Celje - skladišče D-Per 59/2002 5000011685,. Barve kemikalij za preizkušanje v Službi kakovosti Foto: Brigita Koklič Pogoji poslovanja in tržne razmere so manj ugodne Posodobitve v proizvodnji v polnem teku Število poškodb se zmanjšuje Antivirusna zaščita v računalniškem sistemu Pogovor "med zvezdami" Cinkarnarji zelo aktivni v športu Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje PE KEMIJA Sodelovanje s Kosovom V aprilu 2002 smo s podjetjem Cita-dela podpisali pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju na področju proizvodnje in prodaje gradbenih mas. Citadela d. o. o. je podjetje iz mesta Kline na Kosovu, ki se je do sedaj ukvarjalo predvsem s prodajo gradbenih izdelkov. Njihova želja je bila, da pričnejo tudi s proizvodnjo gradbenih mas, zato so se obrnili na Cinkarno, kot renomiranega proizvajalca kakovostnih gradbenih izdelkov. V PE Kemija Celje smo se na njihove želje odzvali in jim ponudili sodelovanje na osnovi uporabe naših predmešanic. To sodelovanje temelji na dejstvu, da je večina gradbenih izdelkov sestavljenih iz materialov dveh vrst. Zelo dragih dodatkov, ki dajo izdelku specialne lastnosti in so prisotni v manjših količinah ter cenenih surovin kot sta na primer pesek in cement, ki dajeta izdelkom osnovne lastnosti in predstavljajo količinsko več kot 90% celotne mase. Prodaja gradbenih izdelkov je zaradi relativno nizke cene omejena na radij 100 do 200 km. S prodajo predmešanic se transportnim težavam izognemo, saj uporabljamo lokalni pesek in cement. Ker predstavljajo predmešanice več kot dve tretjini materialnih stroškov ostane vrednostni obseg prodaje še vedno dovolj visok. Gradbeni izdelki, ki jih bo proizvedla Citadela d.o.o. bodo prodajani pod cinkarniškimi blagovnimi znamkami (Nivedur, Omalt, Vilaplan...). Kakovost izdelkov zato seveda ne bo smela odstopati od normativov, ki veljajo v Sloveniji, zaradi česar bo kontrola kakovosti pod nadzorom cinkar-niških strokovnjakov. V pristojnosti Cinkarne Celje ostane tudi šolanje kadrov in razvoj izdelkov, medtem ko tehnični servis in marketinške funkcije zaradi relativne oddaljenosti porabnikov izvaja Citadela sama. Kljub temu, da so prvi pogovori stekli šele novembra 2001, pričakujemo v juniju 2002 že pričetek poizkusne proizvodnje. Proizvodni obrat bo zgrajen v rekordnem času, kar nedvomno govori o resnosti in zanesljivosti našega kosovskega partnerja. V PE Kemija Celje si obetamo dolgoročno in plodno sodelovanje. Andrej LUBEJ Predstavljamo novo tržno zgibanko in letno poročilo skupščinskem gradivu v tajništvu Kadrovsko splošne službe. To je naša najbolj celovita in obsežna tiskana predstavitev. Poslovno poročilo, ki je bilo letos natisnjeno v obliki brošure že šesto leto, je nastajalo v celoti kot avtorsko delo naših zaposlenih. V skupini, kije najbolj zaslužna za kakovostno vsebi- no in svežo, sodobno obliko te tiskovine, so bili: Jure Vengust, Jožica Košak, Tomaž Benčina, Irena Schmidt in oblikovalec Ramo Selimovič. Letno poročilo si lahko ogledate v Med publikacijami smo izdali tudi obnovljeno zgibanko predstavitve Cinkarne in prodajnih skupin, ki je na voljo v vseh prodajnih programih za naše poslovne partnerje. M.G. A w Prodajni programi O nburna ima nhtcien pnnzmlni program Izdrlu/rmo pnhhtno JOOO ni'Juhih izdrlkoi lusobrmziuii krmi/skr mttnhuikr grupi ne in km višku predclmalue de/arnadi Suj/ium-mlmriši m modni/muzi odjelngmenl m hlinim dtokud slrdi/o mu Maminkom /doirtinu titkankr/ilniie mat« M gnulheniMo /mibosli laki in drugo PflHMJA KX*tT]' C) HHIUMMII ProUMidi n t»t »in m gnA/na nluatrgo Izvoz In' bol 'Ml % jmiizi • V praarrjara a paalaklaa lata* aa J». patdaaaa aarada h a gbrtndmt ma. ■a II V aartnaaaoa prodap M H* SOM pa Jr biiadoardraa >7 odaUloo Ut «m>tlraaajii d»fUi«.ii.raaili urrikm Ipuapfrdai leta) EllK) lahko ugotaiviiau. da aa Jr pnadapa imM alil pagUmtai odjroaalo V h«rop. jr paoitrcdaga planit« laminata*. papio. taka«, tar* oa gradtenah malraiak* »padla aa I« do lil uaalirtkm Clrdr aa 1» da u» . Irtu 2001 .«.•» pa.ul.ji aa .lananda lr|[ih lj.tr« var« ar ptartadur anaa^r iraaai adraa*' hali ' ‘TSTE? I td.aa^la^m.k.j.td.p.i^t^r.i.p^ po »mn Irta aajaaranaapla tat Irradu hdrrga atabtanjal t dragi pataair, Irta rr "*■»■ m »idr aktu 20 •I—-1 . . . . odrala tiadi a Butanju udadrdtr in podprja aa 1 odalutm luftr. maral Jr II V Varda.«*.. jr lanau a leta 2IIOI doaefrt atdiaa 16.7 milijard lolara a t primrrjaai a bata* popraj ar p- ntua nnarplaJ aa II % Isdaa *—!■'« r mama pmdap. ur ar iraoaa t rabotni paaa 'V? »laki«« |aapradraaiija daatadaaa. aku 2001 m - Napoti drl itaaaa jr kal uataarirui aa trga I vr.«*tr arija 71 V baadr lugaialaatjr H) V /(rt S t ib Vahndar I imi|» SV rtaauutaba amo laarMnla pmbmraa aa Ogrt. KMap*. at S adniVU Pad* paodajad. andanai a tata VIN f pnaadam pn amjrai ihdu praaaaaalmi (nutajndi pmgpaana |"^ra*a Nap..a«lr,4. P U pn pnidap p«am..a lilaaaaaupa dmt^ » pn prndap lalaaraatoaa ploda. i»r Saaj IS V pada. ajjirgalarga puapaaOraal.aa aa rvraipataai liga Uaaoaafa ai.rt.aada Ua paartaalkn. II) da 15 \ udalatai p-an papradnJ. pr.4ap.di caal a adaiaaaortj ad Laa ai jiaalnda« »parata) jr pamarartd 14 V aaudaajr pradapan nrdaaat. gprdr aa Uao papiaj fn pmd^. U-r-km« pkdaaam ^ aaMatd. 1) V padm. k, l^pia. laka panraaii a laadaa fdaa ir. ra.p. pirdiara Fnaaiatao dr) andarpa aataja aa podra karaodl rta . .ata, tar pa ja aot^to raakdiaainai lati. aa bralo aaadaaala aataaa bo J. proda« £ a S, OSREDNJA ? U&§>5 knjižnica Pogoji poslovanja in tržne razmere so manj ugodne MARJAN PRELEC, predsednik Uprave Poslovanje podjetja je bilo v letu 2001 zaznamovano s težkimi pogoji konkuriranja na mednarodnih trgih zaradi ves čas poglabljajoče se recesije. Navkljub temu lahko trdimo, da smo poslovali zelo solidno. Recesijsko krčenje globalnih trgov naših nosilnih proizvodov je pripeljalo do nekoliko slabših prodajnih rezultatov od načrtovanih in od doseženih v letu 2000. Prihodki od prodaje so v letu 2001 zna-šali 23 milijard tolarjev, 81 % prodaje smo ustvarili na mednarodnih trgih. Izvozili smo za 76,6 milijonov ameriških dolarjev izdelkov. Podatki kažejo na neizogiben upad industrijske proizvodnje v realnih sektorjih evropskega in ameriškega gospodarstva, na posledičen padec povpraševanja po naših izdelkih, predvsem pa na padanje prodajnih cen. Dosegli smo prodajne rezultate, ki so na ravni relativnih primerjav enakovredni rezultatom najboljših podjetij iz panog, v katerih poslujemo. Doseženi rezultati so plod partnerskih odnosov in tesnega sodelovanja s krogom naših zanesljivih in dolgoletnih kupcev. Brez, s trudom ustvarjenega poslovnega ugleda, ki temelji na korektnih odnosih, natančnosti in visoki zanesljivosti, bi bili poslovni rezultati v letu 2001 bistveno slabši. Ni odveč dodati, da so vodilna podjetja iz panoge podobne rezultate dosegla z obsežnimi in drastičnimi ukrepi dezinvestiran-ja, zapiranja obratov in odpuščanja zaposlenih. Čisti dobiček poslovnega leta znaša, po plačilu davkov od dobička, 397 milijonov tolarjev. Že omenjeni padec prodaje oz. povpraševanja je ob zniževanju prodajnih cen, naraščanju nabavnih cen ter visoki domači inflaciji, ki je podžigala stroške financiranja, hkrati pa presegala prilagajanje vrednosti domače valute, povzročil zaostajanje čistega dobička, tako za načrtovanimi kakor tudi za rezultati doseženimi v predhodnem letu. Padec splo- šne gospodarske aktivnosti in industrijske proizvodnje v sektorjih, ki so naši najpomembnejši ciljni trgi, je najbolj izrazit ravno v evropskem gospodarskem prostoru. Kljub dobrim pogojem poslovanja v prvi polovici leta je silovitost krize in zamiranje povpraševanja v drugi polovici leta privedlo do slabših rezultatov v letu 2001. Na podlagi podrobnih analiz, panožnih predvidevanj in gibanja nekaterih zgodnjih pokazateljev sodimo, da je bilo dno krize doseženo ob koncu leta 2001 in na začetku leta 2002. Dobro poslovanje v pogojih globalne gospodarske recesije kaže na pravilno strateško usmerjenost Cinkarne. Zastavljeno strategijo trajnostne rasti uresničujemo s politiko investiranja us- Nadzorni svet Tudi v četrtem letu mandatnega obdobja smo si člani Nadzornega sveta, po svojih najboljših močeh in znanju, prizadevali opraviti svojo temeljno dolžnost, to je nadzorovanje vodenja poslov družbe. Sestali smo se na štirih sejah. Udeležba na sejah je bila praktično polnoštevilna. Uprava in strokovne službe so nam bile v veliko in prijazno pomoč pri opravljanju našega dela, ki je potekalo v okviru zakonskih in statutarnih pristojnosti. Vsi člani so na sejah aktivno sodelovali, kritično presojali posamezna dejstva in tudi odgovorno ter skrbno sprejemali odločitve. Poročilo o poslovanju nam pove, da je prodaja v poslovnem letu 2001 znašala 23 milijard tolarjev, čisti dobiček po davkih pa je dosegel višino 397 milijonov tolarjev. Obe navedeni vsoti sta manjši, kot pa jih je družba dosegla leto poprej in kot sta bili planirani. Upoštevajoč ti dve dejstvi, je Nadzorni svet skrbno proučil dosežene rezultate in pazljivo pretehtal podane možne razloge, med katerimi je bil po mnenju tvarjene dodane vrednosti v najdonosnejše in najperspektivnejše programe podjetja in s kontinuiranimi projekti usmerjenimi v razvoj in motivacijo kadrovskih potencialov. Integralni del razvojne strategije je skrb za okolje in smotrno ravnanje z energetskimi viri. Na tem področju dosegamo skoraj popolno usklajenost z evropskimi okoljevarstvenimi normami in evropskim pravnim redom. Sodimo, da bo obdobju stabilizacije tržnih pogojev v prvi polovici leta 2002, sledilo postopno oživljanje najpomembnejših mednarodnih trgov v tretji, predvsem pa zadnji četrtini leta 2002. Prodajni načrti za leto 2002 presegajo obseg prodaje iz preteklega leta za 4 %, načrtovani čisti dobiček v višini 240 milijonov tolarjev pa je nižji od doseženega v letu 2001 zaradi pričakovanih pritiskov na nabavne cene surovin, inflatorne rasti cen energentov, naraščanja finančnih obremenitev in zaostajanja devalvacije tolarja za domačo inflacijo. uprave, odločilen velik upad industrijske proizvodnje v kritičnih sektorjih, ki je povzročil zmanjšanje povpraševanja in znižanje prodaje. Hkrati so porasli stroški energije, svoje pa je pri-spevala tudi večja domača inflacija, ki jo ob velikem deležu realizacije v izvo-zu, niso spremljali ukrepi, ki bi šli v prid taki strukturi prodaje. Poleg navedenih razlogov je Nadzorni svet pri ocenjevanju doseženih rezultatov upošteval tudi dejstvo, da so bili kot plansko in primerjalno izhodišče za vrednotenje posameznih postavk, upoštevani izredni dosežki iz leta 2000. Družba pa je sicer tudi uspešno in v celoti uresničila svoje naložbene načrte, ter primerno skrb posvetila človeškim virom in obvladovanju kako-vosti, kar kažejo dodatno pridobljeni certifikati. Glede na navedeno Nadzorni svet, ob podpori sprejetih ukrepov Uprave, letno poročilo potrjuje in predlaga skupščini, da sprejme predlagan o uporabo bilančnega dobička. Iz letnega poročila Cinkarne je skrbno proučil dosežene rezultate MARKO VRESK, predsednik Nadzornega sveta Posodobitve v proizvodnji v polnem teku V okviru razširitve zmogljivosti proizvodnje pigmenta titanovega dioksida, za katero se je vodstvo podjetja odločilo v prvi polovici leta 2000, intenzivno izvajamo investicije. Pri vseh projektih, ki jih izvajamo oziroma jih pripravljamo, imamo praktično zastavljene enake namenske cilje: - izboljšati tehnologijo in s tem - izboljšati gospodarnost, to je povečati zmogljivost naprav, znižati proizvodne stroške itd., - izboljšati kakovost proizvodov, - povečati obratovalno varnost naprav, - zmanjšati vplive na okolje in izboljšati delovne pogoje. Trenutno izvajamo v proizvodnji pigmetnega titanovega dioksida več projektov, ki so v različnih fazah in v nadaljevanju omenjamo samo nekatere. Posodobljeni tehnološki postopki, ki so v fazi poskusnega obratovanja V preteklem letu smo izvedli: - zagon novega sistema predmešan-ja rud in računalniškega sistema vodenja za tehnološki postopek Razklop rud; - posodobitev nevtralizacije in zagon računalniškega sistema vodenja. Izpostavila bi rada naslednje, pri izvajanju projektov moramo v večini primerov med samo montažo opreme in zagonom zagotavljati normalno proizvodnjo in brez večjih izpadov, kot je bil to primer pri izvedbi računalniškega vodenja Razklop rud. Takšne okoliščine izvajanja projektov še dodatno otežujejo delo in zahtevajo dobro koordinacijo ter dodatne napore vseh sodelujočih na projektu in v proizvodnji. Projekti v fazi montaže in zagona Na mletju rud izvajamo posodobitev tehnološke opreme in pripravljamo računalniški sistem vodenja. Na hlajenju kalcinata poteka zamenjava obstoječih hladilnih bobnov. Ta naložba je pomembna z vidika optimizacije porabe energije v proizvodnji pigmentnega titanovega di- oksida. Z zamenjavo hladilnih bobnov bo omogočeno izkoriščanje odvečne toplotne energije kalcinata po kalcinaciji. To energijo bomo v bodoče izkoristili za sušenje gela pred kalcinacijo in s tem povečali zmogljivost kalcinacijskih peči ter znižali specifično porabo primarne energije, to je zemeljskega plina. Montažo in zagon hladilnega bobna izvajamo v mesecu maju med remontom kalcinacijske peči. Projekti v fazi projektiranja in priprav za izvedbo Naj omenimo samo nekatere: nada-ljna posodobitev nevtralizacije, redukcija v razklopnem stolpu. Ožemanje gela in Sušenje gela pred kalcinacijo. Od slednjega je zelo odvisen končni rezultat razširitve proizvodnje. Zato se moramo vsi sodelujoči zavedati kako pomembni so ti projekti in še naprej tako dobro sodelovati oziroma še boljše, da bomo uspešno zaključili tako pomemben projekt, kot je razširitev zmogljivosti proizvodnje pigmentnega titanovega dioksida, ki bo v veliki Novi hladilni boben za hlajenje kalcinata meri vplival na prihodnost celotnega podjetja. Ob tej priliki se za dosedanje sodelovanje, opravljeno delo in pomoč zahvaljujemo Vodstvu podjetja, sodelavcem PE Vzdrževanje in energetika, PE Titanov dioksid, Službe za raziskave in razvoj in vsem sodelujočim v projektnih skupinah. Pavel BLAGOTINŠEK Tomaž RAZNOŽNIK Foto: Marko Tukarič, Brigita Koklič Modernizacija proizvodnje Ti02 v reviji Process News fco«**A*wj 4/2001 V reviji Process News, ki jo izdaja nemško podjetje Siemens in objavlja novosti uporabe njihovih računalniških in merilnih sistemov po vsem svetu, smo uspeli objaviti članek o modernizaciji proizvodnje Ti02 z računalniškim sistemom Siemens PCS 7. Članek je objavljen v decembrski številki leta 2001 z naslovom "Whi-ter than White". Lahko ga dobite v naši knjižnici ali v Razvojni službi. Članek opisuje Cinkarno kot dolgoletnega kvalitetnega proizvajalca pigmentnega titanovega dioksida, s poudarkom na rasti in kvaliteti produkta ter na velika vlaganja v modernizacijo proizvodnje. Z namenom obvladovanja kompleksnega procesa, smo se odločili uporabiti integrirani sistem za nadzor in vodenje tehnološke proizvodnje Siemens Procesni Con-trol System PCS 7. Moderno zasnovan sistem Cinkarni omogoča optimalno vodenje proizvodnje, konstantno kvaliteto in kratke dobavne roke. Pri izvajanju projektov modernizacije Cinkarna sodeluje s partnerjem Siemens Ljubljana, ki do-bavlja računalniško opremo in izvaja različne konzultacije za uporabo sistema. Projekt modernizacije v Cinkarni poteka v večih korakih, modularno zasnovan sistem za vodenje pa omogoča sprotno dograjevanje in širitev glede na naše želje. Glede na dobre izkušnje s sistemom, bo Cinkarna v bodoče izvedla tudi dnf 1*1 M i <»Mnl m>4 Tt* nliMiM ptanl at On«nrn« C«0«. SJov*twa »m no h>nf«r »M* to k««p wp »irh rh« from+i i of th* rmtamtn and K Ih« »hri« pmdurtfon hm h n*w modtnifl m«h tht Um0tk Ki 7 pt+<»iuontrol a Ui«r numhtf of pt nun« K««* lo hr cultcMd and malu «Kd. Intil mrnih. Cinkam* (rit« r i Cinkam* Criir compam I luoki ktUoni lunji and uk ■ I cttaful tiadiliun. Tod* v il ha* 1.300 rmpfovrr« aml u um ul ih« iikmi tur. r««lul .oinpamn in Shm ni*. Oik ul llirit Hum produ.!« vrlih •h« h*h<»i uW« fipuir« n liiamum dtutid«. Il n primatih u«r.t in ih« parni aml v*nu«h indutm aml In phulK« produ. nun a> a .ulorant aml In urdci to munitoi Ih« .ompfet mamila.'.lunji piu.ru wiih numct uu« halihm aml u> Ih« mh ihai aBnw*d nnlhrr a m um piutru . minul mu a valut*, lun bnkup in ih* plani «inlurmalion »vtrm Whrn piohlrm« vmh ih« .unltol aml moniltuinf «v«inu« Mailrd ki ua< ut,». mkama dmidrd lo modrinu« Ih« plani Som« ul ih« hau. tojimrromt« lot ih« nrw Ir. hooiufi »n« anui mn an ahaolulrh connant pisnimi im*>ih iniripalion in Ih« compaiuindr ntlormanon nvt work mir amonn Ih« mam affu mmit In tarur .*f K51 Ihoroufh and .umprlrnl . niuullliif Iront Sirmrn« in I tuhltana and puod n pri Kil. r »Uh oth«i Sarmriu P tud urit altu ptar«d a mavr mir ui rhr nadgradnjo sistema z novejšo verzijo, ter pripravila osnovo za povezavo tega industrijskega sistema v celovit informacijski sistem, ki bo omogočal še večjo fleksibilnost proizvodnje, znižal stroške ter optimiral vodenje. Objavljeni članek v ugledni industrijski reviji je veliko priznanje za naše delo in spodbuda za naprej, poleg tega pa tudi dobra reklama za naše podjetje. Dejan KETIŠ Ih« piani »tli h« mud«rm«*d in «rv «f*l M«fa vithin Ih« trup« of a .Ir iriupimnl and tr»at.h pr utr.'1 utri a prtiud ul ahuul Ihrrr »ratv In a fittt phat«. Ih« tnlirr n«lwurk mita-.ItiKlun ha« alirad. hrrn inipl« mmlrd hat«d tu« InduMrul llhrt nu 1 httr I nameri in« Sutvut« iwu OpfraUM MalH>n« and l»o AS 41» Aulnmalion 'nlmu ar« in oprl« lino ai ih« mom«iit Ih« Simam IT X»M ditlnlnilrd »» »til im ludr upgrad ui*of ihr ptmrtt cuntnil intim »uh Ih« lalrti irlratr. mlrprattun .U ali ihr rrituininp pnv«»«r« and linkinf M Ih« »ortd .d 11 Wuh PCS 7 C inkai na Okt »lil h« «Nr lo tunliul ihru ptmrttr« upnmallv and Htvihli in Ihrluithri pham ul Ihr pnu«.V ■ Rekonstrukcija prvega in drugega pranja gela z reduktivno obdelavo Gumiranje štirih filtrov Fundabac je bilo končano v prvih aprilskih dneh. Filtre smo komisijsko pregledali in z zapisnikom prevzeli od PE Veflon. Prvi štirje filtri so vgrajeni. Nadaljuje se gumiranje kadi. Začeta so dela na področju tehnoloških povezav, montaže merilne opreme in sistema za računalniško podporo vodenju. Zagon prvega filtra je predviden za jesen. V drugem tednu meseca aprila je sledila montaža vseh štirih filtrov Fundabac, namenjenih za prvo pranje gela. Poseg, ki je vsaj za sodelujoče na projektu, predstavljal poseben podvig. Filtre so spustili Pogled na vse štiri nameščene Hitre od zgoraj drugega za drugim skozi streho proizvodne hale s pomočjo 50-tonskega avtodvigala in 200-tonskega dvigala s teleskopsko roko. Na enak način so istočasno dvignili in namestili 50 m3 rezervoar za stisnjen zrak, ki bo predstavljal akumulacijsko posodo za napajanje vseh filtrov. Nameščanju filtrov v ležišče je sledil prvi del montaže notranjih delov - nosilnih cevi in obroča za registre ter samih registrov, na katere bodo nameščene filtracijske sveče. Sestavo sta izvedla dva predstavnika švicarskega podjetja DrM, ki uradno filtre tudi dobavlja. Pri tem delu so zelo pohvalno Nameščanje filtra v ležišče na etaži 15. metrov Konus filtra sega pod nivo 12. metrov in bo s cevjo povezan z dešaržirno kadjo pod njim Rezervoar za zrak je nameščen na predvideno mesto sodelovali tudi naši sodelavci iz PE Vzdrževanje in energetika. Gumiranje petih kadi na 0 m se v času pisanja prispevka bliža koncu. Delavci iz PE Veflon delajo z dvema vzporednima ekipama, podaljšanim delavnikom in delovnim tednom. S takšnim pristopom uspešno sledijo zastavljenim rokom. V prihodnjih tednih bo omogočen zagon prve nove kadi za hidrolizat in rušenje Vfilter so že nameščeni nosilni obroč in vseh osemnajst nosilnih cevi Pogled na registre, pripravljene za montažo Nameščanje prvega registra V filter je nameščenih vseh osemnajst registrov drugega dela nivoja 0 m. Ker nove naprave gradimo na mestu, kjer poteka redna proizvodnja, smo prisiljeni celoten projekt izvajati v več korakih. Šele po zagonu te kadi bodo tako izpolnjeni pogoji za rušenje stare kadi ter na njenem mestu vzporedno delo od začetka - izdelava potrebnih pilotov, temeljev, postavitev kadi... V maju smo začeli z izdelavo cevovodov. Vzporedno s tem bo potekala tudi montaža MR opreme in kabliranje ter priprava sistema za računalniško podporo vodenju. Načrtujemo, da bodo ta dela v grobem končana do konca avgusta. Sledilo bo testiranje signalov, v prvih jesenskih dneh pa zagon filtra 22.02 A. Zaradi faznega načina gradnje bodo ostali filtri za zagon pripravljeni z nekaj mesečnim zamikom. Upamo, da bomo glavnino otroških bolezni odpravili na prvem filtru in zagon vseh štirih filtrov zaključili do začetka pomladi.Uspešen zagon pa je pogoj za rušenje bazenov Moore 1 ter nadaljevanje investicij na Belem delu proizvodnje PE Titanovega dioksida. Nikolaja PODGORŠEK SELIČ Foto: Nikolaja Podboršek Selič Motnje v proizvodnji morajo biti minimalne Angažiranost strokovnjakov z vseh področij vzdrževanja v proizvodnji pigmentnega titanovega dioksida je zagotovo največja v maju, ko poteka več remontov hkrati: > remont kalcinacijske peči 26.01 B, > menjava hladilnega bobna 26.03 B, > remonti mlinov 11.08 A, B, C za mletje rude, > sanacija obstoječega sistema za hlajenje tehnološke vode - hladilnega stolpa v OE Energetika, > remontna dela na Končni predelavi 2, sanacija dekanterja 39.02A. Vsi navedeni posegi so vnaprej planirani ter dogovorjeni s proizvodnjo. Gre za zelo zahtevne posege, ki jih je potrebno izvajati kvalitetno in terminsko usklajeno. Dela, ki se izvajajo, kljub natančnemu planiranju in pripravam pomenijo motnje v proizvodnji, ki morajo biti minimalne ter pričakovane. Remont kalcinacijske peči predstavlja vedno največji ter najbolj zahteven remont v proizvodnji pigmentnega titanovega dioksida in pomeni neposredno ustavitev ter prepolovitev kapacitet, saj med normalno proizvodnjo obratujeta dve peči hkrati. Peč je cevaste oblike, dolžine 48 m. Delovna temperatura v peči pa je med 380°C v repu peči do 1200°C v gorilni komori. Pred pričetkom sanacije je potrebno temperaturo v peči, med vrtenjem, po predpisanem postopku postopno spuščati, da ne pride do trajnih deformacij. Ohlajanje poteka 2 do 3 dni. Med remontom bomo očistili in sanirali obzidavo v peči in Venturi pralniku dimnih plinov ter po potrebi tudi jeklen plašč. Obnovili bomo gorilnike, očistili kotalne elemente, na katerih sloni in se vrti peč, sanirali kompenzatorje. Remont bo zajel tudi opremo za čiščenje dimnih plinov, membransko filtrsko stiskalnico Choque-net ter pripadajočo elektro in merilno opremo za omenjene naprave. Menjava hladilnega bobna pomeni zamenjavo starega bobna s prenizko kapaciteto z novim hladilnim bobnom, ki lahko ohladi večjo količino vročega materiala (t 950°C), ki izstopa iz kalcinacijske peči. Poseg je neposredno povezan z remontom peči, zato je bil planiran na ta čas. Nov hladilni boben je proizvod nemške firme BABCOCK.. Pri starem hladilnem bobnu material posredno hladimo z zrakom in vodo, v novem pa bo hlajenje potekalo s prisilnim vlekom z zrakom, tako da bo možno izkoriščati odvečno toplotno energijo in jo porabiti v proizvodnji pigmentnega titanovega dioksida, kar s starim načinom ni možno. Izvedba zahteva velike strojne, gradbene ter elektro in merilne posege. Remonti mlinov 11.08 A, B, C za mletje rude bodo pravzaprav zajeli vso opremo v obratu Črno mletje v proizvodnji pigmentnega titanovega dioksida. Oprema v tem obratu je razdeljena na tri vzporedne linije, kjer meljemo rudo in jo pripravljamo za nadaljnje procese. Izmenično bomo ustavljali posamezno linijo ter na vsaki izvajali remont opreme ter posodobitev vodenja procesa, ki bo bo po končanem remontu v veliki meri voden preko računalnika. Dodatno bomo na C liniji zamenjali zalogov-nik pred vstopom v mlin. Spremenjena geometrija bi naj izboljšala praznenje zalogovnika. V mlinu 11.08 C menjavamo obloge, s katerimi je oblečena notranjost vseh treh mlinov. Sanacija hladilnega stolpa O tem pišemo na naslednji strani. Remontna dela na Končni predelava 2 Po izpraznitvi in očiščenju dekanterjev bomo pregledali strgala ter pogone. V celoti bomo pregledali vakuumski rotacijski filter in zamenjali dotrajane dele ter kompleten gnetilec. Ta drobi pogačo materiala, ki se tvori na filtru. Pregledali in zatesnili bomo stene rotacijskega sušilnika, kjer se suši material, ki ga zdrobi gnetilec. Hkrati bomo zamenjali še zobniški par za vrtenje rotorja sušilnika. Vibracijska dna, ki skrbijo za primeren izstop materiala iz silosov, bomo pregledali in zamenjali dotrajane elemente. Sanacija dekanterja 39.02A V času pregleda je bila ugotovljena poškodba notranje obloge, kar zahteva temeljito gradbeno sanacijo notranjih površin in namestitev nove PVC notranje obloge. Remonte vodi PE Vzdrževanje in energetika. V delaje vključeno ogromno zaposlenih, angažirali pa smo še nekaj zunanjih izvajalcev. Remonti bodo zaključeni v začetku junija. Jože ULAGA Priprava temeljev za nov hladilni stolp Kroglični mlin Sistem za hlajenje tehnološke vode Zlasti zaradi povečanja porabe ohlajene tehnološke vode in dotrajanosti nekaterih delov sistema, smo obnovili sistem za hlajenje tehnološke vode in s tem povečali obratovalno zanesljivost ter kvaliteto hlajenja tehnološke vode. Na podlagi odločitve projektnega tima za razširitev proizvodnje v PE Titanovega dioksida v okviru projekta P-5.6 je predvideno povečanje rabe ohlajene tehnološke vode. Predvidoma se bo na ta sistem priključilo hlajenje kompresorske postaje za PD1. Poleg tega smo na obstoječi sistem v lanskem letu že priključili hlajenje tehnološke vode za potrebe PE Metalurgija in PE Vzdrževanje in energetika (kompresorska postaja). Na obstoječem sistemu za hlajenje tehnološke vode so bili problemi. Obstoječa betonska bazena tople vode (V = 36 m') in hladne vode (V = 155 m3) sta bila močno razpokana (pribl. 25 razpok) in sta puščala, zato je bila potrebna gradbena sanacija. Hladilni dvocelični stolp EWB 7200/09, Q = 800 mVh, tl/t2 = 39/25 0C, tf = 21 0C, je obratoval samo z eno celico. Ker je bila druga celica dotrajana (kompleten ventilatorski sklop je bil zaradi korozije odstranjen) je bila obnova nujno potrebna. Kapaciteta stolpa je bila tako samo polovična, kar je predstavljalo težave predvsem pri hlajenju za potrebe PE Metalurgija. Če je prišlo do okvare oziroma remonta prve celice je bilo pričakovati velik izpad proizvodnje v PE Titanov dioksid. Obstoječe plastične pohodne plošče na podestu - na vrhu celic so bile popolnoma preperele, hoja po njih pa življenjsko nevarna. Okoli podesta tudi ni bilo zaščitne ograje (nezaščitena višina + 5 m), dostop na podest ni bil ustrezen, saj ni bilo varnostne lestve. Okoli hladilnih celic nad bazenom ni bilo pohodnih plošč, ki bi imele tudi funkcijo preprečevanja rasti alg in preprečevanja dostopa umazanije v bazen. Zaradi sunkovitih zagonov ventilatorjev je prihajalo do predčasnih stro-jelomov konstrukcije. Zato je bil naš cilj, da v okviru remonta vse pomankljivosti odpravimo. Najprej smo gradbeno sanirali bazene tople in hladne vode. Usposobili smo drugo celi- co hladilnega stolpa, izdelali podeste (Al rebrasta pločevina), varovalno ograjo in dostop na podest. Montirane so pohodne plošče okoli hladilnih celic nad bazenom. Za čas sanacije smo izpeljali hlajenje s filtrirano vodo. Še prej smo izdelali nov kolektor za povratek hladilne vode z odcepi za povratek hladilne vode, loputami in odcepi za hladilno vodo, odcep za kompresorsko postajo in nov odcep za povratek filtrirane vode s cevododom do rezervorja filtrirane vode. Izvedli smo nujno potrebne funkcionalne mehke zagone obeh ventilatorjev. Obnovili smo tudi črpališče hladilnega stolpa. Izvajalec vseh del je bila firma Esotech Velenje, katerega spobnosti smo testirali za eventuelno izvedbo bistveno zahtevnejšega projekta priprave vode. Prepričani smo, da smo z opravljenimi deli povečali kvantiteto, kvaliteto in obratovalno zanesljivost hlajenja tehnološke vode. Branko STARIČ Foto: Brigita Koklič Remont hladilnega stolpa Kmalu nova priprava vode Voda, ki jo potrebuje proizvodnja za svoje obratovanje bo s postavitvijo novega obrata za pripravo vode bistveno kvalitetnejša. Voda je najvažnejša naravna snov, ki vzdržuje rastlinski in živalski svet in ima izredno važno vlogo v tehnoloških procesih, še posebej v kemijski industriji. V Cinkarni imamo centralno pripravo tehnološke vode v PE Vzdrževanje in energetika. Tako imenovana kemična priprava vode je bila zgrajena predvsem za potrebe proizvodnje PE Titanovega dioksida že dobra tri desetletja nazaj in še vedno obratuje. V projektu razširitve te proizvodnje, P-5.6 je predvideno povečanje porabe predvsem kvalitetnejše pripravljenih vrst tehnoloških voda. Poleg tega so že dalj časa v Cinkarni prisotne težnje, da se surova voda, ki vsebuje preveč nečistoč, zamenja s prečiščeno vodo. Glede na analizo obstoječega stanja in predvidene zahteve smo v Cinkarni sprejeli odločitev, da zgradimo novo pripravo vode. Surovo vodo, ki jo uporabljamo za nadaljnjo pripravo, se črpa kot površinska voda iz vodotoka Hudinja. Površinski vodotok Hudinja se po sestavi in količini precej razlikuje glede na letni čas in s tem povezane vremenske razmere, kot tudi na onesnaženja (Celjske mesnine, Etol...) pred zajetjem za Cinkarno. Kakovost Hudinje se spreminja od 3. do 4. kakovostnega razreda (imamo štiri kakovostne razrede, 1. razred je najboljša voda, 4. razred pa najslabša). Vodo iz vodotoka Hudinje črpa firma PUV in sicer preko dveh črpališč (v letu 2001 je bil urni pretok 275 m3/h). Iz "starega črpališča" nam pošiljajo približno 20 odstotkov surove vode. V "novi vodarni" pa poleg črpanja ostalih 80 odstotkov PUV opravlja tudi bistren-je in to vodo v Cinkarni s postopki filtracije, dekarbonizacije in demineral-izacije še dokončno pripravimo. V novem projektu smo najprej definirali potrebne- vrsto, količino in kakovost vode za potrebe Cinkarne. Glede na to, da je v projektu naveden maksimalni pretok večji od dosedanjega, je PUV zaprosil Ministrstvo za okolje in prostor, za ustrezno vodnogospodarsko dovoljenje. V primeru daljših sušnih obdobij je, kot rezervno akumulacijo, možno izrabiti tudi Šmartinsko jezero v povezavi s Hudinjo. Ta možnost je bila v preteklosti že aktualna, vendar se je zaradi stečajev nekaterih uporabnikov (Ema), poraba vode močno zmanjšala. Za potrebe projekta bo PUV očistil in poglobil strugo, posodobil vstopno rešetko in zalogovnik pred črpališčem. Črpališče surove vode bo tako samo še v "novi vodarni", kjer bodo postavljene nove frekvenčno regulirane črpalke. Bistrenje na tej lokaciji se bo ukinilo. Za potrebe transporta surove vode bo izgrajen nov cevovod, v dolžini 1,2 kilometra, v Cinkarno, do objekta bistrenja. V objektu bistrenja v izmeri 20 m x 39 m se bodo opravljali postopki mešanja vode, koagulantov, ter flokulan-ta, bistrenje vode, priprava in doziranje kemikalij, obdelava mulja, skladiščenje bistre vode ter dobava bistre vode uporabnikom. Mogoče kot zanimivost, da sta predvidena dva bistrilnika z volumnom 2 x 1000 m3, ter dva rezervoarja prečiščene vode z volumnom 2 x 350 m'. Voda za nadaljnjo pripravo se bo črpala v objekt priprave vode, ostala voda pa k uporabnikom (PE Kemija, PE Grafika, PE Metalurgija in hidrantno omrežje). Objekt priprave vode v izmeri 36 m x 50 m bo postavljen v oblike črke L, med obstoječo "kemično pripravo vode" in proizvodnjo komprimiranega zraka (kompresorsko postajo). Prvi postopek nadaljnje priprave vode je filtracija. Filtracija bo potekala v štirih večslojnih filtrih s plastjo hidroantracita, filtrno in nosilno plastjo kremenčevega peska, ter pretokom max. 200 m’/h po filtru. Filtri naj bi delovali popolnoma avtomatsko. Dva rezervoarja filtrirane vode z volumnom 2 x 500 m' bosta dovolj velika za želene kapacitete. Iz rezervoarjev se bo voda črpala za nadaljnjo pripravo k sistemu dekarbonatizacije, ostala pa k uporabnikom (PE TiO:, sistem hlajenja tehnološke vode). Predvidena tehnologija kemičnega čiščenja je protitočna ionska izmenjava, ki je podobna sistemu v svetu najbolj poznanega proizvajalca smole za ionsko izmenjavo DOW s sistemom Up Core. Identične rešitve uporabljajo tudi drugi proizvajalci smol, kot sta Bayer (Schwe-bebett) in Rohm&Hass (Amberpack). Prihranek kemikalij in vode za izpiranje v primerjavi z obstoječo istosmerno ionsko izmenjavo je do 25 odstotkov. Dekarbonatizacijo sestavljajo naprave: ionski izmenjevalniki v šibko kisli obliki (3 enote po 105 m'/h, 2 delovni, lv regeneraciji), odplinjevaljni-ka C02 (2 enoti), enota za regeneracijo, oprema za izpiranje smole, nevtralizaci-jski bazen, posode za tedensko skladiščenje kemikalij in rezervoarja za deka vodo (2 x 250 m3). Iz rezervoarjev se bo voda črpala za nadaljnjo pripravo k sistemu demineralizacije in uporabniku PE Titanovega dioksida. Demineralizacijo sestavljajo sledeče naprave: kationski (močno kisli) in anionski (močno bazični) izmenjevalniki (3 enote po 90 m’/h, 2 delovni, 1 v regeneraciji), enota za regeneracijo, oprema za izpiranje smole, nev-tralizacijski bazen, rezervoarji za skladiščenje kemikalij in rezervoarja za demi vodo (2 x 300 m3). Iz rezervoarjev se bo voda črpala do porabnikov na PE Titanov dioksid (proizvodnja in parni kotli) in PE Vzdrževanje in energetika (parni kotli). Projekt, ki je tehnično tehnološko kar obsežen, je zdaj v fazi dokončanja PGD/PZI dokumentacije. Projektiranje smo zaupali firmi Esotech Velenje, ki pri projektu sodeluje z Institutom Jožef Stefan, ter podjetji, ki se ukvarjajo s pripravo voda. Izgradnjo projekta, vrednega približno 5 milijonov Eurov, bo potrebno začeti takoj po izdaji gradbenega dovoljenja, če želimo, da bodo uporabniki, predvsem PE Titanov dioksid, lahko uporabljali vodo v količini in kvaliteti, ki jo potrebujejo. Branko STARIČ Foto: Brigita Koklii PE Metalurgija Posodobitev končne proge "B-2" v valjarni V Cinkarni smo zopet naredili korak k napredku, saj je bila 18. februarja 2002 v poslovni enoti Metalurgija - valjarni spuščena v pogon posodobljena končna valjčna proga, imenovana "B-2". Končna proga B2 je pomemben sklop v valjarni, saj gre skozi njega pločevina, ki se tam končno valja na različne debeline. Tu je zelo pomembna točnost debeline pločevine. Sama proga izvira iz konca 50-tih let. Cinkarna jo je kupila v Nemčiji kot rabljeno, tam so jo razstavili, pripeljali v Cinkarno ter jo sestavili. Že takrat je bila sama proga v električnem smislu zastarela, vendar pa je potrebno povedati, daje opravljala svojo funkcijo dokaj dobro. To je tudi zasluga vzdrževalcev, ki so požrtvovalno vzdrževali elektronske regulatorje, za katere pa je bilo čedalje težje dobivati rezervne dele. Delovanje regulatorjev je bilo nezanesljivo - npr., tudi če se je spremenila temperatura okolja za kakšno stopinjo, so regulatorji že padli iz delovne točke, kar se je na sami progi poznalo kot nekontrolirano vrtenje, zmanjšanje momenta itd. Tudi sami upravljalci proge (valjači), so morali biti zelo iznajdljivi, da so lahko pločevino zvaljali na končno debelino. Ker je od delovanja končne proge odvisno obratovanje cele valjarne, in ker je to postajalo čedalje bolj nezanesljivo, seje vodstvo Cinkarne odločilo za posodobitev končne proge "B-2". Za izvedbo projekta z nazivom "Rekonstrukcija valjčne proge B-2 "SCH-M1TZ" za elektro in procesno vode- nje" je bila zadolžena poslovna enota Vzdrževanje in energetika, ki je takoj začela z iskanjem ponudb. Izmed prispelih ponudb, je bila najugodnejša ponudba podjetja Telem, d.o.o. iz Maribora, ki je dalo ponudbo skupaj s podjetjem Siemens, ta pa je bil tudi glavni dobavitelj opreme. Prav tako so Siemensovi strokovnjaki sodelovali pri izdelavi projekta in zagonu linije. Sama rekonstrukcija se je izvedla zaradi izboljšanja kvalitete pri proizvodnji valjanja pločevine, zanesljivosti obratovanja in doseganja večje kapacitete. Na navijalec in odvijalec sta bila nameščena nova močnejša enosmerna motorja moči 55 kW, ki omogočata navijanje svitkov večjega premera. Glavni pogon je ostal obstoječi, s tem da je bil zmožen pred rekon- strukcijo dajati izhodno moč 290 kW, po rekonstrukciji pa je bila omogočena njegova polna izkoriščenost, tako, da je sedaj zmožen dajati izhodno moč 515 kW. Za nastavljanje višine valjev je bil prej nameščen en enosmerni motor, ki pa ni bil več zmožen zagotavljati povečanih potrebnih pritiskov, ki so se pojavili s spremembo tehnologije. Z modernizacijo sta bila nameščena dva servo motorja, ki sta se montirala vsak na svoje vreteno. Pri tem so odpadli obstoječi mehanski sklopi (sklopke, zavore), ki so prej negativno vplivali na samo regulacijo. Sistem je narejen tako, da zagotavlja tudi najoptimalnejšo regulacijo, če bi bilo kasneje potrebno dograditi merilec debeline (točnost je lahko tudi do 1/1000 mm). Prav tako je bila posodobljena vsa elektro - krmilna oprema za pomožne pogone (hidravlika, oljne črpalke, ventilatorji, potisne rolke itd.). Za procesno vodenje je bil uporabljen krmilnik SIMATIC S7-400 2DP, ki preko Profibus DP vodila komunicira z regulatorji, operacijskima paneloma in dajalniki impulzov. Progo po novem uporabljamo s pomočjo dveh komandnih pultov s stikali in dveh operacijskih panelov (OP), ki sta montirana na vsaki strani stroja. Operacijska panela služita za vpisovanje tehnoloških parametrov in za izpis sporočil. Seveda pa je na OP tudi veliko potrebnih podatkov, ki jih uprav-ljavci proge potrebujejo pri svojem delu (pritisk, hitrost, temperature itd.). Sedaj končna proga B-2 deluje dosti bolj zanesljivo, povečala se je hitrost valjanja (60 m/ min), vgrajene so dodatne varnosti, ki onemogočajo poškodbe. Tudi samim zaposlenim na progi je delo precej olajšano, saj jim novi sistem omogoča tudi avtomatsko nastavljanje odvzema, pogoni se avtomatsko ustavljajo in še bi lahko naštevali. Med najpomembnejše dosežke pa spada tudi to, da se je s tem projektom bistveno znižala poraba električne energije . Hkrati z rekonstrukcijo električne opreme, pa je na progi potekal tudi strojni remont, ki ga je zelo kvalitetno izvedla strojna služba PE Vzdrževanja in energetike. Sodelavcem v Metalurgiji želimo, da bi posodobljena končna proga "B2" zanesljivo obratovala še veliko let. Alojz ULAGA Foto: Boris Tomazin Valjarniška proga B2 Razširitev certifikata ISO 9002 za PE Titanov dioksid Pred leti smo se odločili, da bomo certifikat po ISO 9002 pridobivali postopoma. Zato je v letu 1999 PE Metalurgija orala ledino. Sledila je PE Kemija Mozirje v letu 2001 in letos še PE Titanov dioksid. Ker je PE Titanov dioksid največja, je bilo dela z urejanjem dokumentacije ogromno. Istočasno se je vpeljevala tudi uporaba softvveara Gama-System, kar je pomenilo na eni strani olajšavo in na drugi dodatno delo. Razširitev certifikata za PE Kemija Mozirje tudi ni bila enostavna. Ta poslovna enota je sicer manjša, vendar ima veliko različnih surovin in različnih izdelkov. Največje težave pa je povzročala specifičnost postopkov kot posledica dislociranosti enote. Vsekakor je za vsako razširitev certifikata treba vložiti precej truda vseh zaposlenih. Način nadzora delovanja sistema kakovosti v organizacijah, ki certifikat imajo, so certifikacijske hiše zastavile tako, da popuščanja ni. BVQ1 (naš certifikacijski partner) nas obišče vsakih šest mesecev zaradi kontrolne presoje, vsaka tri leta pa zaradi ponovne certifikacije. Letos septembra poteče veljavnost certifikata in bo zato za vse tri poslovne enote ponovna certifikacijska presoja. Naslednje leto (2003) poteče tudi veljavnost standardu ISO 9002 (iz leta 1994). Izšel je nov standard ISO 9001 z letom izdaje 2000. Zato že danes tečejo priprave na prilagajanje temu standardu. Poudarjena bo vloga kupcev, procesni pristop in nenehne izboljšave k aktivnostim našega podjetja. To pomeni povsem nov Poslovnik kakovosti in spremembe v organizacijskih navodilih in navodilih za delo. Pridobitev certifikata je torej le ena od aktivnosti. Z izgradnjo sistema kakovosti se ves čas nekaj dogaja. Vsem udeležencem v tem procesu bi še enkrat svetovala, naj nikoli ne pozabijo na razmerje med stroški in koristjo. Če je certifikat sam sebi namen, potem je to izredno draga investicija brez povračila denarja. Kot promocija posameznikov pa tudi nima smisla, saj ne znamo promovirati niti certifikata, kaj šele sodelavcev. Mija MARIN Skoraj vse o ozonu Prihaja obdobje, ko sončno vreme ne bo več redek nebesni pojav in se bo marsikomu zdelo primerno vsaj malo poležati pod toplo odejo božajočih žarkov. Zato se mi je zdelo primerno ponovno omeniti ozon, tako zdrav, po drugi strani pa tako nevaren. Ozon je relativno enostavna molekula, sestavljena iz treh med seboj povezanih kisikovih atomov, pa vendar so njegovi vplivi na živa bitja zelo različni, odvisno od tega, kje se nahaja. Blizu zemeljske površine, kjer pride ozon direktno v stik z živo obliko, najbolj pokaže svojo uničevalno plat. Močno reagira z drugimi molekulami, zato je v visokih koncentracijah pri tleh toksičen do živih bitij. V čisti troposferi (0 do 10 km nad zemeljskim površjem) je od 20 do 80 ppb ozona, v onesnaženi pa 100 do 500 ppb. Maksimalna dovoljena koncentracija ozona za ljudi znaša 60 ppb, če so mu izpostavljeni v času, krajšem od pol ure, rastline pa poškoduje že 30 ppb ozona v osmih urah. Na večjih višinah, kjer se nahaja 90 odstotkov ozona, opravlja ta zelo pomembno delo: absorbira ultravijolično žarčenje. Če tega plinastega ščita v stratosferi (na višini od 10 do 50 km nad zemeljskim površjem) ni, so škodljivemu sevanju na stežaj odprta vrata, skozi katera lahko napade Zemljo. Če bi ozon enakomerno razporedili okrog zemeljske oble, bi pri normalnih pogojih debelina njegove plasti znašala le tri milimetre. Raziskave so pokazale, da se je od leta 1950 koncentracija stratosferskega ozona znižala za najmanj dve dekadi in sicer za približno 10 odstotkov pozimi in pomladi ter za 5 odstotkov poleti in jeseni na tako različnih lokacijah kot so Evropa, Avstralija in Severna Amerika. Raziskovalci ugotavljajo, da se znižuje koncentracija ozona tudi na Severnem polu, problemi pa se zdijo vsako leto večji. V zadnjih 40 letih je v svetu prišlo do alarmantnega prirastka kožnega raka, katerega vzrok je tudi tanjšanje ozonske plasti. Znanstveniki ugotavljajo da se stopnja obolelosti za to nevarno boleznijo z vsakim odstotkom znižanja ozonske plasti zviša za 2 do 3 odstotka. V naravi torej potekajo procesi, v katerih ozon nastaja, se pa tudi razgrajuje. Za oba procesa je v glavnem potrebna svetloba določenih valovnih dolžin. Če te ni, smog, ki gaje veliko v urbanih naseljih pa preprečuje dostop svetlobe do zemeljske površine, se ozon ne more razgraditi. Tako njegova koncentracija pri tleh najbolj naraste med 12. in 14. uro, ko je največ prometa. Omenjeno trditev lepo prikazuje skica 1, kjer so določili (v Los Angelesu) delež polutantov v zraku v odvisnosti od lokalnega časa. lokalni čas (h) Torej ni odveč še enkrat omeniti: Pazimo na svoje okolje, kajti vedno dobimo povrnjeno le tisto in toliko kot smo sami pripravljeni dati. Brigita KOKLIČ Skica I Ddela polutantov v zraku v odvisnosti od lokalnega časa (Los Angeles! aldefcidk oitrospojiae, aerosoli Vloga in pomen e-pošte v Cinkarni Elektronska pošta ali e-pošta je preporod običajne pošte in njena nadgradnja, nikakor pa ne njena zamenjava, saj običajnega pisma, ki vam ga je poslala najdražja oseba ne more nikoli odtehtati nobeno elektronsko sporočilo. Z nastankom in delovanjem prvega omrežja ARPANET (leto - 1969) je povezan tudi nastanek prvega sporočila QWERTYUIOP. Pošiljatelj je bil g. Ray Tomlinson (leto - 1971), ki je sporočilo poslal med dvema računalnikoma v oddaljenosti enega metra. Za ARPANET sta bila izdelana protokola TCP in 1P, ki pomenita nastanek javnega omrežja vseh omrežij, tako imenovani INTERNET (leto - 1982). Od takrat sta se razvoj in uporaba e-pošte strmo navzgor in danes predstavlja glavni del porometa po Iternetu. Cinkarna je že zgodaj, leta 1986, začela uporabljati e-pošto na takratnem računalniškem sistemu DPS - H6/95. Sistem je obsegal centralni računalnik s terminalskimi uporabniki med katerimi je bilo mogoče pošiljati sporočila s terminala na terminal. Na tej osnovi je nastal moj program Elektronska pošta, ki je obsegal; pošiljanje poročil, pošiljanje sporočil, pošiljanje sporočil s povratnico, pošiljanje nujnih sporočil, sprejemanje poročil in sprejemanje sporočil. Program je omogočal izdelavo pisanih poročil do velikosti dveh A4 strani, krajših šestnajst vrstičnih sporočil, prejemanje povratnice za vročena sporočila in obveščanje o nujnih sporočilih. Pošiljanje besedil med uporabniki je potekalo preko njihovih poštnih predalov (mail box) na centralnem računal-nu. Program je predvsem uspešno uporabljala služba kontrole kakovosti za izdelavo potrdil in to vse do leta 2001, ko smo ga zamenjali s sodobnejšim sistemom.. Priklop na omrežje Internet in uporaba njegove e-pošte je vnesla v Cinkarno še externi način povezovanja. Sodobni uporabnik v Cinkarni se povezuje z drugimi uporabniki preko centralnega MS Ex-change sitema, ki skrbi za njegovo razpošiljanje in sprejemanje e-pošte. Na PC-ju poženemo program MS Outlook, ki nam omogoča delo z e-pošto. V njem vidimo dospelo pošto v naš poštni predal in lahko izberemo pošiljanje pošte. Uporabnik mora poznati samo naslov za zunanjega prejemnika, ki ima zgradbo ime. priimek@domena. država (matjaz.susa@cinkarna.si). Notranjega prejemnika pa lahko izbere iz pripadajočega imenika vseh uporabnikov znotraj MS Exchange sistema. E-pošta ni samo pošiljanje kratkih sporočil, ki so še vedno najučinkovitejša in najhitrejša, ampak omogoča pripenjanje raznih datotek (tekstovne, grafične, zvočne, slikovne). Uporabnik pripravi datoteko, ki jo izdela v Wordu, jo grafično obdela in pripne k svojemu sporočilu ter pošlje naslovniku. Pomen e-pošte za komuniciranje v okviru podjetja, kakor tudi navzven je v vedno večjem porastu, saj ima več prednosti: • Hitrost - e-pošta je zelo hitra, saj potuje sporočilo med dvema najbolj oddaljenima uporabnikoma na zemlji v samo par minutah. Hitrost varira glede na propustnost Internetnih vozlišč, vendar je še vedno veliko hitrejša od kla-sične pošte. • Cena - pošiljanje elektronskih sporočil je veliko cenejše od klasične pošte. Plačamo le toliko kolikor nas stane telefonski klic do naše vstopne točke v Internet ne glede na zahtevnost sporočila; pomembna sporočila, sporočila s povratnico, običajna sporočila. • Varnost - komuniciranje z e-pošto poteka po spletu vozlišč omrežja Internet, kjer potuje sporočilo od računalnika do računalnika. Seveda je mogoče sporočila zajeti, vendar je v namen varnosti narejen cel kup postopkov in algoritmov za šifriranje. Danes je mogoče zelo varno prenesti po Internetu ne samo sporočila ampak tudi zaupne podatke. V omrežju tako delujejo že tudi virtualne banke. • Opravilnost - prednost e-pošte je v tem, da se sporočila prenašajo med poštnimi predali, se sortirajo, razpošiljajo istočasno na več naslovov, posredujejo drugim uporabnikom, obstaja možnost avtomatskih odgovorov in brisanja določenih sporočil. Uporabniku ni potrebno biti prisoten pri sprejemanju e-pošte saj jo lahko kadarkoli prikliče iz svojega poštnega predala, prebere in shrani ali zavrže. • Tehnologija - po e-pošti danes lahko pošiljamo praktično vse razen fizičnih artiklov. Pošiljamo lahko grafično in zvočno obdelana sporočila, časopise in revije, propagandni material, programske aplikacije... Omejitev je le v ljudski domišljiji in iznajdljivosti. Uporabniki e-pošte v Cinkarni hodijo v korak z drugimi uporabniki internetove storitve. Mogoče se še premalo zavedajo vseh možnosti, ki jih ponuja e-pošta v poslovnem smislu, saj jo izkoriščajo bolj v zabavnem smislu s pošiljanjem raznih šal, glasbenih vzorcev in slik. Mislim da je tu krivda predvsem v premajhnem usposabljanju uporabnikov, ki praviloma prenašajo svoje znanje iz domače uporabe Interneta. Uporabniki se tako preko javnih občil in literature seznanjajo z možnostmi in razvojem e-pošte skupaj z Internetom. Tu zlasti prednjači mladina, ki hitreje in lažje osvaja sodobno tehnologijo ter si izmenjuje znanje. Razvoj e-pošte se bo v bodočnosti poglobil na tistih področjih, ki omogočajo komunikacijo med uporabnikom in uporabnikom in avtomatizacijo med uporabnikom in napravo. Matjaž SUŠA Kako smo v Cinkarni zaščiteni pred virusi Veliki računalniški sistemi v začetni dobi računalništva so bili zaprti in nepovezani navzven do "neposvečenih" uporabnikov. Vdori v takšne sisteme so bili težji in izvajali so jih strokovnjaki z namenom špijonaže in kraje intelektualne lastnine. Pojav računalniških virusov datira nekaj desetletji nazaj v čas okrog leta 1984, ko je bila prvič omenjena možnost pojava računalniškega virusa. V tem času so bili osebni računalniki še maloštevilni, izredno dragi in ne posebno zmogljivi. Internet je bil v povojih, saj je bilo šele 1024 priključenih računalnikov. Leta 1986 se je pojavil prvi virus imenovan Brain, ki se je najprej razširil v ZDA in ni puščal škodljivih efektov. Prvi virusi so bili neškodljivi in so se zadovoljevali z izpisi različnih sporočil na zaslon računalnika. Z razvojem Interneta in računalništva pa so postajali vse številnejši in uničujoči. Leta 1988 je tako virus okužil že od 6.000 do 60.000 računalnikov v Internetu, kar je sprožilo oblikovanje prve "reševalne ekipe" CERT (Computer Emergency Responce Team). Koncem leta 1993 je bilo znanih že okrok 3.000 različnih virusov. Ekspanzija virusov pa se je začela spreminjati iz kvantitete v kvaliteto. Število virusov začne upadati na račun njihove kvalitete. Pojavljajo se virusi, ki jih je težje odkrivati in sanirati, a se še vedno pojavlja približno 100 novih virusov mesečno, za katere izdelujejo protivirusni centri v svetu razne programske zaščite. Pojem računalniškega virusa je povezan z medicinskim izrazom za povzročitelja različnih bolezni. Obema je skupna poglavitna sposobnost samorazmnoževanja. Računalniški virus je torej računalniški program, ki ima sposobnost samokopiranja - sposobnost podvajanja na druge programe. Virusi se širijo preko vseh možnih fizičnih povezav; diskete, CD-ji, trakovi, kabelske povezave, modemske povezave, ipd. Poznamo več načinov delovanja virusov; • Datotečni virusi, ki okužijo programske datoteke tipov (.COM, ,EXE, ,SYS, .DLL, .OVL, .SRC...). Virusi tega tipa dodajo svojo kodo v kodo programa ali jo celo prepišejo in s tem uničijo program. Razširjajo se z okuženimi programi na druge medije in povezane računalniške sisteme. • Virusi startnega zapisa (Boot virusi) uničujejo startne zapise na disketah ali diskih tako, da zamenjajo startni zapis s svojo kodo. Razširjajo se z okuženo disketo -največkrat z zagonom sistema z okuženo disketo. • Makro virusi napadajo podatkovne datoteke s podporo makrov tako, da se doda makro virus v podatkovno datoteko ali prepiše makro z makro virusom. Razširjajo se z okuženimi podatkovnimi datotekami. • Trojanski konji so programi, ki v sebi skrivajo viruse, instalirajo se kot običajni programi in napadajo računalnik v celoti. Razširjajo se z okuženimi programi, ki obljubljajo nekaj uporabnega ali zabavne-ga. • Črvi (Worms) so programi, ki se skrito instalirajo kot običajni programi in napadajo računalnik v celoti. Razširjajo se običajno z e-pošto kot dodana pripeta datoteka. • Zlonamerne kode (Malicious codes) in potegavščine (Virus Hoax) so razni programi, ki na različne načine dosegajo računalnik in ga na različne načine okužujejo; brisanje datotek, razni napisi in vizualni efekti, zatemnitve ekrana, zvočni efekti, ipd. Takšnih in drugačnih načinov vdora je še veliko in jih je težko preprečiti. Največja zaščita je izoliranost računalnika kar pa je v današnji dobi Interneta praktično nemogoče. Zato za zaščito skrbijo različni sitemi; protivirusni programi, proxy strežniki in požarni zidovi (firevvall). Mnogo proizvajalcev ponuja takšne sisteme in uporabniki se lahko sami odločijo za stopnjo svoje zaščite glede na zahtevnost uporabe svojih računalnikov in plačilne zmožnosti. Cinkarna za varovanje svojega računalniškega omrežja, strežnikov in uporabnikov uporablja različne zaščitne sisteme. Za povezavo z omrežjem Internet uporabljamo požarni zid FireWall-l proizvajalca CheckPoint. Imamo računalniški strežniški sistem, ki je z usmernikoma (router) ločen od zunanjega Internet omrežja in našega notranjega omrežja. Požarni zid je programski paket, ki je nameščen na tem strežniku in ločuje naše omrežje od zunanjega. Programsko je nastavljiv in varuje pred neželenimi vdori v naše omrežje, kakor tudi pred neželjenimi izhodi iz našega omrežja. Nastavimo mu filtre za razne protokole, uporabnike, skupine uporabnikov in opravila, ki jih dovolimo, ostalo pa prepovemo. Tako varujemo naš računalniški sistem pred vdori nepovabljenih gostov. Na strežniku je poleg požarnega zidu instaliran še antivirusni programski paket eSafe proizvajalca Aladdin Knovvledge Systems, ki varuje sam sistem pred virusno okužbo in je po lanskoletni ocenitvi revije SC Magazine eden najboljših. Preverjamo prisotnost viru- sov v e-pošti, tako vsebinsko kot pripete datoteke. Poleg požarnega zidu imamo na glavnem strežniku našega omrežja instaliran antivirusni programski paket eTrust InoculatelT proizvajalca Computer Associates. Varuje nam glavni strežnik pred virusi, ki bi se jim uspelo prebiti preko požarnega zidu ali bi prišli iz notranjega omrežja, od okuženega uporabniškega računalnika. eTrust sestoji iz centralne namestitve na strežnik, kjer varuje server in omrežje ter klijentov. Ima nadzorni sistem, ki deluje v realnem času (Realtime monitor)in preverja spomin strežnika in procese na njemu. Program se obnavlja preko njegove spletne strani, od koder jemlje ažurne datoteke in se na ta način posodablja. Uporabniški del - klijenti se preko omrežja instalirajo na uporabniške računalnike in izvajajo enako varovanje v realnem času (Realtime monitor) ter se posodabljajo preko centralnega strežnika. V Cinkarni imamo na strani uporabnika trenutno še raznovrstne antivirusne zaščitne programe, ki so zgodovinska posledica individualnega pristopa do varovanja uporabniških računalnikov. Uporabniki imajo različne antivirusne programe, ki so večinoma neažurni ali nedelujoči, veliko pa je računalnikov brez vsake zaščite. Takšni uporabniki imajo tudi veliko različnih virusov na svojih sistemih, ki pa so na srečo predvsem starejšega tipa in so se naselili na računalnike preko okuženih disket. Takšno stanje je posledica premajhne angažiranosti in vztrajnosti službe informatike v uvedbi centraliziranega varovanja in nadzora uporabniških računalnikov. Prizadevamo si, da bi sedaj poenotili zaščito in jo instalirali na vseh računalnikih v našem informacijskem omrežju. S centraliziranim zaščitnim sistemom, ki ga je lažje nadzorovati in vzdrževati bi varovali celotni računalniški informacijski sitem. Seveda takšen sistem ni poceni, saj zahteva plačilo licenc za strežnike in klijente ter za vzdrževanje in ažuriranje. Vrednost zaščite pa odtehta to investicijo, saj je vsakomur, ki je utrpel izgubo podatkov zaradi okužbe z virusom, popolnoma jasna. Koncept razvoja računalniške informatike v Cinkarni je, po prizadevanju službe za informatiko, usmerjen v distribuiran računalniški informacijski sistem, ki z enovitim omrežjem povezuje vse informacijske subjekte v celoto in ga je mogoče uspešno centralizirano upravljati, nadzirati in varovati. Tak sistem omogoča hitrejše prilagajanje spremembam in uvajanje novih tehnologij ter s tem posledično omogoča podjetju večjo poslovno konkurenčnost. Matjaž SUŠA Število poškodb se zmanjšuje Rečemo lahko, da so vse poškodbe, ki nastanejo pri delu neposredno ali posredno posledica človeških napak. Pri nastanku vsake poškodbe pri delu so prisotni subjektivni in objektivni dejavniki. Prvi dejavnik je delavec, drugi pa pogoji dela. Njuna vloga pri nastanku poškodb ni zmeraj enaka. Služba za varstvo pri delu redno spremlja in razišče vsako poškodbo, ki je nastala na delovnem mestu. Tako v letu 2001 opažamo 38 poškodb manj kot leto poprej ali natančneje od 6,9 poškodb na 100 zaposlenih (v letu 2000) na 4,0 poškodbe na 100 zaposlenih (v letu 2001). Graf . Primerjava poškodb pri delu na 100 zaposlenih 1994 - 2001 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 leto Znižanje poškodb pri delu je vsekakor "posledica" nenehnega izobraževanja in osveščanja delavcev o varnem delu ter resnejšega pogleda na varstvo pri delu samih delavcev v neposredni proizvodnji, kakor tudi vodilnih in vodstvenih delavcev. Le s skupnimi močmi je možno preprečevanje poškodb pri delu. Zmanjšalo se je tudi število izgubljenih dni zaradi poškodb in to skoraj za polovico v primerjavi z letom 2000. Glede poškodb pri delu je še vedno na prvem mestu PE Metalurgija, sledi PE Titanov dioksid, PE Vzdrževanje in energetika, PE Kemija Celje, Strokovne službe in PE Grafika. V PE Kemija Mozirje in PE Veflon poškodb pri delu tudi v preteklem letu ni bilo. Večino poškodb se je pripetilo v proizvodnem procesu, sledijo poškodbe pri vzdrževalnih in remontnih delih, pri čiščenju in vzdrževanju reda v obratih ter pri internem transportu. Več kot polovica vseh poškodb je nastala zaradi premajhne pazljivosti delavcev pri delu in prav to so poškodbe, ki bi se jih lahko izognili. Zdaj veljavni zakon o varnosti in zdravju pri delu določa, da mora vsak delodajalec izdelati v pisni obliki oceno tveganja za delovna mesta in sprejeti izjavo o varnosti, s katero Dr. Rajka Malinar in Vito Pevec pri ogledu delovnih mesi v PE Titanov dioksid Pa še nekaj zanimivosti: • Vsak cinkarnar je bil v povprečju zaradi poškodb pri delu v preteklem letu na bolniškem dopustu en dan (skupno število izgubljenih dni znaša 1328). • Najpogosteje so bili poškodovani prsti na rokah. • Četrtek je tisti dan, ko se delavci najpogosteje poškodujejo. • Večina poškodb se je pripetila v drugi polovici meseca ali natančneje po 15-tem. Oti SLAPNIK določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ter jo dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja. Ta izjava o varnosti temelji na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu ter oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar. V letu 2001 je Služba za varstvo pri delu ob pomoči pooblaščenih ocenjevalcev posameznih poslovnih enot oziroma služb in pooblaščenim zdravnikom izvedla oceno tveganja za vsa delovna mesta v podjetju. V skladu z zakonom je bila ocena tveganja z izjavo o varnosti dokončana do konca preteklega leta. Oti SLAPNIK Foto: Mira Gorenšek, Oti Slap V Cinkarni intenzivno usposabljamo zaposlene o varnosti in zdravju pri delu. Začeli smo tudi s praktičnim usposabljanjem na delovnih mestih. Rezultati so že vidni, saj je splošna pripravljenost na nevarnosti mnogo višja. Fotografija je nastala pri praktičnem usposabljanju iz požarne varnosti. Ocena tveganja je končana Titanovci v novih oblačilih Zaposleni v PE Titanov dioksid so odeti v nova oblačila. V prvem delu proizvodnje nosijo kislinsko odporne bordo-sive, v končni predelavi pa sivo-bele delovne obleke. Vsaka obleka je opremljena z vidnim imenom in priimkom lastnika. Sledili jim bodo tudi v ostalih poslovnih enotah. Razstave povezujejo kulturnike Odkar imamo v Cinkarni lepo urejen razstavni prostor, se tukaj vrstijo kulturne prireditve. Ob kulturnem prazniku 8. februarju smo imeli otvoritev samostojne razstave Lenarta Horvatiča, ki nam je predstavil portretno karikaturo. Na razstavnem prostoru so se lahko našli cinkarnarji in nekateri ljudje, povezani s podjetjem. Z Lenartom se je na otvoritvi o karikaturi pogovarjal Zoran Pevec. V kulturnem programu so bili predstavljeni manj znani apokrifni verzi Franceta Prešerna, v drugem delu pa pesmi naše sodelavke Jane Jakob. Ob materinskem dnevu smo otvorili novo razstavo. Svoje fotografije je na Pred zgodovinskim dogodkom Prihodnje leto bo minilo 130 let od tistega uradnega začetka ali bolje, rojstva Cinkarne. Ker v uredništvu razmišljamo o izdaji posebne publikacije, namenjeni naši preteklosti, se obračamo na vse sodelavce, ki posedujejo kakršnokoli gradivo oziroma dokumentacijo, zanimivo za vpis v zgodovino podjetja, da se oglasijo v uredništvo. Poleg tega nameravamo urediti posebno razstavo v ta namen, ki nas bo z dokumenti, fotografijami in izdelki popeljala v preteklost. Prijazno ste vabljeni tudi nekdanji sodelavci, če imate kakšen predmet, ki bi bil zanimiv za omenjeno razstavo. Urednica ogled postavil Bine Javernik, član Foto krožka DLT Cinkarne in pred nekaj leti eno desetletje tudi cinkarnar. Njegove čudovite rože so krasile razstavni prostor vso pomlad. Ob otvoritvi je Ana Justin, naša upokojenka, predstavila svoj pesniški prvenec Šepetanje duše. Za užitek in lepoto v glasbi je poskrbel s pevskim vložkom odlični kitarist, naš sodelavec Gorazd Pavič. To sta bila letos dva nepozabna kulturna dogodka v Cinkarni. Želimo pa si jih še več, zlasti pa si želimo sodelovanja sodelavcev, vseh, ki znajo in zmorejo nastopiti pred svojimi prijatelji. M.G. Fotografski razpis PE Kemija Cinkarne v sodelovanju s Foto krožkom DLT Cinkarne razpisuje interni razpis za foto natečaj "HUMO-VIT" za barvne fotografije in barvne diapozitive. Priporočljivi so posnetki balkonskega cvetje ali vseh vrst lončnic s cvetjem v vseh letnih časih. Na natečaju lahko sodelujejo razen člani foto krožka tudi zaposleni Cinkarne. Rok za dostavo del je 30. avgust 2002. Petčlanska komisija bo izbrala in nagradila dve najboljši deli, prvo v znesku 100.000 tolarjev, drugo v znesku 50.000 tolarjev, v namen tiskanja letnega stenskega koledarja pa bo izbrala in odkupila 12 del po 30.000 tolarjev. Cinkarniški kulturni večeri Lani, decembra, smo v Muzeju novejše zgodovine pričeli pripravljati kulturne prireditve z naslovom Cinkarniški kulturni večeri. Dogovorili smo se, da pripravimo takšne prireditve tri do štiri-krat letno. Tako smo decembra gostili pesnika, prevajalca in publicista Toneta Pavčka, ki je v prijetnem vzdušju pripo-vedoval o svoji mladosti, ustvarjanju in sedanjem življenju. Mimogrede je na-vrgel tudi nekaj življenjskih resnic, kar je k prijetnemu sodelovanju pritegnilo tudi občinstvo. Spontano druženje med in po prireditvi, je vsekakor dalo dogodku bistveni pečat. Podobno je bilo tudi na drugem tovrstnem večeru, na katerem je bila gostja znana Slovenka komunikologinja Manca Košir. Vsestranskost njenega delovanja (matematik, fizik, filmska igralka, TV- voditeljica, sociologinja in doktorica filoloških ved) je vsekakor pogojevalo prijeten večer. Obe prireditvi je povezoval cinkarnar Zoran Pevec, pri pripravi pa je sodelovalo tudi Celjsko literarno društvo. Prijetna dvorana Muzeja novejše zgodovine je bila obakrat polno zasedena z občinstvom, prav tako pa so bili prisotni tudi mediji, kot je Novi tednik, Večer, Delo in Celjan. Ob tem je vsekakor potrebno omeniti sponzorsko pomoč vodstva podjetja, sveta delavcev in obeh sindikatov, saj brez njih zagotovo ne bi bilo te, v Celju kar precej odmevne, kulturne prireditve. Če na koncu omenimo, da je znak podrejen resnici, jezik biti, beseda misli in pisava besedi, potem moremo reči, da so cinkarniški tovrstni večeri podre-jeni prijetnosti sobivanja različnih po-gledov na svet kulture, ki jo, sicer, postmodernistični subjekt današnjega časa zagotovo pogreša. Zoran PEVEC Klepet ob kavi Med zvezdami Prihajajo toplejši dnevi in z njimi tudi toplejše noči, ko se bo kdo izmed nas uzrl v jasno nočno nebo, posejano z zvezdami in se mogoče vprašal kaj nas sploh obdaja. Z našim sodelavcem Fridom Madarasijem, ki opazuje gibanje na nočnem nebu sva se pogovarjala o zvezdah in vesolju ter "razjasnila" marsikatero nočno zanimivost. Naš sodelavec Frido Madarasi je pri nas zaposlen že 20 let in že od začetka dela v Metalurgiji. Začel je kot izmenovodja, nadaljeval kot tehnolog, vodja proizvodnje in zdaj je vodja tehnično komercialnega servisa. Fridu je opazovanje zvezd ljubezen do narave. Zvezde lahko opazujemo na več načinov. S prostimi očmi, z daljnogledom, teleskopom, so pa tudi takšni navdušenci v Sloveniji, ki imajo svoj observatorij. Frido sebe prišteva v sredino opazovalcev nočnega neba. Za opazovanje porabi na teden uro do dve, prej je pa porabil več časa, saj je imel poseben teleskop z vgrajenim fotoaparatom. Zdaj opazuje nočno nebo z doma narejenim teleskopom. Astronomija je po njegovem zelo zanimiva veda. Ob pogovoru o zgodovini astronomije sem zaslutil njegovo veliko zanimanje o odkrivanju in razumevanju vesolja, kajti z napredkom civilizacije je tudi astronomija zelo napredovala in z večjim obsegom tega znanja je večji tudi obseg neznanja, ker se ob vsakem odkritju pojavijo nova vprašanja. Zadnjih nekaj let je najbolj aktualna debata kako se vesolje širi: počasi, z enakomerno hitrostjo ali pospešeno. V tej debati se je kar nekaj znanstvenikov med seboj pošteno skregalo in Frido z velikim zanimanjem spremlja dogajanje. Zanimivost pri opazovanju zvezd je ta, da opazujemo preteklost, saj svetloba, ki prihaja z opazovane zvezde potrebuje kar nekaj časa, da pride do nas. Najbolj oddaljena galaksija, ki jo je Frido do zdaj opazoval je bila oddaljena 2 milijardi let. Seveda me je zanimalo kaj se vidi na naših planetih. Največ časa posveti naši Luni, ki jo lahko opazuje do podrobnosti do velikosti enega kilometra. Na njej so zanimivi kraterji in gorovja, ki ob različnih menah mečejo zanimive sence. Na Veneri se vidijo mene in plinska atmosfera, na Marsu kape ledu in razne površinske strukture. Marsovih lun se pa ne vidi, ker so zelo majhne. Jupiter je plinski velikan na katerem se lepo vidijo atmosferski pasovi in njegove štiri največje lune, sama površina se stalno spreminja zaradi viharjev, ki vladajo na planetu. Saturn mu je najljubši opazovalni planet, ki je s svojim prstanom naravnost fantastičen. Vidijo se polarne kape in naklon ter senca samega obroča, ki se tudi spreminja. Sonce opazuje s posebnim filtrom, ki prepušča zelo malo svetlobe. Na soncu se vidijo sončne pege, ki so odvisne od aktivnosti. Posledice izbruhov so vidne tudi pri nas kot polarni sij. Zanimivo je tudi opazovanje kometov. Letos marca je bil eden v naši bližini viden tudi s prostim očesom in Frido ga je s svojim teleskopom pridno spremljal. Včasih vidimo na nočnem nebu tudi kakšen utrinek. To je meteorit, ki prileti v našo atmosfero in pri stiku z našim ozračjem zgori. Seveda pa ne zgorijo vsi, kar so v preteklosti plačali dinozavri s svojim izumrtjem, kar je znanstveno že skoraj dokazano. Tudi zvezda Severnica je zelo zanimiva. Severnica je navadna zvezda, ki je slučajno blizu severnega pola. Zaradi osi Zemlje, ki je nagnjena za 23 stopinj in njene rotacije, ki traja 28.000 let, zvezda Severnica za prihodnje rodove ne bo več na severu. Frido zvezde najraje opazuje na Boču, ker je danes največja težava opazovanja svetlobna onesnaženost, zara- Teleskop domače izdelave di javne nočne razsvetljave posameznih mest in industrije. Zato ni presenetljivo, da se zvezde najlepše vidijo ob morju in na kakšnem otoku. Zasebno je Frido poročen, s tremi šoloobveznimi otroki in je doma v Rogaški Slatini. Imel je nekaj raznih tečajev in predavanj predvsem za šolske otroke. Kdor bi pa želel še kaj bolj podrobno vedeti o zvezdah ali jih celo pogledati skozi teleskop se lahko oglasi v klub Saturn iz Petrovč. Frido pravi, da mora človek ostati zvest sam sebi in se ukvarjati s tistim, kar ga veseli. Z nasmehom je povedal primer, ko mu je prijatelj rekel: "Kaj mene briga ali je Zemlja okrogla ali štirioglata, glavno je, da so naši včeraj zmagali!" In Frido mu je dal prav. Za vas je klepetal Zoran SLATINEK Pogovori ob slovesu Od DECEMBRA 2001 do MARCA 2002 je Cinkarno zaradi upokojitve zapustilo deset sodelavcev. Ob slovesu smo se z njimi pogovarjali o življenju v tovarni in o tem kako bodo preživljali čas, ko bodo upokojeni. Upokojili so se: Ormar Jezovšek, Irena Rojc, Elizabeta Blažič, Zdenka Prevoršek, Franc Presečnik, Jože Kamplet, Jože Pulko, Viktor Herlah, Slavko Čoki in Miha Zdolšek. OTMAR JEZOVŠEK, rojen leta 1957 se je v Cinkarni zaposlil leta 1984 kot kurjač v obratu žveplove kisline. Začelje še v časih, ko smo žveplovo kislino proizvajali s praženjem v lebdečem sloju (DOR), nazadnje pa v zdajšnji proizvodnji "S" kisline po postopku dvojne katalize in dvojne absorbcije. Zadnje tri leta je zaradi hude bolezni delal sprva le polovico delovnega časa, potem pa bil eno leto v bolniški. Najbrž je eden od redkih delavcev, ki ni rad odšel v upokoj. Zaustavila ga je bolezen, ki jo s spremenjenim načinom življenja uspešno premaguje. Če ni v bolnišnici, je v hribih, pravi. Doma je iz Vrha nad Teharjem, kjer je zdaj največ zaposlen kot varuška male vnukinje. Da bi le še dolgo ohranil tako življenjsko vedrino. IRENA ROJC, rojena leta 1948 je več kot tri desetletja delala v tiskarskih ploščah poslovne enote Grafika, to je od leta 1970. V Cinkarno jo je nagovoril njen mož, ki je delal v Valjarni. Pred tem je delala v Žični in delo v Cinkarno se ji je v primerjavi s prejšnjim, zdelo kot v lekarni. V Grafiki, pravi, je bila ves čas v dobri družbi s sodelavkami, ki soji vedno pomagale in bile zelo prijateljske. Od podjetja se je težko poslovila, saj se dolgo ni mogla sprijazniti z upokojitvijo. Vendar ji bo v upokju lepo, je dejala, saj ima hišo, vnuke, vikend in za uteho prijateljico - bogato domačo knjižnico. ZDENKA PREVORŠEK, rojena 1949 je v Cinkarni delala polovico svojega delovnega obdobja. Sprva je opravljala administrativna dela v vzdrževanju, potem v Energetiki, ko je bila ta še poslovna enota, nato pa spet v vzdrževanju. V Energetiki ji je bilo najlepše in vedno se bo rada spominjala gospoda Burnika, ki je bil zanjo zelo dober šef. Lepi časi so bili, pravi, a kar hudo je bilo v starejših letih presedlati na druga dela in se učiti delati na računalnik. A vse gre, če se potrudiš. Zdaj izžareva veliko optimizma in se veseli novega življenjskega obdobja, saj ima veliko načrtov od sprehodov, gobarjenja, dela na vikendu, do negovanja svojih ljubljenih cve-tlic. FRANC PRESEČNIK, rojen 1943 se je v Cinkarni zaposlil leta 1973 kot ključavničar. 18 let je bil vodja izmene v strojnem vzdrževanju. V svojem delovnem obdobju je imel težko delo, veliko je varil cevovode. Pravi, da je bil garač. Njegova vrlina je bila tudi poštenje, prijaznost in vselej pozitivni odnos do življenja. Ima pa tudi smisel za humor. Sodelavci so ga zato imeli radi in mu priredili zanj nepozabno slovo. Zadnja leta je zaradi invalidnosti opravljal lažja dela. Pravi, da bo v upokoju hodil lovit ribe, nabirat gobe in pomagat sorodnikom. Zdenka Prevoršek Prane Presečnik JOŽE KAMPLET, rojen 1942 se je v Cinkarni zaposlil kar dvakrat. Prvič leta 1960, ko je delal v izolaterstvu. Delal je v tedanji proizvodnji žveplove kisline -PIK-u. Potem je nekaj let delal v različnih krajih, Šoštanju, Kraljeviči, Reki, Puli, nekaj let je delal celo v Švici. Od tam pa se je leta 1974 vnovič srečal s Cinkarno. Zaposlil se je v kleparski delavnici in tam delal na strehah Tita-nove-ga dioksida. Keramike in drugod, do njenega zaprtja. Potem je bil premeščen v ključavničarsko delavnico, od tam pa zadnja tri leta na lažja dela. Prijeti je bilo treba za vsako delo, pravi, in tako bo tudi zdaj, saj je pri hiši vedno kaj za postoriti. Veliko bo tudi hodil na sprehode, saj je prepričan, da si s tem lahko ohraniš zdravje. JOŽE PULKO, rojen 1944 je prišel v Cinkarno leta 1978. Delal je v skladišču kot skladiščni delavec. Preden se je zaposlil v Cinkarni je delal v Gozdnem gospodarstvu, kjer je bilo delo težje. V skladišču je sprva bilo drugače. Več je bilo fizičnega dela, s pridobitvijo strojne mehanizacije in izboljšanja organizacije pa so se izboljšali tudi pogoji dela. Zdaj imamo sodobno skladiščno službo, ki se ponaša s preglednostjo in čistočo. Jože je do-ma iz Žetal, kjer ima vinograd in Jože Pii/k o nekaj obdelovalne zemlje, da se bo lahko posvetil tej dejavnosti. VIKTOR HERLAH, rojen leta 1939 je v Cinkarni oddelal kar 41 let in pol. V Cinkarno je prišel že leta 1958 in vmes šel odslužiti vojaški rok. Kot diplomirani inženir elektrotehnike je deloval na elek-tro področju in bil zraven na vseh novih projektih. Vrsto let je deloval v razvojni službi, potem pa bil vodja elektro oddelka v PE Vzdrževanje. Dovolj nam že pove njegova izjava: "Odgovorno in dobro smo delali". V Cinkarni je pustil velik del svoje energije, zdaj pa bo imel več časa za vnuke in prijatelje, poleti bo kolesaril, pozimi pa smučal. SLAVKO ČOKL, rojen leta 1954 se je invalidsko upokojil. V Cinkarni je delal od leta 1974 najprej v transportu. Eno leto je delal kot nakladalec in razkla-dalec materiala iz vagonov in kamionov, nato je bil nekaj mesecev zaposlen v skladišču drobnega materiala. Potem so mu dali dve možnosti za prestavitev, nazaj v transport ali grafiko. Izbral je drugo možnost in delal pri barvanju in razrezu tiskarskih plošč. Ker pa je postal invalid, je bil premeščen v splošno službo za vratarja, kjer je delal zadnjih deset let. Doma je iz Šmarja pri Jelšah, kjer ima vinograd in vrt, živi pa v Celju. Dal nam je vedeti, da bo poleti več v naravi kot doma. MIHAEL ZDOLŠEK, rojen leta 1945 se je leto in pol pred izpolnitvijo pogojev za redno upokojitev invalidsko upokojil. Ni zadovoljen, da seje tako obrnilo, saj za upokojitev še ni bil pripravljen. Rad bi še delal, če bi bil zdrav. V Cinkarni je od leta 1963 skrbel za distribucijo plina iz plinarne. Skrbel je že za staro plinarno v stari Cinkarni in zadnjih 18 let za zdajšnjo plinarno, ki se Slavko C okI nahaja v stavbi Marketinga. In tako je med drugim skrbel, da nam je bilo vsem toplo v pisarnah. V stavbi marketinga je skrbel za vse, kar je pri hiši potrebno, bil je kot hišnik, pozimi je še pred leti na primer, ker je bil najbolj zgoden, odmetal sneg, da zaposlenim ni bilo treba gaziti. Maha je doma iz Dramelj, živi pa v Lipi nad Štoram. Vsaka od njegovih hčera ima po dva otroka, tako da ga razveseljuje šest vnukov. Zelo rad se ukvarja z njimi in jih pošteno razvaja. Če mu bo zdravje dopuščalo bo lahko v življenju gotovo še marsikaj postoril. Mira GORENŠEK Prvenec Ane Justin Naši nekdanji sodelavki Ani Justin seje uresničila velika želja. Letos je izšel njen prvenec, knjižica pesmi z naslovom Šepetanje duše. V njej razkriva svojo poezijo, ki jo je začela pisati v zanjo že zrelih letih. "Poezija je najmočnejša takrat, ko jo najbolj potrebuješ." je zapisala v predgovoru k svoji knjigi. Pesnjenje jo je reševalo v tolažbi ob smrti njenega življenjskega sopotnika, danes pa ji pomaga preživeti, "kot kruh in voda." Svoj pesniški prvenec, ki ji ga je pomagala natisniti naša tiskarna, je predstavila ob materinskem dnevu. Prebrala nam je nekaj pesmi iz knjige in ob poslušanju smo uživali. Ana dejavno deluje tudi v Celjskem literarnem društvu, kjer bo bržkone dobivala nove vzpodbude in morda "skovala" novo knjižico pesmi. M.G. Cinkarnarji zelo aktivni tudi v športu Tisti, ki mislijo, da je v zadnjem desetletju aktivnost na področju športne rekreacije v Cinkarni zamrla, se zelo moti, nasprotno vedno več je rekreativcev, več tekmovanj in naših zmag. V Cinkarni trenutno deluje osem športno-rekreativnih sekcij, ki so zelo dejavne, to so: Kolesarska sekcija Gamsi, Nemiznoteniška sekcija, Kegljaška sekcija, Ženska odbojkarska sekcija, Nogometna sekcija, Teniška sekcija, Planinska sekcija Cinkarne PD Grmada, Golf klub, organizirana pa je tudi fitnes rekreacija. Kako delajo in kakšne rezultate dosegajo smo povprašali njihove vodje. Pojdimo po vrsti. KEGLJAŠKA SEKCIJA V začetku članka poročila o aktivnostih delovanja Kegljaške sekcije Cinkarne Celje bi v imenu celotne sekcije najprej lepo pozdravil vse bralke in bralce našega internega časopisa. Ker je kegljanje šport hladnejših mesecev, se aktivnosti za to sezono počasi končujejo. V tem letu smo po desetih letih premora s pomočjo podjetja zopet lahko tekmovali v OKS ligi, kjer smo za prvo leto dosegli dober uspeh, saj smo med sedmimi ekipami, ki so v tem tekmovanju sodelovale, zasedli 4. mesto. Po skupnem številu tekem smo dosegli polovičen uspeh, saj smo imeli ravno toliko zmag kot porazov. S tem, ko smo dosegli omenjeno uvrstitev in druge ekipe niso imele interesa tekmovanja v kvalifikacijah za 3. Slovensko ligo, smo to možnost imeli tudi sami, vendar smo se za kaj takšnega v letošnji sezoni zaenkrat še lepo zahvalili. Da letošnja sezona še ni povsem končana, potrjujejo plakati na mestih za obveščanje, kjer so lahko pozorni videli, da smo ravno sredi organizacije odprtega prvenstva vseh zaposlenih v Cinkarni Celje d.d. v tekmovanju 2 x 50 lučajev za naslov prvaka Cinkarne leta 2002. To tekmovanje bomo poskušali izpeljati do konca meseca maja, moramo pa priznati, da smo malo razočarani, saj odziv ni bil takšen, kot smo pričakovali in je nekoliko manjši, kot lani. Kljub temu bomo letošnjo sezono zaključili z začrtanimi nalogami in močno upamo, da bomo podobne pomoči s strani podjetja deležni tudi v novi tekmovalni sezoni, kjer bomo poskušali doseči še boljše rezultate in predvsem še povečati zanimanje za to obliko športa, saj menimo, da je tekmovalni duh in druženje izven delovnega časa dobrobit, ki se odraža neposredno tudi v službi. Dušan MESTINŠEK Z veseljem lahko rečem, da je ženska odbojkarska sekcija v Cinkarni bila in bo še dolgo aktivna! Radmila ŽELIMORSKI KOLESARSKA SEKCIJA "GAMSI" ZENSKA ODBOJKARSKA SEKCIJA Ženska odbojkarska sekcija že dolga leta v zvesti zasedbi devetih deklet zastopa Cinkarno v občinski sindikalni ligi (I. in II. liga po osem ekip), kjer smo trenutno na 6. mestu I. lige. Uvrstitev želimo v jesenskem delu lige še izboljšati, čeprav smo ekipa z najmanj "tujimi" igralkami, kar je potrebno poudariti! Ker smo na sindikalnih igrah KNG leta 2000 v Rogaški Slatini zmagale, so nas povabili, da 18.05.2002 zastopamo območni sindikat KNG Celje na letnih športnih igrah sindikatov KNG Slovenije v Ljubljani. Priložnostno se udeležujemo raznih prijateljskih turnirjev, poizkusile smo se tudi že v odbojki na mivki. mBnupi Že v mesecu marcu in aprilu so začeli posamezni člani sekcije s krajšimi popoldanskimi vožnjami. Aprila smo nameravali izpeljati pomladanske kondicijske priprave na otoku Krku, a jih zaradi slabega vremena nismo. Dogovorili smo se tudi za dan in uro skupnih voženj. Zbirno mesto: trgovski center GIGA ŠPORT Termin: vsaka sreda, ob 16. uri. Smer in dolžina vožnje je vsakič sproti dogovorjena. S temi vožnjami pričnemo 8. maja. Pripravili smo tudi program za leto 2002, ki bi obsegal naslednje: a) 30 gorskih vzponov po vsej Sloveniji in tujini, b) udeležba na Tuševem vzponu na Celjsko kočo, c) udeležba na Bike trophy IV. Cinkarniške odbojkarice (Dolenjska, Bela krajina), d) udeležba na maratonu okoli Pohorja, e) kolesarjenje po Dolomitih - Italija, f) zaključno srečanje KS na koncu leta. Za dejavnost sekcije bomo potrebovali določena finančna sredstva (nabava enotnih dresov, startnine na kolesarskih prireditvah, prevozi, idr.), za katera smo zaprosili vodstvo in upamo na odobritev. Marjan REJC NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA Namiznoteniška sekcija v Cinkarni Celje deluje že od leta 2000. Trenutno je v sekcijo včlanjenih 38 članov. Igralne prostore ima v objektu posebnega pomena, kjer so postavljene 4 namiznoteniške mize. Igralni čas je vsak delavnik od 15.00 do 22.00 ure. Poleg rekreacijske dejavnosti je sekcija vključena tudi v tekmovanja, ki se odvijajo na nivoju regije in občine. Sodelujemo v namiznoteniški ligi krajev ob Savi in Savinji, v kateri nastopajo naslednje ekipe: ŠD Gomilsko, NTK Spin Šoštanj, TE Trbovlje, Vrhovo, RTH sindikat Rudnik Hrastnik, ESOT Rimske toplice, NTS Radeče, ŠD Marija Gradec, ŠD TE Brestanica, Vrh nad Laškim, ŠD Sedraž. V letošnjem tekmovanju smo zasedli 5. mesto. Poleg tega igramo tudi v celjski sindikalni ligi, tudi 5. mesto. Vsako leto prirejamo jeseni klubsko prvenstvo za mlajše in starejše člane. Rezultati zadnjega prvenstva: mlajši člani: Tasič Milan I. mesto, starejši člani: Hohnjec Milan 1. mesto. Mladen JAZBEC ŠPORTNA SEKCIJA MALI NOGOMET Ekipa malega nogometa Cinkarne letošnje leto nastopa v občinski ligi malega nogometa. Trenutni rezultati so pod pričakovanji. Sekcija si bo v nadalje- vanju letošnjega leta prizadevala ponovno organizirati srečanje športnikov Cinkarne na Gričku, ki je v preteklih letih doživela velik odziv in udeležbo cinkarnarjev. Rudi PETELINEK TENIŠKI KLUB CINKARNE Po besedah Franca Smeha, nekdanja tenis sekcija Cinkarne deluje kot registrirani Teniški klub in ima v upravljanju teniško igrišče na Teharski cesti, katerega lastništvo je še v postopku. Klub šteje približno 60 članov, ki se ukvarjajo pretežno z rekreativno dejavnostjo, sicer pa sodelujejo tudi tekmovalno in to v občinski sindikalni ligi, kjer so v lanskem obdobju zasedli 2. mesto. GOLF KLUB CINKARNE Iz glasila Golf kluba Cinkarne, ki je izšlo marca letos, povzemamo nekaj informacij, ki jih ureja in piše Borut Sedovnik. Golf klub Cinkarne ima svoje igrišči v Bukovžlaku, kai so ga letos že poškropili proti boleznim na travi. Igrišče je odprto vsak dan od 9. do 19. ure, letna karta za igranje pa je 10.000 SIT. Tudi člani Golf kluba so uspešni na tekmovanjih. Trenutno najboljše rezultate so dosegli na IV. kolu mednarodne lige Alpe Adria v Grado v Italiji in to 7. mesto med trinajstimi ekipami, med posamezniki pa dosega zavidljive rezultate Blaž Črepinšek. Udeležili so se tudi golf tekmovanja v Antaliyi v Turčiji in ekipno dosegli 1. , med posamezniki pa 2. mesto. Letos so odigrali že tudi prvo tekmo Golf kluba Cinkarne, kjer je bil najboljši spet Blaž Črepinšek, drugi pa Borut Sedovnik. Povejmo še, da od marca letos Golf klub lahko obiščete tudi na spletni strani http://users.volja.net/gkcce/. Povejmo še, da so o športni dejavnosti že večkrat razpravljali tudi na Svetu delavcev, kjer seje rodila zamisel, da bi zaradi povečevanja starostne strukture cinkarnarjev izkoristili nekatere prostore v Večnamenskem objektu in jih uredili za rekreacijo in sprostitev zaposlenih. Mira GORENŠEK PRI SOSEDIH Zabaviščni klub Gaberje V neposredni bližini starega dela Cinkarne, kjer je bilo nekoč odlagališče samota iz topilniških peči, nastaja zabaviščni klub, ki ima že preko petdeset članov. Snovalci so imeli vsaj dva dobra namena: da očistijo okolje in otrokom ter malo manj mladim iz Gabrske četrti omogočijo zabavo. Gabrska četrt jim je dala v uporabo približno 4.000 kvadratnih metrov zemljišča. Z organizirano akcijo krajanov so lanskega junija začeli s čiščenjem podrasti in urejanjem prostora. Do zdaj so na tem prostoru uredili igrišče za odbojko na travi, košarko in mali nogomet, za najmlajše so postavili igrala, letos pa nameravajo urediti še stezo za balinanje in rusko kegljišče. Pobudnik ustanovitve Zabaviščnega kluba Gaberje je naš sodelavec Drago Kukovič, ki stanuje v bližini in je prevzel podpredsedniško funkcijo. Predsednik kluba je Silvo Blazinšek. Največ težav je s pridobitvijo denarja za nadaljnjo ureditev in aktivnosti, vendar so člani potrpežljivi, največ pa naredijo s svojimi rokami. Pozimi so imeli drsališče, njihov kres pa je bil pri njih največji v okolici. 1. junija, ko bo uradna otvoritev kluba, pa bodo pripravili veliko zabavo s srečolovom. Mira GORENŠEK Letošnji pohodi 19. januar-SMREKOVEC Tradicionalni zimski pohod Dušana Krajca. Z gondolo smo se iz Žekovca odpeljali na Golte. Tu smo si nadeli gamaše in pripravili palice, ki so zaradi snega še kako prav prišle. Mimo Mozirske koče čez Boskovec do Doma na Smrekovcu smo potrebovali 3,5 ure. Najbolj vztrajni so jo mahnili še na 20 min. oddaljen vrh Smrekovec, ki je kljub močnemu vetru ponujal čudovit razgled na okolico. Povratek je bil po isti poti z izjemo Boskovca, ki smo ga obšli. 9. marec - TRIGLAV Deset navdušencev se nas je zbralo in z lastnim prevozom krenilo do izhodišča poti za Kredarico v dolino Krme. Po šestih urah gaženja in sončni pripeki smo dosegli tako željeno Kredarico, ki je bila za prvi dan več kot dovolj naporen cilj. Naslednje jutro smo se opremili s cepini, derezami, ostalo opremo za samovarovanje in seveda fotoaparati. Snega je bilo približno meter, ki je bil na določenih mestih spihan, tako da smo s previdno hojo in veliko mero pazljivosti dosegli vrh Triglava. Z veseljem smo si čestitali in po obveznem slikanju ter počitku krenili nazaj do doma na Kredarici. Tu smo se oprtali z opremo, ki je nismo nosili na vrh in se vrnili po isti poti, tokrat veliko hitreje (del poti pod Kalvarijo je omogočil, da smo se spustili kar po zadnji plati). Po krajšem sončenju in okrepčilu na pastirskem stanu nas je čakal še krajši spust na izhodišče. 16. marec - URŠLJA GORA Z avtobusom smo se zapeljali do Poštar-skeg^doma in od tu dalje po markirani poti na Uršljo goro. Ker je bilo na vrhu megleno in vetrovno, smo se skoraj vsi nagnetli v kočo. Po velikem zanimanju za ogled cerkve Sv. Uršule nam jo je skrbnik doma z veseljem razkazal. Povratek je bil mimo Doma na Naravskih Ledinah do Smučarske koče, kjer nas je čakal avtobus. Ker smo imeli časa dovolj, smo se ustavili še ob Ivarčkem jezeru in po ogledu le-tega smo se prijetno utrujeni odpeljali proti domu. L april - TRDINOV VRH Na velikonočni ponedeljek smo se kar z dvema avtobusoma podali na Trdinov vrh na Gorjancih. Iz vasice Gabrje smo krenili do planinskega doma Vinka Pader-šiča, od tu naprej pa na Trdinov vrh, po katerem teče še zmeraj nedorečena meja med Slovenijo in Hrvaško. Po krajšem postanku smo nadaljevali do Počitniškega doma IMV Novo mesto in naprej do vasice Miklavž, kjer sta čakala avtobusa. Ob povratku smo se ustavili še v kartuziji Pleterje, kjer smo si ogledali multivizijo, s katero so nam predstavili zgodovino in življenje v samostanu. 13. april - CELJSKA PLANINSKA POT Ob prazniku mestne občine Celje 13. aprila je planinsko društvo Grmada otvo-rilo Celjsko planinsko pot, ki je izredno pl L* liiir »ki fr T bi ■ j Grmadniki ob vrnitvi s Triglava na pastirskem stanu v Krmi Članarina v letu 2002 Obveščamo vas, da se lahko včlanite oz. tisti, ki ste že člani, da lahko kupite članske nalepke za leto 2002, cena nalepke 2500 SIT. Ugodnosti, ki jih imate kot člani PD: 40-odstotni popust pri potovanju z železnico (julij, avgust vse dni, v ostalih mesecih vikend) V Popust pri nočitvah v planinskih kočah doma in tujini. ■S Različne popuste pri nekaterih trgovcih s športno opremo. ■S Popusti na žičnicah v letni sezoni zanimiva za vse, ki jim 8 ur ali več hoje ne predstavlja prevelike obremenitve. Trasa poti je naslednja: Železniška postaja Celje - po Pelikanovi na Stari grad (Planinska postojanka Kmetec/žig) - Osenca - Pečovje - Srebotnik (žig) - Tovsti vrh (žig) - Celjska koča (kontrolni žig) - Čater - Grmada (žig) - Vipota (žig) -Celje ali obratni vrstni red. Na vseh vrhovih so že skrinjice z žigi in vpisnimi knjigami. Vzpon na vsakega od naštetih vrhov je zanimiv in ponuja dovolj užitka tudi zahtevnejšim planincem. Za žige je izdan tudi dnevnik CPP, ki ga lahko kupite v pisarni društva ali na Celjski koči. Za določeno število pohodov dobite značko oziroma priznanje. Vse ostale podrobnosti so navedene v dnevniku. Prepričajte se pa boste videli! Izleti in prireditve, ki jih še načrtujemo v letošnjem letu: 15. junij - Kepa 20. julij Kočna - Grintovec 17. avgust - Triglav 21. september - Debela peč 19. oktober - Pohorje 9. november - Litija - Čatež 21. december - Lisca Prireditve: 22. - 25. junij - tabor v kampu Vipota, 23. - 30. avgust - tabor v Paklenici, 12. oktober - pohod Šentjur - Celjska koča (kostanjev piknik), 28. december - nočni pohod s svetilkami na Celjsko kočo. Vsi pohodi in prireditve bodo objavljeni 14 dni prej, na oglasnih deskah. Obvestila: - 15. junija gremo na Kepo, - 22. junij ob 10. uri na Celjski koči občni zbor PD Grmada, na katerega ste vabljeni vsi člani. Po občnem zboru bo družabno srečanje, - od 22. do 25. junija taborimo v kampu Vipota, - vse zainteresirane za varno hojo v gore obveščamo, da še vedno poteka planinska šola, ki je brezplačna, in sicer na Celjski koči vsak prvi četrtek v mesecu od 17. do 19. ure, - društvo je preselilo informacijsko pisarno iz Vodnikove 11 v Novo vas, ulica mesta Grevenbroich 9 (nad pekarno Peternel), kjer so uradne ure vsak torek od 15 do 18 ure, - če vas zanima več o PD Grmada, si lahko preberete na spletni strani pod naslovom: www.geocities.com/pdgrmada/ . Mišo PRIMC VELIKAN DOBITEK TONA CINKAR- KOROSKA (UTERAR NO) Ml DELAVEC V LIVARNI ČEŠKI SLIKAR CINKAR- NAR VRSTA VIŠNJE IZVIRNI KRAK REKE MENAM SEVER FAZA SPRE- MEMBA VIS. KART. ŠPANIJA DANS.OT. VINOROD. RASTUNA OSEBNI ZAIMEK NIZO- ZEMSKI OTOK MESTO V ROMUNIJI KRHKA KOVINA (SB) PRED- PLAČILO ERNA MUSER REKA V GRČIJI IGRALKA DIET- RICH ZGODNJE VINO ZAČIMBA ROMUN- SKI MARŠAL DRŽAVA V AZIJI 100 m? POLMER ENOTA V FOTOTEH OTOK V SREDNJI FINSKI MALAJSK. UUDST. EDEN, PARADIŽ ZVOK PRI GORENJU BEL MINERAL SKUPINA GLASBEN. ZNIŽANA ENOTA E POLJE- DELEC VERDI- JEVA OPERA PRITOK VOLGE KRAT. NA RECEPTU KOSITER SLOV. SKLADAT. JAPON. POUTIK RATKO POUČ TUJE M. IME DVOJICA ODSTOP- NIK UPRAVA. URADO- VANJE CINKAR- NAR ŠOLSKA OCENA SARA- JEVO JAVOR SIČNIK AMER. IGRALEC VOJAŠ POROČ. IRIDIJ OBROK POSO- JILA KNJIGA ZAUČ. BRANJA OBREŽJE AMPER ŽIDOV- SKI MESEC KRMILNA RASTLINA KIJEVSKI KNEZ CINKAR- NAR IRSKA (ORIGIL.) JUDOVSKI KRALJ RIŽEVO ŽGANJE MATEM. KRIVULJA RIM. KRALJ 21. ČRKA KAČJI GLAS VIŠAV. V SAHARI LUKA V UKRAJINI NARAVNI LOGA- RITEM DEL NOGE ŽVEPLO RADIJ GORA V ŠVICI LUD, ŠTEV. ITAL. ZDRAVI- LIŠČE INGOLIČ ANTON EPIRSKI KRALJ AVSTRIJA TRITU GORA V S VIETNAMU SEDMA CELINA JADR. OTOK TURISTIČ. OBALA JAJČA- STA POSODA PLOSKOVNA MERA FRANC. IGRALKA ARABSKI ŠEJKAT Rešitve pošljite v Uredništvo - Kadrovsko splošna služba najkasneje do 30. septembra 2002. Kot običajno bomo izžrebali tri pravilne rešitve in podelili tri denarne nagrade. Veliko zabave pri reševanju! PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE 2/294: Vodoravno: RARITETA, ALEN, TON. KATO, AKT, HUMOVIT, A, ANORAK, AR, ROSTOV, ITALKA, APLANAT, KORAL, KRAVANJA, ROPAR, LA, ENA, TS, SAMO, AVAR, KOLA, DAG, ERNA, SLAMA, CA. OKTANT, KALCIT, R, E, ARNO, RETJE, NAMA, KARTA, AC, AVILA, TARNOV, MASAKER, ITILOS, EN, SRTINE, DORA, NT, KONJAR, IRAN, TIRANA, MARJANA. Izžrebani nagrajenci: I. nagrada Milica KREGAR, Računovodska služba, 2. nagrada Irena ZALOKAR, Računovodska služba, 3. nagrada Olga CESNIK, Marketing. Čestitke nagrajenkam! Kaj vemo o pigmentu -titanovem dioksidu Titanov dioksid je bel mikroniziran rutilni pigment, proizveden v Cinkarni po sulfat-nem postopku. Je mrežno stabiliziran z aluminijevim oksidom ter površinsko obdelan z aluminijevimi in silicijevimi spojinami. Naknadna organska obdelava mu omogoča izredno disperzibilnost ter hidrofilne lastnosti. Nasploh je zelo dobro obstojen na svetlobo in odlično kljubuje vremenskim vplivom. Visoka belina, dobra pokrivnost in dobra disperzibilnost mu omogočajo uporabo v skoraj vseh medijih. Pri proizvodnji pigmenta in pri predelavi odpadnih produktov se upošteva najstrožje ekološke kriterije. Cinkarna ima v svojem programu proizvodnje različne tipe rutila, od katerih se najbolje prodajajo RC 82, RC 823, RC 84 in RC 833. Največ proizvodov kot surovine kupijo firme v Nemčiji, Italiji, Franciji in v Združenih državah Amerike, pa tudi v Južni Ameriki in v arabskih deželah. Za kaj se uporablja pigmentni titanov dioksid? Tip RC 82 se uporablja kot surovina v industriji: lakov in barv, barv za gradbeništvo, praškastih lakov, disperzij, barvnih dekor papirjev in premazov za tapete. Tip RC 823 se uporablja kot surovina v industriji zračno ali pečno sušečih lakov, sijajnih emulzijskih lakov, tiskarskih barv, masterbatchov, lakov za gradbeništvo in primerjev. Tip RC 84 se uporablja kot surovina v industriji: notranjih in zunanjih disperzij, matiranih industrijskih lakov, lepil, tesnil, premazov za tapete, ometov in tiskarskih črnil. Tip RC 833 se uporablja kot surovina v industriji: arhitekturnih lakov za zunanjo in notranjo uporabo, sijajnih alkidnih premazov, disperzijskih barv, vodotopnih industrijskih premazov, praškastih lakov, plastike PE in PP in tiskarskih črnil. V letošnjem letu je Cinkarna pridobila certifikat po standardu ISO 9002 za področje proizvodnje in prodaje pigmentnega titanovega dioksida, kar potrjuje dobro kakovost proizvodov. Iz propagandnega materiala Izdajatelj, naslov uredništva in tisk časopisa Cinkarne: Cinkarna Celje d. d., Kidričeva 26 p. p. 1032, 3001 Celje telefon: ++386(0)3 427 61 44, fax: ++386(0)3 427 61 44, el. pošta: ivira.gorensek@cinkarna.si