0:2 (0:0); strelca: 0:1 S. Meznarič (71.), 0:2 Pivko (79.); Hajdina - Cirkulane 1:3 (1:1); strelci: 0:1 Murat (11.), 1:1 Prelog (19.), 1:2 B. Cesar (74.), 1:3 Ko-lednik (90.); Pragersko - Gerečja vas 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Krajnc (66.); Markovci - Središče ob Dravi 5:2 (2:2); strelci: 1:0 Mlinarič (16.), 1:1 Gašparič (16., z 11 m), 1:2 Kuhar (37.), 2:2 Mlinarič (42., z 11 m), 3:2 Ljubec (72.), 4:2 Ljubec (87.), 5:2 Ljubec (90.); Bukovci - Podvinci 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Cebek (21.), 1:1 Orovič (59.). Športni napovednik Nogomet • Pokal MNZ Ptuj 4. KROG, SREDA, 18. 4., OB 16.30: Grajena - Videm, Podvinci -Drava Dakinda Ptuj. Veteranske lige MNZ Ptuj VZHOD +35 10. KROG, PETEK, 20. 4., OB 17.30: Markovci - Grajena, Dornava - Tržec, Gorišnica - Podlehnik, Podvinci - Borovci. ZAHOD +35 11. KROG, PETEK, 20. 4., OB 17.30: Gerečja vas - Lovrenc, Hajdina - Spodnja Polskava, Skorba - Leskovec. VETERANI+ 40 11. KROG, ČETRTEK, 19.4., OB 17.30: Ormož - Majšperk; PETEK, OB 17.30: Videm - Pohorje Oplotnica, Zgornja Polskava - Hajdoše veterani. Trening v regijskem centru V okviru programa Nogomet za vse (Grassroots program) bo v regijskem centru organiziran trening za selekciji U-12 in U-13. Trening bo v športnem parku Stojnci na igrišču z naravno travo potekal v četrtek, 19.4., ob 16.30 za selekcijo U-12 in ob 18.00 za selekcijo U-13. Vabljeni trenerji igralcev in trenerji, ki jih strokovno delo zanima. V Zavrču 11. Pohod prijateljstva V soboto, 21. aprila, OŠ Cirkulane-Zavrč in ŠD Zavrč vabita na 11. Pohod prijateljstva. Za vse, ki si želijo preživeti čudovit dan, poln prijetnih presenečenj, bo pohod potekal od gradu Bori do stadiona v Zavrču. Zbor udeležencev bo na gradu Bori ob 8.45, pohod se bo začel ob 9. uri. Ob 10. uri se bo mini pohod začel tudi za mlajše otroke izpred vrtca Zavrč. Od 11. ure dalje bodo na stadionu v Zavrču potekale zabavne in športne aktivnosti, kulturni program, delavnice, tržnica ... Ob 13.30 bo še podelitev nagrad, zaključek prireditve je predviden ob 14. uri. Dodatne informacije: Mitja Vidovič - vodja prireditve (041 219 440). JM 1. STOJNCI 15 9 3 3 25:15 30 2. CIRKULANE 15 9 2 4 31:17 29 3. GEREČJA VAS 15 8 3 4 23:17 27 4. PODVINCI 15 6 6 3 25:14 24 5. BUKOVCI 15 5 7 3 28:24 22 6. HAJDINA 15 5 6 4 29:27 21 7. APAČE 15 6 2 7 24:25 20 8. SREDIŠČE 15 5 1 9 22:36 16 9. MARKOVCI 15 3 3 9 21:34 12 10. PRAGERSKO 15 0 5 10 19:38 5 Vodilna trojka Superlige ne popušča, v 15. krogu so namreč vse slavile, vse v gosteh. Stojnci so vprašanje zmagovalca rešili v drugem polčasu v razmiku osmih minut, prav tako pa so v nadaljevanju na plin stopile tudi Cirkulane, za katerimi je težko gostovanje na Hajdini. Tudi aktualni prvaki iz Gerečje vasi so edini, a zmagoviti zadetek zabili v drugem polčasu, uspešen je bil Krajnc. Središče je v Markovcih v prvem polčasu celo vodilo, toda nato je vse njihove upe v nadaljevanju s »hat trikom« pokopal Lju-bec in domačim prinesel dragoceno zmago. V edinem nedeljskem obračunu številna publika v Bukovcih ni videla zmagovalca, vsaki ekipi je pripadel polčas. 1. liga MNZ Ptuj: Boč previsoka ovira za Ormožane REZULTATI 15. KROGA: BOČ Poljčane - Ormož 4:2 (3:2), Gorišnica - Tržec 3:0 (1:0), Podlehnik - Grajena 1:1 (1:0), Skorba - Rogo-znica 2:0 (0:0), Polskava avtop. Grobelnik - Dornava 3:2 (1:0). 1. SKORBA 15 12 1 2 46:24 37 3. MAKOLE BAR MIHA 10 5 2 3 28:19 17 2. BOČ POLJČANE 15 8 4 3 34:19 28 4. ZGORNJA POLSKAVA 10 5 2 3 29:25 17 3. GRAJENA 15 8 2 5 47:36 26 5. SLOVENJA VAS 11 5 0 6 18:33 15 4. PODLEHNIK 15 6 4 5 29:25 22 6. LOVRENC 11 4 1 6 20:32 13 5. GORIŠNICA 15 6 3 6 29:29 21 7. HAJDOŠE 11 3 1 7 16:32 10 6. ROGOZNICA 15 6 5 4 32:22 17 8. OPLOTNICA 111 2 8 20:38 5 7. ORMOŽ 15 5 2 8 30:35 17 9. MAJŠPERK ŠPAJZA 10 1 1 8 12:40 -2 8. DORNAVA 15 4 3 8 22:35 15 9.TRŽEC 10. POLSKAVA 15 4 15 3 1 1 10 22:41 11 20:45 13 10 Veteranske lige Foto: Črtomir Goznik Kapetan Zan Krajnc je u sezoni 2017/18 za FC Hiša daril Ptuj dosegel 13 zadetkou, tri ueč je dosegel Thomas Pihler. VETERANI 35 - ZAHOD REZULTATI 9. KROGA: Gerečja vas - Sp. Polskava 2:2, Skorba - Lovrenc 4:3, Leskovec - Hajdina 0:3. 1. HAJDINA 10 8 1 1 40:14 25 2. SKORBA 10 6 2 2 32:28 20 3. GEREČJA VAS 10 5 4 1 16:11 19 4. LOVRENC 10 3 1 6 14:17 10 5. LESKOVEC 10 2 1 7 10:22 7 6. SPODNJA POLSKAVA 10 0 3 7 9:29 3 7. GEREČJA VAS 0 0 0 0 0:0 0 VETERANI 40 REZULTATI 10. KROGA: Videm - Pohorje Oplotnica 1:1, Zgornja Polskava - Hajdoše veterani 3:1, Ormož - Majšperk 4:1. 1. ORMOŽ 10 6 2 2 30:15 20 2. VIDEM 10 5 4 1 27:17 19 3. ZGORNJA POLSKAVA 10 5 3 2 25:20 18 4. HAJDOŠE VETERANI 10 4 0 6 17:27 12 5. MAJŠPERK 10 2 1 7 21:29 7 6. POHORJE OPLOTNICA 10 2 2 6 7:19 7 JB 2. liga MNZ Ptuj: Slovenji vasi derbi sosedov REZULTATI 12. KROGA: Ma- kole Bar Miha - Leskovec 0:0, Hajdoše - Slovenja vas 0:1 (0:0), Zavrč - Lovrenc 3:0 (0:0), Oplo-tnica - Majšperk Picerija Špajza 5:1 (2:1). 1. ZAVRČ 11 11 0 0 63:8 33 2. LESKOVEC 11 8 1 2 39:18 25 MNZ Ptuj VETERANI 35 REZULTATI 9 nik - Podvinci 1: ca 3:2, Grajena - 1. PODVINCI 2. DORNAVA 3. GORIŠNICA 4. GRAJENA 5. PODLEHNIK 6. MARKOVCI 7. TRŽEC 8. BOROVCI -VZHOD . KROGA: 1, Tržec -Dornava 9 8 10 9 6 0 3 9 5 13 9 4 9 3 8 2 1 4 4 2 0 6 9 12 6 8 116 Podleh-Gorišni-1:3. 38:10 25 20:15 18 29:16 16 23:16 13 14:9 13 10:27 5 11:31 5 6:27 4 Motokros • Dirka za SP, Portugalska Stopničke! Prve letos, Rezultati dirke za SP na Portugalskem: Slovenski motokrosist Tim Gaj-ser je na dirki svetovnega prvenstva razreda MXGP v portugalski Aguedi osvojil 3. mesto, potem ko je bil tretji v prvi vožnji ter peti v drugi. Za svetovnega prvaka iz leta 2016 so to prve stopničke v tej sezoni. Zmagal je vodilni v skupnem seštevku SP Nizozemec Jeffrey Herlings, ki je dobil obe vožnji. Tako prvo kot drugo vožnjo je Nizozemec dobil brez tesnih dvobojev in je zmagal še četrtič letos. Najbolj se mu je približal sotekmo-valec in branilec naslova Antonio Cairoli, ki je bil v obeh vožnjah in skupno na drugem mestu. Gajser se po slabem začetku sezone, ko je moral zaradi poškodbe čeljusti izpustiti prvo dirko, počasi dviguje. Devetemu, šestemu in sedmemu mestu je tako dodal še tretje mesto, svojo najboljšo uvrstitev letos. Na sobotnih kvalifikacijah je Tim na progi v Aguedi končal na 4. mestu (prvi Herlings), v nedeljo pa je v prvi vožnji takoj na začetku vozil takoj za Herlingsom. Drugo mesto je Gajser znal obdržati skoraj do konca vožnje, v predzadnjem krogu pa ga je ulovil in prehitel svetovni prvak Antonio Cairoli. V drugi vožnji pa je Gajser večinoma vozil na petem mestu, kjer 1., 2. vožnja GP 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 25 25 50 2. Antonio Cairoli Italija KTM 22 22 44 3. Tim Gajser Slovenija Honda 20 16 36 4. Romain Febvre Francija Yamaha 16 18 34 5. Glenn Coldenhoff Nizozemska KTM 14 15 29 je nato tudi končal preizkušnjo. Seštevek obeh voženj pa je pomenil, da je Gajser prvič v sezoni stopil na zmagovalni oder. »Že ves teden sem se dobro počutil, tudi časi so bili dobri. V prvi vožnji mi je uspel dober start, potem sem se dolgo držal Jeffreyja. Na koncu sem naredil dve napaki, Antonio me je prehitel, vseeno pa je bilo dobro končati med prvimi tremi v vožnji. V drugi pa sem malo izgubil na startu, na vrhu prvega ovinka sem se 'ulegel', a nato napredoval in končal na 5. mestu, kar je bilo dovolj za sto- Tim Gajser se je na Portugalskem na zmagovalnih stopničkah pridružil glaunima abonentoma: Jejjreyu Herlingsu in Antoniu Cairoliju. Skupni vrstni red v SP: 1. Jeffrey Herlings Nizozemska 241 2. Antonio Cairoli Italija 225 3. Romain Febvre Francija 169 4. Desalle Clement Belgija 165 5. Gautier Paulin Francija 147 6. Glenn Coldenhoff Nizozemska 140 7. Jeremy Van Horebeek Belgija 132 8. Tim Gajser Slovenija 113 pničke. Veliko bo treba še delati, bo pa zdaj motivacija še večja, ko vidiš, da se sestavlja in da gre,« je nedeljski dosežek pospremil najboljši slovenski dirkač. Zadovoljen je bil tudi njegov oče Bogomir: »Tokrat je bilo nekaj več časa za treninge, ki smo ga dobro izkoristili. Že uradni trening je pokazal, da so Timovi časi dobri, potem sva se še malo pogovorila o sami progi in tudi to je na sami dirki obrodilo sadove. Seveda s tem še nisem zadovoljen, a pomembno je, da je prišel nazaj med najboljše. Na koncu druge dirke časi niso bili več pomembni, pomembno je bilo ostati zbran in držati pozicijo za stopničke.« Gajser je z novimi 36 točkami zdaj pri skupno 113 in se je po petih dirkah sezone povzpel na 8. mesto skupnega seštevka. Herlings pa je z novimi 50 na današnji dirki zdaj še povečal naskok na vrhu in ima 241 točk, 16 več kot Cairoli. Tretji je Francoz Romain Febvre (169). Naslednja dirka SP v motokro-su bo dirka v ruskem Orljonoku 1. maja, izjemoma ne konec tedna, ampak na praznični torek. UR, sta Foto: AMZS petek • 13. aprila 2018 Šport, šport mladih Štajerski 1S Tenis • Mednarodni turnir Kikboks • BiH Open - Bihač 2018 Zidanškova nabrala kopico točk Pet prvih mest za Ptujčane Tamara Zidanšek (163. na WTA) in njen trener Zoran Krajnc sta še tretji teden zapored preživela na Sardiniji, na tradicionalnem prizorišču ITF-turnirjev z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. Končni izkupiček na treh turnirjih je bil eno polfinale in dve končni zmagi, razmerje zmag in porazov pa 13:1. Tokrat je bila Tamara na peščeni podlagi že povsem suverena, posledično tekmicam ni na celem turnirju oddala niti niza. Dve podaljšani igri sta bili največ, kar jim je uspelo... Zidanškova je prehodila pot od najmlajše, 22-letne Belgijke Zimmermannove (312.) do 27-letne Francozinje Myrtille Georges (189.). V finalu je Tamara kazala suvereno predstavo vse do rezultata 6:1, 5:1, 40:15. Dve zaključni žogi ni uspela unovčiti, nato pa je nekoliko lažje zadihala tudi sedem let starejša tekmica in sama prišla do petih zaporednih iger in pri rezultatu 5:6 celo ITF-turnir Santa Margherita di Pula (25.000 dolarjev): 1. krog: Ziodanšek (1.) - Kimber-ley Zimmermann (Belgija) 6:2, 6:3; 2. krog: Zidanšek (1.) - Anna Zaja (Nemčija) 6:4, 7:5; četrtfinale: Zidanšek (1.) - Catalina Pella (Argentina) 6:4, 7:6(4); polfinale: Zidanšek (1.) - Polina Leykina (Rusija) 6:0, 6:1; finale: Zidanšek (1.) - Myrtille Georges (Francija, 2.) 6:1, 7:6(4). Judo • Pokal Ptuja 20-letna Tamara Zidanšek je na jugu Italije v treh tednih nanizala 13 zmag, vmes je doživela le en poraz. Na fotografiji po zmagi s trenerjem Zoranom Krajncem, s tekmico v finalu Myrtille Georges in njenim trenerjem Stjepanom Vlašicem. servirala za zmago. Zidanškova se je ubranila, v podaljšani igri pa od rezultata 4:4 naprej nanizala tri zaporedne točke za končno zmago. Končno razmerje točk je bilo 70:50 v korist Slovenke. Na najnovejši ponedeljkovi VVTA-lestvici je Tamara skočila na 143. mesto, kar je zelo blizu doslej njene najvišje uvrstitve - 132. mesta iz lanskega novembra. JM 16 + 4 = 20 Tamara je v zadnjih dveh mesecih odigrala 26 posamičnih dvobojev, od katerih jih je dobila kar 24 ... Pri tem je osvojila tri turnirje (Curitiba. Dvakrat Santa Margherita). Skupaj je sedaj že pri jubilejni številki 20: 16 med posameznicami, 4 med dvojicami. Dravi pokal in 48 medalj Na štirih tatamijih, postavljenih v športni dvorani Center, smo v soboto spremljali 31. Pokal Ptuja. Podnaslov tekmovanja je že nekaj let Prvenstvo evropskih upov in tako je bilo tudi letos, saj je sodelovalo 232 judoistov in judoistk iz 30 klubov. Večina jih je bila iz Slovenije, sodelovali so še klubi iz Avstrije, Hrvaške, Romunije in letos prvič tudi iz Anglije. Daleč najbolje zastopan je bil Judo klub Drava Ptuj, saj je skupno v vseh starostnih kategorijah imel okrog 70 tekmovalcev. Pokal Ptuja v večini kategorij šteje za slovenski pokal, ki ima v tej sezoni nov tehnološko medijski napredek, ki omogoča boljše spremljanje tekmovanja tako v dvorani kot tudi na svetovnem spletu. Gre za CARE-sistem (vsa tekmovališča so pokrita z video kamerami, s kate- rimi se borbe prenašajo na splet, hkrati pa imajo sodniki možnost, da v primeru sporne odločitve pogledajo posnetek in sprejmejo pravilno odločitev, op. a.) in tudi za popolno semaforizacijo celotnega tekmovanja. A glavni blišč ni bil v tehnologiji, ampak na blazinah, na katerih so tekmovalci v vseh starostnih kategorijah, od cicibanov do članov, prikazali odlične borbe. Daleč največ uspeha so imeli ptujski judo-isti, saj so skupno osvojili kar 48 medalj, med katerimi je bilo 11 zlatih, 20 srebrnih in 17 bronastih. Uspešni so bili tudi člani Judo kluba Gorišnica s skupnim zbirom šestih medalj, med katerimi sta imeli dve zlati lesk (obakrat Rok Veselič - v dveh različnih kategorijah). Vsi rezultati so šteli za Pokal Ptuja, ki ga je z naskokom osvojil domači JK Ekipa ptujskih kikboksarjev, članov Kluba borilnih veščin Ptuj, se je v soboto, 7. aprila, udeležila tradicionalnega mednarodnega turnirja »BIH Open« v Bihaču. Na tokratnem 19. tekmovanju je sodelovalo okrog 370 tekmovalcev iz 4 držav. Ptujčani so tokrat nastopali z manjšo, štiričlansko ekipo, ki pa je bila izvrstna, saj se je v domovino vrnila s šestimi medaljami. Vsi Ptujčani so nastopali v disciplini point fighting, Tilen in Patrik pa še v light kontaktu. Zelo pomembno je, da so imeli v svojih kategorijah veliko tekmecev in so si prva mesta zaslužili z veliko borbami. Rezultati: Prva mesta so osvojili: - Tilen Repina med mlajšimi kadeti nad 47 kg v point fightingu in med starejšimi kadeti do 57 kg v light kontaktu; - Lara Vuzem Vajda - starejše kadetinje do 60 kg; - Nino Bratušek - starejši kadeti nad 69 kg; - Patrik Šulek med mladinci do 79 kg v point fightingu in light kontaktu. Po končanem tekmovanju je bil za najboljšega tekmovalca v disciplini point fighting med mlajšimi kadeti razglašen Tilen Repina, ki je prejel poseben pokal. Na tekmovanju sta sodila tudi ptujska sodnika Aleš Skledar in Ptujčani v Bihaču Foto: Franc Slodnjak Edvard Štegar, ekipo Ptuja pa je vodil Vladimir Sitar. Ptujčani so se iz Bosne vrnili zelo zadovoljni, saj sta njihova forma in pripravljenost na visokem nivoju. To je posebej pomembno, saj bo od 20. do 22. aprila potekala prva letošnja tekma za svetovni pokal v Innsbrucku v Avstriji, kjer v okviru reprezentance nastopa kar nekaj članov KBV Ptuj. Franc Slodnjak David Žibrat zmagal v Bihaču Na mednarodnem kikboks turnirju Bosnia & Herzegovina Open 2018 v Bihaču je sodelovalo 386 tekmovalcev iz 46 klubov iz petih držav. Prleški tekmovalec David Žibrat (Kickboxing klub Pomur-je) je v disciplini light contact (-89 kg) osvojil 1. mesto in potrdil odlično formo pred nastopom na svetovnem pokalu v avstrijskem Innsbrucku (20.-22. april). NŠ Foto: Črtomir Goznik Mladi so na 31. Pokalu Ptuja pokazali resnično veliko borbenosti in tudi judoističnega znanja. Drava, ki je osvojil 380 točk. Na 2. mestu je pristal JK Slovenska Bistrica s 143 točkami in na 3. mestu JK Murska Sobota s 77 točkami. Gorišničani so na tej lestvici s 46 točkami osvojili 9. mesto. Po ubranitvi lanskoletnega naslova ter o samem tekmovanju je predsednik organizacijskega odbora Vlado Čuš dejal: »Na tekmovanju smo uporabili nekaj tehničnih novosti, kar je pomenilo lažje spremljanje borb. Te so bile na visokem kakovostnem nivoju in mladi judoisti so pokazali, da je ta šport v Sloveniji resnično zelo popularen. Naši tekmovalci JK Drava so se izkazali v borbah in vesel sem njihovih dobrih rezultatov ter osvojenega pokala za skupno zmago na tem tradicionalnem velikem tekmovanju na Ptuju.« Rezultati 31. Pokala Ptuja (dobitniki medalj): JK DRAVA PTUJ: 1. mesta: Nika Šlamberger, Viktorija Zadravec, Jaša Dajčman, Luka Horvat, Aljaž Ajdič, Alen Adrian Plošinjak, Lan Strelec, Tilen Ivančič, Zarja Fajt, Eva Fajt, Lana Strelec, Matija Krajnc, Bernarda Letonja, Karolina Majhen, Manuela Rihtarič; 2. mesta: Rene Kloar, Tomi Mi-lošič, Marina Vidovič, Andi Kara-meta, Nastja Korez, Lan Milošič, Teo Kostanjevec, Gal Vidovič, Ža-net Polanec, Ana Tetičkovič, Maja Simonič, Lana Gašpar, Aljaž Jan-čič, Nina Košak, Iva Petrovič, Manuela Rihtarič, Nika Šlamberger, JureVogrin; 3. mesta: Blaž Krajnc, Tomi Milošič, Luka Caf, Tilen Amuš Roka-vec, Eva Vidovič Sitar, Taja Potočnik, Jan Hodžar, Teo Šibila, Aleksander Skaza, Luka Šlamberger. JKGORIŠNICA: 1. mesto: Rok Veselic 2. mesta: Luka Maroh, Nika Murk, Maša Petek 3. mesto: Blaž Bezjak David Breznik Strelstvo • Medobčinska liga Izenačeno pri vrhu, prvak SD Trnovska vas Zadnjega marca se je na strelišču v Trnovski vasi zaključila še ena sezona Medobčinske lige v streljanju s serijsko zračno puško. To na območju Slovenskih goric izvajajo že od leta 2002. Ligo organizirajo strelci iz SD Trnovska vas, v ligi pa sodelujejo še ŠD Selce, SD Vitomarci, SD Velka, SD Osek, SD Cerkvenjak in SD Benediški vrh. Letos je bilo na sporedu 9 krogov tekmovanja, skupno je v desetih ekipah nastopilo 42 posameznikov. „Liga je organizirana tako, da vsako sodelujoče društvo na svojem strelišču organizira po en krog tekmovanja. Sistem je nastavljen tako, da se ekipe srečujejo v dvobojih in se vsaka ekipa sreča z vsako, v posamezni konkurenci pa se tekmovalcem najslabši rezultat na koncu odšteje od skupnega rezultata," je pojasnil vodja lige Franci Hameršak: „Letošnja sezona je bila zelo zanimiva, saj smo šele v zadnjem krogu dobili zmagovalce tako v posamezni kot ekipni konkurenci." Po dveh zaporednih zmagah SD Velke (2015 in 2016) in lanski zmagi SD Osek je letos ponovno slavila ekipa Trnovske vasi. Ekipo so sestavljali Dejan Cvetko, Benjamin Kuhar, Aleš Štebih in Jani Čeh. V celotni sezoni so doživeli samo en poraz, na koncu so zbrali 25 točk in 4777 zadetih krogov. Isto število točk so zbrali tudi strelci iz SD Cerkvenjak (Branko Peklar, Gregor Šeruga, Stanko Vršič in Marjan Kocuvan), vendar so imeli skupaj manj zadetih krogov (4.714). Na 3. mesto so se v zadnjem krogu s petega povzpeli strelci iz SD Velke (Mirko Tenšek, Sara Srne, Mario Horvat, Luka Žurman in Elvir Kramberger) s 23 točkami. Četrto mesto so osvojili lanski zmagovalci, ekipa SD Osek (Franc Kurnik, Branko Korošak, Anton Kocbek) z 21. točkami in 4.753 zadetimi krogi. Isto število točk so zbrali tudi strelci SD Vito-marci, vendar so imeli manj zadetih krogov (4.654 ). Šesta je bila ekipa SD Benediški vrh A s 17 točkami, sedma ŠD Selce (15 točk), osma SD Benediški vrh B (13 točk) in deveta ekipa SD Trnovska vas B (11 točk). Tudi med posamezniki je bilo med prvimi tremi strelci zelo izenačeno. Po treh zaporednih zmagah Mirka Tenška iz SD Velke je po letu spet slavil strelec SD Trnovska vas Dejan Cvetko s 1.455 zadetimi krogi. Za samo devet krogov za njim je zaostal Franc Kurnik iz SD Oseka, tretji pa je bil Danilo Huber iz SD Benediški vrh s 1.433 zadetimi krogi. Četrti je bil Aleš Štebih (SD Trnovska vas) 1.422, peta Sara Srne (SD Velka) 1.421, šesti Marjan Horvat (SD Vitomarci), sedmi Anton Kocnek (SD Osek), osmi Stanko Vršič (SD Cerkvenjak), deveti Elvir Kramberger (SD Velka), deseti Gregor Šeruga (SD Cerkve-njak), enajsti Benjamin Kuhar (SD Trnovska vas). „Vse rezultate najdete na www.sdtv.si in na naši Facebook strani. Če bi se katero društvo ali posameznik želel priključiti ligi v prihodnji sezoni, nas lahko kon-taktira na naši Facebook strani ali na sd.trnovskavas@gmail.com," je zaključil Franci Hameršak. UR Najboljše tri ekipe Medobčinske lige v streljanju 18 Štajerski Na sceni torek • 17. aprila 2018 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Storžič Uživajo v kakovostni glasbi in nastopih Začetki ansambla Storžič segajo v leto 1994. Od prvotne zasedbe je v ansamblu le še Klemen Grašič (harmonika), Tomaž Kušar (kitara) in Janez Hostnik (bas) sta se ansamblu pridružila leta 2005. Tomaž je učitelj tehnike in računalništva, Janez učitelj petja, Klemen pa univ. diplomirani ekonomist. Klemnov rojstni kraj (Tenetiše pri Kranju) je ob vznožju gore Storžič, od tod ideja za ime. Glasba jim veliko pomeni, je njihov edini resni hobi. Njihov glasbeni repertoar je zelo širok, ob lastnih narodno-za-bavnih skladbah igrajo tudi veliko Avsenikove glasbe, kar za trio zasedbe ni tako pogosto, pa tudi veliko Slakovih viž, Miheličevih, skladb Fantov z vseh vetrov, Modrijanov in še drugih uveljavljenih ansamblov. Izvajajo tudi plesno glasbo in veliko zabavne glasbe. Igrajo tisto, kar ljudje želijo slišati, da jih razveselijo, raznežijo, osre-dotočajo se na skladbe, ki imajo porokah, obletnicah, srečanjih, tudi kakšni veselici. Ansambel Storžič je v svoji dolgoletni karieri osvojil številne festivalske nagrade, prvo kot najboljši trio po mnenju strokovne komisije na števerjanskem festivalu leta 1995, večkrat je bil tudi med najboljšimi na ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe, leta 1996 si je pripel srebrno Orfejevo značko, leta 1998 zlato, leta 2004 pa je prejel prvo nagrado strokovne komisije za na najboljšo melodijo (Gorske vasice), na festivalu Slovenska polka, valček pa mu je strokovna komisija podelila prvo nagrado leta 2002, 2006, lani pa so na tem festivalu zmagali z najboljšo polko po izboru občinstva. Še naprej pa bodo ne glede na vse nagrade in priznanja, ki so jih doslej prejeli za svoje muziciranje, uživali v glasbi, na skupnih vajah in nastopih. Vztrajali bodo, dokler bodo to radi počeli, dokler jih bodo ljudje radi poslušali, je v imenu ansambla Storžič še povedal Klemen Grašič. MG VSAK 'v 'J. 20. URI ORFEJCKOVA LESTVICA DVA X TRI smisel in so kakovostne. Glasbo za ansambel ustvarja Klemen Gra-šič, nekaj besedil sta napisala basist Janez Hostnik in harmonikar Klemen Grašič, več žal že pokojna Franc Ankerst in Majda Rebernik, pa Vera Šolinc, Darinka Kovač, Fanika Požek, tudi Franc Smrekar in Branko Zupanc. Doslej največja uspešnica ansambla je skladba V Bohin 'ma d'ž ta mvade. Ta skladba jih je v letu 2002 naredila prepoznavne v širšem slovenskem prostoru. Izpostavljajo tudi skladbi Le za trenutek in Ta nagajivi čas, s katerima so bili nadvse uspešni na na festivalu Slovenska polka in valček. V vseh teh letih so izdali tri zgoščenke: V Bohin 'ma d'ž ta mvade (2003), Ples za dva (2008), Ta nagajivi čas (2017). Nastopajo na koncertih, veliko pa igrajo na ZABAVNA 1. DARJA GAJ EK - Če ljubezni prave ni 2. ISSAC PALMA - Sreča moja si 3. STANE VIDMAR - Najina zgodba NARODNA 1. MODRIJANI - Moja punca rada afne gunca 2. ZA'KA PA NE - Panika 112 3. NOVI SPOMINI - Hej punca 3<........... NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za: Ime in priimek:_ Glasujete lako tudi na: JJ Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 2006 - prvi del Dolgoročno naj bi Preventova proizvodnja v Lenartu ostala, vendar je pričakovati, da se bo tudi v Preventu Halog število zaposlenih zmanjšalo za 15 odstotkov od trenutno 657 zaposlenih. Novi slovenski veleposlanik v Srbiji in Črni gori Ptujčan Miroslav Luci je povedal, da je blagovna menjava s Srbijo v letu 2005 presegla 700 milijonov evrov. Podjetje Hosting Petra Vesenjaka je kupilo Mitro, Story hotels začenja zgodbo v Ptuju. Trije svetniki MČ Ljudski vrt so uslišali mestno oblast in svoj odstop pred zaključkom mandata preklicali. To so bili Matevž Cestnik, Valter Pliberšek in Darinka Čretnik, pri svoji odločitvi pa so vztrajali Milan Ostrman, Stojan Žižek in Boštjan Florjančič. Še vedno je tudi aktualna delitev te velike MČ s 6400 prebivalci, ki je bila ustanovljena proti volji ljudi iz bivših KS Borisa Ziherla, Franca Osojnika in dela KS Bratje Reš. Za zdaj ostaja skrivnost, kam bo Ptujska klet preselila proizvodnjo vina s Ptuja. Celotni stavbni kompleks na Vodnikovi ulici je namreč kupil Hypo leasing, ki je zadnje čase največji ptujski investitor v vseh velikih nepremičninskih projektih. Občini Markovci in Videm se še vedno prerekata okrog meje. Ker občina Dornava nima planiranih sredstev za obnovo vrtca, jih bodo starši skušali zbrati z dobrodelnim koncertom. V Žabjaku se sprašujejo, kdaj O V lalisca pod bo cesta skozi naselje dokončno urejena, kam so „poniknili" milijoni za to cesto. Antena ob Volkmer-jevi cesti v Ptuju, ki je postavljena po vseh predpisih, buri duhove. 78 ptujskih tržničarjevje tudi februarja tržilo, vendar na drugi lokaciji, ker je tržnico znova zavzel karnevalski šotor. Novoustanovljeni muzej Ormož je organiziral svojo prvo javno dejavnost - muzejsko delavnico za otroke. Po predvidevanjih Restavratorskega centra Slovenije naj bi bila rekonstrukcija fasade minorit-ske cerkve v Ptuju dokončana v letu 2007. v ri v.* • i v* Se štiri nove občine Haloze so dobile novo občino - občino Cirkulane, uspešna so bila tudi prizadevanja krajevnih skupnosti Središče ob Dravi in Sveti Tomaž za lastno občino in pri Sveti Trojici, kjer je bilo kar 74,24 odstotka krajanov za samostojno občino. V Mestnem kinu Ptuj že dobro leto iščejo pot iz krize, še preostala dva zaposlena sta se odrekla osebnemu dohodku, da bi Ptuj le obdržal svoj edini kino. Mestni svet pa kljub napovedim, da bo problematiko resno obravnaval, obljube ni izpolnil, ker so jih očitno prepričali, da gre za zasebno firmo. MO Ptuj je lastnica kinodvorane, v dejavnosti oz. upravljanju pa ni soudeležena. Ptujskemu gledališču se obetajo svetlejši časi. Do konca leta naj bi ga celovito obnovili. Obnova 00 x - Foto: Črtomir Goznik Ptujski sejmi so ena od večstoletnih tradicij tega okolja. Živahno je tudi na ptujski tržnici, kjer še vztraja 78 tržničarjev. Ptujski mestni svet in župan še na oblasti! Zdaj že nekdanji predsednik sveta ČS Ljudski vrt Stojan Žižek ni uspel s predlogom, po katerem naj bi vlada RS začela postopek za predčasno razrešitev župana MO Ptuj Štefana Čelana in predčasno razrešitev celotnega 29-članskega sveta MO Ptuj. Predlog je podal na osnovi zakona o lokalni samoupravi, obrazložil pa z neizvrševa-njem odločbe ustavnega sodišča, ki je leta 2003 razveljavilo odlok o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko-distribucijskega sistema KTV Ptuj, ki je ugotovilo, da lokalne skupnosti nimajo nobene pristojnosti na tem področju. Služba vlade RS za lokalno samoupra- n vo in regionalno politiko je predlog zavrnila kot neutemeljen. r—j ^ -g bo stala 495 milijonov tolarjev, tudi za to gradnjo bo MO Ptuj podelila stavbno pravico. Nazadnje je bila stavba ptujskega gledališča celovito obnovljena leta 1942. V Ptuju je zapriseglo 100 sodnikov-porotnikov. Organizatorji 46. Kurentovanja so znova pozabili na zasebne gostince, v karnevalski dvorani je prostora le za izbrance, Perutnino in Terme, saj niti gostinska sekcija pri OOZ Ptuj, niti OOZ sama nista prejela nobenega pisnega vabila za sodelovanje. V MO Ptuj pa še naprej „kuhajo" golaž, na vse pretege se trudijo, da ženska (Alenka Korpar) ne bi postala predstojnica Skupne občinske uprave, tudi zato se išče razpoka v razpisu. V občini Zavrč so zaskrbljeni zaradi številnih napak na devet let stari stavbi OŠ, strokovni ogled je pokazal, „da ugotovljene pomanjkljivosti nimajo nikakršnih vplivov na statično stabilnost in mehansko odpornost ter varno uporabo objekta," hkrati pa tudi nestrokovno in malomarno izvedbo del. Po mesecih negotovosti je padla odločitev - sladkor v Ormožu bodo predelovali še eno leto, čeprav je jasno, da je proizvodnja sladkorne pese in sladkorja v zadnjih vzdihljajih, močno pa se zapleta tudi zadnjem obračunu za lansko kampanjo, veliko neznank pa je tudi glede velikosti odškodnine v primeru opuščanja proizvodnje sladkorne pese. Pri Sv. Juriju so podpisali pogodbo za gradnjo avtoceste Maribor-Lenart v dolžini 2,8 km in 2,2 km prvega odseka od Lenarta proti Spodnji Senarski, ki naj bi bil zgrajen do konca leta 2008. Ptičja gripa je dosegla našo državo, vendar ni razloga za preplah, enote gasilcev in civilne zaščite so pripravljene na morebitne ukrepe: če pa se odkrije le ena kokoš s tem virusom, bo sledil pokol vseh v trikilometrskem pasu. Prvič tudi proračunski denar za obnovo fasad Obisk vlade v okolici Ptuja, Ptuj so obiskali le nekateri ministri, je Ptujsko razočaral, saj so (končno) pričakovali, da jim bodo predstavili nacionalni program izgradnje avtocestnega križa, v katerem bo tudi odsek Draženci-Gruškovje, a so se ponovno morali zadovoljiti z odgovorom, da bo na ta odsek še treba počakati. V Mestni hiši v Ptuju pa so podpisali Pismo o nameri o nadaljnji rabi prostorov v bivši vojašnici. Predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek paje med obiskom na Ptujskem obiskal tudi kmečki mlin v Zabovcih. V MČ Breg so razočarani, ker v MO Ptuj ni 72 milijonov tolarjev, kolikor bi sta izgradnja krožišča pri Suhi veji, da bi se izboljšala varnost na tem območju. Tudi letos se zatika pri sprejemanju proračuna v občini Podlehnik, svetniki zahtevajo natančne podatke o zdajšnji zadolženosti občine, kot tudi jasen odgovor o tem, ali je dodatno zadolževanje sploh mogoče. Učenci in učitelji OŠ Majšperk, ki so se septembra lani razveselili nove osnovne šole, so šele pred kratkim izvedeli, da večina po-dizvajalcev, ki so gradili šolo, za svoje delo in material še ni dobila plačila, čeprav sta za okoli milijardo tolarjev vredno investicijo država in občina denar zagotovili. V proračunu MO Ptuj za letos so prvič zagotovili tudi sredstva za obnovo fasad in streh v starem mestnem jedru, s tem pa omogočili, da bodo lahko zasebniki fasade obnavljali tudi s pomočjo javnih sredstev. Ptujsko javnost razburja prenova Mestnega stadiona v II. In III. fazi, tudi zaradi predvidenega javno-zasebnega partnerstva, ker program, za katerega so „krivi" nogometaši, kurenti in politična naveza LDS-SDS, ni „pravi". Gradnja Puhovega mostu, 2,1 milijarde tolarjev vredni investiciji, poteka po terminskem planu, dela izvajajo s pomočjo 200-tonskega pontonskega plovila. Ureditev prometnih zagat na Maistrovi ulici v Ptuju, na kateri naj bi postavili ovire, da bi zagotovili večjo prometno varnost, ovirata tako mesto kot Direkcija Republike Slovenije za ceste. Na Bregu bodo zgradili nov vrtec Zvonček, s katerim bodo nadomestili več kot 50 let stari montažni objekt. Megalaxia - priložnost za Hajdino in sosednje občine Nova dornavska občinska stavba že dobiva končno podobo, med nekaterimi občinskimi svetniki pa so se pojavile dileme, ali je prav, da je med podizvajalci tudi županovo podjetje. V Ormožu novo policijsko postajo že gradijo, v kratkem pa se bo začela tudi gradnja v Gorišnici in Podlehniku. V Ptuju pogosto smrdi, če bi imeli merilne naprave, bi lahko več vedeli o tem, kaj se dogaja v ptujskem zraku. Za njihovo postavitev se je zavzel svetnik Zelenih Ptuja Vlado Čuš. Ravnatelj Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj, tudi mestni svetnik, je na okrogli mizi o problematiki OŠ. dr. Ljudevita Pivka Ptuj nekatere „presenetil" s predlogom možne rešitve za šolo, ki je v velikih finančnih in prostorskih težavah, v okviru organizacijske in lokacijske povezave z Dijaškim domom Ptuj. Za mis Štajerske v Ptuju se je letos potegovalo 15 deklet. Slavila je Staša Krajnc s Ptuj, druga je bila Maja Žižek iz Maribora, tretja pa Maja Kukovec iz Lasigovcev. V okviru bogatega prvomajskega dogajanja na Ptujskem jezeru in ob njem so odprli tudi novi Ranca bar. S podpisom pogodbe o lastniški konsolidaciji Term Ptuj je ta turistični kompleks v celoti prešel v lastništvo dveh družba PS Sava: 72-odstotni lastnik je družba Terme 3000, lastnica 28-odstotnega deleža pa je postala matična družba Sava, d. d. V MČ Center bodo za sanacijo Stare steklarske delavnice namenili 3,9 milijona evrov. Letošnji tretji Vlak zvestobe poslušalcev Radia Ptuj in bralcev Štajerskega tednika je imel 350 zadovoljnih potnikov. Na predizboru za 37. ptujski festival domače-zabavne glasbe Slovenije, potekal je v Termah Ptuj, je komisija od 19 ansamblov izbrala le šest. 25. maja se je uradno pričela obnova objekta I. v ptujski vojašnici za potrebe srednješolskega in višješolskega izobraževanja. Na grajskem hribu so prvič organizirali grajsko košnjo kot etno prireditev, na kateri so „brez-plačno" kosili vsi, ki so to želeli. Ob odprtju novega Poslovno-sta-novanjskega centra Hajdina so v občini Hajdina pripravili celodnevno prireditev. V občini Hajdina pa tudi veliko pričakujejo od izgradnje zabaviščnega parka Megalaxia na Zgornji Hajdini, so povedali ob podpisu pisma o nameri o tej izgradnji. Projekt ni samo velika priložnost za občino Hajdina, temveč tudi za sosednje občine: Ptuj, Kidričevo, Starše, Videm ... Gradnjo naj bi pričeli že spomladi leta 2007. Pripravila: MG Naslov Tel. številka torek • 17. aprila 2018 Nasveti Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^¿nJ NEDELJA PONEDELJEK madžarski piščančji cvetačna juha, jetra v kisla juha s svinjino, korenčkova juha, brokolijeva juha, goveja juha, svinjska juha, kuhana paprikaš, svedrčki, omaki, pire krompir, pražen krompir, postrv po tržaško, kaneloni z mletim pečenka, pražen govedina, špinača, motovilec, puding skutne palačinke orehove rezine blitva, krompir v mesom, solata, krompir, glavnata pire krompir, sadna kosih, sadje biskvitna sadna torta solata, salanci solata s smetano Madžarski piscancji paprikas Sestavine: 1/2 kg piščančjih beder (lahko uporabimo kak drug del piščanca; mi smo prsi), 1/2 žličke soli, 1/4 žličke mletega popra, 1 žlica masla, 1 srednje velika čebula, 1 cela paprika, 25 g mlete paprike, 1 skodelica jušne osnove, 1/2 žličke soli, 1/2 skodelice kisle smetane, 1 žlica moke. Piščančje meso začinimo s soljo in poprom. Segrejemo maslo in na njem popražimo piščanca (če ne gre naenkrat, storimo to v dveh obrokih) 7 minut na eni in drugi strani, da rahlo porjavi. Piščanca odstranimo in na maslu popražimo čebulo in narezano papriko. Pokrijemo s pokrovko in dušimo 10 minut. Odkrijemo in nadaljujemo praženje, da čebula spremeni barvo. Dodamo mleto papriko in jo ob stalnem mešanju popražimo (pazimo, da se ne zažge, ker bo jed grenka). Dolijemo piščančjo osnovo in vrnemo v ponev piščančje meso. Zavremo in kuhamo 1 uro. V lončku dobro premešamo kislo smetano in moko in jo prilijemo h kuhanemu paprikašu. Ne kuhamo več, ampak počakamo, da se paprikaš zgosti. Piškoti iz sala ¿Ir kXÄ^ - Sestavine: 25-30 dag svinjske masti - sala, približno 1/2 kg moke, 10 dag sladkorja, 1 vanilijin sladkor, noževa konica pecilnega praška, 2 jajci, lupina ene limone, malo soli; nadev: marmelada; mleti sladkor za posip. Vse sestavine za testo zmešamo, testo razvaljamo in izrežemo okrogle piškote. Naložimo jih na pekač, obložen s papirjem za peko, in jih spečemo. Ostati morajo svetle barve. Po dva in dva piškota zlepimo z marmelado in jih povaljamo v mletem sladkorju. Zeleni nasveti Zasaditve za balkone Prišel je čas, ko želimo hiše in balkone odeti v zelenje in cvetje. Kako izbrati pravo kombinacijo rastlin in posaditi ter oskrbovati, pa je stalno vprašanje, ki se ob negotovih vremenskih razmerah pojavi tudi pri najizkušenejših. Zato izbiramo manj zahtevne rastline, kar narekuje tudi balkonska moda. Izbira rastlin je velika, a nam mnogokrat spodleti že pri osnovni pripravi tal in načrtovanju. Najprej izberemo dovolj prostorno posodo in poskrbimo za dobro drenažo, odtočne odprtine prekrijemo z drobnim materialom ali flisom, da jih zemlja ne zamaši. Ker želimo, da rastline v posodah v zelo kratkem času zrastejo, izberemo substrat visoke kakovosti, ki rastlinam nudi oporo, omogoča sprejem hranil, je zračen in odceden ter vsebuje hranila. Za balkone priporočamo edinstven substrat Plantella Balkonia iz mešanice šot, zelenega komposta, rastlinskih vlaken in hranil. Rastline izberemo glede na lego, kjer bodo rasle. Osnovna rastlina naj bo preizkušena, dodajamo novejše in manj znane. Rastline pred sajenjem razporedimo v posodi in šele potem previdno izločimo in postavimo na ustrezno mesto ter zagrnemo s substratom. Da rastlinam olajšamo stres ob presajanju, jih pred presajanjem skupaj s cvetličnim lončkom namočimo ali zalijemo z vodo, ki smo ji dodali multivitamin-sko gnojilo Bio Plantella Vita. Kaj izbrati Najlažje bomo oskrbovali zasaditev, sestavljeno le iz listnatih rastlin. Kombinacija okrasnih kopriv, sladkega krompirja in deteljic je barvita, hvaležna, trpežna in tudi modna. Če bomo gnojili s tekočim gnojilom z dodanimi vitamini Plantella List in krajšali dolge poganjke, bodo rastline košato obraščene. Pisane zasaditve lahko ustvarimo tudi iz pisa-nolistnih timijanov in žajbljev. Letos so v ospredju že znane rastline v novih podobah: pokončne pe-largonije vključno z dišečimi, pa petunije in milijonski zvončki skoraj ne smejo manjkati v kombinacijah. Izbiramo lahko med množico petunij z barvitimi cvetovi, ki čudovito pridejo do izraza v družbi drobnocvetnega mlečka, žajbljem ali gavro. Ravno barvitost v enem cvetu ali listu je hit letošnjega poletja. V senčno lego poleg fuksij dodajamo belo drobnocve-točo tradeskancijo, vodenke, begonije, a tudi hortenzije in hoste. Rajši izberimo več drobnocvetnih in velikocvetne le za poudarek. Mešana zasaditev cvetlic v skladnih barvah bo zanimiva in pestra, različne barve in strukture listov pa bodo medsebojno povezale cvetlice. Tako je drobnocvetni mleček odlično ozadje petunijam, gavra pa pelargonijam. Sledimo trendu V trendu so zasaditve z dišavnicami in zelenjavo, ki jih lahko kombiniramo skupaj s cvetlicami in listnatimi rastlinami. Na balkonih in terasah odlično uspevajo skoraj vse vrste zelenjave. Najbolj atraktivne so plodov-ke, kot so: paradižniki, jajčevci, paprike, buče, kumare. Izbiramo sorte, ki imajo manjše plodove. Zraven posadimo ugodne sosede. Tako k paradižniku lahko sadimo: baziliko, kapucinke, rožmarin, žajbelj, timijan, ognjič ipd. V koritih ali obešankah se odlično obnesejo viseče jagode. Izberemo sorte z barvami cvetov v beli, roza in rdeči barvi. Zraven dodajmo še česen ali drobnjak. Najboljše, da posadimo pisano korito ali večji lonec z izbranimi dišavnicami, ki jih najpogosteje uporabljamo v kulinariki: peteršilj, drobnjak ali listnati česen, rožmarin, origano, timijan. Ker bomo te rastline uživali in jih želimo pridelati ekološko, uporabimo organsko Bio Plantella univerzalno zemljo za rože in vrt v kocki, rastline pa hranimo z gnojilom BioPlantella Vrt iz morskih alg. Z balkonskimi rastlinami lahko kombiniramo tudi zelene sobne rastline ali posadimo poletne čebulnice. Kane so se pokazale kot odlične rastline za velike lonce. Ob njih lepo uspevajo tako strukturne kot cvetoče enoletnice. Ob ustrezni oskrbi nam lahko cvetijo vse do konca oktobra. Za zdrave in odporne rastline Katerokoli kombinacijo bomo izbrali, pomembno je spremljati rastline in jim nuditi ustrezno oskrbo. Po sajenju v dovolj prostorno posodo in kakovosten substrat je potrebno tudi dodajanje hranil. Vodi za zalivanje skozi celotno rastno sezono vsaj enkrat tedensko dodajamo gnojilo s kar 11 vitamini in morskimi algami. Za cvetoče je to Plantella Cvet, za listnate pa Plantella List. V primeru velikih temperaturnih sprememb in stresnih situacij bo rastlinam v veliko pomoč multivitaminsko gnojilo BioPlantella Vita, ki najhitreje deluje, če ga škropimo po listih. Rastline ob zalivanju opazujemo, da zaznamo morebitne spremembe zaradi napada škodljivcev, bolezni ali drugih dejavnikov. Le če bomo ukrepali v začetni fazi, bomo lahko uspešni. Loreta Vlahovič, univ. dipl. inž. agr., strokovnjak Kluba Gaia Foto: Klub Gaia 20 Štajerski Križemkražem torek • 17. aprila 2018 Šepetanje valov Fotografije in besedilo: Mateja Toplak Mornarska pisma (3) Odmik od realnosti. Počitek. Lahko bi rekli bivanje v plavajočem hotelu, morda celo mestu. Nekoč je bilo ladjarstvo povezano izključno s prevozništvom blaga in pošte, danes pa so turistična potovanja z ladjo nekaj povsem vsakdanjega. Kako seje vse skupaj sploh začelo? V letu 1818 je bila ustanovljena prva ladijska družba Black Bali Line, katere namen je bil ponuditi redno linijo med Evropo in Severno Ameriko (podjetje je bilo znano predvsem po prevozu imigrantov v »novi, boljši« svet). Tukaj še sicer ne moremo govoriti o pravih križarkah, ki bi ponujale več kot samo prevoz iz kraja v kraj, saj so se v tistem času ladijske družbe šele začele osredotočati na potrebe potnikov med samim prevozom - najprej s ponudbo električne osvetljave, nato večjega odprtega prostora za preživljanje časa »na prostem« in animacije za goste. O določeni meri udobja za ladijske potnike lahko začnemo govoriti šele stoletje kasneje, v letu 1980, ko je Britannia na svoji čezoceanski poti iz Liverpoola na krovu našla prostor še za kravo, da je lahko svoje potnike oskrbovala z dnevno svežim mlekom. Od takrat naprej so ladijske družbe s premišljenimi marketinškimi kampanjami začele ciljati na širšo publiko: »Priložnost za povrnitev zdravja!«, avtor: tomaž kralj primer, vzgled sobna rastlinas prstasto razdeljenimi listi vonj vina, cvetica, buket liam neeson japonski smučarski skakalec (daiki) judovska sobota nadzemni deli repe pas pri kimonu blagajna PRVA IN zadnja črka abecede majhna zaje-davska žuželka IÖRALEC svilena preja iz odpadne svile jutovina večji kozarec zrocajem visina gla-dinevode angleški filozof (francis) posebna pravica novator pritok zahodne morave vsrbui pevec ferengja japonska nabiralka biserov gospod v poljskem okolju nravo-slovec živalca mehkega telesa priredba skladbe danski astronom (tycho) izcedek izkavču-kovca pevec junkar odkrušek TffiT elektrotehnik (marij) nasprotje (lana robert zemeckis naš skladatelj (danilo) koralni, blejski? gostija, pojedina kraj pri bledu klada za sekanje drv delpas-jenoge bolnikv odnosu do zdravnika 19.črka grške abecede afriški ptič tekač kup zemlje, ki ga izrue krt položaj v vojaški hierarhiji gorljiv plin, ki je sestavina nafte različna šumevca vložek, šarža teksto-piska budau naš basist (ladko) slikar stroj srajčica predplačilo, naročilo BACON, Francis - angleški filozof in politik, BRAHE, Tycho - danski astronom, MIRREN, Helen - angleška igralka, SKVOTER - nezakonit stanovalec v zapuščeni stavbi Le malo nad morsko gladino - pogled skozi okno v četrtem nadstropju. Ladja se vsak dan pretvarja, da je sestavni del novega mesta. Tako kot kokoši ne opazijo novink, če jih v kokošnjak pritihotapimo preko noči, tudi mesto ne sluti, da ima po novem eno »stavbo« več. (Alesund, Norveška) »Dnevi miru in užitka - dovolite si uživati v brezdelju!« ... so le nekateri izmed reklamnih sloganov, ki so se začeli pogosto pojavljati v tiskovinah ali na radiu. A še zmeraj so bile te ladje bolj potniške ladje kot križarke v današnjem pomenu besede. Skozi čas so ladjarji premišljeno omejili neudobje potovanja po morju in zakrili sledi ekstremnih vremenskih pogojev z udobnimi bivanjskimi prostori in aktivnostmi za svoje goste. Danes so ladje v pogonu štiriindvajset ur na dan, sedem dni v tednu, dvainpetdeset tednov v letu (nekaj tednov na leto je namenjeno vzdrževanju). V zadnjih dveh desetletjih so križarke povečale svojo dolžino za tretjino (z 268 na 362 metrov), skorajda podvojile širino (z 32 na 60 metrov), potrojile maso in ekstremno povišale število potnikov (z 2500 na največ 6780). Za največjo ladjo na svetu trenutno velja Harmony of the Seas (Royal Caribbean). A tekmovanje se šele pričenja. Družba MSC Cruises bo v kratkem predstavila novo največjo ladjo na svetu, ki bo gostila »odločilnih« sedemdeset gostov več kot trenutna zmagovalka. Za primerjavo, nova križarka bo na krov sprejela kar trikrat več potnikov kot nekoč Titanik. A upajmo, da njena slava ne bo donela na podoben način (še posebej, če bom na krovu tudi jaz). In katera je tista »moja« ladja, se morda sprašujete? Morska lepotica, i križarka Preziosa (v prevodu: dragoV cena), ena izmed najnovejših ladij Me: diteranske ladijske družbe MSC, je ta, ki trenutno krmari moje življenje. Za zdaj še uspešno reže skozi valove, se spretno izogiba ledenikom, zmeraj pa se ustavi tam, kjer so najčudovitejši kraji. V majceni kabini osemnajstnad-stropnega plavajočega hotela se svet skorajda ustavi. Brez okna, dragocenega vira naravne svetlobe, mi edino ura pove, ali še je dan ali morda že noč. V bistvu mi pri tem še sonce ne bi koristilo, saj te dni sploh ne zaide (trenutno je na skrajnem severu polarni dan). Zraven skoraj štiri tisoč petsto potnikov je tukaj še tisoč štiristo zaposlenih, ki delajo vse dni v tednu, brez praznikov, povprečno sedem do devet mesecev, čemur sledi en do dva meseca dopusta v rodni deželi. S svojimi 333 metri dolžine in 68 metri širi ne je paluba primerna za jutranji tek, ki mu sledi prijetna osvežitev v enem od bazenov. Jutranja kava diši skorajda v vsakem nadstropju enega izmed petnajstih barov, posejanih po ladji. Bogata izbira restavracij zagotovo omogoči več kot popoln zajtrk ob razgledu na prostrano morje, ki se počasi približuje obali. Hitro je treba skočiti še v trgovino, da se nakupijo še zadnje potrebščine in že je čas za ogled novega mesta, novega kraja, ki je čez noč postal bogatejši za še eno »zgradbo«. Utrujeni od pohajkovanja si zvečer privoščite še masažo in obisk gledališča ali kina. Čudovito, kajne? To je seveda življenje potnika, nikakor pa ne delavca na ladji. In kakšno je potem življenje slednjega? Se nadaljuje ■■■ Križarke se zmeraj ustavijo tam, kjer so najlepši kraji. (Flaam, Norveška) KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 17. aprila 2018 Za kratek čas Štajerski 21 Vidi se... ...dase nekateri čudijo, ker imamo na ptujskem Slovenskem trgu dve vrsti obvestil-nihprometnih tabel o tem, da je treba na avtomobilu označiti, kdaj si se tam sparkiral. Na eni piše, da mora biti to na»vidnem«mestu, na drugi, da mora biti na »videnem« mestu. In kaj je tu spornega? Pride redar, vi imate tablico na»vidnem«mestu - in je vse v redil. Pa pride redar iz druge smeri in se spomni, da je vašo parkirno uro že opazil, torej je na že»videnem« mestu - in je spet vse v skladu z jezikom. Tisto manjkajoče ločilo na koncu pa bomo prezrli. Mi bi sicer naredili klicaj, a bi kdo porekel: »Ja, kaj se pa dereš na mene!« Govori se ... ... da smo pred nekaj leti v državni zbor izvolili poslanca, ki nam je zrihtal, da smo dobili vrnjen denar, ki smo ga preveč plačali za svoj telefon (pa smo to storili prostovoljno!). Zdaj iščemo letošnjega poslanskega kandidata (ali pa NJO), ki nam bo zrihtal/-a, CONA Dovoljeno do 60 min. Čas začetka parkiranja označiti na vidnem mestu 1 - . __. . --- Dovoljeno do 60 min. Čas začetka parkiranja označiti na videnem mestu da nam vrnejo denar, ki smo ga plačali zaradi »divjanja« skozi vas Obrez v središki ■ občini (skozi vaško omejitev smo namreč divjali 70 km/h!), kajti med tem časom so tam začeli dovoljevati tovrstno hitrost... Nam bodo vsaj tiste tri kazenske pike izbrisali, če že prispevka za policijo ne dobimo vrnjenega?! ... da so se zadnjič nekateri Ptujčani čudili, zakaj je bila pred Ticem takšna gneča. Turistični infarkt morda? - Ne, račun brez krčmarja. Na Ticu so, da jim ne bi bilo dolgčas, prevzeli obveznost, da razdelijo 100 brezplačnih parkirnih ur, ki jih je mesto podarilo za časovno omejeno parkiranje. ... da so slovenski ptiči res med najmanj inteligentnimi na svetu. Zaletavajo se v vetrnice vetrnih elektrarn, medtem ko je drugod teh vetrnic toliko, da imajo še niušice težave, da se prebijejo skozi njih, poleg tega pa požrejo vse živo, kar se jim najde pod kljunom, in si omislijo množične samomore. Slovenski ptičarji pa jih samo opazujejo, namesto da bi mahali in se drli: »Šc, šc...« Prireditvenik Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 2 9 4 8 9 7 2 4 3 2 7 5 1 6 4 5 3 2 7 9 8 6 6 1 5 9 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥¥ ©© € OOO Bik ¥ ©©© €€€ O Dvojčka ¥¥ ©© €€€ OO Rak ¥¥ ©©© € OO Lev ¥ ©© €€€ OOO Devica ¥¥ © €€ OO Tehtnica ¥ ©©© €€€ O Škorpijon ¥¥¥ © €€ OOO Strelec ¥¥ ©©© € OO Kozorog ¥¥¥ ©© €€ OOO Vodnar ¥¥ © €€ O Ribi ¥ ©© OOO Velja za teden od 17. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šlnk, horarnl astrolog 23. aprila 2018 - dobro, 3 znaki - odlično Torek, 17. april 09:00 Majšperk, KPC, Regijsko srečanje otroških lutkovnih skupin, do 13.00 10:00 Zgornja Hajdina 100a, ogled dobre prakse na kmetij-sko-podjetniškem področju v okviru projekta Od kmetije do podjetja, organiziran bo brezplačen ogled kmetije 18:00 Slovenska Bistrica, koncertna dvorana glasbene šole, Disneyjeve risanka, javni oddelčni nastop tolkalcev Sreda, 18. april 09:30 Fakulteta za elektrotehniko in informatiko Univerze v Mariboru, Koroška cesta 46, Maribor (https://feri.um.si/ o-nas/lokacija/)., 2. Čezmejna strokovna konferenca »E-mobilnost sreča mala in srednje velika podjetja« 10:00 Ptuj, OŠ Olge Meglič, Varno na kolesu, srečanje slovenskih osnovnih šol 10:00 Ptuj, prostori KGZ Ptuj, Ormoška c. 28, strokovni posvet Izboljšanje učinkovitosti namakanja v kmetijski pridelavi 17:00 Slovenska Bistrica, grad, Bistriške zgodbe 17:00 Juršinci, večnamenska dvorana, dobrodelna prireditev Skupaj gradimo lepši svet 17:00 Sveti Tomaž, krajevna knjižnica, pravljična ura z ustvarjalno delavnico, pravljica Kamišibaj 18:00 Ptuj, Ulica heroja Lacka 3, Center za družine, Špajza modrosti, predavanje Premagaj stres 18:00 Ptuj, dominikanski samostan, Salon Sauvignon, Ptuj 2018, odprtje razstave Stojana Kerblerja Tovarniška fotografija 18:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave, koncert učencev Glasbene šole Ormož Četrtek, 19. april 17:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, Pravljica z jogo za otroke od 4. leta starosti dalje 17:00 Slovenska Bistrica, 2. OŠ, Zapoj z menoj, območna revija mladinskih pevskih zborov 17:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, Pravljična ura za otroke 18:00 Miheličeva galerija, Dravska 4, Ptuj, Stiki - Nepal, predavanje Sandija Kelneriča, Pokrajinski muzej Ptuj-Or-mož 18:00 Ormož, Grajski center za družine Ormož, ženska podporna skupina 18:00 Slovenska Bistrica, glasbena šola, Ples v dežju, javni oddelčni nastop citrarjev 18:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, predstavitev knjige Poslednja tableta Ivana Blagusa 18:00 Fram, cerkev sv. Ane, zborovski koncert 18:00 Ptuj, telovadnica OŠ Breg, Prisluhni školjki, prireditev ob dnevu OŠ Breg 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, Borka, monokomedija z Jasno Kuljaj Mestni kino Ptuj Sreda, 18. april: 10:00 Filmska čajanka: Družina; 20:00 Sicilijanski duhovi. Četrtek, 19. april: 19:00 Pogovor o(b) filmu Bomži, Cestni otroci v Makejevki. Petek, 20. april: 17:00 Poldi, pustolovščine pogumnega ptička; 19:00 Zelja po maščevanju; 21:00 Filmske zvezde na umirajo v Liverpoolu. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? "" V' Br ilMMr i * . iHPn Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 23. aprila. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Miran Fras, Cirkovce 68, 2326 Cirkulane. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Qelix UČILA Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 13. aprila 2018 Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj. Izkoristite ugodnosti pri T 50 ponudnikih najrazličnejših storitevinizdelkov ter prihranite vse do 50 %! ČRTICA ZVESTOBE Radio-Tednik Ptuj pjnm mm i. 000001 Janez Novak M i Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si Državni načrt za potres PRIPRAVE ZA KATASTROFO Ivica Vergan o izgubi moža »NIKOLI NE SMES OBUPATI!« TRAGEDIJA NA SLOVENSKIH TRAVNIKIH ZBOGOM, PTICE? Neuki gobarji in nepazljivi »zeliščarji« POTEBUJEMO GOZDNO RESEVALNO? Nevrokirurg, ki je našim otrokom spremenil življenje HVALA, DR. PARK! JE PAPEZINJA IVANA zares Živela? V prodaji od 17. aprila STAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO ■ _ .. ... __t k r t"",' "" v ■> Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA ' _. - ■ ___ ___ v _ _ V _ ^^ . ^^ ^^ v ' ---- — Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. TEDNIKA SE SPLAČA! s L Do nagrade ste upravičeni - novi naročniki, ki pred tem vsaj- 6 mesecev niste bili Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski I UMV Jt«. M^IUVIVVIII IIV¥I IIUI VVIIIIVI^ 1X1 V.U IWIII V JUj V IIIVJVVVV lim^ MMI . - ,r naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. i 1 ' " i i ¡T It v i * ",S— p:' NAROČILNICA ZA Štajerski otaiersRi TEDNIK .. M Ist Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ i, vendar za najmanj 12 mesecev, ali potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bii/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. ■ • t. ■ ■ ■ ■ ... ■ •..,1■ RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o Osojnikova cesta 3 2250 Ruj ________________ SKCINITViJSlSRtfČNlŠKEGARAZMERjA PRIDOBITE TUDIDRUGE UGODNOSTI: .. •'2Ó^fepíacñlh prilog's koristnimi nasveti ■ Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) p gD-oa^SiitnpopUšt pri naročilu'' maiihbgfaSov v Štajerskem tedniku • praktična darila za nove in obstoječe naročnike liipostirrnaročn^ik štaJErskega' tednika se resnično splača! g®© fe ■■ - HeSsS?« mBBBl 3838898114427 petek • 13. aprila 2018 Oglasi in objave Štajerski \ 23 i AFRODITA COSMETICS STAJERSKI VAL* AFRODITIN > TEK s Štajerskim valom Mali oglasi NEPREMIČNINE 0X 00 Revija OPZ 1, del 09:00 Gostilna pr' Franect' 10:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 1X:00 OŠ Majšperk - Zaključek bralne ¿načke 20:00 Revija OPZ 2. del 21:30 Majšperk - Pozdrav pomladi 23:00 Video strani SIP PROGRAMSKI NAPOVEONIK veí na Spletni strani www.slptv.sl 08:00 Materinski dan v Skorbi in GereCji vasi 10:00 Starše - Materinski dan v preteklosti 11:05 Gostilna pr' Franect" 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 1H:00 Starše - /apotmo prijatelji 19:00 Kronika tedna 20:00 llajdina - Športnik leta 2017 21:00 Materinski dan v Skorbi in (jeretji vasi 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si OS:00 Revija plesnih skupin 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 10:30 Kronika tedna 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 15:00 italijanska trgovina - v živo 18:00 Seja sveta Dornava - v živo 20:00 igra 9. razreda OŠ Dornava 21:00 Mi in zdravje - v živo 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video slram Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; ¡rfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 61B 044; www.sipiv.si Marketing: Megamarkeiing d .o o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovativas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase atijo kot izvirno in unikatn.0 Zarito podarite sorodniku, znancu! PETO BRtSABfflSKO POLETJI VOBCIW PTUJ Za zdravo pitno ^ vodo v Halozah IVI ilan Kneževie kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM odojke. Tel. 041 394 145. KUPIMO traktor Ursus, IMT, Deutz, Zetor ali drugi, lahko je v kompletu s kmetijskimi priključki. Telefon 041 872 029. ROBOTSKO kosilnico Wiper, rabljeno eno sezono, primerna do 160 m2 košnje, ugodno prodam. Telefon 041 646 250. PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. ZAPOSLIMO monterja prireditvenih šotorov za nedoločen čas; iščemo resnega, poštenega, iznajdljivega, delovnega, do starosti 50 let, za daljše obdobje. Kontakt 031 675 486. www.krodo.net. IŠČEMO voznika B- in D-kategori-je v pokoju za prevoz šoloobveznih otrok s kombiji in minibusi, resnega, zanesljivega. Kontakt 031 675 486. www.krodo.net. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sosede Irene Podpečan IZ PTUJA se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, prijateljem, bivšim sošolcem ter UKC Maribor in reševalni službi Ptuj, pevki, govornici in pogrebnemu podjetju ALZIS. Vsi tvoji MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segulo@rodliHedmk.si, tel. 02 749 34 16 ali inarjana.pihlsr@radio-tadnik.si, tel. 02 749 3410, za veije objave predhodno pokličite. www.tednik.si Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste Tt - r| izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV Veliki načrt pohoda na oblast Bo Marjan Šareč res novi premier? Kdo vse stoji v ozadju s peiko majo Keuc J Primer,ava:«kai Slovenci niso Atedian www.reporter.si AFERA - Sporne lekarne: Jankovic v navezi z župani SDS POLITIKA - Cerar pod črto: pozabljene zaveze iz koalicijske pogodbe DOSJE - Primerjava: zakaj Slovenci niso Madžari INTERVJU - Sophie Honey, veleposlanica Velike Britanije Umrli so Umrli so: Olga Malek, roj. Krajnc, Spodnja Hajdina 49, roj. 1966 - umrla 31. marca 2018; Ivana Petek, roj. Rakuša, Gaje-vci 34, roj. 1930 - umrla 6. aprila 2018; Barbara Vaupotič, roj. Gregur, Pušenci 33, roj. 1942 - umrla 7. aprila 2018; Ana Štum-berger, roj. Pernat, Hajdoše 47, roj. 1934 - umrla 7. aprila 2018; Janez Trafela, Ptuj, Rabelčja vas 42, roj. 1929 - umrl 8. aprila 2018; Silvo Rodošek, Kungota pri Ptuju 109, roj. 1964 - umrl 8. aprila 2018; Martin Merc, Ljubstava 2, roj. 1927 - umrl 8. aprila 2018; Marija Plohl, roj. Kujavec, Kukava 46, roj. 1930 -umrla 9. aprila 2018; Marija Černenšek, roj. Cestnik, Draženci 34a, roj. 1938 - umrla 9. aprila 2018; Jožefa Arnuš, roj. Pučko, Grajenščak 68, roj. 1937 - umrla 11. aprila 2018. Ptuj • Sanacija peš mostu Za popravila v dobrem letu 45.000 evrov Odločitev, da se v času sanacije mostu čez Dravo na Ptuju interventnim vozilom omogoči vožnja preko peš mostu, je bila nujna. Sporni pa so vsi drugi dogovori vodstva občine, kije to opcijo omogočilo še nenujnim intervencijskim vozilom. In kot kaže, nas bodo njihove odločitve precej stale. Samo v enem letuje občina za popravila na peš mostu odštela več kot 20.000 evrov, še najmanj 25.000 evrov pa jih bo v poletnih mesecih. Močno poškodovani tlaki na ptujskem peš mostu so bili razlog, da se je konec lanskega leta razmišljalo o njihovi odstranitvi in preplastitvi dela mostu z asfaltom. Javne službe Ptuj so pripravile okvirno oceno potrebnih stroškov za to investicijo in jo predstavile tudi vodstvu občine. Kljub nekaterim ugibanjem o smiselnosti asfaltiranja so sredstva zagotovili tudi v proračunu. 25.000 evrov so v proračunu MO Ptuj za leto 2018 rezervirali kot namenska sredstva za sanacijo peš mostu oz. tako imenovane brvi čez Dravo. Dela naj bi predvidoma začeli še pred zaprtjem asfaltne baze, torej pred začetkom prave zime. A se to ni zgodilo. Takrat so ubrali začasno rešitev in polomljene tlake, ki v osnovi sploh niso namenjeni vožnji z motornimi vozili, temveč so bili ob projektiranju mišljeni zgolj za hojo pešcev, odstranili in nadomestili z novimi. Delavci podjetja Javne službe Ptuj vztrajno in pridno zamenjujejo poškodovane tlake, a vedno znova nastajajo nove razpoke. Ki pa jih, tako vsaj kaže najnovejši odgovor vodstva občine, ne bodo v celoti odstranili. Vsaj še nekaj mesecev ne. Samo za popravila zapornic 11.000 evrov „Sanacija se bo izvajala predvidoma po odprtju starega dravskega mostu. Stroškovna ocena je izvedena. Na podlagi natančnega pregleda in določitve sanacijskih del pa bo znana ocena sanacije. Predvideva se ureditev s tlakovanimi površinami. Na podlagi natančnega pregleda in ocene stanja bodo znani posegi ter potrebe po soglasju projektanta. Druga vlaganja v tem obsegu del niso predvidena," so odgovorili iz ptujske občine. Načrt je torej povsem spremenjen, tlakov ne bodo nadomestili z asfaltno prevleko, temveč jih bodo do odprtja starega dravskega mostu, kolikor bo to nujno, le zamenjevali. A seveda tudi to ne bo zastonj. Doslej so stroški sanacije peš mo- Jasno je, da si Ptuj v predpogajanjih z Direkcijo RS za infrastrukturo kot investitorjem sanacije dravskega mostu ni izpogajal veliko. stu od junija 2017 do konca februarja znašali 10.583 evrov. Ta denar predstavlja plačilo za popravila voznih in pohodnih površin. K temu je treba prišteti tudi stroške za popravila zapornic, od julija lani do februarja letos so znašali kar 10.720 evrov. V ve- liki večini primerov gre za popravila zapornic zaradi vandalizma. „Za vse stroške so bili posredovani zahtevki za povračila od pristojne zavarovalnice," še dodajajo na MO Ptuj. Kako bodo zahtevki rešeni, pa je seveda druga zgodba. Vsekakor je jasno, da nas bo dejstvo, da je most čez Dravo zaprt skoraj leto in pol, drago stalo. Peš most je le ena izmed točk, na kateri nastajajo stroški, ki jih ne bo krila Direkcija RS za infrastrukturo kot investitor, temveč ptujska ob- čina. Razlog za to je, tako so pred časom pojasnili na Direkciji, tudi dejstvo, da se občina ni držala prvotnega dogovora. Po tem bi možnost prečkanja preko peš mostu bila omogočena le za intervencijska vozila. Občina pa je na lastno pest za odprtje zapornic izdala kar 41 daljincev. Imajo jih Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj (10 kosov), Policijska postaja Ptuj (7 kosov), Zdravstveni dom Ptuj (9 kosov), Modmed, d. o. o. (2 kosa), Uprava RS za zaščito in reševanje Ptuj (1 kos), Arriva, d. d. - mestni avtobus (2 kosa), Okrožno sodišče na Ptuju (1 kos), Medobčinsko redarstvo (2 kosa), Javne službe Ptuj, d. o. o. (serviser zapornic, smet-ko, dežurni za ceste in vzdrževanje -4 kose), Pošta Slovenije (1 kos) in en daljinec Splošna bolnišnica Dr. Jožeta Potrča Ptuj. Bo pa strošek sanacije mostu v primerjavi s sredstvi, ki jih bo treba zagotoviti še za popravili uničenih obvoznih cest, najbrž le kaplja v morje. Dženana Kmetec Ormož • Pošta preoblikuje poslovalnice kot za stavo Maja zaprta vrata sedanje pošte Stalne pošte v sedanjih prostorih v Veliki Nedelji s prihodnjim mesecem ne bo več. Podobno kot v drugih krajih na podeželju bo njeno mesto prevzela pogodbena pošta, in sicer v Cvetličarni Hortenzia pri velikonedeljskem pokopališču. Velikonedeljčane je pred kratkim presenetil dopis Pošte Slovenije, da bo 30. aprila tamkajšnja poštna poslovalnica poslovala še zadnjič, čeprav je lokalna skupnost temu nasprotovala. Kot pišejo, jo bodo nadomestili s pogodbeno. Ta bo zaživela 3. maja na naslovu Velika Nedelja 2a, v prostorih Cvetličarne Hortenzia pri pokopališču. »Pošto smo prevzeli v upravljanje, da jo ohranimo v kraju, sicer bi namreč ostali brez pošte,« je pojasnila podjetnica Simona Pre-jac, najemnica pogodbene pošte, ki že preureja prostore cvetličarne, da bo lahko odprla pošto. Storitve naj bi bile enako kakovostne kot doslej, saj se, kot je dejala Prejačeva, že usposabljajo za poštna opravila. Po- šta bo v novih prostorih delovala od ponedeljka do petka od 8. do 11. ure in od 14. do 16. ure, ob sredah do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 11. ure. V njej pa bodo uporabniki lahko opravili večino storitev enako kot doslej: oddali pisemsko pošiljko ali paket za notranji in mednarodni poštni promet, dvignili pošiljko, ki je pismono-ša ni uspel vročiti, vplačali obrazec UPN in poštno nakaznico, položili ali dvignili gotovino z osebnega računa Nove KBM ter dvignili gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, Mastercard, Diners club, American Express ali Visa ter kupili znamke, dopisnice, voščilnice, razglednice, paletno embalažo in pisemske ovojnice. Foto: ML Pogodbena pošta bo delovala v prostorih cvetličarne pri velikonedeljskem pokopališču. Sicer pa je direktor poslovne enote Maribor Janez Pernek v tiskovini, ki so jo krajani od Pošte Slovenije prejeli v poštne nabiralnike, med drugim še zapisal, da je mreža poštnih enot ena izmed njihovih največjih konkurenčnih prednosti, a hkrati dodal, da se je zaradi popolnega odprtja trga poštnih storitev, spremenjenih življenjskih navad, razvoja informacijske tehnologije in racionalizacije poslovanja v mnogih poštah obseg poslovanja tako skrčil, da jim onemogoča dosedanji način delovanja. Po Kogu in Podgorcih je to sicer že tretja pošta v občini Ormož, ki so jo preoblikovali v pogodbeno. Monika Levanic * o -^Cb C o o C? C , o* Rojstva: Sandra Belšak, Tržec 18d, Videm pri Ptuju - deklica Pika; Nina Dimič Žumbar, Pristava 21b, Cirkulane - deček Jakob; Svetla-na Majcen, Dornava 6a, Dornava - deček Matias; Adrijana Jevšjak, Žahenberc 16, Rogatec - deček Liam; Jovita Žunko, Zgornja Bistrica 114, Slovenska Bistrica - deček Oton; Sabina Mlinarič, Videm pri Ptuju 59a - deklica Nika; Nina Mastnak, Ihova 44, Benedikt -deklica Ela; Jasna Forštnarič, Bukovci 99a, Markovci - deklica Vita; Sanja Lucija Cesarec, Cesta na Boč 8a, Rogaška Slatina - deček Tjan; Natalija Marin, Skorba 36r, Hajdina - deklica Jana; Aleksandra Valtl, Zgornja Kungota 13d, Zgornja Kungota - deček Gabrijel. Poroka - Ptuj: Niko Senekovič, Maribor, Šentiljska c. 37f, in Asja Pehar, Maribor, Pekrska c. 45b. okT'^ O. _ <=> O - ^»c ^ ... C3J * iS-'-to * Ce je moker april, bo kmet veliko pridelkov dobil. 8/16 12/19 i Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Še se bodo pojavljale krajevne plohe, ki bodo verjetnejše sredi dneva in popoldne. Na Štajerskem in v Prekmurju bo zapihal severovzhodnik, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, v Gornjesavski dolini okoli 6, najvišje dnevne od 16 do 22 °C. 4 dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 17.04.2018 18.04.2018 19.04.2018 20.04.2018 # * 13 11 8 8 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 22 22 22 24 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan