Poštnina v državi SHS pavšalirana. Stene: Za celo leto.....K 40V- za poi leta......« 20'— za četrt leta.....« 10"— za 1 mesec......« 3'50 Posamezna številka I K. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Štev. 1 III. letnik Našim naročnikom! Novo leto se bliža, prosimo torej naše cenjene naročnike in inserente, blagovolite zaostalo naročnino in inse-rate pravočasno vposlati in naročitev obnoviti, da se dopošiljanje lista ne prekine, in da nam prihranite neljubo opominjanje in mnogo zamudnega dela! Draginja vlada povsod, tudi pri tiskarskih potrebščinah. Pričakovali smo, da bo izginila. A cene rastejo od dne da dne. Tiskarjem so se morale zvišati plače, barva in surovo olje i. t. d. se je podražilo. Zato smo primorani z novim letom naročnino zvišati. Naročnina znaša za celo leto 40 K, za pol leta 20 K, za četrt leta 10 K Upamo, da nam ostanejo vsi naši cenj. naročniki še tudi v naprej zvesti ter da nam bodo sedaj ob Novem letu pridobili tudi še novih naročnikov. Upravništvo ^Ptujskega lista." m m ¦ ¦ ! Ob novem letu. i ¦ ¦ ¦ ¦ i.........................•................................; V tretjič začenjamo v naši samostojnosti novo leto. Kakor pregleda skrben gospodar ob koncu leta svoje gospodarstvo, napravi račun črez preteklo leto in proračun za bodoče, tako bo dobro, da se tudi mi ozremo nekoliko po našem delu in uspehu v mino-lem Jetu in si začrtamo pot za novo leto. Naša država Jugoslavija se je pred dobrima dvema letoma porodila, ne da bi bili mi pripravljeni nanjo. Niti Srbi, ki so že imeli malo svojo državo, niso pričakovali, da se takoj po svetovni vojni ustvari tolika Jugoslavija, šo manj smo na to mislili drugi Jugoslovani. Razcepljeni smo bili na mnogo upravnih enot, ker Avstrija je krotila razne narode s tem, da jih je kolikor mogoče razcepila v malo dele, kteie je drugega proti drugemu izigravala. Ta razcepljenost je prešla našim plemenom, zlasti pa še različnim našim voditeljem različnih strank v meso in kri. Ko smo prišli v našo samostojno državo, se nismo mogli otresti naše dedščine iz avstrijskega življenja. Preje smo se narodno vzdrževali, da smo se kolikor mogoče upirali osrednji vladi, ki nas je narodno in gmotno zatirala. V novi državi pa smo dobili sami vlado v roko. Dobili smo priliko, da sedaj s pozitivnim delom uresničimo nekdanje svoje zahteve. Ali težko se je črez noč pre-meniti, črez noč predrugačiti smer svojega delovanja. V nas je moč, sila in podjetnost, ali premalo izkušnje in premalo zrele razsodnosti in trdne volje imamo, da bi si določili jasen skupni smoter, za kterega edino bi z združenimi močmi delovali. Lahkomiš-ljeno trosimo svoje moči, ko se prepiramo med sabo, pa ne pomislimo, da s tem ubi- jamo le sami sebe. Take so v glavnem razmere, v kterih ustanavljamo svojo državo. Imamo sicer mož, ki se pošteno trudijo za skupni na^ cilj, za edinstveno močno Jugoslavijo. Ali težko je njihovo dob ob toliki razdrapanosti naših političnih razmer. Vendar pa se pri tem ne smemo udaja-ti malodu5nosti ali celo obu.iavati nad našo prihodnostjo. Narobe, zaupati moramo zdravi sili našega naroda. Vzdržal se je v težkih razmerah, ko so pa prenehale to razmere, naj bi ta narod ne bil zmožen samostojnega življenja ? Težko razmere, v kterih živimo, so nekake porodne bolečine, ki se naravno pojavijo ob novih pojavih. Ali ob zdravem organizmu morajo take neprikladnosti prej ali slej izginiti. In naš narodni organizem je v svojem jedru zdrav, to je že neštetokrat pokazal, in ker je zdrav, bo prebolel tudi sedanje bolezenske kali. Dasi po malem in polagoma, se naše politične, gospodarske in Kulturne zadeve urejajo in spravljajo v enoten tir. Preteklo leto 1920 smo večino starega avstrijskega denarja zamenjali z novim. Kar ga je še preostalo, se misli zamenjati v začetku tega leta, tako da bomo imeli svoj enoten denar. Državne potrebščine so kakor v drugih državah, tako tudi pri nas velikanske. Bremena, ki so se naložila prebivalstvu, so velika in vzbujajo nezadovoljstvo. Ali pomisliti moramo, da je naš proračun zgrajen na zdravi podlagi, kajti izdatki se hočejo kriti z dohodki, ne pa z novimi posojili, kar se dogaja po drugih državah. Ako pa se povzpne-mo tako daleč, da bomo imeli toliko dohodkov, kolikor izdatkov je naše državno gospodarstvo j na trdnih tleh. Omogočiti je le treba, da bodo najširši sloji našega prebivalstva tudi zmagovali naložena mu bremena. Z umno gospodarsko politiko se da to doseči. Kulturno zbližanje se nadaljuje. Hrvatje in Srbi so se itak že tudi preje dobro poznali, saj žive skupno v "posameznih pokrajinah. Gre bolj za nas Slovence, ki smo bili preje politično in s tem več ali manj tudi kulturno ločeni od Hrvatov jn Srbov. Mi se z vso vnemo uživljamo v nove kulturne razmere Vnanje se vidi to že po tem, da se je 1. 1920 združilo jugoslovansko učiteljstvo ljudskih in srednjih šol v enotni državni društvi. Pa tudi dijaštvo srednjih šol se hoče družiti, če ne drugači, vsaj v Ferijalnem Savezu. V medsebojnih osebnih stikih, ki jih doživljamo najlaže na potovanjih, se medsebojno najboljše spoznavamo in sp o prijateljujemo. Tudi druga naša kulturna društva se skupno organizirajo. Omenimo le naša telovadna društva Sokole in Orle. Največja razcepljenost se kaže pri naših političnih strankah, ki bi morale biti pravzaprav voditeljice našega javnega življenja. Ko 1. 1918 ob razsulu Avstrije nismo vedeli, ne kod ne kam, so se vse tri naše stranke složno izrekle zo novo državo. Ali sedaj so nektere skoro že pozabile na one usodne trenotke. Hočejo razbiti, kar smo takrat dosegli, razbiti ne v narodovo korist, nego iz sebičnih strankarskih namenov. Dobro sicer vedo, da hočejo isto doseči tudi naši državni sovražniki, da je potemtakem njihovo poče- njanje protidržavno, ali nekteri ljudje so že taki, da so jim osebne in strankarske koristi več nego narodne in državne. Upati pa smemo, da ostanejo taki strankarski razdiralci osamljeni, v manjšini, in da tudi v političnem življenju zmaga zdravi razum našega naroda. Naša konstituanta je vsaj pred Božičem pokazala, da hoče delati, ko se je uklonila prizadevanju demokratske stranke ter kljub protestu manjših razdiralnih strank izvolila svoje predaedništvo. Iz vsega tega vidimo, da četudi polagoma, vendar le napreduje uredba naše države. Uverjeni smemo biti, da bo v naši državi zmagal boljši del našega troimenskega naroda in ustvaril trdne temelje, na kterih se bo mogla uspešno razvijati naša mlada Jugoslavija. S tem bo najboljše ovržena malodušnost vseh nezaupnežev in črnogledov, obenem pa tudi uničeni zlobni naklepi naših vnanjih in domačih sovražnikov, vnanjih in domačih grobokopov naše samostojnosti. Vsi pa, kterim je v resnici za našo zlato svobodo, naj se strnejo v močne vrste nesebičnih delavcev in bojevnikov ta našo lastno mater Jugoslavijo. Vsa država sestoji iz posameznikov in kdor dela pošteno za se, dela tudi za državo, ktere ud je. V delu je rešitev! nam bodi geslo tudi v novem letu. :..........................................................j Gospodarstvo. Davek od prometa vrednostnih papirjev se mora plačevati s taksnimi znamkami, ki so bile stavljene v promet 16. junija t. L, če obvezniki ali denarni zavodi nimajo specialnega pooblastila, da ta davek poravnajo na podlagi izvlečka iz knjig v gotovini. Pomanjkanje denarja se je pokazalo v bankah in industrijskih podjetjih. Glavni vzrok tega je, ker so konsumenti omejili svoje potrebe na minimum in kupujejo le to, kar jim je neobhodno potrebno, ter čakajo, da se bodo cene znižale, ker vedno čitajo, da se je to zgodilo v Ameriki, Franciji itd. Če bo šlo tako naprej, bodo banke morale omejiti kredite in povišati procente na uloge. Trgovci pa bodo imeli veliko škodo. Izplačevanje starih kronskih terjatev. Likvidatorji Avstro-ogrske banke so sklenili, da banka ne sme več izplačevati starih kronskih terjatev ne v nežigosanih, ne v žigosanih bankovcih. Prepovedana prodaja valut inozemcem. Finančni minister je izdal odredbo : Vsem osebam, tvrdkam in bankam, ki se bavijo z nakupom in prodajo valut, je prepovedano prodajati dolarje in druge zdrave valute inozemcem. Za kršenje te naredbe so določene stroge kazni. Novega kovanega drobiža pe 5, 10 in 25 para pride v promet za 30 milj on ov kron. Plače učiteljstva meščanskih šol se bodo v celi kraljevini z*egulirale. Naredba izide te dni. 21.000 K carine je plačal neki ljubljanski trgovec za blaga, ki ga je za 6000 K kupil v Avstriji. Neverjetno, pa žal resnično. Čitajte in razširjajte »Ptujski list." — 2 — Dopisi. Mestni kino V Ptuju. Zaradi prepozno dospelega filma „Monika Vogelsang" se vršijo predstave 1. in 2. januarja ob 5. in 8. uri in 2. januarja ob 3. uri za mladino. .— Pretresljiva drama v 5 dejanjih v glavni vlogi Heny Porten. — Ivan, sin vdove, pride kot vajenec v delavnico očeta Monike. Ivanova mati hoče, da on poroči Moniko, ta se pa zaljubi v slikarja Ameda, radi česar se vname med njimi prepir, v katerem je Ivan umorjen in Amadeo obsojen na smrt. Monika da sezidati cerkev, v katero pokopljejo Amadea. Pri posvečenju cerkve gre Monika v grobnico in na krsti svojega ljubimca izdahne svojo duSo. Za obilen obisk se priporoča ravn. mestnega kina M. Murko. Ptujski visokoŠolci prirede dne 8. prosinca v prostorih „Društvenega doma" svoj drugi „Akademski ples." Morebitni prebitek prireditve je namenjen „Dijaški kuhinji" ptujski zato upamo, da se vabilu nihče ne bo odtegnil. Obleka promenadna. Vstopnice za rodbine do 4 oseb 80 K, za posameznike 30 K, za dijake 10 K. Vabila se bodo pravočasno razposlala. Odbor. Božičnica. Po inicijativi preblagorodne gospe grofice Herberstein se je za prebivalce tukajšnje hiralnice in javne bolnišnice pripravil za božične praznike priboljšek prihrani in so v ta namen darovali: Preblagorod-na g. grofica Herberstein 1000 K, gospa Čučekova 500 K, prva jugoslovanska tovarna za usnje na Bregu pri Ptuju 400 K, g. dr. T. Gosak 250 K, trgovina Ornig 200 K, trgovina Kraker 200 K, mlin grof Orsich 200 K, Posojilnica v Narodnem domu 200 K, trgovina Machalka 150 K, g. Hintze 100 K, gospa Hintze 100 K, g. dr. Jurtela 100 K, g. dr. Pirkmaier 50 K, vlč. g. prost Jurko-vič 40 K, g. dr. Viaenjak 40 K, g. A. Jurca 20 K. Skupaj 3550 K. Razen tega je podarila tobačna glavna zaloga za 64 K tobaka. Trgovec g. Havelka pa je za polovično ceno prepustil blago za dvoje otročje obleke in srajce. Za nabiranega denarja se je nakupilo : Moke za beli kruh in riž 1600 K, meso govedina in teletina 1390 K. Mesar Liki je podaril 10 kg teletnine. Račun g. Havelka 120 K, Tobak 30 K, za kuhinjo (kvas) 80 K, za moko in razno 330 K. Skupaj 3550 K. Vsem darovateljem se izreka iskrena zahvala. O. stud. Jurin je pobiral prispevke, tudi njemu gre zahvala. Podpisana sta pregledala nakupljeno blago in vse računa našla v redu. Ptuj, dne 27. decembra 1920. Dr. Franc Jurtela, Rupar, oskrbnik. Božičnica dečje stanice. V nedeljo, 19. p. m. je priredila tukajšna dečja stanica božič-nico. Vodstvo dečje stanice si je izbralo za svojo prireditev najugodnejši čas. Praznik, poln smrečjega vonja, poln lučic in zvezdic in marcipana, je praznik otroške vere. Dokaj truda je bilo treba, predno so si priborili mladi možički in male ženice svoj sigurni nastop. Ti zvonki glasovi, ki so še razlegali prvič v življenju na odru, komu niso ugajali ? Deca naša je naša bodočnost in vendar se zanima za to deco le bore malo ljudi. Par intelegentov, nekaj odraslih, precej otrok je bila publika pri nedeljski božičnici, ki so jo priredili naši najmanjši v potu svojega obraza. Vodstva dečje stanice naj ta desinteressement nikakor ne moti — različni ljudje, različni nazori eden brani svojo energijo za ruske operete, drug jo pa „ trati" pri tihem delu, ko ponavlja stoinstokrat nerodnim paglavcem eno in isto. Žoleli bi si pa, da bi se prihodnjič nastop božičnega moža raje opustil. To je „Knecht Ruprecht", ki ga Slovenec ne pozna. V slovensko hišo spadajo jaslice. Navado božičnega drevesca smo že prevzeli od Nemcev, ki je pa že globoko vkoreninjena, daje ne bomo več iztrebili. „Kuecht Ruprecht" odgovarja našemu Miklavžu, ki otrokom žuga. O božiču pa se naj otrok samo veseli. Narodna čitalnica v Ptuju ima svoj redni občni zbor v četrtek na Treh kraljev dan 6. januarja ob 14. uri v prostorih Narodnega doma z običajnim redom. Hum pri Ormožu. Umrl je tukaj dne 21. p. m. naš ponos, občespoštovani g. Martin Ivanuša, pos., bivši mnogoletni župan, častni ob*an, krajni šol. ogleda, bivši ud okr. zastopa, načelnik posojilnice in kletarskega društva, orm. sodnijski cenitelj itd. v 68. letu svoje starosti. Zapušča žalostno dobro preskrbljeno obitelj. Le sin Ivan ni se še vrnil iz ruskega ujetništva, ki ga je tako željno pričakoval. Pogreb je bil 24. p. m. ob častni udeležbi na dom. pokopališču. N. v m. p. Sv. Marko niže Ptuja. V nedeljo, dne 30. januarja 1921 po rani maši se vrši v šoli občni zbor tukajšnje kmetijske podružnice, h kateremu se vabijo razen podružničnih članov tudi drugi kmetovalci, kateri se za napredek kmetijstva zanimajo. Odbor. Društvo jugosl. poštnih uslužbencev v Mariboru Da se onemogoči vsako nesporazumljenje med tovariši člani, opozarjamo, da se tičejo vesti glede razpusta društva poštnih in brzojavnih nameščencev v Mariboru neke organizacije poštnih slug, kteri je pri rojstvu kumo-valasocijalnodemokratično-komunistična stranka na Ruški cesti. Zvala bi se naj Osrednja zveza poštnih in državnih nameščencev v Mariboru. V časnikih čitamo, da se to na popolnoma politični podlagi ustanovljeno društvo na svoji prihodnji seji razpusti. Organizacija vseh poštnih nameščencev na strogo nepolitični strokevni podlagi, kjer je včlanjeno uradništvo in služabništvo in sicer Društvo jugoslov. poštnih uslužbencev v Mariboru obstoja in bo obstojalo trdno naprej. Toliko članom in javnosti v pojasnilo. Odbor. Učitelja za izdelovanje „Suhe robe" najrajši invalida, išče invalidski oddelek poverjeništva za socialno skrbstvo. V invaldskem domu v Dol. Toplicah je namreč mnogo invalidov, ki bi se radi naučili izdelovati „suho robo" (žlice, kuhalnike, škafe itd.) Za invalida bi bila služba tudi stalna, za neinvalide začasna. Podrobna pojasnila daje (najbolje ustno) Invalidski oddelek v Šentpeterski vojašnici v Ljubljani. Deluje le verifikacijski odbor. Pritožba so-cijalnih demokratov radi ljubljanskih volitev je bila zavrnjena. Radikalci so izgubili en mandat. Glede Štajerske pa še ni padla od-ločitva. Kar lažejo klerikalci, da so samostoj-neži izgubili mandat na Štajerskem, še dolgo ni res. Kdor se na zadnje smeji, se najbolje smeji. Tako je tudi s štajerskimi mandati. Stavke so v mnogem krivi naši klerikalci. Zahtevali smo že in bilo je tudi sklenjeno, da mora biti knjigovodstvo Trboveljske družbe v Ljubljani. Še danes ni to storjeno in tako je mogoče, da nihče ne ve, ali imajo delavci ali pa ima družba prav. Sploh je obzirnost klerikalcev do trboveljskih baronov sumljiva. Nemiri na Češkem. Komunistovski poizkus, razbiti državo, se je popolnoma ponesrečil. „Uspeh" njihove brezvestne hujskarije je le, da je par ljudi ubitih, mnogo ranjenih in da so vtaknili nad 500 boljševikov v zapore. Velike težave delajo češki močni in številni Nemci. V čeSkem parlamentu so poizkusili s hrupno obstrukcijo, razbili celo par klopi, pa se jim obstrukcija vseeno ni posrečila. Zaradi razbijanja državne lastnine pridejo pred sodišče. Rudarska stavka v Sloveniji. Rudarji so zahtevali 234°/oni povišek plače, kar pa ni hotela vlada niti trboveljska družba dovoliti. Delavci pravijo, da ima Trboveljska družba dnevno od vsakega delavca 90 K čistega dobička. Družba pa pravi, da samo 36 kron in zato dovoljuje samo 10%en povišek plače. S tem pa delavci niso bili zadovoljni in so v soboto, točno ob dveh popoldne, stopili v vsej Sloveniji v štrajk. V celem stavka 12.000 delavcev. Stavko vodijo komunisti. Značilno je, da je istočasno bila komunistična vstaja na Češkem, bombni atentat v Romuniji in da so v Varšavi razkrili veliko evropsko zaroto boljševikov. Naše stališče glede stavke je: Vlada naj neizprosno dcžene, koliko ima pravzaprav Trboveljska družba čistega dobička. Polovica čistega dobička naj gre za plače delavcem, polovica pa za znižanje cen. Družbi pa nikakor ni treba, da izplačuje 10%no dividendo. V Zagrebu je bila razkrita madžarska zarota. Zloglasni državni pravdnik Accurti, njegova žena, dr. Šuflaj in tudi par dijakov je bilo aretiranih. Nekateri so izdajo že priznali. Laški senat je odobril rapallsko pogodbo. Pri glasovanju je bilo oddanih 215 glasov za in samo 29 proti. S tem je krivična šentmar-jetska pogodba potrjena tudi od poslednje instance in stopi sedaj skoro v veljavo. Laška vlada bo morala izprazniti del zasedenega ozemlja, vrniti nam ladje (148 parni-kov), pa tudi rešpektirati naš živelj v Pri-morju, ki je, kakor pravi sam minister Siorza, zavojevan proti volji ogromno večine prebivalstva. Zemljoradnički klub ne stopi v centralno vlado, pač pa bo podpiral vlado v vprašanjih, ki jih klub odobrava. Klub zahteva, da se naj reorganizira vlada v Ljubljani in Sa. rajevu, kjer se naj postavi uradniška vlada, gospodarski oddelki pa naj pripadejo strankam in sicer tudi kmetski, Korošec in njegov klub krade Bogu in vo-lilcem čas ter se potega za črke v poslovniku. Ljudstvu je potrebno delo in zopet delo, ne pa prazno pregovarjanje, pod kakimi črkami, saj za drugo itak ne gre, vstopi kdo v vlado. Radičevci uvidevajo, da so zašli predaleč in so se pričeli pogajati. V ta namen je priSlo v Beograd 5 njihovih delegatov, ki se pridno pogajajo z vsemi strankami. Komunisti kriče in nosijo rdeče pentlje. Včasih pravi Žorga, kakor piše „Naprej" „Armejkuš !", potem je pa končano njih delo za republiko. Borba med italijansko vojsko in DAnnunzijem. Ker se D'Annunzio noče ukloniti italijanskim odredbam, po kterih naj bi postala Reka samostojna državica, je odredil ital. general Caviglia v petek 24. decembra blokado zasedenih krajev. Ob enem naj bi italijanske čete zasele one kraje, zlasti Reko. IVAnnunzio pa se noče takoj ukloniti, zato je že priSlo do malih spopadov, pri kterih je tudi nekaj mrtvih. D'Annunzio hoče ostati junak, preliti tudi kri za neodrešeno domovino, seveda pa ne svoje krvi, nego kri drugih. Doslednost. Velik upor je nastal v novi državni skupščini proti novemu poslovniku, ki ga je izdelala vlada. Da niso z njim zadovoljni poslanci, ki niso ustvarjali tega poslovnika, se ne bomo čudili. Čudno pa se mora zdeti vsakemu, da s tem poslovnikom niso zadovoljni niti nekteri oni, ki so ga izdelali. To so naši slovenski klerikalci s Korošcem na čelu. Ti so kot vladna stranka pomagali napraviti poslovnik, sedaj ga pa nočejo priznati! Pač, v nečem ga priznajo. Dnevnice so si dali čim preje izplačati po novem poslovniku. Ko je novi predsednik Ribar odredil, naj ne dobe dnevnic oni poslanci, ki nočejo prihajati k sejam, med kte-rimi so bili tudi slovenski klerikalci, so jo ti bili z dnevnicami že popihali domov! Po delu so vpili, sami pa nočejo sodelovati! Ko so vladali radikalci s slov. klerikalci, so ti hudo zabavljali, da napredni poslanci niso prihajali k njihovim sejam. Sedaj pa jih vest čisto nič ne peče, ko sami ne prihajajo k sejam ! Odbor podružnice Jugoslovanske Matice v Ptuju vabi na posvetovanje in razgovor vsa narodna društva v Ptuju po svojih zastopnikih v nedeljo, dne 2. januarja 1921 ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Zadeva: članek v „ Jugoslaviji" z dne 28. t. m.: Rovarenje ptujskih nemškutarjev. I. K. 1-, 2- in 10-kronski bankovci. Predsedstvo delagacije ministrstva financ objavlja, da so neistinite vesti, ki se širijo, da izgube 1-, 2-in 10-kronske novčanice 31. decembra plačilno vrednost. Ko bo dovolj kovanega drobiža, se zamenjajo in vzemo iz prometa. Rok za izmenjavo bo objavljen pravočasno. Do tedaj pa veljajo za promet teh novčanic dozdajni predpisi. Edino pošte smejo sprejemati 1- in 2-kronske novčanice le v znesku do 10 K. Stanovanjski sosvet v Ljubljani je razpustilo pov. za soc. skrbstvo. V Mariboru je podal demisijo predsednik stanovanjske komisije dr. Juvan. PopiS vojnih Obvezancev. Minister za vojno in mornarico je odredil, da se v novem letu izvede popis vojnih obvezancev. V ljubljansko boJniCO je bilo letos sprejetih 12322 oseb. Mesarske Obrate je odslej smatrati po odločbi ministrstva za trgovino in industrijo za obrtne obrate. Učiteljev je V Srbiji (stare meje) 4235, v Črni gori pa 495. Šol je v Srbiji 2296 in v črni gori 264. Tehnična srednja šola se odslej imenuje Državna obrtna fiola v Ljubljani. Organizacija zavoda ostane pri tej izpremembi naslova povsem neizpremenjena. Izseljencev v Ameriko je bilo od junija do danes 2474 oseb. Glavni kontingent izseljencev tvorijo Dolenjci, Prekmurci in Nemci iz Banata. 3000 donskih kozakov naseli vlada na Kosovem polju. Jugoslovanski državljani pa čakajo na zemljo. Kozaki so prvi! Dva vlaki z municijo zletela v zrak. Na ruski postaji Žmerinka blizu poljske meje sta zletela v zrak dva vlaka z municijo. Pri tem je bilo* ubitih 17 boljševiških vojakov. Na progi Špilje-Radgona blizu postaje Gosdorf je trčil 17. deeembra ob pol 11. ponoči osebni vlak v tovorni vlak. Več železničarjev je bilo težko ranjenih, 1 oseba ubita. Velikanski vihar, ki divja v južni Adriji, je napravil na otoku Saseni v Valonskem zalivu velikansko škodo. Valovi bo odnesli več hiS, med njimi tudi poveljstvo italijanske komande in več manjših barak za vojake. Število žrtev je veliko, dosedaj še nedognano. Vihar je odnesel preko milijon kubičnih metrov zemlje. (Otok Saseno v Valonskem zalivu so zadržali po evakuaciji Valone Italijani.) Posojilo za Avstrijo. Po predloga dunajske sekcije reparacijške komisije se bavi ententa z vprašanjem velikega posojila, ki naj reši Avstrijo katastrofe. Angleški listi povdarjajo, da so predlagana sredstva povsem nezadostna. Avstrija bi potrebovala posojila 250 milijonov dolarjev, da se reši poloma. Viničarsko gibanje za ustanovitev enotne, strogo stanovske organizacije se je pričelo na btajerskem. Dosedanje organizacije, ki so jih snovali socialisti in klerikalci, ne odgovarjajo namenu, ker so jih izrabljale stranke le za svoje politične namene, s tem pa škodovale skupnim gospodarskim koristim vini-carjev. Boljševiška svoboda. Ruski boljševiki so v dveh tednih po zavzetju Krima postrelili 13.000 vojaških in civilnih oseb. V Sebasto-polu so postrelili 500 delavcev, ki so pomagali pri vkrcanju Vranglovih čet. Vse to delajo komunisti v imenu svobode. Cene živini se povišujejo, ker je dovoljen izvoz mesa iz Jugoslavije preko Maribora v — 3 — Avstrijo. V Slavoniji se plačuje za kg žive teže že 20 K, iz Maribora se včasih izvozi 6d 60—80 vagonov mesa dnevno. To meso se v Avstriji plačuje po 42 jugosl. kron. Povišanje tarifa na avstrijskih državnih železnicah. Avstrijska vlada je povišala s 15. decembrom tarif za tovorni promet za 50%. Uvoz luksuznih predmetov. Ministrstvo za finance je na podlagi finančnega zakona odredilo, da obloži luksuzne predmete, ki so že podvrženi davku na promet, s še 10% njihove vrednostne cene, izdelana je tabela luksuznih predmetov z novim tarifom. Po tej tarifi se bo plačevalo 10 odstotkov po teži predmeta, to je od vsakih 100 kg. Od močnih alkoholnih pijač se bo plačevalo od vsakih 100 kg 200 dinarjev, od žganja in drugih slabih alkoholnih pijač po 150 dinarjev, od šampanjca in drugih šumečih pijač po 60 dinarjev. Od voska, izvzemši sveče in figure, po 300 dinarjev, na svileno predivo po 1000 dinarjev, na svileno tkanino po 5000 dinarjev, na polsvilo 2500 dinarjev (kot taka svila se računajo tkanine s 10—50 odstotkov svile. Vse tkanine z več odstotki se štejejo med svilene). Za pliš in žamet 6000 dinar-j ev. Za puder, mast in parfumerijske predmete po 500 dinarjev. Za moške in ženske klobuke se plača po komadu. Na čevlje, brez razlike na materijal po 200 dinarjev od para. Na bisere in korale 3000 din., na drage kamene 10.000 din. za 100 kg. Poleg navedenih predmetov je obdavčen še uvoz drugih, kakor kosmetičnih itd. Industrija Svile. Ker se nahaja surovin za svileno industrijo v naših tovarnah za vrednost 3 milijonov dinarjev svile, svile pa se malo izdeluje, je minister za trgovino in industrijo storil korake, da pospeši delo teh tovarn. Koksiranje premoga. Senjski premogovniki imajo velike kvantite premoga z visoko kalorijo. Odkriti so sloji že na poldrug meter pod površino zemlje. Delajo se poskusi koksiranja tega premoga, kar bi bilo za našo industrijo velik korak naprej. Enaki poskusi se vrše z našim premogom na Jesenicah. Rudarska Stavka v Trbovljah še traja. Trezni delavci že uvidevajo, da so jih zapeljali komunisti v stavko. Njihovi tovariši v Velenju, Lešah, Prevalju so z mirnim !poga-janjanjem dosegli lepe uspehe v zboljšanju svojega gmotnega stanja. Za politično stavko v Trbovljah pa je vlada pripravljena izvesti militarizacijo. Redek lovski plen. Dne 19. decembra 1920 je bil ustreljen na občinskem lovu občine Sv. Ane pri Makolah velik divji prašič, dolg nad 2 metra, visok 1 m in 145 kg težak. Pred dobrimi 7 leti je bil na istem lovišču ustreljen še starejši in večji divji prašič. Šestdesetletnica dr. Kramara. V pondeljek 27. decembra je slavil svojo šestdesetletnico dr. Karel Kramar, eden najznamenitejših slovanskih politikov. Že 1. 1891 je bil izvoljen v avstrijski državni zbor, v kterem je igral odlično vlogo do svetovne vojne. L. 1905 je stavil v državnem zboru predlog za splošno in enako volilno pravico, kteri predlog je bil tudi sprejet. L. 1908 je stopil v družbi sedanjega našega poslanika Ivana Hribarja in dr. Hlebovickega na čelo slovanskega gibanja, ustvaril tako zvano novo slovansko idejo in pridobil za njo vse slovanske rodove, zlasti tudi Ruse. L. 1915 maja meseca je bil kot panslavist in rusofil zaprt in obtožen veleiz-daje, junija 1916 obsojen na smrt, julija 1917 pa pomiloščen in domov se vrnivši sprejet z največjimi častmi. V novi češkoslovaški državi je bil prvi ministrski predsednik. Njegove zasluge za češki narod, kakor tudi v slovanski politiki so neprecenljive. Tudi Jugoslovanom, zlasti nam Slovencem je bil velik prijatelj. 1921 t Komur smo dozdaj pošiljali list, pa si ga ne misli naročiti, prosimo, naj nam ga vrne, ker ga sicer smatramo za naročnika. f Bog ii a m daj srečo! Zopet prihaja novo leto l Vsi podpisani si usojajo ob tej priliki svojim prijateljem, znancem, kupcem in odjemalcem voščiti obilo sreče in veselja! Uredništvo in upravništvo ,»Ptujskega lista.•" Anton Tiršek, trgovina z železom Franc Podgoršek, mesarija Julija«a Franc, tobačna trafika Alojz Senčar, trgovina s špecerijo Anton Vaupotic, trgov, s špecerijo Vinko Pernat, mesarija Rudolf Havelka, manufakturna trgovina Vinko Orešnik, gostilna F. Werhonig, urar Valerian Spruschina, mehanik Jos. Ornig, pekarija Zofija Čerle, gostilna R. WratsckO, trgovina Anton Brenčič, trgovina z železom Ignacij Reieh, gostilna F. Rechnitzer, trgovina V. Sonnenschein, trgovina Artenjak & Schosteritsch, trgovina s špecerijo A. Sipos, tobačna trafika F. Nedog, trgovina Franz Plažotta, klobučar ——in«.......—ifan. ¦»¦<¦ ¦¦ mi^m.a—d——.....i.......ai»^^Mfc—¦ i ii...... Franc Potočnik, usnjarna Machalka & Korže, trgovina s špecerijo J. Kasimir, trgovina s špecerijo J. Kollenz, steklarska prodajalnica ..... i Anton Vaupotic, pekarija Jožef Pirich, usnjarna Alojz Majcen, klepar Jožef Ramšek, pekarija F. & F. SlaviČ, trgovina, Breg pri Ptuju Anton Emeršič, gostilna (Društv. dom) 4 — J. Machorko, trgovina mineralnih izdelkov Julijus Žilavee, mesarija Vabilo na naročbo. Kdor želi, da se mu redno pošilja „Ptuj-ski list", naj prijavi svoj naslov upravniStvu v Ptuj, Slovenski trg (stari rotovž) štev. 3. Podpisana želi vsem odjemalcem veselo in srečno in prosi, da si je še nadalje izkaže zaupanje, kakor dosedaj, ker je v stanu s svojimi sedanjimi delavskimi močmi izvršiti vsa v to stroko spadajoča dela v popolno zadovoljstvo. S spoštovanjem Ivana Rasteiger, ključavničarja v Ptuju, Aškerčeva ul. 4. SPALNA SOBA iz trdega lesa, moderno izdelana, se po ceni proda. — Vpraša se pri mizarju Podgorelcu na Lešnici št. 20 pri Ormožu. Svarilo! Jaz Aea Vodopiuc, zaseb-nica v Ptuju, svarim vsakogar, da ne izroči denarja ali denarne vrednosti mojemu sinu Metodi ju Vodopiiiciif ker ne plačam za njim nobenih dolgov. Hud tuvai pes Naznanilo. Podpisani naznanja cenj. obč. v Ptuju in okolici, da od sedaj naprej izdeluje gornje izdelke in gamaše in se priporoča za obilen obisk. S spoštovanjem F. Krois, čevlj. mojster, v PTUJU, Cankarjeva u). 12. Maj m ireo s lig i se priporoča. Prva jugoslov. tovarna za usnje in Čevlje na Bregu pri Ptuju kupuje svinjske kože po najvišjih cenah. Sprejmejo se v tovarni na Bregu, pri usnjarju g. Francu Potočniku, Minoritski trg štev. 3 in v trgovini Josipa Piricha, Hrvatski trg. liil drv loco gozd na prodaj. Kupec si mora drva dati sam vsekati in zložiti, ter stane meter seženj 360 kron. Naslov pove uprava lista. Miši-podgane ¦ stenice - ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolj preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim 10 K, za podgane in miši 10 K, za ščurke 20 K, posebno močna tinktura za stenice 12 K, uničevalec moljev 10 K, prašek za uši v obieku in perilu 10 in 20 K, proti mravljam 10 K, proti ušem pri perutnini 10 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K. mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uši pri živini 6 in 10 K, mazilo proti garjam 12 K. Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. J (iN KER, ZAGREB 112, Petrinjska ulica 3. Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju. se takoj proda. — Kje, pove uprava ptujskega lista." Sedlo in Alfa brzoparilnik sta na prodaj. Sedlo je oficirsko predpisano. Vpraša se v upravi lista.