K. Ewald. Loncc -' Prinesel Je n. pr. bajtarju pet zlatr.il.ov, kalere je bll gospodarju dolžan, potem celo gnjat ta zimo, dalje razno prikuho, blago za obleko deci 1. dr. Poleg tega je prinesel vsako jutro jedila za ves dan. Gospoda_-ki_ez je nazadnje vendar zapazil, da mu kdo krade, pa ni mogel dognati, kdo bi to bil. Obtožil in pred sodišče spravil je vse svoje služabnike. Tam pa so jih spoznali kot nedolžne. Postavil je povsod stražnike, a vse zaman. Nekega dne je poslal bajtar lonec, naj mu prinese cel kup z^latnikov, češ, da ga ne bo treba tolikokrat pošiljati. Gospodarju je bilo zdaj že preveč. Sam Je za5el Cakati tatu. Slednjič je vendar vldel, kako beži lonec na svojih treh nogah proti gradu. »Hej, kdo &i ti?« je zaklical. »Bežim, bežim, bežiml« Je odgovoril lone.. »To vidim sam«, Je meiiil gospodar. »Povej nal, kam bežiš!« Tega dne je lonec baS dobil naro.ilo, naj prinese piva, pa Je tato moral v klet. Gospodar je stekel za njim in ga je zasačil, kako ]e stal pod plro. iz katere ie teklo nivo. »Bežim, bežim, bežim!« je rekel lonec. »E! Ako bežiš, boš moral tudi kaj nositi«, je kričal gospodar in je sedel na lonec. »Alo — zdaj teci!« je velel. i Lonec steče. Najprej beži iz kleti čez stopni.e, potem čez dvorišče, pa dalje po beli cesti. 4}}»$¦<!!,&, Gospodar je začel prestrašen klicatl na pomo5. Vsi služabniki so pritekll ln hajdl za lon« cem. Niso ga mogli dohitetl. Lonec je bil na poU do bajtarjevega doma. Ubogi bajtar je baš tedaj stal pred vrati svoje hiše in si je oblizoval ustnice, ko s© Je domls« Hl hladnega piva. Ko pa vidl gospodarja-knez^ na loncu, se mu Je začelo vse vrteti* * , »Bože moj! Bože moj!« se je tr^sel gospodai na loncu, bolj mrtev ko živ. ii Lonec jo postal pred bajto. ^ »Bežim, bežim, bežim!« ]o r&Kel« ^ »Pojdi k vragul« mu Je jezno ^dgovorll i>*J tar. — -.--.:•>. «-s».>.- In lonec se }e napotil brzx>t J)ri&o % p^^ nl gu bilo več nazaj. •— *jjfl "'*" ^~" ¦¦'¦'.-¦ " . 4 > Koneo. lg _^