t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK. ČETRTEK IX SOBOTO. prilog* Cena posamezni številki Din 1*60. TRGOVSKI LIST CffiSLSop!!® industrijo im otirt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 3. maja 1930. Telelon št. 2552. ŠTEV. 53. Trgovstvo in novi obrtni zakon. Kakor vsi drugi gospodarski stanovi, tako je tudi ji ase (trgovstvo z zanimanjem zasledovalo delo /.a novi obrtni zakon, ki naj bi izenačil obrtno zakonodajo v celi državi. Osmutek novega obrtnega zakona v načelu odgovarja potrebam im težnjam našega trgovstva, je dober, želimo le, v nekaterih stvareh sprememb in dopolnil. Glavne zahteve, ki jih je vsa povojna leta stavljalo trgovstvo na novi obrtni zakon, so: uvedba 'usposobljenosti za vse trgovinske stroke, enotna ureditev stanovske organizacije po gramijalmem sistemu, odprava krošnjarsltva, končna ureditev delokroga konizumov in zadrug glede prodaje blaga nečlanom ter uvedba obligatornosti zvez, Ena izmed največjiih pomanjkljivosti avstrijskega obrltmega zakona je bila ta, i se v okviru posameznega ndruženja združili vsi trgovci ene stroke (ne le veletrgovci) pa se bo zaneslo med član- stvo novo življenje, ki bo mnogo pripomoglo do lepšega razvoja posameznih trgovskih strok. Rak-rana, ki moti in ovira razvoj solidne in reelue trgovine, je pa krošnjar-stvo. Brez dvoma je, da je krošnjarstvo, iz stališča trgovine, nepotrebno, saj so že domala skoraj v vsaki gorski vasi borita dva ali trije trgovci za obstoj. V južnih pokrajinah, kjer je trgovina morda res manj razvita in kjer je prebivalstvo revno, pa tudi krošnjarjev ni. — Upravičenejši bi bil obstoj krošnjarštva iz sorijalnega stališča, pa tudi tu ni najti tako tehtnih razlogov, ki bi odpravo krošnjarštva naravnost onemogočili. Tudi jako pogosti moralni prekrški, ki jih zagreše krošnjarji, govorijo za odpravo krošnjarštva. Stara zahteva trgovstva je zato, da se krošnjarstvo popolnoma ukine, ker dejansko ni več nikakega razloga za toleriranje takega načina trgovanja. V povojnih lotili opažamo velik napredek zadružništva. Žalostno je dejstvo, da posamezne zadruge in delavski konzumi trgujejo tudi z nečlani in kršijo s tem bistvene pojme zadružništva. Zakon o zadružništvu daje zadrugam in konzumom najrazličnejše ugodnosti, oprošča jih davkov itd., a to pač zgolj z namenom, da se gotovim skupinam in poklicotn, ki se udružijo v zadrugo, pomore do ugodnejšega nakupa ali prodaje blaga. Zadruge so torej združbe z gotovimi ugodnostmi, ki jih pa ne bi smele izrabljati, kakor jih izbraljajo danes, ko je skoraj vsaka zadruga že kar splošna trgovina, kjer se kupuje in prodaja ne oziraje se na članstvo. Trgovstvo baš radi tega kršenja bistvenega pojima zadružništva nasprotuje IZVOZ JUGOSLAVIJE RASTE. V marcu t. I. je bilo eksportiranih iz Jugoslavije 412.000 ton blaga v vrednosti 590 milijonov Din. Dvig najpram lanskemu marcu znaša po teži 22-3%, po vrednosti 20 odstotkov. V prvih treh letošnjih mesecih je bilo eksportiranih 1,170.(300 ton blaga v vrednosti 1096 milijonov Din. Dvig napram prvemu lanskemu četrtletju znaša po teži 33'2%, po vrednosti pa 29-4 odstotkov, tekom 5 dni. BOLG ARSKI IN JU GOLO V ANSKI TOBAK V POLJSKI. Poljski listi priobčujejo statistične podatke o naraščanju bolgarskega tobačnega uvoza v Poljsko. Lelta 1927 je bila Bolgarlija med uvozniki na osmem mestu, lani že na drugem. Od 1. aprila leta 1928 do 1. aprila 1029 je znašal bolgarski tobačni uvoz v Poljsko 5,900.000 kilogramov v vrednosti 54-9 milj. zlatov ali 330 milj. din. Jugoslavija pa je uvozila v letu 1929 v Poljsko samo 1,300.000 kilogramov tobaka v vrednosti 65-9 milijona dinarjev. IZVOZ RIB IZ JUGOSLAVIJE. Predsednik Jadranske ribarske zadruge Markovina je obiskal pred kratkim Nennčijo, Švico, Češkoslovaško in Avstrijo in je posetil tamošnje tovarne ribjih konserv. Po njegovem opazovanju ni računati na prodajo jugoslovanskih rib v Avstriji, pač pa v Nemčiji. V Češkoslovaško so prihajale doslej jugoslovanske ribe kot italijansko blago. Tako je prišlo na pnimer leta 1927 na češkoslovaški trg 2987 stotov rib iz Jugoslavije, a samo 262 pod jugoslovansko znamko; vse drugo so izvoziti tržaški trgovci kot italijansko blago. Izvozna trgovina z ribami ima v Italiji ugodnostno tarifo. Trst prodaja jugoslovansko blago po 205 lir za 100 kg, dočim pridejo pri izvozu iz Jugoslavije nasoljene ribe na 700 dinarjev. poslovanju zadrug in je stavilo k osnutku novega obrtnega zakona zahtevo, da so izvzete iz določb obrtnega zakona le one zadruge, katerih poslovanje je omejeno zgolj na člane in ki ne delajo z dobičkom. Omenili smo že, da pozdravljamo uvedbo obligatorne organizacije na gre-mijalnem sistemu, vendar pa pogrešamo v osnutku novega obrtnega zakona določbe glede stanovskih zvez. Stanovske zveze so vez med posameznimi or-ganizacijami-ediiriicaini, ki jim dajejo inieijativo za njih delovanje, one predstavljajo mnenje o stanu na zunaj. Organizacije viseh stanov so že davno uvidele potrebo take koncentracije in so se radi tega udružile v svoje Zveze. Da pa postanejo Zveze trgovcev in obrtnikov istotako udruženja korporacije, usta-ncvjlene po obrtnem zakonu, je potrebno, da se v obrtni zakon vnesejo tudi določbe glede snovanja, delovanja in namena zvez, ki naj bi se ustanovile za vsako banovino po ena. Pri tem pa je treba dati zvezam tudi zmožnost eksistence s iteim, da postanejo Z,verze kot ustanove, osnovane po obrtnem zakonu — obligatorne. Slovensko trgovstvo ie že na lanskoletnem občnem zboru Zvezo trgovskih gremijev v Murski Soboti sklenilo predlagati k osnutku obrtnega zakona obligatorno včianjenje gremijev v Zvezah. Ta svoj predlog ponavlja sedaj ob priliki razprave o osnutku novega obrtnega zakona. Pričakujemo, da bo novi obrtni zakon po predlaganih spremembah in dopolnilih in ob pravilni interpretaciji prinesel našemu gospodarstvu novega življenja in razmaha. NAČRT ZAKONA O STROKOVNIH IN OBRTNIH ŠOLAH. V ministrstvo trgovine in industrije je imenovana komisija, ki bo proučila projekt zakona o tehničnih, strokovnih in obrtnih šolah. Člani komisije so: Miljiu-tin Bojič, D. Korenič, načelnika ministrstva trgovine in industrije Josip Rei--ner, ravnatelj srednje tehnične šole v Ljubljani, Kaimilo Tomašič, šolski inšpektor v Sarajevu, Josip Bukovac, direktor srednje tehnične šole v Beogradu, Dragotin Šaj, predsednik inženerske zbornice v Zagrebu, Moro Pop, upravnik strokovne šole v Tuzli, Dobrivoj Matkov, inšpektor ministrstva trgovine in industrije. Komisija bo končala svoje delo NOVE TELEFONSKE PROGE V JUGOSLAVIJI. V gradbenem ministrstvu se posvetujejo o pomnožitvi telefonskih prog na važnih odsekih. K trem obstoječim progam pride še 12 novih. Po tri proge bodo zgradili na Sušak, v Spi it, Cetinje in Skoplje. Beograd bo dobil na reparaoij-ski račun avtomatično telefonsko centralo. DVA NOVA JUGOSLOVANSKA PARNIKA. Upravni svet »Jadranske plovidbe« je sklenil, da bo dal v Angliji dva nova parnika v delo, približno istega tipa kot je »Cetina«, samo nekoliko večja In hitrejša. V Angliji so bili naročeni tudi stroji za novi tip Karadjordje. Odkar omenjena družba obstoji, bo razdelila letos prvič dividendo, in sicer 25 zlatih dinarjev. Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavijo plačuje na hranilne Vloge oblastnih zadrug za poljedelski kredit po rešenju g. ministra za zgradbe štev. 1821 z dne 11. aprila 1930. obresti za poljubno visoke vloge. A. Ogris: Zmisd trgovinske politike. (Nadaljevanje.) Toda kakšne narave so izvengospo-darski cilji trgovinske politike ali pravilneje narodov, ki jih z njeno pomočjo zasledujejo? O njih nam pravi izkustvo, da se zmiraj zelo ozko vežejo s splošnimi političnimi, kulturnimi, socialnimi in enakimi občimi težnjami dotične dobe; ako vprašamo po njih neposrednem izvoru, zvemo, da pohajajo iz splošnega svetovnega nazora svojega časa. Pa tudi svetovni nazor je, če mu pogledamo bližje v obraz, le ime za celo skupnost nazorov o najvišjih problemih-ugankah življenja oz. o stvareh in odnosih, ki se smatrajo za probleme - uganke. Najvažnejši med njimi so pač oni, ki skušajo dati odgovor na vprašanja: v Čem je izvor in bitnost sveta, kakšen je njegov smoter in kaj je posebej še smoter človeka in njegovega življenja. Okoli teh osnovnih vprašanj se nizajo druge prvine svetovnega nazora, n. pr. po kakšnih normah je urediti življenje, kakšni naj bodo odnosi posameznika do drugih ljudi, do družbe in države, kakšni so smotri družbe in njenih pravil itd. Na takšna in slična vprašanja svetovnih nazorov, ki so, kakor rečeno, pestre zmesi raznih metafizičnih, etičnih in sociologičnih teženj, si daje vsaka doba, vsak narod svoj poseben odgovor. Iz njegove vsebine se podaja stopnja in posebno svojstvo vsake kulture. Kakor stopa pač zdaj eno potem drugo vprašanje bolj v ospredje in kakor se pač glasi odgovor na glavna vprašanja, se iz-preminjajo tudi svetovni nazori. Na njih prvine se nasianjajo konkretne politične, gospodarske in socialne težnje sleherne dobe, razni oni «dru-žbeni smotri» in «naloge sodobnega časa», ki se bolj ali manj odkrito, bolj ali manj zavedno zrcalijo v vsebini javnega mnenja. Odmaknjene znanstveni presoji, kakor so bile vse-kdaj, prikazujejo splošne družbene težnje sicer neko trajnejše jedro, ne dovoljujejo pa nikakšne natančne opredelitve; lahko jih bolj ali manj pravilno in podrobno opišemo, ne moremo jih pa razmejiti, kajti ena prehaja neločljivo v drugo in nahaja v vseh drugih svojo oporo; povrh so še njih kombinacije zelo številne. Ker se nahajajo najvišji cilji politike izven gospodarstva, na metafizičnih in iracionalnih področjih, jih ne more presojati tudi veda a trgovinski politiki. Ona ne more in ne sme dati enim prednost in zapostavljati druge, temveč jih mora, ne da bi jih vrednotila, sprejeti kot realno dejstvo, kot predmet takšne, kakršne so. Zategadelj gospodarska veda ne more priporočati nobenih smotrov, nobene načelne smeri, po kateri naj se v konkretni državi uredi trgovinska politka, in če jo že priporoči, se moi’a zavedati, da sloni vsaka taka priporočitev na subjektivnem mnenju; to je vsikdar vsaj deloma bolj nezavedno kakor zavedno, zasnovano na kakšnem «idealu» svetovnega nazora; vplivu takšnih «ide-alov» se tudi najobjektivnejši človek ne more ubraniti, ko presoja konkretne namere v politiki. Izbirati konkretne cilje in usmerjati v njih pravcih trgovinsko - politično udejstvovanje države je izključno le naloga praktičnih politikov in državnikov, oz. ljudij, katerim je poverjeno vodstvo glavnih državnih poslov. Naloga vede o trgovinski politiki je marveč, presojati metode in načine njenega prizadevanja, poiskati vzročne zveze med pojavi, katere izzove, motriti in analizirati učinke raznih njenih sredstev in tako pridobivati nove poznatke, ki jih praksa, ako hoče, lahko s pridom porabi. Praksa mora, ako naj vodi k trajnim uspehom, poznati bistvo danih razmer in pa njih zveznosti ter si mora znati napraviti pravilno sodbo o tem, kakšna sredstva utegnejo v konkretnem primeru za izbiro priti v poštev in kakšne učinke je po vsej verjetnosti pi-ičakovati. Na vsa dotična vprašanja more veda dati odgovor, pa samo v kolikor izvirajo njeni poznatki iz teorije in iz zgodovine. Praktična gospodarska politka ukrepa sicer mnogokrat, ne da bi pri vedi iskala nasveta ali celo proti njenim nasvetom; večstoletna izkustva pa pravijo, da so uspehi verjetnejši in trajnejši, če se obe udejstvujeta v prijateljski slogi. Ako naj se približujemo vrhovnim ciljem, je treba najprej živeti, t. j. gospodariti. Trgovinska politika mora danim ciljem v danih razmerah pripravljati materialno podlago. Ta naloga bi bila kaj enostavna, če bi vsi narodi bili enaki in če bi vsaka država za svoj razvoj našla vsaj pri bližno enake pogoje. Toda med narodi vlada vse prej kakor enakost: ne-kteri so revni, drugi bogati, eni so mogočni, drugi pritlikavi. Ozemlja nekterih dežel so široka ter s pri-rodnimi zakladi bogato obdarjena, druga so tesna ali pa jih je narava obdarila skopo. Cilji, za katerimi stremi narod, se dajo doseči, ker je zemlja, kar je je suhe, že vsa porazdeljena, le še na izvestnem njenem kosu, v mejah konkretne države. Po-edinci in manjše skupine si s preseljevanjem poiščejo še lahko boljše pogoje, celi narodi se danes ne selijo več. Pa ne samo omenjena, trgovinsko politko zahteva še druga, nič manj pomembna okolnost. Vsak državno udruženi narod, vsako v izvest-ni državi organizirano prebivalstvo tvori namreč zaradi zemljepisne lege, proizvajalnih pogojev, enotnosti pravnega reda, radi svojih fizičnih svojstvenosti, plemenskih posebnosti, zgodovinske tradicje, specielno razvitih sposobnosti in drugih činiteljev neko sklenjeno enoto, ki ima svojo lastno socialno in duševno kulturo, svoj individualen obraz. S to samobitnostjo so v zvezi vrhovni narodovi cilji, iz nje pa izvira tudi zavedna samobitnost in neizkorenljiva volja, ohraniti si to samobitnost ter svobodo za vsako ceno, tudi za ceno težavnejšega življenja v hotenih, materialno manj ugodnih razmerah. Ta volja do svobode nahaja v trgovinski politiki zedno iz naj učinkovitejših sredstev. Pa ne samo narodi, tudi njih narodna gospodarstva so v mejah države sklenjene enote za sebe. Zaradi svojstvenosti pravkar omenjenih činiteljev vladajo, urejejo, usmerjajo, omejujejo in razširjajo v državi vse gospodarsko udejstvovanje posebni pogoji; oni ustvarjajo edinstvena razmerja med posameznimi panogami gospodarskega naprezanja kakor v produkciji tako v potrošnji, njim odgovarja v vsaki državi specifična cenovna razina, posebnosti v razmerjih, kako so porazdeljeni dohodki in imovina, in odločajo o obči meri življenja. Njih skupno učinkovanje veže v neštevilnih medsebojnih zavisnostih posamezna gospodarstva na državnem ozemlju, jih spaja v celoto, ki jo imenujemo narodno gospodarstvo, v menjalno zajednico, ki obstoji v okvirju in pod vplivom države. (Nadaljevanje prihodnjii.) ZELENJAVA IZ NOVOSADSKEGA OKRAJA. Dobro zelenjaviino leto je na prodajo zelenjave iz Novosadskega okraja letos prav doibro vplivalo. Iz teh znanih okrajev se izvaža sveža zelenjava v Beograd, Zagreb, Ljubljano, Maribor itd., a tudi izvoz v oddaljenejše namembne kraje, kamor je 'bil pred vojsko zelo obsežen, se zopet oživlja. Sklenjeni so zaključki z Dunajem, Budimpešto, Prago, Bratislavo itd. Občni zbor gremija trgovcev v Kamniku, V nedeljo G. aprila t. 1. popoldne se je vršil v Domžalah redni letni občni zbor gremija za politični okraj Kamnik. Občni zbor je otvoril in vodil gre-mijalm načel-nik g. A n t o n Stergar, ki je poročal o najvažnejših akcijah, ki jih je pod vzel gremij v preteklem letu v korist svojih članov in sicer glede priključitve na telefonsko omrežje v Domžalah. Poštna direkcija je bila pripravljena tej želji ustreči, če bi interesenti prispevali za materijal Din 2.500-—. Akcija pa zaradi nezanimanja interesentov ni uspela. Gremij je posredoval pri Gradbeni direkciji radi visokih prispevkov, ki }ih je naložil cestni odbor. Akcija pa ni imela uspeha. Gremij je posredoval nadalje radi povečanja postaje v Domžalah im na Homcu, radi nakladalne rampe v Kamniku in radi neznosnih razmer na telefonskem vodu Kamnik—Ljubljana. Podnačelnik gremija g. Kumer je čestital nato g. načelniku k njegovemu desetletnemu neumornemu delovanju v gremiju. Čestitkam se je z velikim navdušenjem pridružil ves zbor. Ker je bil zvezni delegat zadržan in se občnega zbora ni mogel udeležiti, je prečita! gremijalni tajnik od Zveze poslano poročilo o njenem delovanju. G. Klemenčič ml. je podal za tem tajniško in blagajniško poročilo. Tajniško poročilo omenja predvsem, da je meseca novembra lanskega leta minulo 10 let, odkar je bil ustanovljen gremij, kateremu nepretrgoma načeluje g. Anton Stergar. Gremij je v preteklem letu posvetil posebno pažnijo davčnim zadevam; sklical je dva informativna sestanka za člane davčnih odborov, ki so jih imenovale občine. Glede priključitve telefonskega omrežja s postajami Jarše—'Mengeš in Domžale se je vršil sestanek interesentov. Interesenti, ki bi prišli v poštev za postajo Domžale se vabilu niso odzvali, inleresnti za postajo Jarše—Mengeš, ki bi imeli velike gmotne obveznosti, pa so bili sicer voljni prispevati zahtevami znesek, če bi se napravila v Radomljah javna govorilnica. V pretekli poslovni dobi je bilo prijavljenih 79 novih članov, odjavljenih 115, umrlo pa je 8 članov. Vajencev je vpisanih 71, pomočnikov in pomočnic pa 53. Blagajniško poročilo izkazuje za preteklo poslovno dobo Din 29.145-— dohodkov, Din 22.296-— izdatkov ter grem. premoženja koncem preteklega leta Din 20.695-18. Računski preglednik g. F. Fajdiga je 'predlaga! nato absolutorij, ki je bil celokupnemu odiboru soglasno dodeljen. G. gremijalni načelnik je poročal nato kot predsednik šolskega odbora gremijalne nadaljevalne šole. V šolskem letu 1928/29 je obiskovalo gre-mijalno nadaljevalno šolo 10 učencev. Pouk se je vrši! ob sredah, četrtkih in petkih od 17. do 20. ure. Obstojal je v tem šolskem letu le drugi razred. — Proračun šole je znašal Din 9.699-50. Pri spremembi pravil se je vnesla v pravila določba glede obligatorne zdravniške preiskave vajencev ter da članom, ki navadno ne delajo s so-trudniki, ni dovoljeno imeti hkratu več nego po enega vajenca. Trgovci, ki delajo s sotrudniki, smejo imeti na vsakega sotrudniika po enega vajenca več, vendar ne nad 6 vajencev. Soglasno je bil odobren tudi preskule-valni red o vajenskih preskušnjah. Za predsednika preskuševalne komisije je bil izvoljen g. A. Stergar, za podpredsednika pa g. J. Senica. Izvoljenih je bilo 6 prisednikov. Pri raznoterostih se je razpravljalo še o nekaterih internih zadevah, oslepeli prodajalki gdč. M. Svetlin se je podelila podpora Din 600-—, nakar je g. gremijalni načelnik zaključil zborovanje. OTVORITEV TELEFONSKEGA PROMETA NOVO MESTO-AMEN-GRAZ. Po odloku ministrstva P. T. štt. ‘20.911 od 7. aprila t. 1. se otvarja telefonski promet med centralo Novo mesto in centralama Wiem in Graz in sicer promet Novo mesto—Wien ;po telefonskem vodu Novo mesto —< Ljubljana — Wien, promet Novo imesto—Graz pa po telefonskem vodu Novo mesto—Ljubljana— Graz. Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša v relaciji Novo mesto—Wien 4-20 zl. fr. alti 46-20 Din, Novo mesto— Graz 3‘45 zl. fr. ali 37-95 Din. UVRSTITEV DRŽAVNIH POŠT, TELEGRAFOV IN TELEFONOV V REDE. Z. rešenjem gospoda ministra za grad-be Štev. 26.039 od 10. aprila 1930 se je izvršila nova uvrstitev državnih pošt, telegrafov in telefonov v rede. Odslej spadajo v Dravski ‘banovini v I. red: Celje, Ljubljana 1, Ljubljana 2, Maribor 1 in Maribor 2; II. red: Jesenice na Gorenjskem, Kranj in Ptuj; III. red: Bled 1, Brežice, Dolnja Lendava, Domžale, Gornja Radgona, Kamnik, Kočevje, Laško, Ljubljana S, Ljubljana 4, Ljubljana 7, Ljutomer, Murska Sobota, Novo mesto, Ormož, Radovljica, Slovenjgradec, Škofja Loka, Trbovlje, Tržič, Zidani most in Žiri; v IV. red so uvrščene vse ostale državne pošte. Kvalitetna znamka Zahte- vajte povsod! mmmmm. f',f Beli fižol, možnost njegovega izvoza v Ameriko. Tvrdlka Rudolf Geucke, Hamiburg, M u ndsfb u rgerd a m 61, se zanima za uvoz belega fižola iz Jugoslavije v Zedinjene države Amerike. Ponudbe je poslati tvrdki neposredno. XXII. MEDNARODNI VZORČNI SEJEM V PADOVI. Od 7. do 27. junija 1930. 1. Vsako blago, ki služi za razstavo na Padovanskem sejmu, ki se vrši od 7. do 27. juni ja 1930, se lahko začasno uvozi 'prosto izvozne in uvozne carine v kraljevino Italijo iz kraljevine Jugoslavije. 2. Obiskovalcem sejma bodo priznane naslednje olajšave: a) obisik ovale i iz Jugoslavije, ali tisti, ki prihajajo v Italijo preko Jugoslavije, imajo pravico na 50% železniški popust pri vrnitvi na podlagi izkaznice, ki se imenoma izstavi obiskovalcu s strani sejmsfke uprave. Ta ugodnost velja za vse vlake (z izjemo luksuznih ekspresov) in za vse razrede; b) na prihodu more kujpiti obiskovalec cel vozni listek po običajni ceni pri jugoslovanski meji, istočasno mora predložiti svojo sejmsko izkaznico, v žigosanje. če ni prostora na legitimaciji sami, se udari žig na besedilo iste. — Isto velja za one, ki potujejo preko Jugoslavije; c) pri povratku more kupiti vsak obiskovalec vozni listek za polovično ceno, ali do mejne postaje, ali pa do postaje, odkoder je odpotoval pod pogojem, da je njegova izkaznica žigosana in da je potreben tudi obisik velesejma. Povratek se mora izvršiti preko iste mejne postaje, preko katere je obiskovalec prišel iz Kraljevine Jugoslavije v Kraljevino Italijo. Povratek preko druge mejne postaje je mogoč le, ako je odgovarjajoča jugoslovanska železniška proga krajša od one za dopotovanje. V Slučaju, da sejmska zkaznica ne nosi žiga obmejne postaje, mora biti vsaj žigovana od jugoslov. positaje, da je razvidno, da je bila izrabljena. ©laue>dnii Popusti na železnicah o priliki švicarskega velesejma v Baselu. Posetniki velesejma kupijo ob začetku potovanja na katerikoli postaji kraljevine Jugoslavije ob predložitvi sejmslce legitimacije celo karto do jugoslovanske obmejne postaje. Na avstrijski obmejni postaji kupijo potniki na slični način proti 25% popuste listek do švicarske meje. Pri potovanju preko Italije se dobi 30%. Potovati se mora v Švico med 20. aprilom in 4. majem, nazaj pa med 27. aprilom in 12. majem 1930. Nizozemski sejem v Utrechtu se je vršil od 11. do 20. marca 1930. Semenj je dosegel v vsakem oziru zelo ugodne uspehe. Razstavljalcev je bilo 1298, a posetnikov 120.000 in je v tem dosegel rekordno število, od kar obstoji ta ustanova. Švedski industrijski semenj se vrši v Goteborgu od 10. do 18. maja 1930. JjjMumha borjji .iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit) Tečaj 2. maja 1930. ['orpra- ševanje Din Ponudbe Din sross: Amsterdam 1 h. ffo&d. . • 22-7550 Beoriin 1 M * < • 13-4775 136075 Bruselj 1 befga —"— 7-8894 Budimpešta 1 pangB < « 9-8850 Gurifa 100 fr. ...... ■ 1094-40 1097-40 Dunaj 1 ftlHng ...... 7-9550 7-9850 London 1 iunt 274-37 275 17 N«wyork 1 dolar . . . . . 56"41 Pari* 100 Ir —•— 221-79 Praga 100 kron 167-06 167 86 Trat 100 lir , 296-14 čltajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«. Veletrgovina , Sl. (Šara v JEjuhljani priporoča Špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Xastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago, telefon it. 2666. Obrestna mera in zadružništvo. Na občnem zboru Zadružne zveze, ki se je vršil v Ljubljani v sredo dopol- Davki in takse. Davčna uprava Ljubljana-okolica razglaša, da so iseznamki oseb, zavezanih pridobnini, ki vsebujejo predloge davčne uprave za odmero pridobriine za davčno leto 1930 in dneve razprav, razposlani pristojnim županstvom tukajšnjega področja v razgrnitev za dobo osem dni, ilpjer jih interesenti lahko vpogleda j o. dne (glej poročilo v četrkovi številki »Trgovskega lista«) je ravnatelj g. dr. Joža Basaj podal referat o obrestni meri, v katerem je v glavnem izvajal: Višina obresti ni nekaj absolutnega, temveč se ravna v prvi vrsti po kulturnih, gospodarskih in socialnih razmerah v dotični državi in narodu. Zakonodaja, sodstvo, moralni nivo upnikov in dolžnikov, vse to ima vpliv na višino obrestne mere. Velikega pomena je tudi organizacija kredita, ravno pri nas v Sloveniji je zadružništvo v tej organizaciji tako odločilno, da moremo govoriti o zadružni obrestni meri in da je ta zadružna obrestna mera nekaj tako samostojnega in močnega ravno radi močne zadružne organizacije. -V naši državi vlada vsled pomanjkanja kapitala precej visoka obrestna mera. Celo državna posojila se kljub varnosti razmeroma visoko obrestujejo, saj nosijo obligacije 7-odstotnega investicijskega posojila pri današnjem kurzu lastnikom skoraj 8-odstotne obresti. Drugi krediti so seveda dražji. Zmerna bančna obrestna mera pa je danes v Sloveniji 12%, v južnih pokrajinah pa po 14% in več. Zadružni kmetijski kredit je seveda dosti cenejši in znaša pri nas 7 do 8% in le izjemoma po 9%, dočirn mora krnet na Hrvatskem, v Slavoniji in Dalmaciji .ter Vojvodini pri enakih razmerah plačati 14 do 16%, v pokrajinah Srbije pa celo 20 do 24%! Zadružništvo je pri nas oderuštvo popolnoma odpravilo, v južnih krajih pa je zeleuaštvo še močno razvito in brez dvoma zelo ovira, če ne naravnost onemogoča razvoj in napredek kmetijstva. Saj dosežejo obresti pri privatnih oderuhih tudi 120%. Ni čudno, da so se kmetje z zaupanjem obrnili na Privilegirano agrarno banko in na njene 10 do 11% ne kredite, ki so n. pr. za naše razmere veliko previsoki. Vzrok nizke obrestne mere v Sloveniji je predvsem močna in dobro razvita organizacija kreditnega zadružništva. Kreditne zadruge se dobro zavedajo svoje naloge, to je zbiranja ljudskih prihrankov, .širjenja varčevanja in vzgajanja mladine k varčnosti. Važen in oibern-be vreden razlog za nižjo obrestno mero v Sloveniji je pravna sigurnost in promptno poslovanje sodišč, dočim so v južnih pokrajinah sodne razmere zelo nezadovoljive. Ker je bančna obrestna mera 3 do 5% višja od zadružne, se trgovska in industrijska podjetja vedno pogosteje obračajo za kredite na rajfajzenske posojilnice. V tem pojavu tiči za naše podeželske posojilnice velika .nevarnost. Stvar s trgovskimi in industrijskimi krediti smatrajo posojilnice kot priliko za hiter in dober zaslužek. Za take kredite plačujejo .stranke tudi 15%ne obresti, kar seveda poviša dobiček. Vendar pa je treba trgovske in industrijske kredite našim zadrugam odsvetovati. Pri teh posojilih je riziko velik, nadzorstvo nad dolžnikom težko. Zato je treba pri tem velike previdnosti in posojilnice naj se ne podajajo v nevarnost brez potrebe. Ne .samo trgovski in industrijski krogi, tudi banke skušajo na razne načine, da dobijo zadružni denar. In zgodi se, da marsikatera zadruga radi pol procenta višje obrestne mere nalaga svoj denar pri banki in ne .pri Zvezi. Nalaganje denarja drugod in ne pri Zvezi je znak nediscipline in nesohdar-nosti, in rajfajrznovka, ki je sama osnovana na teh principih, jih ne bi smela rušiti. Zadruge se morajo tudi zavedati, da če gre zadružni denar v banke, ne bo nobena zadruga mogla dobiti oenenih kreditov, ki jih sedaj zadruge dobivajo pri Zvezi. Delo zveze je ogromno, in Zveza tega dela ne bi iuogla nikoli vršiti, če ne bi bila obenem tudi denarna centrala. Prostost od rentnega davka za naložbe pri Zvezi in poštminska prostost, ki jo zadruge uživajo, sta tudi dva momenta, ki jih morajo zadruge vpošte-vati, ker odvagata ta dva momenta precej od tiste višje obrestne mere pri banlkah. Tudi zadruge, ki nalagajo svoj denar pri Zadružni gospodarski banki, ne delajo prav in treba jim je povedati, da ni vseeno, če je denar pri zvezi ali banki. Če bi si vse zadruge osvojile to stališče, potem bi Zveza prenehala biti denarna centrala zadrug v veliko škodo tistih zadrug, ki 'so navezane na kredite. Poleg bank se tudi regulativne hranilnice in razni državni denarni zavodi potegujejo iza kmetove prihranke. Zato je potrebno, da vedno poudarjajo načelo: kmečki denar kmetu. Tega načela pa se ne drži kmet, ki svojega denarja ne vlaga pri rajfajizinovkah. Namen posojilnic je, da dovoljujejo članom kredite po nizki obrestni meri. Te naloge pa ne more vršiti zadruga, ki povišuje obrestno mero za vloge. Posojilnice morajo stremeti nazaj k pravilom. Ljudske kreditne zadruge so nastale kot izrazita in učinkovita reakcija proti oderuštvu. Ljudske kreditne zadruge se tej nalogi ne smejo izneveriti in morajo imeti pred očrni predvsem kmeta, člana, dolžnika, ki je potreben pomoči, in -njegovo gospodarstvo, kratko za napredek potrebuje cenenega kredita. (Referat g. Basaja, ki ga posnemamo iz »Slovenca«, je vzbudil soglasno odobravanje. Občni zbor gremija trgovcev v Konjicah. Uradne ure pri Glavni carinarnici v Ljubljani. Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja interesente, da posluje počenši s 1. majem t. J. Glavna carinarnica L reda v Ljubljani ob delavnikih od 7-30 do 12-30 ter od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 7-30 do 13-30. V torek 29. aprila t. 1. dopoldne se je vršil v dvorani okrajne hranilnice v Konjicah redni 'letni občni zbor gremija. Občni i zbor je otvori.1 in vodil gremijalni načelnik gosp. Martin Šum er , iki je v otvoritvenem nagovoru pozdravil navzočega sreslke-ga načelnika gospoda Dominika De-reani-ja in zveznega tajnika gospoda J. Kaiserja. — Poročal je nato o važnejših akcijah, ki jih je pod-vzel gremij v preteklem letu in omenjal zlasti borbo proti krošnjarjem, potnikom, ki obiskujejo zasebnike, prizadevanje za dosego normal-notirne železnice 'im uvedbo vajenskih prcslkušenj. Po poročilu g. gremijaloega načelnika je tajnik Zveze trgovskih gre-mijev g. J. Kaiser obširno poročal o splošnem položaju naše trgovine, o delovanju Zveze, novem obrtnem zakonu in stanovski organizaciji. G. gremijalni načelnik je stavil nato predlog, da se predložita občnemu zboru Zveze dva predloga in sicer predlog glede ukinitve davka na poslovni promet in glede znižanja telefonskih pristojbin. Oba predloga sta bila soglasno odobrena. Po črtanju zapisnika lanskoletnega občnega zbora, ki je bil brez debate odobren, je sledilo poročilo o delovanju gremija, ki ga je podal gremijalni tajnik in ki navaja statistične podatke o stanju članstva in pripadnikov. Gremij je štel koncem pretekle poslovne dobe 166 članov, 47 pomočnikov in 41 vajencev in vajenk. O stanju gremijalne blagajne je poročal g. gremijalni načelnik. Premoženje je znašalo koncem preteklega leta Din 37.094-50. Soglasno je bil odobren tudi proračun za tekoče leto. Pri vOlitvi pre-skuševalne komisije je bil izvoljen za predsednika g. Martin Šumer. Pri raznoterostih je g. gremijalni načelnik priporočal navzočim zborovalcem, da se naročijo na »Trgovski list«, ki je edino glasilo organiziranega trgovstva. G. Leopold Bruderman je poročal končno kot član Zbornice za TOI o stališču, ki ga je zavzela zbornica v pogledu novega obrtnega zakona in o delovanju zbornice. Ker je bil dnevni red s tem izčrpan in se ni nihče več oglasil k besedi, je g. gremijalni načelnik zaključil lepo uspelo zborovanje. ŽELEZNIČARSKI TEČAJI V JUGOSLAVIJI. Po odredbi prometnega ministra se bodo o tvorili strokovni tečaji za železničarje. K rujih obisku so obvezani vsi uradniki z vodilnimi (pravicami. Tečaji bodo trajati en mesec do šest mesecev. Strokovna komisija določi natančni program. En tečaj sme obiskovati kvečjemu 25 uradnikov; po potrebi se morejo osnovati izredni tečaji. Borza dela v Mariboru. Od 20. do 26. t. m. je dela iskalo 1213 oseb in sicer 88 moških in 35 žensk, 96 službenih mest je bilo prostih; delo je dobilo 39 moških in 26 žensk, torej 65 oseb, odpotovalo jih je 5, odpadlo pa 60; koncem tedna pa jih je bilo še 668 v evidenci. Od 1. januarja do- 26. aprila pa je dela iskalo 1955 moških in 953 žensk, 1820 službe- nih mesit je bilo prostih, delo je dobilo 1,270 oseb, odpotovalo jih je 236, odpadlo pa 734. Pri Borisi dela v Mariboru dobijo delo: 1 ekonom-sadjar, 6 viničarskih in majar-skih družin, 16 hlapcev, 9 pastirjev, 1 vrtnar, 2 opekarska mojstra, 1 cementar, 3 'kamnoseki, 1 kolar, 10 sodarjev, 1 ta-petnik, 2 krojača, 28 čevljarjev, 3 slaščičarji, 2 kuharja, 18 zidarjev, več učencev (vrtnarske, kleparske, kovaške, krojaške, pekovske in slikarske obrti), kakor tudi 14 kuharic, 25 služkinj, 4 sobarice, 13 poisltrežnic, 2 varuški, 3 vzgojiteljice, 5 kuharic k finance m’ in orožnikom, 1 perfektna servirka, 3 plačilne natakarice, 1 perfektna gostilničarska kuharica, 2 perfektni hotel siki kuharici, 1 hotelska sobarica, 1 -blagajničarka v kavarno, 1 štoparica gornjih delov čevljev, 2 gospodinji, 3 mlade delavke za fazonirati ovratnike, 1 kavarniška kuharica, 10 kuharic za Hrvaško in Srbijo. Depresija v svetovni plovbi. Svetovna plovba je prišla na točko, na kakršni že dolgo ni bila. Nezaposlenih je okoli 4 milijone ton trgovsko-1adijske prostornine ali 5 odsitokov vsega svetovnega trgovskega brodovja. Nemška družba »Hapag« ima nezaposlenih 18 parnikov z 98-970 tonami ali s ca. 10 odstotki njenega brodovja. Tudi »Sev er onem iški Lloyd; ima zmeraj več nezaposlenih ladij. Bata prodira tudi v Francijo. Z glavnico enega milijona frankov je ustanovil v Strassbourgu podružnico v obliki delniške družbe. Oddaja čiščenja lokomotiv in tender- jev se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 19. maja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Od dobreff* najboljši Je samo im-ffil-IUTSES Hvalni stroj In kolo •legantna Imdba • na|bol|£l matarlia! immuk pfe&tai itrojl ▼ 8 velikostih Novosti Šivalni stroj kot datn»!ta pisalna miza Suno pr? Joa. Pete>lwc«u Ljubljana, T«l«fon Int.2918 Zmerne cene, tndi n* obroke Veittrgovlna koSonlfeEne In ipecartjska robe Ivan Jelačin Ljubljana Zalog« svela pralna kave, m!ciin diiav in rudninska voda VoSna In soIMns poatrelfeat Zahtav^ta ceniki - KNJIGOVEZNICA - K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 H. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE ODJEMALNB ŠTRACE ' KNJIŽICE JOURNALE RISALNE ŠOLSKE BLOKE ZVEZKE-MAPE L T. D. \J\NOCf; ™ tovarna W vinskega kisa,d.xo.i^B4ub8Jan@ nudi najflneJS! in najokusnejši namizni kis Iz pristnega vina. Tahnlino In hlgijenltno najmoderneje ureja-na kisarna v Jugoslaviji. Pisarna i Ljubljana, Dunajska cesta la, M. nadstr. 2> Zahtevajta ponudbo I MURNA Harodna Banka Konkurs za cinovnike pripravnike. Na osnovu rešenja Glavnog upravnog odbora Narodne Banko, direkcija 'bančina ob- javljuje ovjm konkurs radi prijema u sluižbu Narodne Banke deset einavniSkih pripravnika. /a ovaj konkurs može se /prijaviti svaki ko ispinrijava niže označene uslove: 1- da je podanik Kraljevine Jugoslavije; 2. da je dobrog vladanja; 3. da nije pod staraleljstvom iili steci štem; 4. da nije bio osudevan ili pod krivičnem islragom; 5. da je svršio: Univensitet ili Visu trgovafiku akademiku u zemlji ili na strani, koija ima rang fakulteta, ili Državnu trgovaiku akademiju u zemlji ili na strani; 6. da je telesno i umno potpuno zdrav; 7’. da je vojni obveznik; 8. da nije mladi od 20 godina in stari ji od 31 godiinu. Ove sve uslove kandidat dokazuje uverenljima nadležnih v lasti, a zdravstven ost uve-renjem lekara koga Banka bude odredila. Po izvršenom izboru a pre prijema u bančinu sLužbu vsi kandidati polažu pri-jemni isipit iz ovih predmeta: pismeni iz dvo j nog kin j igovodstva, trgovačkog i bankarsikog računanja i korespondencije; usmeni iz trgo vačkog i meničmog prava. Od prijavljenih kandidata izabrače direkcija trideset kandidata, koie če pustiti na isipit. Od onih kandidata, koji budu položili isipit, izabrače UpraVa bančina deset, koje če primiti za banoine činovničke pripravnike. Po naviišetku godine dana privremene službe pripravnici su dužni ipolagati isipit propisan Uredbam o bančinim činovnicima radi definitivnog prijema u bančnu službu. Primljeni kandidati biče do definitivnog prijema na službi u bančinoij centrali u Beogradu, a potom prema potrebi biti razme steni na rad u koiji od bančnih filijala. Molbe sa dokumentima primače direkcija bančina majdalje do 31. maja 1930 god. Prijemali isipit predviden u ovom konkursu polaga če se u mesecu junu 1930 god. O danu polaganja biče kandidati pismeno izveš ten i. B e o g r a d , 29. aprila 1930 god. Direkcija Narodne Banke. Brzojavi: KrtspercotonSale Ljubljana Telefon štev. 2263 ANT. KRISPER COLONIALE Lastnik: Josip Iferiič Veletrgovina kolonijalna o Zaloga Špirita, raznega robe - Veleprafarna _ žganja in konjaka ■ kave - Hlini za dišave Lj II D Ll IIHII Mineralne vode -- - Tečna postreiba DUHAJSKA CESTA 33 Ceniki na raspolago Ustanovljeno leta 1340 MERKUR Ureja dr. IVAN PLESS. — Z* Trgoviko - Induitrljito d. d. »MERKUR« kot Izdajatelj* In tukarja: u. M1CHALEK, Ljubljana. LJ U B U ANA - GREGORČIČEVA 23 ------------2S52--------------------- Knjige, Časopise, račune, vizitke, memsrand«1 kuverte, tabele, lepake, letake, na.-oSISnice v blokih s poljubsiitn š:a»i!om listov, karvoiSske, cenike kakor tudi vsa dfaga tiskovina dobavlja hitra in po »mer-vh ceisah. Za vešja eiarošiša zahtevaite ptroraiuc.a! — Lastna kMjgouesnisal