RÁK SEü{EGA MEHunJA 
- 
oBsEvALlło ZDRÁVLJENJE
Franc Marolt
WOD
V več kot, 50 1etĺh uporabe obsevalnega zdravtjenja pri bolnikÍh z ra-
kom 
je 
to zdrav1jenje Łudi pri raku mehuľja predstavljalo eno od os-
novnĺh metod zdravljenja. Vloga radíoterapije se 
je 
v vsem tem ěasu
spreminjala zaradi novĺh Łehnoloških postopkov, znanja o raku, ĺzku-
šenj terapevtov ĺn ľazvoja drugíh načínov zdravljenjá (nove 
kírurš-
ke t'ehnike, novĺ cj.tostaŁ1ki). ľako smo bĺli pred 
desetIetjj_ navaje-
ni na tako zaporedje prí ĺzbiri zdravljenja:
- 
v začetnih stadijih kirurško zdravljenje,
- 
prj- botj napredovalÍh stadÍjĺh obsevanje,
- 
prĺ bolnĺkih z razširjenim rakom zdravljenje s citostatíkĺ.
To zaporedje se 
je 
spremeníIo 1e tedaj, ěe 
je 
bolnik odklonil predla-
gano zdravljenje' lahko pa Łudĺ zaradi druge bolezni- ali iz kakih dru-
gih razlogov. Rezu1taŁi zdrav1jenja in pridobljene 
ízkušnje so bítÍ
razlog za iskanje vedno novih naěĺnov zdravljenja, predvsem 
v smerj-
iskanja možnosŁĺ kombinacije znaníh in najboij účíni<ovitÍh metod. Ta-
ko smo zdaj priš1i do tega, da príěnemo zdravljenje s kemoterapevtĺkí
še pred kÍrurškim posegom in obsevanjem, kar 
5ě 
nětoě priš1o v'poš-
tev samo prĺ razširjenih oblikah rakave boIezni. Razlog za tak naěin
zdrav1jenja..je predvsem.-v analizi neuspehov posamezníh 
vrst zdravlje-
nja in v možnosti nataněnejšega ugotav1janja razšírjenosti bolezni.
Kombinirano zdravljenje omogoěa, da preživí veě bolníkov, da je 
ob-
dobje brez znakov bolezni daljše, ín da je 
manj komplĺkacij zdravlje-
nja, s tem pa je 
bo1jša tudĺ kvaliteta žívljenja po zakljuěenem zdrav-
ljenju.
Radioterapija je pri zdravljenju bolnikov z rakom mehurja iz prvotno
standardne monoŁerapije postala de1 kombiniranega zdravljenja. Namen
zdravljenja je 
a1i ozdravitev ali pa 1e 1ajšanje 
(palíacíja) 
simpto-
mov bolezní, kar je 
odvĺsno od predhodno 
ugotovljene sLopnje razšir-
jenosŁi 
bolezní in od drugih okolĺšěin, ki vplivajo na timško dogo-
yorjen način zdravljenja. Bolnika moramo z uärezni5o in naěÍnom zdrav-
ljenja seznanĺti, pľav' Łako pa tudi s predvidenimí 
težavamÍ, ki se
1ahko pojavíjo že med zdravljenjem, lahko pa tudí po njem.
Prim. dr. Franc Marolt, onko1oški inštítuŁ, Ljubljana, zaloška 2

II|DIKACIJE zÁ oBsEIlÄLNo ZDBAVIJENJE
Obsevanje 
Je 
lahko: 1. radlkalno,
2. kombinĺrano s kemoterapijo alĺ
3. 
paliatĺvno.
Tabela prĺkazuje, kdaj se, gIede na ugotovljen obseg bolezni, odloěí-
mo za posamezno vrsto obsevanja.
Tabela
radíkalna RT
recĺdÍmi Ta, T'l
Tz, T3^
No, N.,
gradus 
'1 
, 
2
kenoterłapĺja + RT/cistektonija
Tz, T3^
T36' ľ4
N2'N3M1
gradus 
3
Tz tabele lahko razberemo,'da radikalno obsevamo bolníke, prÍ kat'erĺh
tumor ne ĺnťiltrira preko mišiěnega sloja mehurja. Prĺ lokalno bo1j
napľedovalih Łumoľjih 
je 
indicírana radikalna radĺoterapĺja le v pri-
neríh, ěe obstajajo konŁraĺndikac1je za kemoterapíjo ali pa po neu-
ěinkovitĺ kemoterapijĺ kontraj.ndikacije za cist,ekt'omĺjo.
Tehní]ca obsevanja
Bolnike obsevamo na linearnem akceleratorju z dvemi opozítnĺmi poijĺ.
Na sliki 
je 
shematično prikazan predel, ko obsevamo mehur ĺn regio-
nalne bezgavke. Zgornja meja 
je 
spodnji rob Lą, stranskí meji segata
1 cm preko meje male medeníce, spodnja meja sdga do_spodnje meje ob-
Łuratornj-h kotanj. Bolnĺke obsevamo 5-krat' tedensko z dnevno dozo
1,8 Gy do skupne doze 45 Gy.
Pri radíkalnem obsevanju nadaljujemo obíěajno po 2-3 tedenski preki-
niŁvi. Največkrat uporabimo 
3 manjša polja, s kaŁerimi obsevamo sa-
mo mehur in strukŁure neposredno ob njem. Celokupna aplicirana tu-
morska doza je pri radikalnem obsevanju 60-65 Gy,v kombínacíjĺ s KT
pa 50-60 Gy.
Zdravljenje z obsevanjem Łraja torej brez prekiniŁev 
5-7 tednov.
Palĺativno obsevanje je 
umesŁno pri bolnĺkih, pri kaŁerih nÍ možno
izvesŁi radikalnega zdravljenja. Bolnĺke obsevamo z manjšo skupno
dozo, z več3imi dnevnimi dozami, brez 'planiranja in na raz1íčnih ob-
sevaInih aparaŁih.

c
t
!
\
o
o
C
I
I
ł
I
Slíka: Shematĺěen prikaz predela, ko obsevano nehur in regĺonaIne
bezgavke
Kq'{PLlKACrJE
PnIČÁKovAl{I nMuLTATI
Uspeh zdravIjenja bolníkov z ĺnvazivnÍm karcinomom mehurja z obseva-
njem 
je 
v ve1íki merĺ odvisen od gtobine prodora t'umoľja v steno me-
hurja. Ko 
je 
tumor še omejen na s}uznico 
(Ta, 
Tí), príěakujemo 
v pri-
bližno 80 
% 5-tetno preživetje' 
kan 
je 
dosti uo1;še-od uspěha obse-
vanja pľi bolnÍkÍh' prĹ katerĺh je 
tumor infíltriral mišiění stoj me-
hurja 
(T", 
T..) in 
je 
5-tetno prežívetje 
le 20-40 %. Bezultat,ĺ so ta-
ko pri obsevdfiih koŁ pri operirani.h bolnikih enaki.
Glavna pomanjkljivost zdravlj enja z obsevanjem je 
verjetnosŁ pojava
lokalnega recidiva po radikalnem obsevanjü. Recidiv 1ahko prĺčakuje-
mo pri vsakem drugem bolnĹku (50 
%). Če bo1nÍke predoperatÍvno, 
bó
je, pred cistektomíjo, še obsevamo' se verjetnost pojava lokalnega
recidj.va zmanjša za..prÍbJ_ižno polovico. rzboljšanje učinka zdravlje-
nja 1ahko torej priěakujemo predvsem pri kombiniranem zdravljenju,
ko se za vsakega bo1nĺka posebej odloěimo za kemoterapevtsko, obse-
va1no in kirurško zdravljenje.
Komplikacíje po obsevanju so akutne in kroníčne. Akutne se pojavĺjo
že v ěasu obsevanja ín v prvih tednÍh po njem. Poda1jšajo ránt<o čás
zdravljenja, ne vplivajo pa na njegov konění rezultaŁ. AkuŁne komp-
lĺkac1je so: dermatitis, cisŁitis' prokŁitis 
in enteriŁis. Zdravimo
i .-.
jíh z zdravĺli, če pa so močneje izraŽene, začasno prekinemo obseva-
nje. Kronične komp1ikacÍje'se pojavljajo več mesecev ali celo veě 1et
po obsevanju. PojavÍjo se ze]_o redko, vendar pa morajo bolniki zaradi
njih včasib ce1o v bolnišnico in 
je pri nekaterih potrebno Łudi kirur-
ško zdravljenje.