101. štev. Pošfnina piačsna y gotOUinl. Celje, četrtek 8. septembra Ž927,__________________________Leto IX, Izhala v torek, četrtek In soboto. Stane mesečno Din 71— za inozemstvo Din 20'—. Posamezna ötevilka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA 'OBA Uredni&tvo in upravništvoi Celje Strossmayerjeya ulica 1, pritličje. Rokopisov ne vračamo. Ogiasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Ob otvoritvi okoliške deške osnovne sole v Celju. Anica Černej: PozdrClüljen JIGS tlODl dOITl ! Vse najlep'e v naših dušah v naših srah vs^ najlepše te poz^ravlja in proslavlja, o bodočnost naša nova, ko se dom tvoj blagoslavlja! Dom, ki so ga svctü žarki zlate svobode vzbudili, da bi zetnljid v svobodi njcni sreči in usodi v njcm gojili in učili eistih misli čiste borce. 0 pozdravljena bodočnost! In pozdravljen tvoj ponostii dom, ki nas na delo vabi! Blagoslovljcni zidovi in v zidovih cilji novi. Sprejinite pozdrav mladine, ki 2avetje Vaše rabi in ki v delih ne pozabi, da ji j? te svetle dvore zidala ljubezen sveta njene svete domovine. In pozdravc te doline, ki ji vsako novo jutro pošljejo v pozdrav planine svežih sil in čistih mlsli čis e, biserne Savitijc. In pozdrave naše Lave, naše Sušnice, Hudinje in Voglajne dolgočasne v jezi rnočne in opasne . . . In okolice pozdrave! Naša polja, naši gaji sami tihi, senčni raji, vitke smreke, niračni bori, v sencah liladnihhladni kraji venčajo kot mladi svati kakor biseri bogati v prvih žarkili, v iani zoii in v večer.ii zarji zlati naše drago, malo Celje in ga dvigajo v lepoti. Bcln steza, boli poti in široka lepa cesta veže nam domove naše in nas vsako drago jutro vodi v Solo, zlate case v case ziatc in bogatc. O pozdravljen, dom ljubezni! Čuj, o-tolica in njena srečna in ponosna deca, ki si ji za dom postavljen, kliče: tisočkrat pozdravljen! In pozdrave Se iz mesta, ki um je ostala slava Claudiae Celeje zvesta! In v bodočnost Se pozdrave slavne celjske zgodovine: Stari grad, ki krona griče in kraljuje vsem okoli — Stari grad in celjske zvezde kličejo pozdrav davnine. Slednji kamen razvalinc blagoslavlja te z višine in budi mogočnc price in mogočnih celjskih časov bajke, sanje in soornine. Blagoslovljena bodočnost! Blagoslovljeni zidovi in v zidovih cilji novi! 0 resnica, o vstajenje davno zasnovanih rnisli iz načrtov v življenje, vodi nas in uravnavaj naS korak in naše delo, da bo v njem vse, kar je deci to svetišče priborilo in ga s tal pod jasno solnce dvignilo z mogočno silo, da bo večno vse živelo. Vlij nam v duše jasnih misli in poguma v vsako žilo, v srce pa ljubav in voljo, da bo domu priborilo z delcin in če treba s silo srečo in bodočnost boljo! Da bo delo obnovilo Celje v starodavni slavi in da bo naš rod vodilo k solncu in k svobodi pravi! Podatki o razvoju okoliške sole v Celju. Da so imcli Rimljani — nekdanji prebivalci Celja in okolice — izvrstne sole, pričajo izkopanine, izklesani napisi in rdiefi, treskoslike in skulpture ter druge zanimive izkopanine. Boljše sledi o solan najdemo v srednjem veku, ali za vzgajanje in po- učevanje naroda v inasi so bile te sole skoro brez pornena. V Celju so irneli minoriti notranjo šolo za svoj naraščaj, zunanjo za celjsko deco. Celjska sola se omenja v letu 1465., ko se po- javlja njen učitelj Pildhawer. Celjski mestni župau Straser polaga leta 1485. »Raitung«~o za šolo. Sola se je nahajala takrat v Uršulinski bolnici, pozneje v bolnici sv. Elizabete poleg župne ccrkva. Razen te sole, bržčas samo z enim učiteljem, so tekom časa nastopale tudi zakotne sole. Ko je cesarica Marija Terezija reorganizirala osnovno šolstvo, je dobilo okrožno meslo Celje trirazredno okrožno glavno solo »Kreishauptschule» leta 1777., v katero je pošiljala svojo deco tudi krajevna obdna Okolica- Celje s tedanjimi 3278 prebivalci. Solsko poslopje ic bilo ono, kjer je sedaj nastanjen muzej in Glasbena Matica, nasproti župni cerkvi. Prvi ravnatelj te sole je bil pater Mansuet Zang- gerl, izmed njegovm naslednikov pa je najodličnejši Simon Rudneš (roj. 1795., umrl 1858.), poznejši koroški šolski nadzornik, odličen šolnik in slovenski rodoljub. Za souporabo šolske oprave je p'.acevala občhia Okolica-Celje mestni obcini Ietni znesek 300 gld, vrhutega pa še šolnino za revne licence, ki je bila določena na 2 gld. od učenca. Od imovitejših je pa šolnino pobiralo ravnateljstvo okrožne glavne sole samo. Ker tedaj ni bilo šolske obveznost, je le inalo otrok pohajalo to solo iz okoliške občine, ki se je do leta 1865. imenovala občina Breg. O kakem šolanju, kakor je danes, se ne more govoriti. 0 šolah, ki so začele posvečati pažnjo tudi narodu v masi, moremo govoriti šgIg koncem 18. in v začetku 19. stoletja. Takrat je bilo že nekaj 100 šol v Sloveniji. Seveda ni bilo med temi šolami nobene slovenske; bile so ali popolnoma ricmške ali pa nemško- slovenske. Na bolje se je obrnilo v tern oziru za časa Slomška, Mocnika m Miklošiča. Ali kljub temu je ostalo brez vzgoje in poucevanja pn nas v Sloveniji v tem času še vedno 80°/0 otrok. V tem se najde tudi razlog, da je bilo veščih čitanja in pisanja le malo celjskih okohcanov do ustanovitve svoje lastne sole. Velik preokret in napredck v šolstvu je prinesel šolski zakon leta 1869. Ta solski zakon se je imenoval biser avstrijskih zakonov; pomanjkljiv je bil le v toliko, da so se dali nekateri paragrafi razlagati poljubno. Na osnovi tega šolskega zakona je mesto Celje proglasilo komunaltio šolo kot mestno deško in mestno dekliško šolo. Solsko poslopje okrožne glavne sole je postalo premalo, ker je število šoloobveznih otrok naraslo nad 300. Tudi je bilo to solsko poslopje neprikladno za poučevanje. Mestna občina Celje je, uvidevši neprikladnost šolskega poslopja, začela zidati novo solsko poslopje zraven takoimenovane »grofije«, ki jo je adaptirala tudi za šolske potrebe. Staro šolsko poslopje je pa oddala mestna občina v najem kot vojašnico za deželno brambo, ne oziraje se na protest okoliške občine, ki je s pritožbami uveljavila solastniške pravice, ki so se končale s poravnavo, da je mestna občina plačala 800 gld. odškodnine. Okoliška občina je bila sedaj brez sole. Mesto je okoliške otroke izšolalo in takorekoč postavilo na cesto. Magistrat je takrat igral dobrohotnega gospoda in Okolica-Celje je dobila migljaj, da je se voljan sprejemati otroke iz okolice, če bode občina plačevala predpisane prispevke \n da se bode pobirala od ten otrok šol- iiina, toda govoriti v šolskih zadevah ne dovoljuje nikomur. Zahtevana odškodnina je biJa mnogo previsoka, tndi je vpeljal mestni šolski svet v mestnih šolah izključno nemški nčni jezik, ki ga pa niso bili vešči otroci iz okolice. Vsa ta dejstva in pa precejšnja obsežnost okoliškc občine ^o vzbudili pri okoličanih željo po lastni ljudski šoli. Tej želji je ustregel deželni šolski svet štajerski z odlokom od 13 marca 1874., št. 4082. Dne 11. decembra 1874 se je vršilo komisijonelno po- svetovan e v uradnem poslopju okrajnega glavarstva, prvič radi ponovnih pritožb okoličanov, drugič radi prenapolnjenih skupin ljudskih šol in pa radi delitve ljudske sole v Celju v takozvano mestno in okoliško šolo. Prisotni so bili: Mestni šolski svet Celje, krajevna občina Okolica Celje, Sv. Jurij in Vojnik ter člani okrajnega šolskega sveta. Okoliška občina je izjavila po svojih zastopnikih Karin Sahn, Fr. Lipovšeku, Andreju Žnidcrju in Fr. Krušiču: Z ozirom na veliko število šoloobvezmh otrok in pa z ozirom na to, da vlada v mestni soli v Celju samo neinški učni jezik, sino pripravljeni ustanoviti in vzdrževati svojo lastno šolo. Želimo le, da naj bodo meje šolskega okoliša meje občine, da bi se ne prideljevali posamezni deli občinskega okoliša drugim. šolskim okolišem, ampak da se ustanovi za vso občino le ena sola in kolikor mogoče v središču občine. Ta sola naj bo na vsak način trirazredna, ker, kakor je razvidno iz šolske matrike, je bilo že prejšnje leto 1873. šoloobveznih otrok 377 po številu. Želimo tudi, da se jemlje ozir že pri ustanovitvi te sole na delitcv po spolu. Da si želimo eno šolo v srcdišču, ima svoj vzrok. v tem, da nas silijo vsi interesi kakor tudi naš promet proti mestu. Zaradi tega si prihranimo po otroeih, ki obiskujejo šolo v mestu ali v najbližnji okolici, mnogo potov. Tedanji mestni župan dr. Neckerrnann, člani okrajnega šolskega sveta in okrajni glavar Haas so podpirali želje okoli- čanov. Z odlokom deželnega šolskega sveta štajerskega z dne 18. januarja 1875. je, bil določen šolski okoliš iz sledečih vasi: Babno, Breg, Dobrova, Gaberje, Spodnja in Zgornja Hudinja, Košnica, Lava, Lisce, Lokrovec, Ložnica, Miklavški hrib, Ostrožno, Pečovnik, Polule in Zagrad. Krajni šolski svet, ki se je 13. febr. 1875. konstituiral, je bil sledeči: Karl Sah, predsednik; Franc Lipovšek, njegov namestnik; Ludvik Herzmann, ogleda; Joslp Žičkar, veroučitelj; Kašpar Gorišek, Franc Šorn in Ändrej Žnidar, čiani. Z odlokom deželnega šolskega sveta štajerskega z dne 11. marca 1875., št. 1171, je bila ustanovljena trirazredna ljudska sola za občino Okolico-Celja. In od tega časa sem je bila za to šolo skoro 52 let prava križeva pot. 2e pri iskanju učnih sob je naletel krajni šolski svet na skoro nepremagljive ovire. Mes!ni župan dr. Neckermann je sicer pri komisiionelnem ogledu izjavil, da prepusti takozvano »Kreis- hauptschule« proti mali najemnini takoj za šolske namene do Stran 2. »NOVA DOB A* Štev. 101. zgradbc novega šolskega poslopja, ali občinski zastop mesta Celja ni hotel o tern ničesar slišati in vedcti ter je odobril le obljubo županovo glede sfarih klopi. Krajni šolski svet je vslcd tega zaprosil šo.lske oblasti, naj se šolsko vprašanje sistira do zgradbe novega šolskega poslopja. Po dolgem prizadevanju se je končno posrečilo krajnpmu šolskemu svetu pridobiti eno sobo v Kodermanovi hiši v Gosposki ulici St. 19., kjer je bila pre; mestna dekbška sola, proti mesečni najemnini 12 gld. Druga soba se je dobila v nekdanjem mestnern bolniškem poslopju za 10 gld. mesečne najemnine. Tretja učna soba je pa bila v drugem nadstropju občinske hiše. Tako je bila pot odprta, da se je otvorila sola; s poukom se je začelo 20. IX. 1875. Prvi učiteljski zbor. ? Lopan Jakob, Kregar Boštjan, Lever Josip Prvi upravitelj na tej šoli je bil nadučitelj Jakob Lopan, do tedaj nadučitelj v Vitanju. Prideljen mu je bil za učitelja . Sebastijan Kregar, učitelj pri Sv. Lovrencu pod Prožinom, in prov podučitelj Jos. Lever. Občinski zastop Okolica-Celje je skleuil, da se na Bregu zraven občinske hiše št. 18 sezida novo šolsko poslopjc, černur je pritrdil okrajni šolski švet z odlokom od 3. avgusta 1875. Proračun za to stavbo je znašal 13.247 gld., a do zidanja ni prišlo. 20. septembra 1927. leta poteče ravno 52 let, ko jß tedanji veroučitelj Josip Žičkar bral prvo otvoritveno šolarsko sv. rnašo. Vpisalo se je tedaj 305 otrok, in sicer v prvi razred 173, v drugi razred 86, v tretji razred pa 46 učencev. Prvi šolski proračun krajuega šolskega sveta je znašal za šolo 797 gld. Zanimivo je tudi, da se jc po inicijativi tedanjega učiteljstva ustanovila poljedelska nadaljevalna sola, ki se jc otvorila 1. februarja 1876., a se je žal vsled sklepa obdnskega odbora v seji 14. januarja 1877. opustila. V jesenskih počitnicah 1876. je kupila občina Okolica-Celje v mestu v tedanji Novi ' ulici št. 171, sedanji Razlagovi ulici St. 5., do letos obstoječe šolsko poslopje, namreč enonadstropno, privatno stanovanjsko hišo za 14.500 gld od meščana Tapeinerja in jo adaptirala za šolsko uporabo. S šolskim letom 1878/79 je pa ustanovila kon- gregacija šolskih sester iz Maribora v Okolici- Celje privatno dekliško šolo. Od tedaj obiskujejo to šolo deklice iz okolice. Stara okoliška sola. Trirazrcdna ljudska sola Okolica - Celje se je pretvorila v tri- razredno deško šolo. Solske sestre so se prvotno nastanile v starem šolskem poslopju okoliške deške sole, kjer so imele stanovanje in šolo poleg deške sole, dokler se niso 1 1888. pre- selile v sedanje v to svrho zidano poslopje v Vodnikovi ulici. Ko so deklice cdšle, je bila deška sola na videz nekoliko razbremenjena, v istini pa ne. V hišo so prišle v stanovanje Slovencem nasprotne zasebne stranke, ki so povzročale šoh, zlasti pa vodstvu sole, nezaslišane in skoro neverjetne sitnosti. Takoj oh pričetku sloveriske okoliške sole se je jasno po- kazalo, kako pogubne posledice lahko nastanejo, ako se deca ne vzgaja na naravni podlagi, to je v materinščini, in ako ne delata sola in dom vzajemno. Z otvoritvijo slovenske sole so postale mestne sole precej prazne in so izgubile najboljši materijal. To spoznanje je rodilo * po mestu in okolici živahno agitacijo za mestne nemške sole in to žal ne brez uspeha. Agitatorji so$obljubovali dobre službe, dober zaslužek, obleko, brezplačne šolske potrebščine itd. Doka- zovaü in zatrjevali so, da otroci slovensko itak že znajo z doma, treba se je le še nemščine naučiti. Z nemščino se lahko pride po svetu, s slovenščino nikamor. V okoliški šoli se uči samo nova slovenščina, katere nihče ne razume, nemščine pa nič. Ni čuda, da so nekateri nerazsodni starši verjeli tako slad- kim besedam, nckateri pa so pošiljali svoje otroke samo radi tega v mestno solo, da so se mogli ponašati »naš hodi v nemško šolo«. Kakšna pa je bila ta nernška sola? Za nemške otroke, katerih je pa bilo hudo malo, in za take, ki so nemško že od doma znali, so bile nernškc sole dobre sole; za slovenske otroke so pa bile te sole naravnost pogubne. Kako je moralo biti malemu šolarčku v šoli, ko ni razumel niti bescdice tega, kar so v soli govorili! Kako. tesno mu je moralo biti pri sreu, ko ga je učitelj vprašal, pa revček sploh ni vedel za kaj gre! Ali 'je bilo mogoče, da se je ;ta otrok tu česa naučil? ¦. Tern otrokom je postala sola zoprna. Začeli $o izostajati. Iskali in našli so vse mogoče izgovore in bolezni, da bi ne bilo treba hoditi v solo. Nekateri so se začeli potikati in klatiti po mestu, zopet drugi so se skriyali po kozolch in gozdih; bili niso ne v šoli ne doma. Navädili so se grdega betačenja tcr uganjali razne orgije, da je bilo strah. Naberač^ni denar je šel zn cigarete. Starejši so zapeljevali mlajše, pritožbe zaradi izpod- mikanja so se množue. Kontrola nad to zapeljano rnladežjo je bila krajnemu šol- skernu svetu nemogoča, saj je došcl šele nekaj mesecev po začetku sole izkaz vseh učencev, ki so obiskovali rnestno šolo iz okolice. V tern izkazu je bilo leto za letom vpisauih do 200 dečkov in ravno toüko deklic. Tako je bilo šolanje za slovenske okoličane na mestni soli. Da so se te žalostrie razmere omejiic in ublažile, je trebalo vztrajnega napora. Toliko zaželjena slovenska sola jc zbog svo- jega odločnega zuočaja postala osovražena, ali sola je mirno in tiljo nadaljevala svoje delo, je pa dosegla tudi uspehe, da je lahko ponosna nanje. Nie učenci so napredovali ne le v slo- venskern, temvcč tudi v nemškcm jcziku. Pripetilo se je večkrat, Učiteljski zbor pod vodstvom Ärmina Gradišnika. Od zgoraj: 2aqar Franjo, 2agar Josip, Gradiänik Statiko Gobec Vckoslav. Od spodaj: Voglar Franjo, Krajnc Franjo, Gradlšnik Antun, Stante Martin. da so pozneje slovenski fantje Nemcem pomagali nemške naloge pisati ter jim bili tolniači pri nemškem pouku. Ob tej priliki se pa mora hvalno orneniti, da so vse takratne v Celju bivajoče odlične slovenske rodbine na sijajen način svetu pokazale pravo rodo jubje, slovensko samozavest in ponos. Vkliub tesnim in slabim šolskim prostorom, vkljub revni šolski ODremi vkliub zastnehovanju in zaničevanju someščanov so le t nošiliali svojo deco v slovensko okoliško šolo in ne v mestno, kamor so bili všolani. Obiskovanje okoliške sole je bilo takorekoč najzanesljivejše merilo v narodnem oziru. # V občinskem odboru Okolica-Ceije in v krajnem šolskem svetu je sedelo poleg kmetov nekaj Nemcem prijaznih mož, ki so znali vsako priliko izrabiti Nemcem v prid in se hlinili kot kmečki dobrotniki in dobri gospodarji. V rokah so imtli vse važne zadeve. Navzoče so s svojimi triki preslepili tern lažje, ker se je govorilo navadno le nemško in uradovalo sploh samo nemško. Solski okoliš še ni bil končno določen. 1879. leta je pro-, sila katastralna občina Košnica-Polule, da se naj izšola iz Liboj ter všola v Celje. Enako prošnjo sta odposlali Lopata radi izšolanja iz Velike Pirešice in Lisce iz Petrovč. „ L. 1886.se je vršil komisijonelni ogled sole. Krajnemuisoi- skemu svetu se je ukazalo, da naj ncmudoma OjsttrŽivela osvobojena domovina!« 1920. leta je mladina žarečih lichitela pred mestni magistrat, da vidi in pozdravi Njegovo Visočanstvo regenta Aleksandra. ^ T "n dan ie bil. inajm SOISK1 SV€t. . '^d zuoraj: Jclen Franc, Kukovcc Vinko, Krajnc.Franjo, MihclCiC /llojzij, flrnSck Franc. Ocl snndai- MnnUr i-i;m. Hr. Hrašovcc Juro, Bafhlcr BaltazBr, Glinžck Ivan. Medtem so prevzeli novi uradi svoj posel. Nova šolska oblast je začela reševati zaprašene akte. Tako dobi krajni šolski svet Okolica-Celje opomin, da bo le treba misliti na solo. Ena misel rodi drugo. Gimnazija je dobila že pred vojno novo poslopje. V to posloje se je mogla preseliti šele po vojni, kajti med vojno se je rabilo to poslopje kot vojaškrj boluica. Ker se je staro gimnazijsko poslopje izpraznilo, je skušal krajni šolski svet pridobiti to poslopje za okoliško solo in je celo na- kupil Stegeškovo posestvo, ki meji južno na staro gimnazijsko oziroma mestno last. Istočasno se je povrnila misel na razširitev sole potom prizidavanja proti železnici. Solska oblast je namigniia, da ne more odobriti ne prvega ne drugega načrta, ker bi € tem šolsko vprašanje ne bilo povoljno rešeno. Mestni urad umakne svojo ponudbo glede prodaje stare gimnazije. Leta 1922. je došlaponudba takozvanega Pavnovičevega prostora na Dolgem polju, kjer sedaj stoji nova sola. Po dolgih in vsestranskih debatah se je krajni šolski svet odločil nabaviti ta prostor. Z nova se je začela težavna pot radi odobritve stavbišča, sestave stavbnega programa, nučrtov in proračunov. Se težavnejša je bila pot glede dobave kretfita v tako težkih časih in pod tako težkimi razmerami. Vsi člani krajnega šolskega sveta so bili mnenja, da se za solo mora nekaj storiti, vsi člani so se zavedali, da se brez bremen to vprašanje rešiti tie da in zato so tudi vsi člani iskali potov, kako bi se mogla bremena znižati in olajšati. Koliko dela, pisarij in potov je to povzročilo, ve samo tisti, ki jih je delal. Prošnje pri državnih fondih so bile brezuspešne. Z ozirom na finančne težkoče se je zidanje dekliške sole začasno opustilo. Krajni šolski svet si je bil vedno svest svoje naloge, svojih dolžnosti, pa jih je tudi točno izvrševal. » Stran 4. » NOVA DOB A< Žtev. IQ1, Načrti in vsa dela do podrobnosti so se dogoroviia tako izčrpno, da se je mogla stavba in oddaja posamezmh partij raz- pisati ter se je z delom vendar le enkrat tudi pričelo in sicer 11. rnaja 1926 brez slovcsnosti radi nesoglasij občanov. Ni še bilo vse trnje s pota spravljeno. Poleg zadovoljnih ljudi sevednonajde nekaj nezadovolinežev Ko so poslednji opaziii, da gre za resnico, so začeli obupno vpiti, zakaj se jih ni vprašalo za nasvet. Našli so seveda posnc- malcev takih, ki še vedeli niso, za kaj gre. Ta dirindaj je postal tako glasan, da ga je slišalo ministrstvo v Beogradu, ki je delo brzojavnim potom ustavilo, čez nekaj dni pa je svojo odredbo preklicalo. Nepoklicane roke še niso mirovale, ministrstvo je ustavilo deio v drugič ter poslalo svojega zaupnika, da se isti na lieu mesta sam prepriča, kaj je resnica in kaj ne. Med teni je krajni šolski svet pod inodrim načelstvom odvetnika g. dr. Jurija Hrašovca lepo mirno sedel od šestih zvečer blizu do polnoči in tudi čez polnoč v posvetovalnici pri resnem delu. Takih sej je bilo samo lani dvanajst. To je zgodovina okoliške deške sole v debelem obrisu Namen te zgodovinske črtice, je cenjenim občanom povedati resnico in pokazati, da so zastopniki v krajnem šolskem svetu vestno vršili svojo dolžnost, ne oziraje se na niih politično pri- padnost. Zastopali so interese sole, obenem pa tudi inleresc občine. Kdor govori drugače, ta jim dcla krivico. Načcloval je krajnemu šolskemu svetu g. dr. Hrašovec blizu 30 let. Clani so se menjavali, ali on je ostal. Kdor pozna razmere, kakršnc so v resnici bile, ta mora naravnost obcudovati njegovo vztrajnost in požrtvovalnost. Vsak drug načelnik bi bil vrgel Rkte oblastim pod rioge in bi bil sel svojo pot Ce bi njega ne bilo in šolskega upravitelja Fr Voglarja, bi dancs ne stala ta ponosna stavba na tern niestu, pa drugod tudi ne Vsi, ki ste pomagali pri zgradbi te prepotrebne stavbe, se bodete pač" rnorali zadovoljiti le s tern, kar pravi pregovor : »Dobro delo se samo hvali«. Cesar ne ve ceniti sedanjost, ceniti bo znala bodočnost. Edina zavest, da stc storili nekaj dobrega, Vam bode plačilo. Vrcsniči naj se vroča želja: Vladaj v tej stavbi sreča in mir, nova sola bodi žarišče ljubezni in prosvete in obilo pleme- nitega sadu! Vekoslav Gobec: TVT "V v 1 Nasa nova sola. Ali ste zc vddeli našo novo solo? Že stoji in njena prijazna zunanjost se ti veselo smehlja nasproti. Vstala je dolgo obetana in vroče zaželjena na polju, kjer je poprcj pridna roka skrb- ne gospodinje obdelovala potrobno po- j vrtnino. Zrasta je na razoru, iizza ka- terega se je dvigail v sinje nebeske vi>- šave poljiskii škrjanec, žgoleč Stvarni- ku pesnii miili glas. Tako se je vendar j enkrat uresnicilo polstoletno hrepene- ! nje naše mladine. Dobila je z novo so- lo prijeten dorn, poln lepote in svet- lobe. Dom, do katereiga nima dostopa sum in hrušč dnevnega prometa in ne vsiljiv prah živahnih utic in cest. Sola si je poiskala zares mirno in lepo oko liico v neposredni bliziinii mesta. Napo- timo se po najbliizji potii, ki vodi iz mesta k soli. Po široki Kralja Petra cesti pridemo do potoka Koprivnice in ob mjegovem desnem bregu po Dol- gem polju do znamenitega Marijinega kiipa, kjer se ti v vsej svoji lepoti pri- kaže belo zidovje novih stajvb. Obstojiš in občuduješ s tiilio zaiclovolinostjo m trdnilm prepričanjem, da je bila naša lnladiina poitrebna nave sole. Kakšna razlika med staro in novo šolo! Težka primer Java baiš to ni, ker sta si po- slopji različni kakor noč in dan. Stara sola s svojo nepriijaizno zunanjostjo, preživela si in v svoj fin temnih in smradljivih prostoriih ne bodeš več mu- čila naše mladiine in ne rušila njenega zdravja! Konec je trpljenj-a in nasüm malim eo pripravljeni lepi prostoTi, pofrii soln.ca, zdravja in veselja. Naša sola je reis nekaj izrednega in go»tovo te bode zanimalo. ako se ne- koliko natančneje seznaniiš z njo. Sola sestoji iz treh sta.vb in sicer je v sredinil dvonadstrop.no šolsko po- glopje, kojeiga pročelje je obrnjeno proti vzhodni strani. Na južnem kon- cu solßkega poslopja stoji licna stano- vanjska hiša1 šoiskega upravitelja^ a na severnem koncu je posloq^je pro- strane tclovadniice, ki je z micnim hod- niikoni zvezana z glavnitm postopjem. Kapotiimo se v notranjost. Koj pTi glavnem vhodu zaipaizhnio, da je ves prostor okrog sole dvignjen tako, da ga vsakoletne običajne pavodnji ne Do- do mogie poplai\riti. Po širokem stopni- sen pridemo najprej v nadpritličje. odkoder vodiljo posebne stopnice v pri- tličje, katerega si hočemo ogledaiti. Na- hajamo se nai Mrokem hodniku, odko- der zaigledamo vse polno lepo razdelje- nib prostorov. Tarn na južni strani je zracno in solnčno sta>novanje šdskega sTuge, ki je s posebnim vbodam ločeno od drngiih šolskih prostorov. V sredini je v globokem in pasebno oddeljenem prostoru. postaivljena centralna kurja- va, ki bode v mrzliili ziraskih dneb gre- la vse šolske pros!ore. Poleg raznih oddelkov za kleti in druge .sbranilje za- pazimo lepo urejeno kuhinjo s prostor- no jedilniico. Ta prostor je pripravljen za göspodinjske tecaje, ki se bodo pri- rejali za naša okoliška dekleta. Na se- verni strani bodniika vidirao snažno in vzorno urejeno šolsko kopalnico z ba- njamd in prbami. Tukaj se bode labko mladina tudi pozimi unwala in ko- pala. Zdaj pa zapustimo pritlicje sole ter se napotiimo po hodniku, ki vodi na Severni strani iz glaivniega poslopja v- telovadniico. Tukaj obpudujemo veliko in zraicno dvorano, kjer si bode mla- dina jačila mišice ter krepifa voljo. V teloivadnici je spredaj tudi šolski oder, | na katerem se bodo vršiile šolske slav- nosti ter prirejale igre z odraslo mla- dino. Na nasprotni strani odra je lic- na galerija,, pod katieTo so prostori oblačilnice. S prijetnitm utisoin zapu- stLmo tolovadnico ter se podamo na.zaj v nadpritliičje. Na svettem in šitrokem hodniku smo, kjor se bode mladina tu- di v deževnih dnoli laliko gibala v od-. mori'Jij. Iz hodniika vodi vse polno vrat v raarede in druge šolske prostore. Vistopimo v raizred. Kar presenečen bodes, ker je v njem tako svetlo kakor na pros tern. In taksni so vsi razredi. Veliki, svetli in zraični ter najlepše opremljeni. V takih prostorih pač ne more biiti zdravje otroka ogroženo. Učenci kakor ucitelji se bodo v takih razrediih prijetno počutili in vsestran- ski nap red ek bode sigurnejsi, kakor je bil v prejšnjiih jetnišnilcah. Zapustimo nadpniitlicje ter se do sloznih stopnicah podajino občudovat še prvo in drugo nadstropje. Precej visoko smo že in pogled skozi okno je tako diven. da ta lepota se bolj ozivi posainezne dele niadstropja. Ko smo si oglledali vse prostore, smo zapaziii poleg številnih prostoirov lepo urejeno pisarno šolske- ga upravniteljstva, sobo za šolskega zdravnika, kjer je tudi šolska fekarna, ki bode nitdila slučajniim ponesrečen- cem prvo ponioc. Bili smo tudi v uei- tel jski zbornici, v ciitalnioi, v aobi za knjižnico ter v kabinetih za razna uči- la. Na hodnikiih in v razredih smo oh- čudovaiM vodovodne naprave s poseb- no pipo, ki žene na, pritisk vodni cu- rek žejnemu naraivnost v usta ter je vsled toga wsako okuženje mladine onemogočeno. V vsakem nadstropju so nia obeli koncih liodnika hiigijensko urejena strainišča, ki ne propuščajo niiti najmainjšega smiradü". Vise šolsko paslopje je elektricno razsvetljeno in tudi šolsko nro goni efektrična sila. Po tem kratkem opiisu si spoznal v glavnih. obrisih novo solo. Ako jo pac hoceš natanöneje spoznati, si jo 66 priliiki lahko ogledaš in se prepričaš, da (je'vso (lepoto uistvarriila mladinii spretna roka našega slavenskega obrt- nika. Lepoto sole povzdiigne lepa hližnja ter daljna okotica. Skozi vsako okno se ti nudi krasen razgled. Kamorkoli se ozreš, povsod se pred taJ)o raz])i'astfira obširen in z lepoto obdarjen del slo- venske zemlje. Najlepši je pogled pro- ti zap ad u. Tarn .se nam kažejo v vsej svoji lepoti naše Solčavske planine. nad katerimi ponosno kraljuje visoka Ojstrica. Te planine dajejo natsi biistri Savinji žilvljenje in siso. s katero se preriije mimo našega mesta, kjer nas v vročLli poletniii dneli vabi v svoje hladilne valove. Bolj na desno od Sol- čavskih planin zagledamo Mozirsko pianino s solnönatimi pasniki ter ugaslinn ognjenikom Smrokovcem, ki je baje v davni dobi, bruhal pepel s ta- ! ko siilo in v taiki ranozinil, da jo nastat iz njoga naš Jožofov hriib. Pred Mozir- j fiko ]>lanino pa viidiiino goro O'ljiko z znamenito romarsko cerkvijo. Bolj za- j daj na obzorju se žalostno ozi-ra proti \ Celju gora Peca, v kateri spi vojska ! kralja Matjaža in čaka trenutka, ko ; se bo napotila reševat naše neodrešene ' brate in sestre v tužnem Korotanu. j Njena soseda, širokopleea gora Urška, ! je naš vrenienski prerok. Kadar ima \ kapo, ne hodi brez dežnika od doma, j če je pa brez nje, si lahko prepričan, ; da nebo ne bode rosiilo. Ob vznožju ; navedenih gcurä je polno priijaznih in j solnčnih hribčkov z belimi cerkvicami : na vrhu. Pred temi se pa širi rodo- vitna im s hmeljem posejana Savinj- ska kotWna. j Obrni sedaj svoje radovedno oko proti severu. Tarn za.gledaš temne go- | zdove in solnčna pohocja zelenega Po- ; borja. pred katerim se dviga Kozjak ; s cerkvico sv. Jošta in pa Vitanjske planine, ki dajejo nasemu vodovodu . zdravo in čisto pniaco. Pot em je vzbu,- | di'la tvojo pozornost skupiaia precej vi- | sokiih gor. To so znane Konjiske gore, kjer je v najvisjem vrhu baje priivezan konjiski zinaj, ki je bil v davnih časih strah in groza prebivalstva. Pred temi gorami so pa nanizani grLci, ki so pol- ni solncnih in vabljivih goric in. se M- rijo daleč tja proti Dramljam. Ob vz- nožju teh hribekov je koj v zaoetku prijazen trg Vojnik, pred katerimi se do Gelja razprostiira ravno Vojniško polje. ki je dalo naiši šoH potrebno opeko. Ozremo se še nekoliko proti vzlio- du. Tu te od daleč pozdravlja siroki. Boč in njegova saseda, vitka Donaöka gora, te vabi s svojim izredno zanimi- vian razgledom na svoj vrh. Pred teboj se beli na višinah precej mičnih cer- kvic, ki se ti prijazno smehljajo na- sproti in pričajo o veliki pobožnosti naših prednikov. V bližini Gelja: nad prijaznimi Teharjanii zagledas cer- kvico sv. Ane, ki je v toliko zan.ntnva' ker se je tarn vršil del povesti, ki .H1 i«- šl"a pod imenom »Mlinarjev Janez« Nad Voglajno pri Celju je so n- cen hriböek Sv. Jožrfa z ^o dvostolp- no cerkvijo in z vclikim samostanskim poslopjem. To cerkev so sezidali Celja- ni s pomocjo sosednih župnij 1. 1680. Takrat je razsajala v Celju strašna kuga. Meščani so se meseca septembra bosi napotili v procesiji na današnji hrib sv. Jožefa. Tain so postavili lesen kriiž. Oben em so obfjubili, da bodo na vrhu grica sezidali novo cerkev. če Bog uslisi njihovo prošnjo. Bog je prošnjo u'sliisal in zgradili so cerkev, ki so jo pasvetiili sv. Jožefu. Resniič- nost tega dogodka potrjuje tudi latin- ski napis nad glavnimi vrati, ki praivi, da je sv. Jožef kugo odvrnil od Celja. Krasen pogled itmaš proti jugu, kjer se ti v pravem sijaju pokažejo zeleni vrhovi celjskega gorovja tja do skrajnega vranskega kota. Pred tabo nad ovinkom Savinje niole svoje z ze- lenim bršljanom obraslo zidovje proti nebu obsirne razvaline starega gradu, v katerem so prebivaift mogoöni im slavni eel jski grofje. Prijetno ozadje razvalinam delajo gore okrog Celj.ske koöe, ki te ob prostem čaisu vabijo v svoje sencna'te gozdove na potreben oddi/h in razgled. Najbližja okolica ti nudi, da se laihiko /> nialiim naporom naužiješ lopote narave, okrepčaš svoje telo ter potolaižiš in mniris svojo duso. Sosed starega grada je Miklavski hrib z lepo cerkvico, ki je posvečena svet- niiku, ki ga mlaidi'na v»ako leto tako željno priičakuje. Potem zagledamo pred seboj gozdnato Lilsco z razgled- niiin stolpom. V bližini prijaznih Griž se vzpenjata proti nebu gori Gozdnik in Mrzlica, kjer stoji Hausenbichler- jeva koča, ki nosi torej ime očeta slo- veiLskega hmeljarstva. ()d Mrzlice se vidijo planine tja do Trojan, kjer so se v divjem Črnem grabnu shajali ro- kovnjači, ki so govorili celo svoj pose- ben jezik. Taksna je toTej bliižnja in dafjnja okolica naše nove sole. Krog im krog jo obdaja venec prirodniih krasot \n le- pot naše ožje domovine. V sredini te- ga venca pa stoji veliičastno poslopje nove sole ter veselo vabi žimaihno mla- dino iz naših okoliških raivnic, s hri- bov in grioev v svoje prijazno okrilje, da ji nudi vsega, kar edino nova in moderna sofa nudiiti more. Slika našega šolskega okoliša pa postane popolnejša, ako upoštcvamo tudi prebivalßtvo, ki daje naši šoli na- raščaj. Pretežna vecina otrok ie delaT- skega in kmečkega stanu. Način do- mačega dela in žtvljenja oblikujo otro- ku dušo in te pojave laihko opaziš na učeiioiih. Kmečka mladina, ki je v na- | ravi. vzrastla, prihaja v solo krepka, ker v njej še neovirano krožLjo soki rodne doinace zemlje. Te dobrine bode sola pri svoj em delu upostevala in gie- ! dala, da se razvijejo v svoji nare.vni ; smeri. Vzbudila bode v kmocki mladi- 1 ni z načinom vzgoje i.n pouka speče si- I le, ki. izvirajo iz stanu iz kojega otrok ' izhaja. Tako bode budila sola mlidini i veselje do poklica in ljubav do doma- ! če grude. j Mladina delavcev se sicer pri nas ne razftkuje toliko od kirecke mladi- j ne, kakor se to opaža v velikih delav- skih središčih. Toda vpliv domaOega '. življonja nasega delavca ie na otroka ; vendar toliksen da se labko^spozna , da prihaja mladina iz delavskih vrst v solo z drugačnimi naravnimi siUmi kakor mladina iz kmetskih vrst. Sola uposteva tudi dobrine delavskega otro- ka ter rau nudi ponioc v oni oMiki, ki Stev. 101. »NOVA DOB A« _Strati 5. je zainj pri'merna in vaWjiva.. Vse dolo sole pa stremi za tern, da dvignu kul- turno dohiA'sko in kmet-ko rnlailino na ono višino, ki ji je po njenih dusevnih in tela^nih zmožnosti zagotovljona. V delokrog sole ne spada samo pouk in vzffoija soloobve/nu mladino. Svoje delovanjo inora tudi raswiriti na lnilaidimo predsolsk byidkosti svojega vzvisenega pokliica. Vsi dobro vemo, da je marten no sree ona zlala čaša, iz ka.tere črpa otrok vse duševne in telesne dobrine, s kateriimi se plaho pojavi v šolski klopi. Mehka inateriina duša je pa ona čarobna nioč, ki daje mladerou žuijenju obliko in mot', ki ga vodi po šumnih potih žiivljenja na- vzgor k svetlobi. Za ponk in vzgojo soloobvezn.e mlaiditne je v novi soft preskrbljeno vse v najpopolrnejši obliki. Že stavba sania bode vzgojno vplivala na liiladL- 110, ki se bode v njeniih prostorih na- vadila vseni'u, kar navdušuie in vodi otroka k lepoti. Z lepoto prepojeno sr- ce je .pa vedno dostopno vsem vzgoj- nilm in uentan natčelam, ki jih pri svo- jem delu. upošteva dainašnja dolovna Sola- Uspeäno šolsko delo iizpopohiju- jejo razni vzgojni in učni pripomočki, ki jih že imia naša sola na raizpolago v praoejsnji in iizbrainii mnažimi. Sola mora .spoznati vjakega otroka z nje- govi'mi vrlilnamii in h'toairrai. To pa za-* to, ker je izhodišče današnje vzgoje otrokova notranjost, ki irori temelj vn je edini upaštovani faktor, ki kaže pravec sol9kem.11 delu. Z načinom ta~ kega pastopka upošteva sola vsakega otroka ter mm podaja ponioč, da se v sviojiih naraivnili zniožnositiih izobrazu- je ter hiti cilju nasprotii, ki mm je po prirojenih silah zasiffura,n. Velik vpliiv i'raa na otroka tudil akol'iica, v ka- teri živi in se giblje. Naloga sole bode, da .se bo otrok giibal v okolici, ki bode vzgojno vplivala nainj ter gia tako ab- vairovala pred razniimi sovraižniki, ki vabijo neraizsodno milaidiino v blato vsaikdanjega žin-Jjenja. Taka družba uniči fežaivno delo sole, ker njen? strupena slana na rnaih. zaimori v^e v soli pridobljezen do dela pospešuje tudi de.lo na solskomi vrtu. Za,to je v.saiki so- li lepo iln proktično urejon šolski vrt liGobhiodno i>otrebon. Pri novi »oli jo prastora dovolji, (kjer se bado ladiko u red H lep sol ski. vrt, kjer bodo ml ade roke nasih mal'ih z ljuboznijo goj.ilp raxno oveitje, povrinino in kuUurno rastllne, ki nam daje.io naš ^1sakdainji• krvih. Pri delu ,na šolskem vrtu se vzi,- vi mlaidina v življenje iin tajnasti rast- Tiin ter pri dobi1 ljtubezen. do domaioe ffrude. Z vso .skrbiiostjo se bode gx)jila solska drevesnica. Tu.kaj si bodo vz- gajaili »oeinci «ami nil aid a drevasa, ki bodo ob izstofpu lz sole presajena na doinawi tla, kjer bodo z mladeniiceni raistfa, cvetela in rodiila. Bodo pa tudi viden spomenik najlepse dobe clove- skega zivljenja.. Mod pisa'nim in dditeeiim cvetjein bedo v sredini vrta domovale v lic-nern ulnjaku v najbol-jsiih pamjih marlji:ve cebelioe. Tukaj bade obeudovala mla- dina skrhno in. vizorno urej/oiio življe- nje čebel, se ucilai od njiiihi sloge, rcda, Tjubezni in mairijiivasti. Taiko bodo vzorno urejen solski vri v polni meri i-zpiopolnjeval dolo raizreda lor bo vz- grtjal pri.dne vrtnairje, marljiiW sad- jarjo in umine čobelarje. A'ko proinolrjnio slavbo naše sole iz zdravstvonoga, aziiira, se prepricamo, da so visi prastorii uro.jeni tako, da no bode v n-jili v neivarnos'ti zdraivje na.še dece. Sola &e je La,veda:la. da ie zdra\- j luirod'i na vo- dah gl'adka in trdna lodoua skorjifi, kdo li naj zaibrami mlaiidiii, da no bi siiiola na 1'od, kjor so v »vezem zi'inwkom zra- ku naužijo eisloga vewljai? Kaidair pa led no bi d'rzail, si bodemo poiskali sa- ni tor so sli sankat na priinerne str- lminie. Ölo \)o voisolo naivzdol, a pooasi navzgor. To bo vosejljei! Progiovor praivi, da jo snaga' |>ol zclravja. Sola je uposterail'a ta prego- vor tor v t« ,s,vrlno pripraiviila cilsto ko- palnico, kjor se bodi- niiladiina vsako soboto umiilviii'a ter kopala, da si ohra- nii svojo telo .sTUiKiio in zdraivo. Za zdraivje milatlinie je v novi soli vsr- straiiisko praskrbljo.no. Cvertocega in vesologa, liica se bodo vraoala inlaidna na, svojo d,oiniiove. Sikrbno Jin vest no delo solo jo iz- gubljono, ako miladima po šaloo!>v(v.iii dobi niina voit stilka s solo. Raivno ta nvladina, ki. s-topi v z'ih'i'jioinje, polrobu- ji> Ijirbezinivega in treziiiega voditolja. isTLh'(''O nain nc nioro oparokati, da j; Zču vodstvo to ml ad ine pač v prvi vrsti pok'Klcana solai. Aili pa, maj pu.-timo niladi'no. da jo raizna drustva loviljoj' svojo mir-ežp, kjor čaka imladino raz- oc'aran/je, ki üigroni mlado zivljenjo? AH j'0 naj i'zroci\mo že jiodiivjami i'ii i'az- nini .straistem udani tolpi., ki taiko zelj- mo čaika na žrtve, kadorinn sta so sirup in grell, ki razjiodaita, imi'atdo življonje iln ubiijoita vso lepoto duse, noznana? Niiti prvi. niti. drugi nirnajo praiviiice si lastiti vodstva nase po>volsko mlaiJdiiio. To pra^o imia edimo sola, ki si ga jo s svojOm d.olom zasluzil'a. Saj jo pr: svujem težajvinem in oclg'ovornoni delu porabila in žrtvovala miladinii najvee. ' Sola so zaveda, da wsak učonoc, ki jo za/piiwa, adnaSa s seboj del ucitefje- vega srea, duse njegove in njegovega : zdravja v taikii meri, da po končaiiicm ! tožavnem delu nem iin tap ßtapa v po- koj, ako ga niso odgiovornosti in toža- ve stain.u a' srediimi dola zrušiilo k Horn. Mladiinia.1 dobro ve, da zaipusti ob izsto- pu i'z »olo svojiega najboljsog'a prija- U^l.ja. Težko in saJzniili oöi so posl.ulja ikI svojeiga dobroüiiika iii sc po^nejo rt\sloki'a,t vraca po na-svett uriitoljovo. Posolsko mladino našegvi sol'skoga okoliiša bode .obdržala sola v sv;oji bli- žini s sol.sko ki\ivžnico in z rKvda^je.vail- iiiinii solamii. Mladina naših kmetov bo nadaljovala pouk v küiietüski madaljo- valni soj'i, dočiiin so bode dolaviska obrt- ni'ska mdaidina iizoibraževala v obrtno nadaljevailnd soli. Ueniv načrti na^ede- nih sol siO urejeni tafco, da sv kmierka kakor tudi delarska obrtna mladina razšiiri ,iai poglobi znatiije za; svo,i bodo- ei pokililc Zlaisti jo za pavoiljien raizvo.i IvmetiyskiO-nadaljeivalnei zicxl'e prelskrb- ljeno, ker jo pri soli na; rai'zpola&o do- volj zomi'ljo, kjer so bodo lahko urod.ili poizkusni naisadi. Tak temoljil teore- triicen i.n praktieeji pouk bodo u,st)«>*o- bil nil'adiinio, da se bode ta z razum,om in s sreem opriijola rodno grude ter t=i priidabiiviaia iz nje vse, kar miore pri- dobi vat i Jo fjuboiz-en do paklica:. Tu'di dekJke, botd'Oce skrbne giOr- spodiittije, so potrebne pouka, da jih zivljenje ne najde nepripraivl.jenLh. Na njo so miLsilili naši skrbn.i. solski možju ter sopriredili v salskem poslopju čed- n.o kuJniiiiijo z obedovailnito. Vodelii so, da lahko kmotovailec uiiiva naijoeinejšo in najiokusnejso bra no le, ce jo zna. g!as])odinja dobro in ofcusno pripra- viihi. Öol'a bode zaito prirpjala ad casa do c-asct goispodinj'ske teca;jo, \ kaiterih so bodo dekleta ueilai Vtsega, kar je ne- Oibhodno potrobno prildmi i'n skrbn.i gn: spodiinjii. V taki'h točajih bado poduO-t" \iale za to u,s- ski.nek ml napredeik. Da spozna. »irša jaivnost pom en in ve sai'e, si mo polog apfea podali tudi program prasvetnega in kiilturuoga dela., kii j(e zainiiiisljieino o naši soli. Pri- znati niioraniio, da jo to dolovafnjio ovii- r-ala stara sola, v katersi je bil vsak najinanijsi ratzmiaih nomiogoč. Ziaito se zaislugo onih iiin.iitoljo.v, ki so s .svojim miiiUiarniiu dolom povzrot'iili, da jo do- l)jla nasa ukai'iica novo solo, dam as no dajo oceni:ti. Uispehe tegia veliikoga de- la bade pakaizala šelp bližnija hodač- nost. Naša svelia dalžnast je, da se na tem mestu spomiinj'a;ino s hMalezni'm sroem on.iih gospod.oiv, ki se jilso ustivis- šili velikiih ovitr din žrtev ter so svoi.) tizko nailogo tako t-astno izpolniii. Vsoin torn iskreni'm prijateljem nascr milctdiiine prisrma hvialai! Posobno za- hvalo pa iizrekaiimo kraijinomu «olskoniu svotu tor njoga za.služnomiu prodscse je biila resi'la iz Rotwango^e liise. Marija zbere vso deco okoli sebe. Ko ji prispe Freder s svojim tovari- sPiTi Jözafatom na pomoč, se jim konr- no posreoi rešiti deco siigurne smrli. Ko so se delavci osvestili od prve- ga navdnsenja. im ko >so i'Zvedeli »a ka- tastrofo v spodiijan dehi mesta, so bili prcjprRiani, da «o se jim otroci utopili. Misleei, da jstrotini človek v roke. Ne d.i bi rnnogo prerniiäKiiaili!, jo zvežejo in spalijo. A v njibova veliko iznena- denje se pretvori, str. do vki'jnt-.no 19. t. m. (II. del). »Metro- polis v Visakoni poigiledu daJeko nad- kriiljnje velefilnue »Ben Hur«, »Sveta gor a«, »Quo vadis?«, »Faust« i.n >'Ni- belungi!«. P. Ljudska prosveta. I ZIIODOVINA OKU A. Tukajs- nji profesor g. Jamko Orožen je spiisal poljud.no zna.nstven.0 raizpraivo o zgo- dovini lepcgai eel'jiskega most a. (leljt1 je eno nasib najstarejšiib in zgodoiviinsko lvajbogalejšib lniOsSt, ki je v Ägocloviini Sloveiieev igralo veliiko vlogo. 7am\o \n biilo želeiti, da ae seanami z nijegovo zgodovi.no vsak Slovenec in Jngoslo- \on. (*le nctim je doslej miainjkialo za to priinerne knjiige, je to vrzel iÄpopolnil .lainko Orožen s svojim izvrslnim de- lom. Knjiiga obsega dva dek. 0 pr- vcm delu smo m porocali, -d.rugi del I pa vsebnjie sledeea poglaivja: Srednje- veško Celjr» kot središče držaivnioitvor- nega stremljienja. — Doba nairodne saimaslajnasti. — Saivdinjska rmarka:. — Knezi in grofje Celjami1. Knji'go krasi vee lepib slik in pas,netkov tei' podob iz zgiadovine. Knjiiga se dobi/va v vseh kni'igarmaih im jo toplo priporočamo. 1 TENORIST RIJAVEC V BFR- LTNU. Naš roja>k tanori'st Josip Ri,- iaiv-ec je v letasnj'i sezoni ainigaziiivam v berlinski mestni operi, kjer je naisto pil svoj amga-zm-a 3. septombra. Med tern je dobil pozi'v tudi od berliniLske Državne opere in je pel v ponedeljek, due 29. avgiista vlogo vojvode v »Ri- golettu«. Kr-Lfiliki mu priznavajo sen- zaciljonalen uspcih. Partijio je pel Ri- javec v itailijiainiskem jezitku. Naš1 rojak je od in i Slovenec, ki je doslej pel" po- leg Fr.a.nca Naiv^ila, v berliinski T)r- žavni. operi. 1 KNJJŽEVNU NAGRADE Y AMER1KI. Kljiub brexforiiznosti na- sproti lepeniiii slovstvin. culi tndi Aine- riika potrebo, da se proslavi z novimi 1 iterairni!mi deli). V ta naiuien «e ray.-- irisujeijo og^roinme naig.raide za najbo'lj- se si)iise. Tiiiko je neko zailožniMvo ra.z- jidsalo 25 I isao dofaivjev nagvadi' za najboljiso roniiainitie.no novelo. Teknvo- va.ti isnieijo samo neii)riiZ,n,am pisatelji. Di'ugo zailožiiištvo je raizpisa.lo po 25 titsoc dolai'jeiv za rain/am ni.öskega in za. ! roniian žene. Podjetje »Foruan« pa oJ)eta 7500 dolairjov za najboljšo po- vest iz anieriske zgodovime. Teknuije- jo lahko piisaitelj'i v»seJii n^iradov. [ JtEVIJA SiLOiVENISKlll NA- KODNJIL NOŠ se v.usil dn,e 18. sep- teilibra na veilesejimu prilikoiin J'oikra- jinske raizistave »Ljubljaina v jaseni«. Uidei'ezba bo zelo velika, zastopane bo- do \m slovenske navodne nose. Vsa priprajviljailn-a deila so v lyoJime.m leku J)od vodstvoiin poikroviiteljiioe, wiislne dviorne dame, gospe Fran.it1 Taivtarje- \x). .Pr.ia'edilev ziamima seveda sloven- ska abciinstvo, pa tud'i iiz južniili lcra- jiev nase drzaiA'O se že jav.ljajo posetni- ki. Z regitiuia(;i.io I'okraiji.n.ske ra.zsta,- ve je (lovoiljena liolorviitvna voznitna. na vsoli osebnih in brzovlafciib. ^ ft a O pasta jü zd zebe najboljša! 1 JJRASEK AL0JZ1J. (H'-lv Dm- ' iiio, v treli dejanjiib. Poslavieniil Fran ' Ai'brechit. V Ljubljani 1927. Str. 60. ! (.leiui 14 Din, s poštnimo 15 Dili. Kot 17. zvezek je izdala Tiskovna zadru- ga v svojii zljirk-i >^üder« prcviöd Ji- raskove tradejiaiike »Oče«. A. Jirasek, ki je tas'keimiu naTodu v svojiih stevil- niih ]'cimaini.'h uistvar^l praive nad'jo- nalne -epapeje, je v tej svaji. draimi po- segel \ sodobno žiivljenje na vaisi. Z niairkauit.n'iimi potiezaimi nani predsta- vi nekaj vaiskih oseb, brez visaike iska- iii' aiiiigiinaliiövsti, zi'vdili lin> iieisnjeniJi. J^f-ez pri,s'iliJ4Mie el'ekitnasti. nani ,s-liikn protresljiv kanfLikt nittl ocetom im si- nom: lined saimogoltni'm, sebiičniim, li^- eeinersko pobožnjaskitm očetom ter vr- i'iiin, idea In i in sinoni. Ta kionfiikl se napoisled razviije do naratvnast klasi'e- ne tragiiiönosti,>kar dalje draimi res no lunetniško vrednost. Ker je delo vzlic temiu praiv lailiko uprizorljivo in ne slavi niiti igraloem niti režii&erju ni- kaikih posebniib težkoe, ga zaraidi viso- ke iiinietniškn1 oene, kakor tndi zaraidi piemen iite tend ence, ki liči v drami, zlaistr našini diletatntskiim vaškdim odrom najtapleje prftporooamo. e KN.TIGE IN VSE Ö0LSKE PO- TREBftf'.lNE se dobe v knjigarni üo- ričar & Leskovšek v Gelju. Opozarja- mo na oglas! Umetnost reklame. Trgiovec dajnas dobro raizuniie ve- lilki pomen ogksav in da zaslužiti umetniku, ker ve, da se mu ti stroški stotero poplaoaijo. Veliki svetavni listi pa prirojaijo tudi reklaimne naitečaje z nagradami. Pri teb nalecaijiih iizja.vi Visak naročnjk in. čitatelj li'sta, bateri oglas je naprav.il n-ainj najviecji vtis. Na jiftsem bo v Pariizu otvarjena »Akademija za reklania in pa risk i chic«. Pasetniiki Akadciniiije >se bodo orili v iMnetnOiSti prasenečenja mno- žilce. Iskali bodo primernih sredstev, kaiko se ljudje otsupnejio, da kuipijo to, kair jim lnoče trgovee prodali. Na plo- tu okalu zgradbe za reklamo bodo raz- sitavljene avtoniatičnie lutke, ki se bo- dio n|tiprie4ta,n,o!1 islezuvale in ojbuvaile, slacile in oblaieile. Vrtet se bo velik krog, v kaitoroni se bodo obraizi meinjct- vali. Ene lutke bodo prinaisale sanvda- le, druge bodo adnasale lakaste ples- ne eeveljeke. Potem prvcl(jjo na vrslo akormji in obuvado za maffomet. Siiste- m,aiticen pau.k v rekl'anm 'to umetnost se boly pogl'obi in nayde siigurno nova pota, ki so irgavoem ,i-n tvorničairjem s;edaj neznana. Na drugem koncu akadeniije se bodo vežbaili prodajailci in, pradajalke. To bo posebna \'rsta reklaiine. Trgov- cL bodo paiuiijali svoje Melke taiko vctWJivo, da se boido kupoi. zapletali v mreže. Njiniovo geslo jri. niiiru. Tudi n,a&o caisopisje se raizlikuje od naisprotnoga tiiska. Hocerno, da so nam zboro- vanja vzgojna, ne pa da razhur- jajo strasti in sovraštvo med Ijudstvom. Doivolj je bilo grdobi.j. Naše ljud- stvo potrebiije v prvi vrsti dobrlih id,ejnih apostolov demokra/tizma i'n prosvitljenosti. Veseli me, da delam z Urekom, ki je poosebljena sofidnost. Videl sem, da ga spostujejo njegmi lastni občani. To znači, da je revs do- ber. V bodoči .skupsc'mi bova state, drug drugemu ob strani. Nemci hocejo postati velika manjšina v Sloveniji. To manjsi- ' < no hočejo dokazati zunanjemu svetn. J Od-rekaim Nemceii.» praivo ma.njši- | ne, ker niso kompaktuo naseljeni. . Imajo vso praivico do laslne liiste, ni- i majo pa pravke loviti slovenskih gla- i sov. Dr. Mühlei'sen se moti ako misli, ! da je mas podezelski čtovek tatko mailo i zaveden, da mu sede na lima nice. i Moje stalisce je, da hočent i sodelovaii v velikem demokral- \ skem bloku, kateri ed'mi more rc- | tiiti ncišo gospodarsko krizo. | Motijo se oni, ki mislijo, da bodo ; še dalje delili demokraicitjo na več de- lov. Vse njih intrige bomo znali imi- c-iiti. Klerikailai, ki so se zna;li uTiniiti j kot prijaitel'ji delu demiokraiciijie, so v resnici nje največji škodljivcii. Spom- nim se pri tern na njihovo brosuro prod tremd leti o »Srcu Jozusovcnn«. Kdor vero na ta račin vlaci v politi»- I ko, jo profanira iin zagrešuje bogo- i klcitstvo. Mi jim na tern polj'ii no bomo sledili. ! Hočem se brigati za malega vloveka in jyodrobno delo, ker vem, da se da s tern mnogo kori- > stiti. Iskal bom tudi še dalje osebmih prijatoljiskiih stikov. Delat bom z yse- mi silami za gospodarsko konsolida- ciijo Slovenije in Mseli stanov . . . Dr. Pkko je žel za svoja izvaja- nja bur 11.0 odobravanje. Besodo je povzel za njiim src'^ki. kandiidat g. Iran Urek, ki je v lepein govoru j)odal sliiko usta.novitve SKS. Ker so se vrinili v SKS špe- kulativni dementi, ki so se na msilost in nemilost prodali Tta- diču, smo morali izvršiti revolucijo v 'Stran- ki, da ohranimo organlizaiciije, ki smo ji.li s tezkim delom ustvairülä'. Nase streMilj-onje je hilo vedno paučevaiti podeželane in jih iatr^nti iz objenia klei-iikalijania. Ne mcxreinc mirjio gle- dati, da bi se uspebi naisoga dolgolet- nega in trudapolnega dela, hiihkomi- selno vrgli Raidicu, ki nilma volje in ne zmožnosti započeto d'eLo uspesno dokonirati. Mi nismo raizredni stran- karji; znali bomo interese vseh stainov, ki so vendar odviisni medsebojno. spra- viiti v .sklad. Obljuibljam na tern mestu, * da mi bodo vasi imteresi ravnatako pri srcu kaikor interesi kmeta. Klerikalci niimajo za naišega človeka niti trohice j ljul>ezni. Oni ga samo Lzkoriišcajo. j Naki in vam naloga je, Hi j med to se nepončeno stovensko j Ijudstvo im .skupno ustvarki s poukom lemelje j za baljiso bodonost. Seveda je g. Urek žel za svoje be- »sede grainwito odoijravainje. G. dr. Kalan je zaiključil to lepo zborovamje: Nol>ena stramika v Gelju ne more potkazati take enotnosti ka- kor mi. Z vseani silami moramo de- la/ti na to, da bomo napredovali tudi 11. septembra, V«ak iizmed naß. mora biti neumoren agtiltaitor za c^tlje, ki »mo si jih pastavilL Na delo za Zdru- ženo stovensko gospodarsko listo! PoSififtca p SODELOVANJE DAVIDOVI- ČA Z RADIKALI. Davidovicev shod, ki Se je vršil v torek v Beogradu, je napravil globok vtis. Govor v polnem obsegu potrjujie, da obs'loja sedanja vladna koaliicija le še foniialno i'11 ua Je sodelovajnje med DZ in Vukičevi- ^ni tor njegoviuni ozjitmi prijatelji pO ( volijvaih isakljuceno. Opazifo se je tu- ; did^j^vQ, da je üav.idoviic vrgel Ko- | rosca v isti kaš z Vukicevicem. Ome- | njal je Jiorosöevo inie jtalno v iro- nicnom tonu, pri cemniT so zborovalci ' burno knöali:: »Doli s Korošcem!« — Daiviildolväc je siel" tako dailoč, da jb oznacil Vukičcivicovo neposredno oko- liico bot legJ'o korupcije in Jiajnovejiša afera v notranjem ministrstvu le pod- rtava njeg-ava izvajanja. — Na drugi strani pašiicevci ugotavrjajo, da se je razpoloženje radikalskili voliiToev po- Jf0*2 .v«o odlociLOBtjo obrnilo proti Vukičevicu. Oni prirporočajo »pravim radiikaJoni«, da ta,ni, kjer so vladne radikalske liste edine (taiki-h okrajev je le malo: n. pr. Beograd, Maribor), voliao povsod z drugimi. iiacijionalnimi strankaniii. — V teh okoLno.sitih se ni čuditi, da je popolnonua pnevlaidalo prepričanje, da bo 11. September vlad- ne radikale sploli poinetel s politične- ga odra. Res je, da dožiivljajo vladii* radikali zadnje dni vsled jako .ener- glit-ne pitoitiakcije paö^cevcov razocvit- ranje za razocaTaaijem. V zadnjem tre- n'utku skušajo Vuki'cevic in tavariši resiiti, kar se da. Prittisk na volifce ]io- staja vedno vecji, a efefct jie vedno manjwi. Vzbudil st je odpor, ki ga no- bena policija ne more premagati. ]) ZOPET SKANDAL V BEO- GRADU. V Beogradu je bil aretiran blaga/jmik mimistrstva moitranjiih del Sima Stepic- radi poneverbo 1,645.000 "dÄnarjev. Njegov zagovoiiiik znani demokralski politik Dukamac sedaj proglaša. da Stepic denarja ni sam vzel, tennveč da ga je iKplat'eval ]do na- logu g. Bože Maksiimovica kot notra- njega ministtra.. Dr. Dukanac zatrju- je, da je Makisiimovic iz dispozjciijske- ga fonda nakazoval svojim prijaiteljem visoke dnevnice, plačeval ogromne zneske posannezmim noviinarjein*. da so napadali pok. Pašiča, dajal ^ike podpore svojemu bratu, posojwal vi- soke zneske razndin znancem in da je na ta nacim zapravil tudi 500.000 di- narjev. ki so bili namenjeni za po- ]ila;vlje.nce v Bosni. Dr. Dukanac za- trjuje, da ima o vsem tem dokumenta- riene dokaze. Stepic vztraja pri tem. da je izplačal veo v,soto, ki sedaj manj- ka v blagajni, po narocilu svojih pred- stojn.iikov. Za.trjuje, da so oriiginali vseh pobotnic v njogovili rokah, a jib noce iiZTOciti l^reiskovalneiiTu sodn.iku, češ, da jih bo predtožiil še le na o, je bil uraid- nik stare sole — miairljiv« vest en in pravien. Bill je korekten in vsega sp-o- štovanja vreden mož, ki #a je vsak cenil, ki je imel z njim posla ali za- sebno ali uraindo. še ko ga je miičila usodepolna bolezen, jo bi'l ves urad- niik in ka.valir. V sredo. dne 7. t. m. popoldne.so tega celoga moia ])olo- ži/li v Na\"em niestu k poeilku. Da br mu h'ihi doiinnea gnda lailnka! Žalujo- čim iizrekaijo \-fii, ki so rajnika poznali in spoštovali, sožalje. c PROSLAVA 0TVORITVE OKO- LIŠKE SOLE. Državna okoliška deška osnovna sola v Celju proslavi otvoritev novega šolskega poslopja na praznik rojstva D. M., dne 8. septembra 1927 na slovesen način. — Spored prosla- ve: 1. Ob 8. uri maša v župni cerkvi. 2. Po maši blagosl'ovljenje poslopja. 3. Govor bivšega predsednika Okrajne- ga šolskega sveta g. dr. Juro Hrašov- ca. 4. Izročitev ključev šolskemu upra- vitelju. 5. Ogled poslopja. — Ob 10. uri slavnost v šolski telovadnici s sledeoi- mi tockami: 1. Godba. 2. Pozdrav. (Spesnila Anica Černejeva.) 3. Petje mladinskega zbora. 4. Deklamacija učenca visje stopnje. 7. Igra v slikah »Naša sola.«. (Spisal Fran jo Roš.) 8. Petje. 9. Zahvala. — Pogostkev šolske mladine in ob 12. uri s-klep slavnosti. — K tej za Celje in okolico pomembni slavnosti se vabijo starši in občinstvo iz Gelja in posebno se iz okolice. c LAŽNJIVCI IN RAZORAJA- ČI tvoriijo v politi'ki svoji pose.l>en raz- red. Taiki ljudje so se zaeeli pojavljati tudi na shod ill v Gelju. Hodijo na zbo- rovanjai drugih strank, da bi napra- vili .nered im zmeänjaivo, aili pa z gr- diin namenom, siriti potem laži o po- teku slioda. Vecinoma ge za zelo suin- Ijive Ijudi l)ez vesti in takta. katere bo treba odslej cisto druigace obravnava- ti. Najboisjši način bo taik, da jim pre- ide veselje se se kedaj kjc pokazati. V mariborski oblasti je naša skrinjica zq volitse dne 11. septembra tretja 3 Strap 8. => N 0 V A D 0 B A« Štev. 101. .-,, Ob začetku sole i otroški cevlji po I ceni" M ft fif\. /( *&\J* N2 26-30 \ 95: N°3i-35 Ceije, Alufesandrova cesta i. c SMRTNA ROSA. V javni bolnici je iiinrl v soboto g. I. Wallaind, knji- yovodja v Gelju v 68. leiu starosti. — V7 Gaiberju ,ie unirl v nedeljio v 35. leitu starosti strojni mojtster g. Anton Peer. N. v m. p.! ^ c PRI UPRAVNEM S0DIŠČU V CELJU je zasesti mesto pisarja (ju- rist a). Prosilei, ki morajo imeti dovr- šeno pravno fakulteto, naj vlože svoje s 5 Din kolokovane in z vsemi potreb- himi dokimuenti opreniijtane prošnje (cl. 12 ciiii. zak.) pri predsedstvu upravnega sodišča v Gelju najkaßneje do. 15. septemfora t. 1. Prosilci, ki so že v državni službi. imajo vložiti prošnje .službenim potom. . c JAVNA MESTNA KNJ1ŽNI- CÄ je izposodiila v mesecu avgustu 1063 knjiig in vpisaJa 30 novih članov. Od 15. septembva clalje posluje knjiž- .nk'.a trikrait na teden in sicer ob če- trtkih in ob sobotah od 6. do 8. ure, ob n-cdeliah oä 10. do 12. ure. D-ne 8. t. m. na Mariijin praiznik, pasluje do- ppldno. qd 10. do 12. ure, ue fcvečei*. • ! c URADNI DNEVI »SRESKEGA •GREMIJA TRGÜVGEV V CELJtT«. V petek, dne 9. t. m. bo. uradoval tajnik .greniijaV'-Siiiarju pri-Jelsa.h od 8. do 12. ure ¦prodpoi'diiL1 v posebni sobi go- stilnc Mnksa Graclta za člane-trgov- CG iz š.inairskegai sodnega okraja. V če- trtek', dne 15. t. m. pa bo uradoval taj- nik za eila.ne-trgov«e iz rogaškegia sod- nega okraja od 8. do 12. ure predpol- dn'ev Rogatcu hotel Sporn, a od 2. do 6, ure popoldne v obeimski posveto- •vwJniei v Rogaški Slatini. Dne 25. t. m. pa za clane trgovce iz gornjegrajske- V'» sreza od 8. do 12. ure prod | ml cine y qbciiiiski posvetovalnici v Gornjem- -gradü, (in od 2. do 6. ure v obcimskji posvetovalnici v Mozirju. ".; ,'.c MESTNI KINO. Sreda 7. in če- 'trtčik 8. septembra: »Osikina pustolov- ';žcfwrt«,'.^i'jajna veseloigra v 6 dej. V ^avnili' vlogah Ossi Oswalda, Agnes ftsterhäzu, Willy Friisch iiii Warwick Wwd/ Produkcija,1. Ufa-film, Berlin. Krajsni.,pOiS.ne!tki s framcoske rivijere. Totek ' 9;, sobota 10., nedelja 11. in poiuWljek 12.1 septenibra: »Metropo- lis«. I. del. Sen inženerja iz leta 2500. Fj4m'.-ti'ta-nske vdičine v 2 delih Iit 1.4 "dejanjili. V glavnlh vlogali Brigitta $t[elm,. Alfred Abel Gustav Froehlich iii;Rjidöl Klein-Rogge. Režiral Frits "Law,j7,/sioviiti reži.ser Nibelungov. Pro- dMcija;:' Ufa-film, Berlin. Zaradi ögrömsri.iih nabavnih siroškov povLzano cenei >Metropoli(s« je priznano naj- 'bojjši i'i'lin na svetu. Od peitka 9. t. m1. naprej vecerne predstave ob 8.15. Z veiefilmöm »Metropolis«, se otvori se- 'zona 1927-28. Glej podfiistek! . c RITMlClNA GTMNASTIKA. — Vpiis'ovanjc v kurze za litmiiično gim- uastiko za dame in otroke (voditeljica Erna Kovačeva, Kral ja Petra cesta 16/III) bo od petka, dne 9. t. m. na- prej, vsak dani od 1. do 4. ure. Zače- tek.tečaja je 1. oktobra, — Vpisnina 30 TVm.Tii'sormacije iistotarn. 802 5 Slikar Anton JebaČln t- v Ljubliani so pokopali najstar«jšega slovenskega slikarja. Z njim se je pre- selil v večnost zadnji naš slikar- naza- renec, ki se je udejstvoval skoro iz- ključno le v cerkvenem slikarstvu. Poslikal je po mestih in na deželi več cerkva z okusno ornamentiko, naslikal je več kompozicij. Pokojnega Jebačina lahko prišlevamo med one dekoraterje naših cerkva, ki so znali srečno pois- kati srednjo pot med željami naročni- kov in umetnostjo. Imel je vedno dobro voljo ustvariti najboljše, kar je mogel. Umrl je umetnik v veliki bedi in zapuščenosti, star 85 let. S Gjuraškovič zopet v AlbanljI. V ponedeljek se je vrnil preko Drača v Tirano bivši dragoman jugosloven- skega poslaništva v Tirani Gjuraškovič radi katerega je bilo prislo do znanega jugoslovensko-albanskega konflikta in preloma diplomatskih odnošajev z AI- j baniio. Takoj po izpustitvi iz zapora | se je izselil Gjuraškovič s svojo rod- bino na Ktf, kjer je bival vse do ob- nove diplomatskih odnošajev. š Za avtonubiliste In motoclkli öle. Pu naredbi šefa javne varnosti na B!edu se objavlja, da je v območju občine Bled najvisja dopustna hitrost, s katero šmejo voziti avtomobili in motociklisti s 20 km na uro. Voclitelji motornih vozil, ki bi vozili v večjo hitrostjo, zapadejo strogi kazn:. š Že osem mesecev išče 2aslužka. Na cesti, ki vodi iz Klisa v Sinj, je te dni žandarmerija aretirala 40 let sta- rega Franca Drofenika, rodom iz Sv. Florijana pri Ptuiu, ker se jl je zdel sumljiv. lzročen je bil policiji v Splitu, kjer ie izpovedal, da že csem mesecev peš potuje po naši državi, da bi našel zaslužek. Prepotoval je Banat, Srbijo, Črno goro in Dalmacijo. Ker ni naše! dela, se vrača v domači kraj. Policija ga je izpustila iz zapora in Drcfenik je na potu v Sloveniio. š SPLIT SE MODERNIZIRA. — I Splitske uHce in trgi se modernizkajov Poleg drugi'h ulic je bila asfalti-rana letos tudi Wilson ova obala. Tudi ka- nalizacija me&ta se nadaljuje, tako da bo Split v par letib dobil povsem j m oder no lice. I 3v »SOKOL« ZA REKLAMO V i ITALIJI. Italijanska tvrdka Mario | Benevof je zaprosila COS, da bi sinela j ozinačiti svoje sarditio z imenom »So- ' ¦kol«. COS je prošnjo seveda zziyH^tÄ. • Čudno, Italijani niti slišati ne inai'e- .jo beseele Sokol, za roklamo pa bi radi izrabili Sökolstvo. t " \ ¦•"' REDUKGIJA V ZAGUEBŠMH BANK AH. Tudi zaigrebški donarni zavodi čutijo posledice gospodarske krize in morajo režijske stroške zni- žati. Prva hrvaitska. štedionica je že lani znižala uradnikom place, poleg tega je pa razmestila več uradnikov po svojih iudustrijskiih in drugih pod- jeitjili- S 1. septembrom je odpustila Hrvatska eskom.ptna barika 19 urad- nikov in 3 si'uge, t?ko da je narastlo stevilo rieducxramiili, odnasno vpoko- jienih pri tern zavodu letos na 37 urad- nikov, med katerimi je sedem ravna- teljev in višjiib funkcijonarjeA'. Razgied po svetu. r 77-LETNI NOVOPOROCENEG. Oh. Roiulet Fliint, «den naijpopular- nejšiJi AmerikaRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorioa, Kranj, Logateo, Mari- bor, Metkovic, Novi Sad, Novo mesto, Prevalje, Ptuj, -----Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Trst.----- Brzojnvni naslov: Banka Ljubljana Telefon št, 26i, 4(3,502,503 in 504 se priporoca za vse v foarocno sfroko spadajoče posle. Gromofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia«, katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Mm E LeshQVseh, Ceije knjigatrna in veletrgovina « {aapirjem, pisalnimi in risainimi predmeti. ZvcziKi in v Celiu se priporoČH razuim druStvom za tisk plakatov po mijmz ih ceuah. St. Sfpaseic ^^^J^ ^^ ^ *^«™ KOVAŠKA ULICA l ZALOGA ČEVLIEV Samopi?odaj sl „BALLY" CEYLJEY Samopi>odaja ,TIP-T0P« Veliki izbirn nmim mi:w \miW obuuaTa. Cev'ic po meri, pipiii iifro in fočno. Hcklamne cene. Pmo južnošraierska wA zadruga v Ceifu Cankarjeva uh št. it priporoča svoja izvpstna namizna ten odbrana sorirmentna VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. "^| |!^^ Vzorci na razpoiago ! Gen« ünatno &*3ŠŽ3"<«>! Noj'jBcju zöloga in samoprodäjs za na5e oeste najppipraunejših PUCH koles in kele« zna'mke ,,W 3 f f G II I* a dU "*^L—.-.*?> Vsa koKsa s torpedo-proslotekom " ~>. in p o vr at no-stopalno zavoro. /';' ,,., ,, -..,.; \\ Cenu od Din 1600»- naprej. (1 fy V^^vJy 3 Največja zaloga deloy koles in ši- \V^;^, "*L "<^Jj^y valnih strojev po najnižjih cenah. —'y Popravila tujih izdelkov strokov- 12 mesecev garancij^. njaško, hitro, dobro in c e n o. A. NEQER, Celje, Gosnos^a ulica- at, 32. Silpj slroji od Djn 2000- naprej. Vsi stroji so za vezcnje pripravni. ¦- P o u k v vezenju z a ston j. Največja reparacij- ska delavnica. Inserlrajče v ,NOVI BOBV l iMmti, \\M0 in iz pseb drnaiti radnikov dobaulja in dostavlja na flora t? mesiu in obolici Fran a Joz», Celje, Aleksandrova »1. 4 I*r»e;pi?ičajt