Wien St. 25. V Gorici, 21. jtmija 1877 „Soc"a" izhaja vsak Cetvrtek in velja s poSto prejemana ali v Gorici na dora poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2,30 Cetvrt leta ...... 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri ..fo- Blanicah" se plaSuje za navatluo tristop- ao vrsto: 8 kr. Le se tiska 1 krat 7 "'„ „ '„'" „ 2 „ 6 „ „ „ „ 3 „ Za veda crke po progtoru. SOČA tilasilo slovcnskega polity ,lr,,Stva goriSkega aa brawl* uniA ^ . Posamezne fitevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ulici blizo ,^reh kron". — v Trstu v tobakarnici „Via dolla ca-serma 60". NaroCnina in dopisi naj so blago-voljno poSiljajo pod naslo7om: Viktor Dolencc v Gorici. — Rokopisi 89 M vraCajo; dopisi naj se blagovoljno fran-kujejo. — Dclalcem in drugim nopre-moznim so narocnina zuifca, akoie ogla-se pri uredni&tvu. P. ii. narotiiikoin .,i$oiae*'! S prvim julijem poteee prvo polletje in s tern narocnina mnogih uamniikov ..Sore-'. Proximo jill torej, da hi zopet ponoviii nanx'bo ii, nam poslali o pravem vn*u uaroenino. Mnoge one naroenike pa, kateri nam dolgujejo /.a lniisko leto se ait celo se za vim" let, opuminjanio zad-njikrat, da nam posljejo zaostalu narorniuo se pred kotirem tega polletja, ker jim drugaee ne le list ustavhuo ampak jib bodemo po sodnij-skem potu tirjali za vso zaostalu naroenino. One dolziuke, kateri nam ne inorej*) sediij puplaeati vso zaostanino, opozorujeiuo, da nam vsij neko-liko na raeun svojega dolga doposljojo ter s tern pokazejo, da imajo vsaj vuijo dolg poplaeati, ko Intro se njiliove materijahie razmere nekoliko zboljsajo. Zanikerneze nbjuviiuu v listniei in jili bodemo to/ili bre/ozirno in kri\da bode le nji-hova. ee jim vsled tega naraste iz male svutiee velik do!g. Nemarnost mnozih naroenikov v pla-cevanji je zares neza^Iisana. List bi radi jire-jemali. ni(": pa plaeali; mi pa naj bi imeli puleg veiieega truda tudi se veliko materijahie zgube. Priporoiievaje se torej zdravej pameti in rodo-Ijubju nasih dolznikov nadejamo se, da ne ostane nas opomiii glas upijoeega v puseavi, tembolj. ker je to tudi v interest! dolznikov samib. Za-nikernost narocnikov pokopala nam je eez vse potrebni kmetijski list aKinutovalca", pazite torej, da ne izgubite tudi brauitclja Vasih uarod-nih pravic in zagovoruika Vasih materijalnih interesov. Ured. in upravniStvo „SoLe". Pravljiea. Bil je nekdaj star ofie torn v obljubljeni deMi, ki je imel pet siuov; dva sinova je oce poiiljal v USTEK LJUDMILA Poezijs, zlolil Franjo Zaki-ajski. (Konec.) Base *&m lovorov drcv koiati, Ptice pa v sporoladuera hladu, Srstvem, Yej njegovih kak mi skaCejo, Pe^ajo v veselji srine pesni; Kar mi izza vrkov Wi^uje gore Tres^i v drev koiati, i na tia Cepne mnogo jih, oj mnogo mnogo! Kotii ponove i trombe igro Krasen venec pa prejema mi Zdaj Privina, ravnokar iz rok Cenene Ljudmile — oj stoletje Ear zamakneno v trenotku etiem! — Jiotlov spet i jarnih tromb oglas, BHski radosti pa gromi ploskov.... Aj, pa kaj vali se prah znad cest? Bliie se i bli2e krik pomika. Um umeje, uagla uruost je: Kotlt jenjajo pa trombe jarae, Oblede devojke; a junaci V* skok, v oro^je mo§tvo drugo. „t)roh, Nekristjani y nepreitetaili trmnah,'* solo, za-iiju trosil polno deuaija in dajal jima dcnarja, kolikor .sia Imtela; oba la suiova sta zbog t«»ga po-stalu siini) o.sibna, uo.^ila sta he ksikor piiuea in sta uze zafela ocetu vka/avuti; tri druge siuove j»a oce uij p»>iljal inti v sidn; monili so v potu oblirja do-lati ui skrbeti za liisu; zaslu/ilj :so do»ti in li'isa je iniela v»'liko korhsti oil njih. A kaj je koristilo vse to, ker ni>o utogli zailo.-»ti /aslu/iti, da ne bi bih otiit dva nubr/daua siuova zapravila. L'lwgi trije trpini piitozevali xu se immgokrat; toda njih pritoxbo so bile bob v sti*uo, teiuvee proii/.uiei'Vala so take pri-to/be se veei pntihk od straiii ooeli ra/br/daujh lira-tuv. KaUor pa ofipne vsik clovek. ee ga osoda in ljuilje prevec, pii'fsaiijajn, tako ;^o tudi ti liije pregaujaui bratje puOa«i otipiiili v ljubezui do dcla ; pouehavala je, dela'li so le, ('¦«• h« bili k delii pivgaiijani, ker oeetil se nijso zoperstavljali, kakur naiavno dobii in nepokvarj'eni otioi'i. Veiiuar pa nij v liisi vladalo ti^lo veselje,' uij lul.t tain tir,ia zailovuljiiost., ki je uajxera sreea" vsake hise, ampak pi't-pin so luli po-;i»;,!i mej hraft iuorela je veasdi relo ke.^alo, da uij pienj s kouea za vse .siiiovi' emiko skibrl, kajti idel je, da na tak uae.ii) insa od dneva do diie\a l>'d,) prupada. Vse to pa nij poinayalo, t;jia dva v.veinogoena Miiova sta zaiiela si; bolj zalirati in.-hreeue bratis iit ker sta, imela vsa sred-htva v luk.ih, pris.lu je lako dab-e, da oni ttije nijso vee smi'li ziniti, lull piitoxevati m- ue javuo pioti ob-(•luarjeiii, ne pruii onm. Pistil .m) tudi pitsma in pora-IjiIl VMiku ptiiiko, da s>vct zve krixieu, katera se jim godi. Toda vse /.a.stonj, piMiia sta zuala brata vjeti in posiljati jih v veeuu.tt s poinocjo ognja in zavila alt pHMlugla sta jim wako piiliko, priiu/evati se so-sedum. >a vse /adnje pa j« prisla m'&reca in nevar-nuat cez hisa, druzma mej .sehoj v jezi m prepiru uij iiiogia uspesno iihtavljati se nevauiosti in tuji ljudje predpisuvaii so tej InSi postave, razbrzdanu siuova nijsta hotela vce vodeti zu Juso, kder nij vee dobrega ziv*'i»ja in kder .se no da vec brezskrbno zivuti o zuljih delajoOih in pokoruih bratov. Tiije vedno zatirani bratje pa nijso zaptietili hise, ampak skusili so po-piavili, kar sta zakrnila ona dva razbrzdaua, a prav te/ko in tido jim je >lo, vendar pa so oni bratje nasli UMinijeiija pri dobnii horoduikih in ti so jih pod-piiali, da ao .se po oeeluvi Murti prav dobro ziveli. Na einrttii pu.itelji je oee biitko plakal rekofi: Varal sein ^e, dobre siuove sem zaniceval in zatnal, Ne prehtrasi se Privina, ino Z njim ue aruai: „Vuu u giadov, v prosto Boj nebiuio!' — /gnie za Pnviuo, Kar jih py Aguntu, se pogumno. „Zvuu gradu, ne pri ognjiscih svetih Ne na laatuem, vprieo iniJih "2ensk i" Ide v boj Valjhun, za ujim krdelo, Kar jih v oblizji eakalo; Ide Arpulf v boj, za njim krdelo; Boj bojevat ide Zvitorog I za njim krdelo, kakor ona, straino. Drob dohaja mi srditi z go^dov Truiua gnjete se za nji,n ; dohaja Bauiu, tiuma z njim, , giej dohaja Mi Avrelij se piegrozno truiao Ino Dodor z drugo trutno s sabo. Ljudstvo se pomika proti ljudstvu, Ino sreCata sovraga v lesu «e. Sulic gozd i mlatov proti gozdu Mlatov wo sulic. ?ris prevpija Brugi vri§.... l J Od fietirih stran se vsuje vrac Na knstjane, s stran cetirih ti Mu uaprot id*. Aj, to bo klanje! Brat bo amrtil svoga brata V srdu! Kje je bratovska ljubezen ? gla je. Stud je soluca, prof: obrafia se: blej zavija se v rnegIe mi ^ Ireacu zdaj krdetovkup mogofino Ko viharji temni. Ze po konci Sulica nad sulico i kij nad kij, odgojil seni si pa porcdneza, kl sta spravila hiSo v nevarnosi, Zaslu^il sem kazen, kakorSna me Je za-dela. Morala: Pravic a je Bogu Ijuba in ne dasedolgo rasa pre/irati, ona se temvofi inaSCujo na tistim, W jo \n)(v. tlaeiti •/. uenaravnimi in nctnoralnimi sredsfvi. Naj bi si to marsikedo zapoinnil, posebno pa gospod Uegeiuno^ ___________ Vojna za osvobojenje Jugoslovanov. KvTopsko boJiWe. Od podonavskt; ruske vojske nij fie do danei doslo posebuih novic. Jteski ear dofiel je v Plojefitl in Hukareftt in je bil povsod Bijajno in navdufteno .-sprejd. Jsti dan so haje Husi ponkusili, all bi jim bilo mogoee prestopiti Donavo mej Sistovo in Niko-ladjem, a bre/uspesuo. Turei, se vd, imglafiajo, da je bil ta poskus reseu ter da so ga z dobro iiameijenU mi streli zapriMiili, Ko bodo Husi rcBuo mislili pro-dreti oukiaj Donave, lie bodo poskufiali tega le na euem iiie.stu, ampak najmanj na istinh, kakor vselej v prejsnjib rusko-tiirskib vojskab. live niski vojni ladiji proderli ate skoz Sullno v Donavo. Tur.ski oklepui ladiji rcSile ste Be iz Ma-eiuskc s(rup;e in se zjedinile z ostalimi turfikimi voj-nimi ladijami na Douavi. Uumiinska r.i/pu.sca svojo milico na dom. Tol-jiiari se to kot i/vor neke ruske koncesije napram Avstiiji. .Sieer moraino cakati, da seta no vica obis tini. Ceruogorci so bili, kakor se poroca iz S t a m b u 1 a, pobiti ue le v Albauiji ampak tudi v lleicegovini; zguba Ceruogorska bi morala biti po teh poiocilih toiika, da bi niti jeduega cernogorskega voj-sraka vec ne smelo biti, in vendar se nahajajo Turci so veduo pri Spuzu, mesto v Cctinji, in se uLe dva dni zopet bijejo Ceruogorci s Turci pri JPodgorici; 6e bi toi ej turskim poroeilom o bitkah s Cernogorci ho- , teli verjeti, misliti bi morali, da se Cernogorci ali iz tai row. ^t., «™ «. M.-e— «- cernogorske . mej bojem na Dugi zagrabili levo krilo turske vojske, kar bi bUo gotovo za Tarke osodepolno. Vse voje-vanje pri Ktratacn je bilo kolikor toliko aastonj, ker niao Turci proderli do NikSieev, da bi jib preakerbeh I iiveiem, katerega Niksieanom jako pomanjknje. Meiiimo, da ne bodo niti vec poakusali Turci prodreti sbf Dugo do ISikSicev; to bi pa pomenjalo, da jih „ J popolnem cernogorskej oblasti, S tern bi pa LOiec bojev ob Dugi. Dne 5. juoija so vzeli Cernogorci Tarkom pn Kplasinu, na severo-vzhodni strani Cernegore, pet k ul (Sane), pobivsi vse posadke. 1st; dan so bombar-dirali Ceniogorci najvaluiso in terdnejso tursko po-aicijo pri Niksicih ler jo dobili v svojo oblast prepo-divai is nje turskeg* sovraga Azijatsko bojiSee. V Aziji se Turkom slabo godi. Z vzetjem Su-hum-Kala so raalo ali nic" piidobili, ker ne raorejo na tern raestu nic napredovati, drugod so pa v najvefih stiskah. Muktarjeva vojska ima baje komaj 13.000 mot in se se vedno nahaja pred Ercerumom. Turci porocajo aicervnajnovejem casu, da so Ruse pregnali u Oltija, cesar pa ne smemo §e verjeti. Tvrdnjava Sara je baj6 popolnem obokoljena in v kratkem jo utegnejo Rusi z vso silo napasti in v naskoku vzeti. V to sverho umaknilo se je nekoliko ruske vojske izpred Erceruma in se vernilo proti Karsu, da pod-pjra tamoSnjo oblegujoco vojsko v njenej namcri. Na ta nacln bi si, se ve, labko tolmaCili zgornjo tursko Test o Oltiju, samo misliti bi si morali, da so se Rusi samovoljno umaknili, a da niso bili se silo pregnani is Oltija. Jeden oddelck prejSnje Ardabanske ruske vojske krenil jo je cez Ardanus v Artvin na cesti iz Batnma v Ercerum in je s tem popolnem pretergal zvezo teh dveb mest; a od tod pojdejo Rusi §e na-prej, kakor se poroca, davpreterga]j tudi zvezo Erceruma s Trapezuntom na Gernem morji, od koder je na poti baje veliko pomocl, koja se je poslala Muk-tarju iz Carigrada in katerej jevsakako treba zapreti pot v Ercerum. ___________ V Gorici, 20. junija. Danes nam je mogoce natancneje poroCati o bojih Cernogorcev s Turci. Iz Duge umaknili so se Cernogorci brez boja Lez ^ikM5 proti cernogorskemu Ostrogu in Sulejman pasa dopeljalje izstradanim Nik-sicanom ziveza. AH bode od tod §e naprej prodiral, ne more se doloCiti; vsakako se mu Cernogorci na Ko ovce podi Privina je pred sabo. Skripa Droh, si brado ruje sivo. Glej pridrnzi se Privini kojnik U nalicniku jeklenem, nepoznat. Rocno suae kopje v nekristjan^, Zmir na levej se bori Privini, I poSilja strab nad vraga Ijuti, Ino mnogo po§lje jih k oCetom — Glej, i dan ze prot Vetera ide. Vrag prisope zdaj ua vi§i les Ino ta se vstavi, da se brani Za bogove ino svobodo. Aj, koliko dus tarn dol po drevji*) Skafie i §umi nezakopanih Ali nezazganib. Darovati Pa bogovom zdaj nij mod, nij moc I Glej pa v lesn gor na deblu Stare bukve mi visi podoba Mater* Bozje, lepa i prijazna; Verniki pobozni mole tukaj, AH yrag sramoti to podobo, Zasiuebujejo i koine grozno. Prihrumi Privina, L njim neznati vitez, Pa Valjhnn i Zvitorog pa Arnulf. Zgrnejo za njimi se vse trume, ToConosne ino pogubljive, Zopet sulic pies i mlatov pad, Zvenketanje meCev je na novo. Da, vr&e junaStva nekristjani. svojih doma(5ih tleh v bran postavijo. Cndno se vsa-kemu pozdeva, zakaj so paL Cernogorci brez upora zapustili Dugo. Kekateri trdijo, da zarad premnogih turSkih kul, katere se nahajajo v soteskah na Dugi, katerih posadke bi bile mej bojem Cernogorce napadle in jib mocno v zadrege spravile. A se nekaj druzega je biio, kar je Cernogorce k team prisililo. Mehmed AH prodiral je iz Sjenice ob reki Lim proti vzhodnej Cernejgori; tamoSnje cernogorske Cete treba je bilo pomnoziti, da odbijejo tnrSki napad v Cernogoro. Turski poveljnik vzdignil sejebil tudi s 15.000 moimi iz Berana proti Ceroejgon 15. t. m., a bil je mocno tepen ob potokn Jalovici ter je zgnbil 1000 mertvih in ranjenih. 1st* dan napadel je Ali Saib pasa Cernogorce v Aibaniji z 10.000 mozmi. Boj je bi! stra-sansk; Tarki so biH popolnem pobiti^zgubivSi nad 2000 samo mertvih; do Spnza so jih Cernogorci po-dili; Cernogorcev je bilo 115 mertvih. Od Donave nij tudi do danes se posebnih novic; se vedno se delajo priprave, katerih nocr biti ne kon-ca ne kraja; samo pri Brajli prisli so Rusi Cez Do-navo in so se ntwrdili na otoku tieiVt pri Macwu. Iz Azije tudi nij do§!o posebno vainih poroiil. Kars je obokoljen in Turki so nU napravili jeden izpad. a bili so z izgubami zontt v tvi'rdnjavo verfeni. Od Erceruma ne slisi se ni€esa. Muktar je bajf- dobil od vseh stranij pomocl in zagrabi v kratkem Ruse, kakor se poroca iz Carigrada, od kodar je dosla tudi lainjiva vest, da so Rusi zapustili Olti. Istinita se pa dozdeva ruska vest, da so Turki prepustili brez boja Rusom tverdnjavo Toprakale. Vest iz Carigrada, da sta proderla v Macinskej strugi nahajavfo se turska monitorja v Donavo in se zjedinila z drugimi ladijami, nij resniCna. Dopisi. Iz goriSke okolice, 13. junija. (izv. dop.) — Dva clementa pretita nam SIcvencem; od juga italijanski od severa pa nemski; vsak njih bi nas rad poplavil. Zoper nemSko nasilje borimo se vsi Sloven-ci ne desotletja ampak stoletja. V novejsih iasih, po odstopu Beneskega, pribli2al hc nam je tudi niali i-talijanski moloh in nam potujduje s cudno strastjo onih 35 lisufi bcneSkih Slovencev, ki bivajo v hribih mej Kobaridbm, Kanalom, Berdi, Starim mestom (Ci-vidale) in Sv. Petrom ob Nedi2i (Natisone). V 'njiho-vih Solah mora biti vse italijansko, te tudi ne razu-mejo otroci niti besedice tega jezika; to ucinjajo tisti italijanski kuitoronosci in svobodnjaci, kateri obenem z Nemci ogitajo Rusiji barbarizem, ker je zaukazala, da se uLi nu ruskem Poljskem tudi ruski in ne tuji jezik. Bogme I Ce bi nas Slovence silili in pritiska-li. da se moramo hrva§cine uciti, ne bi se tega bra-nili in bi ne tozili, da je to barbarizem. Barbarizem pa jet ce se komu tuj§6ina usiljuje in se hoCe s tem mnoziti jeden naiod na zlo druzega. Pribli^anje laSke poSasti vzdramilo je bilo Slovence na Goriskem in zavedati so se zaCeli, da jim je nastal vsled tega drug sovrag ob meji, katerega se treba obraniti. Mislili smo, da se je do danes uze mnogo storilo in dovolj probndilo nase Ijudstvo in da se posebno tudi mladina obojega spola zaveda svoje narodnosti. Ali nad tem sraem opraviceno dvomiti. Koliko je druzin, ki so se preselile v mesto in se po t.«^L ^F° ye"*"* staroslorenjikih paganov skaSejo do§e n-» Aj™^ dokJer *#* w*1* »e »* vzemljijo ali zaigeio. nwpnljiv, $e r»w»o nagauk pojem o lepq* vaajeumotti dais VekSa pa junaStva §e kristjani. Ko vihar besni Privina spredi, Mi besni na desno ko vihar; I na levej seka cudni vitez, Snema mnogim nejeverne glave, Naj so tud borili se ko levi. Mostvo se bori zdaj z mostvom zopet. Hrabri so neverniki, je res, Kajti so Sloveni rodom; A bolj hrabri so kristjani Ki Sloveni so i prave vere. Kakor jez se vstavlja vrag navalu, Ko povodenj Cez-nj gre kristjan. Treska va-nj Privina kakor tofia, Od strani] Valjbun pa Zvitorog, I peneci Arnulf kakor toca. Mnogo krSeenih na tleh lezi; A v gomile, glej, rasto mrlici Neverjenikov po Sirnem letu. Droh pa Skriplje, ruva sivo brado. Ko pa stisne vrag se ni2e v les, ostane S trumo tarn Avrelij pri podobi, Ki je viden zmej krdela vsega. nLes, izdajical Izvedi tukaj, Kaksni so bogovi naSi, Koje zapustiv, sramotia. Bil junak, zdaj baba si —a Rece, i drev6 mi vzdigne kviSku, A Privina, ki je viksi kakor vsaki: ftHoj, Avrelij! Smeh bogovom tvojim, Ino tebi I Sem li pa, al nijsem Baba, kakor laies, to izveS, Ko neverno duso ti iz grla dveh letih tako poitalijanile, da jih je sram kjerkoli na javnem izpregovoriti slovensko besedico. V novej-§em Casu, se mi pozdeva, zafiela se je sramovati svo-jpga domaCega, materincga jezika tudi na§a uLeLa se mladina neznega spola. Nedavno bil sem vme-stu. Sprehajaje se po lepem Travniku zapazim celo kopo deklet in ker rad pasem svpje ofii nad lepoti-cami, priblizam se in vidim koj, da so sami slovenski obrazi, a njife pogovarjanje, bolje blebetanje, je pa bilo italijansko. Kako so vam rezale ^compliinenti" in se mnogo druzih italijanskih fraz, katerih sem si zapomnil samo „a rivederci." Poznam jih, da se iz-obrazujejo te gospodicne na GoriSkem izobra2evali§5i, ki bodo v prihodnosti naSo ne^no mladino odgojevale. Ko! To vam bo lepa odgoja. Take uciteljice bodo pa uze zuale v nezna srfica vcepljati ljubezen do narodnosti in napredka. Ce so uze sedaj sramujejo svojega materinega jezika, kolikor bolj storijo to, Ce se jim bode pozneje keuaj to ukazovalo, Tem in ta-kim lahonicam stavljam v izgled vetie Kobaricanke. katere ne zakrivajo svojc narodnosti, ker imajo Se ne-pokvarjen narodcn Lut; da, one so ponosue, da so Slovenke. Zatorej zivele! Pa tudi druge verste ne^ni spol se paci s tujsei-no, in to je slnzeci. Pa da bi znali ljudje te kaste tuji jezik, kakor treba, saj bi se clovek ne spodtikal toliko nad tem; a ker lomijo tuj^cino tako gnjusno, da bi se jih tujec sain sramoval, dol2uost mi je po-karati jih Se enkrat s tem, da priobCim naslednje ver-stice, katere piSe hci svoji materi: Luba Muter Irh mache inen bekand das ich klauben gen nach Arkram und ich kam simzd nicht wie zo dem Markt nach schmazja zum Hailigen Itork was sic mid den Vater geschbrochen chaben ist nichz und wenn sie widen das Medel chin chaben schreibens das sie inen chin schiken die Sterschen sind nach nichd Rcif und wenn sie klauen das dorden beser mechd sein so schreibens kleich weil ich zu Ha us warden wer und cbir chaben ale Tak Reckon mir sind ale gesund zu Ilaus ich Grttsc inen licrzlich. Podpisa ne priobfiim, samo to naj povein, da se konLuje na — tic, a ona pise to koncnico z — zisch. Res je, da (tin vec jezikov znas, toliko vec mo^ev veljai^; vendar to velja le tacatt, Lo znaS tuji jezik tudi tuko, da se ti ne bode nihLe sniijal, ce ga govo-ris ali piSeS. V Gorici pa si i.si in vsaki pot, ko tija pi idem, navadue dekle, ki me.sajo italijanScino z slu-vensfiino, da postaue iz tega taka zincs, katerej se mora vsakdo smijati. Nedavno sem bil v neki druzi-ni, ko pride neka dekla, katera jc znade komaj par meserev bila v mestu, pa je uze ssledeco italijauscino govorila. Bon zoino! SaSa Sjora gospa jih pusti le-po Saltttirat. Ali nij to Snientana spaka? Pustite tuj-stino in govorite dornaci jezik, katerega zuate sto-krat bolje, in nihee se vain ne bode smijal. \l Solkana, 10. junija (Izv. dop.)- Ka§a6ital-nica je imela dne 3. junija svoj letni obdni zbor, katerega se je ndelezilo prav lepo stevilo njenih udov. Pervoseduik g. Jug je pozravil navzoce drastvenikc in potem nanrosii tajuika g. Klemencic-a, naj prebere letno sporoCilo. ,Iz tega se razvideva, da se je od-bor-mnogo--prizadeval za-citalnichi napredek posebno pa za Doljakovo slavnost, katero je bil napravil 24. (Dalje v prilogi.) Ino s prs potegnem" — Rece, i drevo koj vzdvigne kviSku, Mahne, i drevo Avreliju Odleti iz rok presilnih v dob. Ta reskne i zvrnivdi se takoj Mi povali deset nevernikov, I pocedi se crna kri po tleh — „Pasjeoki ljudozerec! V mefi!" Zarujove zdaj junak osupei. Zablisketata nieca, vzdvigneta Se ramena Scita. V mah Avrelij. Mec se zdrsne dol po scitu, glej, So devetimi kozami kakor siba, Dol po trdih koiah mocnih turov, V truem letu vbitih. Mahne pa Privina, I neverniku presece s6it Iz debelih trdih koz, pa njemu Se v levico vsece bridko rano, Da zabrizga kri, skropi vse krog. I razkacen v jedru svoga srea Zavihti z desnico mec Avrelij; Kri iz plefc Privini tece. Zavihti Privina tezki mec, I ko blisek sine meS v celado, Skoz debeU vrat i trap Avreliju • Zgrudi se junak na dvoje v tla, Kar jih nij pobitih vragov, vtece 5 A ne mnogo; njih lezi veliko I za vero i za svobodo* Droh celd predrl si je sree, Kak pojd rogovi zduj kristjanov 1 Bog kris^fanov vernih zmagal je, I Privina, ta junak preslavni, — ne tega ne onega in prisvoji si najmanj Arme- I nijo, v katerej je uze sedaj, kolikor je imajo posedene, vpeljana ruska uprava. Sedaj je uze koi ior toliko gotovo, da se udelezi rusko-turskega boja tudi Gerska, kajti njihovi brati na otoku Kandiji ali Kreti vzdig-nili so se zoper turske tlacitelje, da otresejo turski teLki jarem. Pred osmiini leti se je Kau-diska ustaja tezavno ukrotila; Gerska jojepod-pirala z vsemi svojimi mocrai in naravno je, da ! ne bode tudi sedaj rok krizem drzala, temvetf, da potegne tudi ona svoj meC, da osvobodi se ostale svoje brate v Macedoniji in Tesaliji. * * Serbski knez Milan jc potoval v Plojeisti k ruskemu carju. Nikdo nij vedel tolmaciti to po-tovanje drugatfe nego kot ein gole kurtoazijp. Danes pojo strune uze drugace. Pravi so nam-rcL, da je Milan podpisal v PJojestu cnako po-godbo z Ilusi, kakorsno je sklenila z njimi tudi Rumunija. Malo Valahijo so ruske tote popla-vile; kinalo bodo mofna kerdela stala ob vsej Donavi onkraj Serbije, katerih namen je, pre-koraeiti Donavo pri serbskein Kladovem. Turn bodo niorali hitcti v Serbijo, da bodo llusom prehod braniii. Serbija tega kratko irikar ne bode terpela; iz tega pa nastane serbsko-turtki boj. Pri Kalafatu in Vidinu godile se bodo brez dvombc grozepolne stvari, kakor se sine soditi po pripravah, katcrc delajo Rusi tuknj. Iz Ka-lafiita mora vsc pobrati se dalee v notranjo Valahijo. 0 pogodbi mej Rusijo in Rmminijo prinasa dunanjski „Tagblattu, da je ncdvojbeno, da bode rumuuska vojska sodelovala kot pose-ben vojni kor v rusko-turskcni boju. Na F ra n e o z k e m zaeenja se Strena, katcro je Mac Malum z odstavljcnjem republi-kanskcga ministerstvu zinotaK nekoliko ra/.inota-vati, Vedao bolj jasno namree postaja, da so se zjedinile vse nerepublikansko stratiko, kakor so javno izrekli republikanski poslanci v porluiwii-tu* da razruise republiko. To jo osodepolua po-litika. katero dela sedaj Mae Maliou s svojimi pajdaSi. .Ncdvojbeno bode tekla kri, domaea francozka kri vsled boja mej brati. Belgija slu-ti nevarnc ease in se oborozuje, kolikor le more. Dokler je mogla, je to tajila, a sedaj je uze ob6e znano. Kako vaznega pomena so raz-zvijajoci se dogodki na Francozkem, sprieuje naj nam, da so umozih visocih krogov oei bolj oberne proti Franciji nego proti Rusiji in Tur-ciji. Italijani se boje Francije pod sedanjo vla-do, to je pri nas vsakemu znano: boje se v res-nici, da plane Francija na nje z veliko vojsko, katere se ne bodo mogli obraniti. Koliko je opravieen ta strah, noeemo danes presojevati. Poroca se, da skusajo T u r k i prodreti na treh straneh vCcr n o g o r o. Xadejamo se. da se bodo Cernogorci vojevali na domaeih tleh z vsem pogumom ter da pobijejo Turke. Avstrijska generala Mo 1 i nary in R o-die bila sta na Dunaji istodobno; sklepa se zarad tega, da je za Avstrijo dosel eas odlo-cenja in da posede Bosnijo in Hercegovino. Bomo videli! IZ TERSTA, 21. junija. (Izviren telegram „So6iw). — Cernogorci so zmagali pri Ostrogu in na albanskej meji. Razne vestl Zadnja Stevilka rSoceu je bila konfiskovana zarad uvodnega clanka „Hove volitve na Kranjskem" ia zarad dopisa iz Tersta; zarad tega dodali smo de-uaSnji Steviliri 8Socea prilogo. GoriSke kopelji ne bodo tako hitro dover§e-ne, kakor je mislil nus magistral kajti se le sedaj se konca vzidaoje parnega kotla. Ruske kopelji gotovo ne bodemo imeli pred 1. avgustom, druge pa znademo dobiti do 15. julija. Cudni kratkovidci so bili pa6 mestni ocetje pred 10 ali 12 leti, ki niso spoznali ob enem z napravo javnega verta tudi po-trebnost prepoti'ebnih kopelji. Koliko tujcev vec bi ^e daadanes bilo prihajalo v na§o avstiijsko Nizzo. Neraara pa niso- imeli tafias toliko denarjev, da bi si bili kaj tacega napravili? Porotna sodnija je spoznala due 7. t. m. Jozefa Gorjan-a iz BiJj, to^enega zarad uboja in pre-stopka zoper telesno varnost, krivega zarad uboja, ob enem pa tudi izrekla, da je bila opravicena brauitev od ubijalcevc strani in je §e dostavila, da je samo prestopil meje potrebne branitve. Na dalje je bil Gorjan krivega spoznan zarad prestopka zoper teles-no varnost. Vsled tega je bil od sodiS&i uboja ne-krivega, zlocina zoper varnost zivljenja in prefetopka zoper telesno varnost pa krivega spoznan in na eno leto zapora obsojen. Due 8. t. m. je bila FranciSka Mihel detomora I kriva spoznana in vsled tega obsojena na 6 let te2- I kega, poostrouega zapora. v ! Due 0. t. in. j« koucem spozoala Stefaiib Dejust-a j krivega zarad tatvine in Margerito Cetio zarad ude- ' leztva pri tej tatvini: pervi je bil obsojen na dve 1c-li, druga na en nu»sec zapora; nadalje je bil obsojen kot moralni iiCiiiiielj te tatvine Franc Cetul na 2 leti in pol poostreuega zapora, Jauoz Kolus je bil no-krivega spoznan iideloztva pri tej tatvini. Pojasnilo. Oni obsojenI Bolko iz Slokarjev naj se ne zainenjava z gonskim g, Autouoiu Bolko. Prognan je bil iz Tersta mednik ultra-itali-janski'ga lista ,.11 nuovo Tergesteo". Kdinost pravi, da je cas, da eukrat zai'in» vhula trebiti laske rovar-je, katerih je se dosti, ki le pioti Avstriji delajo. Ako ne bode v tern ostra, postaue se huja lahonska propaganda. Pisank, za narodne Sole odobrenih, prvo in dingo stevilko, prodaja kajigar Julij Base v (Joiici na Traviikii. Sto pisank stain* l gl. :ib. kr. Za zelcznico skoz Opcine v AjdovLLino sta zat't'la dclati nasa rojaka Maigoni in /ivie tchuie-ne pripruvc. Da bi m skoro uresnicila zulja vsi'h vi-pavskili prebivaluev priti v zdezno zvezo s Terstom, potcm so xacnejo za uje pad boljsi casi. Tombola v Qorici bode kakor navadno dan sv. l'otia in I'avla 2!). t. in., katere c:isii dohodck je naimuijou tiikajsiiji'iiiu zavodu zapiisteiiih deAkov. (V bi hilo ta dae slabo vrciiif, bode tombola .slcdcro n,>-'.Icljo. Dobitki so sleik'Oi: .Icdna eiiikvina 100 gold.; jed'na tombola ^00 gld. Kartck* imajo saniih 10 st(fv. m staiie vsaka :io kr. lgrati se zacne ob 0l/L> uri pnpoluduc ; po igri liod" svirala meslua godba. Ugovor nekatorih meacanov proti uaredbi magi&tiata, po kati'ii'j bi se nioial vsak hisni pusest-uik posluzevuti m ciscenjc strtuiisc od nekaterih Uo-liCanov napiavljone piieunintieue sisteme, je zaverglo c. kr. naue'stiiistvo v Ter^tu iu je bajo dostavilo, naj pomanjkljivosti te magietratove uaredbe dezdui odbor presodi iu popiavi. Obsojen je bil v Terstu urednik lista „La Verier na 2 nieseca. zapora. Ta list je ocital uinogim mestuim ocetom iu uraduikom najgerSe sleparije in vniazau ncpotizein. Tozenec nij mogel dobiti* niti zagovornika v Teistu, kar pripisuje nas terzaski do-pismk hudi korupciji, katera su nahaja v Torstu. Studenec pod sveto goro, o katerem smo uze pisdli, je kolikor toliko zures uze najden. Tnpo- vi'duji! se nam uamie<\ da so do sedaj prodcrli 45 st'znjev globoko ter da se uze slisi sumenje mocnega i studcuca. Kadar izvumo kaj gotovega in se sami pre- | pneamo o stvari, hoOeiuo o njej obsirnejSe porocati, I da se bodo vsi oni vedeli po tern ravnati, kateri se j mislijo posluziti umetuosti g. Beraz-a, uajditelja pod [ zenieljskih studencev. Poduk o zenskih rocnih delih za uftteljice, uciteljske piipravnice iu gospodiuje je naslov novi knjigi s podobami, kojo je spisala in dala na svitlo g. Ana Stumpfl, uaducitdjica ua c. k. dekiiLki Soli v Trstu. Ogenj se je bil vuel v torek v Lenassi-jevi to-varni v niesttu mej plt'tenicami, polnimi sviloprejskih mesickov. Prihitela mestna pozarua straza pogasila je nastali ogenj tako hitro, da je bila skoda cisto neznatua. Don Earlos, znani biv§i voditelj spanskih ustaj-nikov za casa spauske republike, doSel je v PlojeSti in vstopi baje v podonavsko rusko vojsko, da se vo-juje tudi on za kriz proti pohimesecu. I Sodni^ke spremembe. Minister za pravoso- dje je privolil v pruSeuo preotavijeuje sodnijskega ad-juukta pri sodniji v itoviuju, Adolfa Podrska, k de-zelni sodniji v Terstu; isto tako prideta adjunkta Viktor Hornischek iz Pole in Josip Diiena iz Piuguen-te prvi v Gradisko, drugi v Kormin. .Razstava izdelkov bratovSCine vednega 6e§fie-nja v podporo revnim cerkvam bo od 21. do 28. t. m. v hisi gronnje Corouiui-eve, ulice Rabatta st. 19. Franjo Krezma, znani hrvaski violinist, je koucertirai v Terstu v novejem 6asu. Znano je uze na§im (Sitateljem, kako izverstea je ta Se raladi umet- nik, katerega stavljajo Italijani sami v isto verstoz veleslavnim Paganini-jem. Ter^aSkej „Edinosti" se mej drugimpiSe iz Rojana sledeCe: Petje pripomore hajbolj k vzajem-nosti in izobra^enosti; to terdijo sami Nemci, k\ SO se s petjem zaceli spoznavati in dru^iti. UaSa ter-zaSka okolica je jako bogata s pevci; lahko je pohos" na, da una stotine izSolanih pevcev, krepke in Ciste glasove, kar se je v Nabreziai pokazalo. iter je.po-treba, da pevec vedno le potrebne primerne napeve dobiva, zato, okoliski pevci, je treba, da piistopiw pevskemu druStvu Slavec v Goiici; ono skerbi za db-bre napeve in izobraZcnje v petji. Vabilo. DruStvo „Edinost" v AjdovSetninapra--vi v drustveni dvorani ua novem-glediScnem odra Besedo due 24. junija 1877. Program: 1. NagovOr predscdnikov, 2. Zbor, 3. Dvospev, 4. fiveterospev, 5. Igra: Mutec, 6. Zbor, 7. Dvospev, 8. Zbor, -- Zafie-tek ob 7. mi zvecer. — Vstopaina «ayosebo 60 kr; sedez 30 kr. Med besedo sreckanje. Cisti dohodek je natnenjen dr. Lavrifoveura spouiinku. — Petje pri besedi, kakor tudi pri slovesnej sv. ma§i preskerbo gg. dnistveniki „Slavicvi." Nadejati se je, da privabijo novi zvonovi v oer-kev obilo ljudstva od vseh strani, kakor tudi Jako o-kusni novi gie.diseni oder nuiogo lodoljubov v drufitve-uo dvorauo, tciuvee, ko jo. cisti dohodek veselico name njeu dr. Laviicu'veiuu spomiuku, kateri se najberie postavi v AjdovsCini, kakor zeli veCina darovatcjjev. V pomorski zavod v Gradu zeli priti 44 prosilcev, katerih sta 2 iz Gradigke, 2 iz Terza, 1 is Koprive, Locinka, Sv. Petra, Ponikev, Kobarida, Tol-miua in :M iz Gorice. Za novi goriski mirodvor so se zoColc de-lati vhodne dmi in potuvniti celo zeinljisce. Pri torn delu so u.isli nieitvaske kosti iz ouih Casov, ko s6 pri nas bili Franeozi. Najvojvoda Albrocht je podaril po c, kr. okrajuem glavaistvu v (iradiski stariuskeuiu muMjuV Ogleju znesek 100 gold. Ckrajni golski svet. gradiSki razpisujo v „Os-serv, triestiuit" due VI, t. in. mej drugimi uciteljskiral sltizbami ua La^keui tudi dve na Slove.tiskcm v Brdih iu sieer one enorazreduic v Biljani iu Modani. t Anton Flander. — Iz BovSkega so nam pise: „0j kak grei.ek tuzen jc loCitve brifcki fias !a To smo zivo oheuiili v uedcljo 10. t. in. popoldne, ko smo truplo rajucega gospuda Flandra, vikarja nL Sovpouici, ki je po 31etuein hiranju 8. t m. v Go-spodu zaspal, materi zemlji izrocili. Ranjki se je zacel solati Se precej prileten, kajti rojeu 1. 180 i je bil se le 1. 1836 v masnika posvecen. Morda bi znalo njegove znance iu prijatle zanimati iz ujegove mladosti to, da je kot bogosiovec podUCeVal sedanjega dezeloega glavarja kranjske dezele vit.Kal-teneggerja. To smo zvedeli §e le dan pogreba pO e-uem iijegovih sosolcuv; sain ni nikdar omenii tega, morda se je sramoval goreci domoljub videti svojega ucenca med nasprutniki ljubljenega naroda in jezika. Kot duhovou jo bil za kaplana v Podmelcu in Cirknem in za vikarja v Oblokah, od 1. 1859 pa na Serpemci. Pokojui ni siovel ne za umetuika ne za uceujaka; slovcl je pa tudi zuuaj Skofije zarad bla-zega, res ljubeznjivcga serca. Svojim kaplanom ni bit principal ampak skeiben prijatel \\\ dobrotijiv ofie; ljudstvu gorec paatir v pravem potnenu. Koliko solz je on posu&l zdaj z besedo, zdaj z dejansko poinocjd; koliko boluikoin je pripomogei k duSuemu in tetesne-mu zdravju — bil je spreten homeopat; — kolikerim" je donasal poleg augeljskega kruha tudi hrano za telo. Bil jeoce Flander pobozen duhoven, gore6 narodnjak, priprost kakor nedolzni otroci brez najmanjSe zvijaCe ali hlimbe, miroljuben, prizanesljiv, Skrupulozno pra-vicen, gostoijuben, znaCaj dist ko steklo, vzor cloveka iu kristjaua. 0 ujem se more reci; da ni imel so-vraznika, kajti kdor ga je vidcV, gajemorai ljubitiin i spostovati. Da je bil pogreb takega moza sijajen, bo j vsak sprevidel. Zbralo se je bilo 9 duhovnov (med, ! njimi 2 gg. dekana; to je za na§e hribe vec nego Y. I goiiSki okolici 50), ljudstva pa brez Stevila. Tu so tekle seize, solze britke, kajti on, ki jihje tolikokrat obrisal, je zdaj uem. Serpeniska obcina je prav lepo pokazala med hiranjem in ob smerti, da zgubi svojeg^ oceta, kterega iskreno rjubi; Cast za rajucega in 6a# za tako obcino. Ginljivo je bilo tudi videti obilnoSte-' vilo bovskih gospodov uradnikov, sodnijskih in daV-karskih in druzih odliCnih mo2, ki so priSIi vktjub veliki vrocini skazat zadnjo cast naSemu gospodu o-Cfctu. Kjim in slavnemu obfiinskemu zastopu serpeniS* kemu izrekam v imenu duhovScine najtoplejSo zahvalo. Trzno sporo^ilo firme Jos. Pipan et Cornp. v Trstu dne 20* junija 1877. Kava—cene tega blaga se vzdrzujejo jako trdne in importerji noCcjo niti prodajati po dnevnih cenah. Gotovo je torej, da tQ blago'ne pade tako hitro V cent, ampak da se bode Se nefcaj casa vzdrialo na se-danjein polozjn. Bio vefca najnizje bale gl. 1C2, srednje gl. 104, dobre srednje gl. 106, fine gl. 108, finejse gl. Ill, najfinej§e zbrane gl. 114 do gl. 118, Bahia po kako-vosti gl. 100 do gl. 107, Santos gl. 116, St Domingo gi 112 do gl. 120, Java gl. 124-gl. 135, Malabar aat gl. 115 do gl. 118, Malabar plant gl. 135 do gl. 156, Ceylon aat sredoji gl. 106 do gl. 112, fin in najfinejSi gl. 118 do gl. 123, Ceylon plant srednji gl. 143 do gl. 150, najfinejSi gl. 154-gl. 160, Perl gl. 155—gl. 162, Moka zbrana gl. 138—gl. 142, aladka skorja v zabojih gl. 82 do gl. 83, na-geljnovi cveSici gl. 172 do gi 175, Poper Singapore gl, 54, Penang gl. 49—50. 01 je oljkino je porastlo po zadnjera sporo-«lu za dobrih 30/0 in kale se, da bodo cene tega blaga se kaj poakocile. Oljkino olje navadno tovorno gl 521/2 do gl. 53, fino jediluo Lecce 54l/4 do gl. 56, niifinejse gl. 56l/2 do gl 59, namizno St. Angelo gl. 68, fino gl 601/2, najfinejSe gl. 71 do gl. 73, francoski Abe gl. 74—75, pavolj no olje Bristol I gl. 481/2—gl- 49, nizje sorte gl. 46—47, ribje olje „3 krone" gl. 80—85, laneno olje gl. 45, t r p e n t i n o v o francosko gl, 70—75. Sadje—brez spremembe; edina cena rozicev je nekoliko porastla, ker po tem blagu je se precejs-nje prasanje, pa prav lepih rozicev skoro nij najti v Trstu. Roiici vetfajo gl. 11 do gl. lUfe. fige Kalama-ta gl. 11, Smirnske Sultan 1 gl. 25 do gl. 30, limo-ni zaboj gl. 81/* do gl. 10, pomerauce zaboj gl. 6— gl. 8, mandlji gl, 92-gl. 95, Cvebe Sultan I gl. 30, U gl. 25—gl. 27, Eleme gl. 20-gl. 26, Cisme rude-ce gl. 16—17, erne gl. 16, suho grozdice (uva passa) Zante I gl. 26, Zante II gl. 25. Razno blago. — Kafra gl. 170—gl. 175,ko-lofonij ainer. gl. 9—gl. 14, bicuiki dolgi od gl. 26 do gl. 50, kratki od gl. 22 do gl. 32, rum Jamaica galona gl, 4 do gl. J7., ivtplo mleto gl 9l/2 do gl. 101/2, cvet gl. 23 do gl. 25, caj zelen gl. 3l/2 do gl. 4 (1 kilogr.) cm gl. 4.50 do gl. 7 (1 kilogr.), vanity* gl. 65—gl. 100, virh gl. 70—gl. 95. Ri z—pvodaja se tudi po jako trdnih iu stalnih cenah m nij prav nobeue nade, da bi padel v ceui. Itelijanski ri2 velja od gl. 221/2 do gl. 27, Rangoon I gl. 183/4, II gl. 17l/4i Siam gl. 16l/4. Mast in petrolij. Mast in speh Se pre-cej zanemarjena; petrolija oakupilo se je muogo nu kesneje previdenje v septembiu, oktobru, novembru in decembru in so mnenja razlicna glede bodocega pre-mikanja tega biagafc mnogi meuijo, da bo se padla cena petrouja, dragi sopet so prepricani, da poraste in se celo zdatno, po*vebuo, ce se sopet trduo zveie amerikautska klika.— Speh v zabojih po 16—17 ko-madov gl. 6IV2—gi- 62, po 19—21 kom. gl. 60y2— gl. 61, mast Bancroft 1 v sodih gl. 693/4—gl. 7oy4, Wilcox I gl. 663/4—gl. 67l/4. luj dalmatinski gl. 52, tiiaski gl. 54, petrolij v souih gl. I8I/2, na previdenje za September—december gl. 19.30, v zabojih g. 22. Domaci pridelki. — Cene fezola in dru-gih pridelkov so mocno padle, edino niaslo I vrste je iskano blago, ker je prav redka prikazen na na-Sein trgu. Fe2ol (cukrenec, Cocks) gl. 111/4* bel dolg gL 11, kratek gl. 103/4, rudec svitli gl. 11, rumeu f. 10, kanarcek gl. 12, zelen dolg gl. I0I/4, kratek gl. 93/|. mesan gl. 83/4, maslo gl. 98—gl. 102, konoplje gl 22—gl. 34, proso belo gl. 10—gl. 15. S o 1 se zaklji po 100 ko. vred gl. 9.96, se zaklji po 50 k. gl. 5 brez zakljev gl. 9.70. — Vse te cene razumejo se za 100 K.°, kulouijalsko blago na 3 mes. ali tocno placilo odbitek 2%, vse diugo pa toe-no placilo brez odbitka. — DomaCe pridelke jemlje omenjena firmaj v komisijo, ali pa jih tudi kupuje za trdni racon proti rocnemu plaCiiu po prejemu. Vabilo 11a narofcbo. Na obeno zeljo odlicnih hrvatskih in slovenskih rodoljubov zacae v Zagrebu od 1. julija t. 1. po dva-krat na mesec na celej poli izhajati ilustiovan ,,Humoristicki list" pisan v hrvatskem in slovenskem jeziku, ter v raz-liCfiih dialektih teh jezikov, kateri list bo sluzil sploh jngoslovanskemu humoru. „Humoristicki list" velja: Za Avstro-Ogerslco: Za taje dezele: celoletno 3 gl. — kr. celoletno 4 gld. polletno 1 s 50 „ polletno 2 „ cetrtletno — „ 80 „ cetrtletno 1 B Da zamoremo ustanoviti stevilo prve naklade, prosimo vse prijatelje tezavuega in za danasnje raz-mere velevaznega naSega podvzetja, naj posljejo na-rocnino skrajno do 25. t. m. na Admimsiracijo „Bumcri$tiSlcoga lista" v Zagrebu Ilka br. 745. M4 \*4W *\% 4 "WMK* *«&&* **tL f C T Podpisani prodaja izborna vina, J \ bela in $erna, pridelana na Meranskih -& T bribcekih na Tirolskem, po nizkih \ 4 cenah. 4k G. 6. STRECHEL. jM^Htf^tf &&**%*&#&# &****4*& ¦9 Priiei letno iiorie ? A Na poStni cesti blizn Tolmina, ne dalec" od Kanala, \eii v prijetnem, romanticnem in senc-nem kraji tolininskim hribovcem dobro znana Munihova hi§a, katera sc zaradi obilih prij(?t-nostij kot najpripravnejSa za letno stauovanje s tem priporofcuje. Hi§a obstoji iz dveh nadstropij z 11 so-bami, eno prostorno sobano7 lepo, veliko kuhinjo in dvema hranilnicama za jedi. K temu spada §e prav prostoren hlev, v kateri se z najtezimi vozovi lehko zapelje; dalje velik skedenj in prav prile^»n stog. Za biso stoji krasen vrtic za zclenjad i primeren za sprehajalisce ob hladnih letnih ve-cerih. Pod vrtom tik ceste sumlja bister studen-Cen potocek. ki vabi in mice v bladno kopelj. Zaradi svoje k*asne, romantitne lege v sre-dini niej dvema trgo""" i drugimi vasmi in ob poStni cesti se takraw vrscm prijateljem lepe nature za letno stauovanje sam ob sebi priporoCuje. Daje sc v najem i se tudi prodaja. Natanjtfncja porocila pri urednistvu. Franc Pichler, sddar v Mariboru na Braid, pripo-roca se za izdelanje sodov za vino in pivo iz najboljsega slavonskega hrasto-vega (dobovega) lesu vsakoverstne ve-likosti od 25 litrov naprej — po naj-nizjih cenah. ^MNMNW»iMHiMHMN»i'»iiMHmn 1 AipljCasapfle trgovec v Ajdov§dinx J* naznanja p. n. obtinstvu, da je odsiopil X J- svojo prodajalaico g. Augusta Dolencu, 4 kateri zadnji ne bo ve6 podpisoval Bpr. pra. T !L Ange'lj Casagrande", ampak .August Do- %. ilenec" in prosi p. n. obcinstvo, da pre- *- nese ono zaupanje, katero je atavilo do- J it zdaj v njega, na omenjenega njegovega 1 Jnaslednika« % J l^siaiik, izdavatelj in urednik: VIKTOB DULENfig. — Tiskar: HAILING v eorici. i se oddaja v tolminskem okraji pri Sv. Luciji na mostu v novi Kovafcifi-evi hi§i I. nadstropju jako prijetno, po-letno stanovanje s tremi sobami, prostorno sobano in kuhinjo, vse elegantno upravljeno, Na zahtevanje dobi se se k temu hlev in lep vert s krasnim razgJedom. V nikaki daljini se zlivate skupaj bistra Sofia in Idrijea, katera daje izverstno, zdravo kopelj. In ko-liko veljajo pn sprchajalisfia ob ro-manticnih, globokih prerovih Idrijce in Sotie in krasni izlcti na vse strani ? Na dalja se naliaja tam izverstna, zdrava studoncnica in kar je nepre-cenljive vrcdnosti, je Sv. Lucija v vsakdanji poStni zvezi z bliznjim Tol-minom. Natancneja pojasnila daje urednistvu tega lista. ^Tajiffltruril^u^ Xarodna krojaenica. Podpisana nazuanjata slavnemu ob-ciuHtvu, da sta odprla 1. junija t, 1. krojaSko dclavnico v KobatiSCu St. 12. Priporocata se vsein, posebno pa slo-venskim iiarodnjakoui, da bi ju pri tem podetju izdatno podpirali. Vestna dolznost in prva skrb nama bode, da postre2eva gg. narociiikoin dobro, na-tancno, po nizki ccni in po najnovejsi modi. To nalogo popolnoma izvr§iti nama bode toliko Mje, ker je najina delavniea obilno zalo^ena z raznovr-stnim blagom, i sicer za vsako le tako elegantno obleko. Nadejaje se, da naju bode poca-stilo slavno obcinstvo z mnogimi na-rocili, se se spostovanjem podpisujeva Fajdiga & Korsic. Yelika zaloga oblek za gospode k „rimskemu kralju" Adolfa WelKscha uahaja se sedaj samo na Dunaji, Wieden, Hauptstrasse 11, gegen. dem Naschmarkte, (popreje Keller k Alt) in priporoca najelegantneje obleke za gospode in deeke; na dalje za pomladansko dobo: Grave-lotte — sakiije po \i gl, jedoobarvae cele obleke po 18 gld., po nizkih in stalnih cenah. Osebe ?seh stanov, posebno pokojniki, uradniki vsake stroke, za-stopniki zavarovalnih dru§tev, oskerbniki, knji- I godrzei in osebe brez slu^be vdobe trajen in 1 dober zasluzek, kateri postane, ce ima dotifinik le nekoliko sposobnosti, glaven zasluzek letnih 1000 do 1500 gold. — Pogoji: Dobra priporo- ! tila ali pa uiajhena kavcija. Dopise. pod naslo-vom K. C. 2810 razpoSilja BDie Anaoncen-Ex-l>edition von G, L. Daube & Co., Singerstrasse 8. -VVien^. Priloga k 25. stev. „So6e." avgusta 1. leta in pri kateri se je odkrila lepa podo-ba ranjkega Doljaka, kntera sedaj kinfa citalnicno sobo. Posebna bvala pa se je priznala denarnicaiju g. J. Makuc-u, kateri je prav marljivo doliodke pobi-ral in na ta natin citaluico v dobrem materijaluem stanji ohianil. Tenui je slediia volitev odbora iKA'e-gat v katerega so bill voljeni sledeCi gg: Angolj ForceSin, Toma2 Jug, Stefan Kh'inencic,'Mat ej Korsic, Jauez Makuc, Alojzi Mozetic, Stefan Makuc in Just Vuga. Izvoljeni odbor se je konStituiral 9. t. m. in je bil izvoljen za predsednika: Just Vuga ; za podpred-sednika: Alojzi Mozetic in za denarnicarja: J. Makuc. Nadejati se je, da bode novi odbor neiitrudljivo delal za citalnicui napredek in narodai obstanek nasega Solkana, ob enein ra prirakujemo. da se bode slovos-no piazuovala de*etletniea citalmc'nega obstoja, in u-pamo, da se udele2ijo te slovosnofcti vsi nni, kateri go nam pomaguH ustanoviti to nuiodno in koristno o-gnjiSee. IZ LiVka, C. junija. (Izv. dop.). — Due 2. ju-nija sum inu-li tukaj volitev zupana. Izvoljen je bi) uze tretji pot in sieer jidnoglnsno g. Ivan Masera. Tega zaupanja je pa tudi vivdeu nas zupan, kajti moz.ik je na piuviiu iiiestu, bkuScn v vsoh m'eh in jako skerben za obcmski blagor. Njemu se imniiio zahvaliti. da smo dobili svojcga nam zares potiebne-ga ucitdja. in on .se je rnnogo potcgoval in piosil za to, da bi se izdelala testa iz Iderskega na Livek. Ce-sta se je tudi ze bila zaivla dclati. a zalibog, da tie bode tako kuialo izdeliiua. kakor se je iz pocetka u-palo, ko je bil Se v Tolmiuu za glavarjascdanji dvor-ni svetovalec g. A. Winkler. Da, bojuno se celo, da zaceto dilo popoluem za>pi in da se to, kar je ze iz veiSenega, zopet razpade. Pov.^od diugod se zaceta cestna uYla tudi izveise, posebno se veliko denarjcv za toliniuske eeste porabi, a za nas se v tent oziiu le po macehovsko skerbi. No! Da bi le illicit kako kolicknj pnsteuo pot, ue bi pias.ili nikognr po iiicVni. Ali ta cc.*tua zadeva nas wdno bolj skibi temholj, ko naprodujejo Ueneeani od svoje stiani z izdelauj' in cestc pioti nasi meji tako naglo, da jo kinalo izvoiho. In kako potrebita je ta eesta, to vsak uepHf,finu?d je bilo /adosti d-ihio in nekatere tmke so se prav pov'oljuo izversilc, Vendar to bi opomnil, da take p.'stni niso za 8 ali 10 gcrl ampak za uioecu zbor. Kaj dobro se j<» zapd incSaii zbor Li'bauov „Slovrn^ka dekhfa"; ret'd nioiaiuo, da so nas zaies oMipuile mlaile dckliee s svt»jo prez-nosljo v laklu; :,ato pa se je morula ne jedeukrat ampak veekrat ponoviii na o'u':e zabtevauje. Po jedrnatem najiovoru eitalnieiicga predscdnika tieba mi je ouieniti igre „Mut»-eu, katiTtt se je vrlo dobro pred.stavljala; posi'biio dobro .se je /.nal kretati na git tiiiin liuuiorom mej po^lusali-i tuiio^o sin. lia v/binlil; cnako velja tudi o sivobrailatem Terdezn ; drugi diletaiilje, kateri mi iiimo po/uaui, resili so svoje ubige, prav raMuo, tako da sinrlo rerein. da je bila igrajii ven-r najboljsi i/ver.^eiia toeksi. l)eklauio\ala je „Z;ilosl in veselje na grobu" miada deklira tudi polivaluo. Jako /ill iiiini je bilo, da uiMno vid.li ]iri tej Hesedi g. Kuralta, da bi bil govoril o zgodoviui \in-fckega in sadji'i-ej-ke'.-a iinpredka. U/.i'oki, koji so mu pnliod zabranili. so /ares telitui; uainesto nj< ga je govoril nas d'V.elau g. \»it. .lakonrie. • Po kouemej 15,'setli zaeela se je phsna zabava, pri katerej sejemla-diua do ranega jutia nulov.iki. Kar se pieje uikuli nij zgodilo pri onakili z.i-bavah v K\iskeni in kar je. in-koliko a ue miiogo ka-lilo obeno veM-lje, naj mi bo dovoljeuo tukaj /abiljf-ziti v nikako t''aht, uas:-ga pii>jsuj, pi'etl.-.ednika ei-lalnice. Kar je on ta veeer pneenjid, to nij !•» ueiiM^ko in tieotesauo. anipak da na r.ivm»t powni pobaliii>k<». Da bode sluisil hivSi t'italiiicni pivds dink in glsi>b^ votlja uaroduo zabttvu kaliti, tega, bi ue bili verjeli; s tein je pae jasuo poka/al, koliko je njegova oinika in kolko nji'govo ro-loljubje in nai'odiiont- vredna. Ce se nij vi'C void za pretl.-ediiika citalniee, tiaj bi ga ue bilo to tako mocno lazjanlo in naj bi ne bil uabial tropo razuzdamh pobalinov, kateri so na njegov komaudo mej izver.-evaujem veselieuega progi ama grde iahouske. pesmi z ys<> ne.M-ainuustju v olihzji citaluiee tulili. A to nij se vse, kajti pripoveduje se, da je placal otiim pobalinom vine, s pognjem, da bodo ro-govilili in tulili po Kviskeni mej Be>edo. Prasauio ga, Ce jeto les, ah bi ne bilo bolje, ko bi si bil potroseue JL^otooi oTbt-axi v ol>lal«.iti. Fantazija, spisal Franc Zakriijd'i. V Sczaiu '¦) XT,, marcijn 1H1 i. Glej. na nebu se gibljejo veci pa maiijsi oblaci v raznib grupah i svecavah. Ali ue zapazis v njih, ce ti je le kohekaj fautazijc dovoljene, siki vecih i mai.jsih podob, kakoiSuih ti iioIhmi malar ne naslice? Z zivo domisljijo. se ve, moraS pa biti obdarovau i zajedno tudi z locVvaluo znmznostjo, da iz ogroitm>'ga kaosa i v po-ameznih pa tudi piehajabiih hipih izbe-res in obdrziS nekaj koukretueKa i kolikor mncj o-! mejenega. Glej, cudno 2ivenje se vi*Si v oblaeih. Po-• stoj i pazi! j Historieni skupki ali Oisto idealui; najsmelejSe | poteze; leteSi ideaii \w obrazih in ustopu; eierieue, | skoz i skoz pouduhovitene podobe; sijajni sprevodi; ¦ kakor ocarani vrti i logi; lu'skouCue planjave; fuduo goiovje v vid jemajocein leskn i v rahlo preliajajocih sent'iuah, po kterih ph so krasne Vile; najsmelejsi mostovi cez maehteticiie reke; srebropeni s'apovi i vodouieti; ponosua me^ta v obsvitu se poslavjajofiega solnca; razvalinc nekdajuih most i gradov; tu kosovi iz najlepSega karaiskega uiarmeljna odtrupljeeih st<»b-rov z uajumetiiiSiini nastavki i podstavami za^ejani po svitlih prostoriiiah kakor v vsej naraviuej malosnai-nosti; tain pouoMio, &e stojefe egiptovsko stebrovje; tu v nebo strme6 tempclj s cudiiimi stolpi, kninor ravno bozjepotuje beloposastno mno^j^ nabo^uih ro-marjev ali nemih obCudovalcev; tu zopet sij.ijin sku* pek gradov i zidin, kljubujoc kakor maveraka Alham-bra, fantazija ti slika njen ^drevored rudeCili". kar-mezinaste stolpove „Torres vermejosH pa rtaico de novcp. katerih merida vendar nima tako obilno, pri-hranil za-druge potrebe. Dobro ste storili g. biv^i pri'dsednik: sedaj vas bodemo vedeli ceniti po vjiiSej vrednosti. Ce pa mislite, da boste s takim vaSim su* rovim obna'Saujem in rovanjem citalnici Skodovali, mo-tite se; kajti Kvigcani so vendar toliko pametni, da se bodo ogibali in ne poalusali tacega neokretnega n a r o d n j a k a, katerernu je n a r o d j a fc t vo, Ce sodimo po njevovem obnaSanji iraenovanega ve6era, le d e v e t a b r i g a. BaS sedaj se nadejamo in pri-eakujemo mnogo boljftega napredka. kajti na Selu ima eitalnica verbga predsednika g. Fillpa Marinifi-a, kl je zares vnet in xaveden nnrodnjak,, kateri bode tudi kolikor mngnfe skerbel, iiinr()diija$kiih prcdsednl-kom. Z Barke, 10. junija. (Izv, dop.). (Zanem«ir-j i» n r e p u b I i k a u e c). — Knkovften judovsko- in prusolilsk Poljak mora iti v Sibirijo zlato pobirat In koziihoviuo skupaj spravljat, in prav m mu godi tor mu sinu m'kdaiije slavne poljske republike, tej izjeml vsega tdiivaiifltva. Nekaj tncega m je zgodilo pred malo ^iKiun ludi mi (Joiiskem. V.snk Krafievec pravi, da je. iiaAa Darka, „Hibirij,i" (JoriSkega, kajti v pro-cej mr/lem in tejtaviicui kraju. ki je v najoddaljenem ktitu (JoriSkega mej Istro in Kvanjsko, nahaja so na-ho, selo Darka s 5(i hiS. Ste", V to „9ibinjoH Je Wi iiainrec. te dui pnguaii nek \\h\ siv republikanec, ki je uekoliko (*:iisa v (loriei slolovitl, Pa kaj ne bi! .Svicarji imajo novpi*. da jitn je tnogofle v na§o nW'/>-zo", in tiij republikanec je haft od ju2m> Kvico, Ker je ilotua od la-^kega kautoiia, menda je prevufi sim-pati/oval se svojimi bratl preko Sniio for je moral 0-diti tebi ;iii', meui me, v norisko nSibirijou Iz mllo-/,.,i«''iie Niz/e. Toiln. glejte, teinii repitbllkaticu to piegmiiisivi) jako ugodno piija iii je sko/i in Bkozl lr ale/en svojim pregaujalreiii, kajti Udtflj je naftel skrbue;ia, uMvpinkirja, ki ga v,-ak dun ir.urljivo fieSe, . mu daje veduo suho posteljo in zndosti dobre in prl-ineriie hraue, Da pa tega tujea lehko oro^iiiki ulove, ako bi jo le ute^uil kedaj popiliati v svojo domovino, o.strigi'l ga je iiJ'kov novi gospodar, kar se. jo le da-lo / bravskimi skarijauii prijeti, Ta tonzura se mu je dala slovesno vpriro ll:irLuiiov. In ker je bil tudi v diugem ob/.iru stra^uo zaneinarjen, &&e ga novi gospudar lake marljivo, da je novetnti ieijalu sko-ro u^e vs(! scetiue do lesa zrabil.v Taj ubogi —blk s i v o r u ja v e pasme (pleinena) S v i ca rs ke je bil na slavuo zuauem po-sestvu kmetijske Sole Goriske ta:c> uiaeehovskej .skibi izrofen. da je kar vse gomi-•/A-\\y g o 1 a z u i po ujeiu I In ukoravno je mej gove-di pli-menitaS, ipak je doSedsi k nam fakticno tako izgiedal, kakor-cigau! Jedva tedeu dnij je bival v pi-•meiijeiiem nas.-tu zraku in u^e ga je cenil vsak pauietiiejSi Uarcan za 10 forintov boljSega. Tako ma-cehovaka odgoja od strani oskrbniStva kmetijske Sole yriSke je uasega sivca republikanca vsakako jako zadizala v razvijauju 2iv«ta, toda ker je se le 14 me-secev star, Se bode junak postal in odlifien reforma- justitia" i dvorisfe vodnjakov; grozovitni boji, razno orozje, jutiaki v vseh predrznih i visok pogum znanu- jocih iihtopih; na^koki zraruih trdujav, bojeviti konji itd. Nadalje karikature, smeSne i grozne vsake baie: Tu skace kak Pavlilia in oponaSa v Cudtiih lice-iro- kogibih; tnm seklja z oemi kak zaljubljen dedec v ideuanjih okuiuosti Sibije tice, mislim^ da ce Srbiu zopet pusku z oralom za-menjati, ker v tajuosti se vse luubilizira in skorej smo spet za vsako kretanje, za vsaku borbu pripiav-Ijeni. Ravuo daues izdajemo municijo sibski naiodni vojski. I'udi ima vec na timockoj - bulgaiskuj iik-ji gujoca. Videti je, kakor bi plaval oSabno i zasmebo-valno v spudnih obiacnih vaioyih, i blizu njiga se vo-zi v njih kakor v uevidnej iadiji orjaski Uerkules, ogrnen z levovo kozo i slonec ua rameueui tbuzuova-nu. Eaka juuaSka bamozavest! Kaka vztast! I vmu tega kaka niiloiiduoat z neKo kakur vse preuiagujucu miSiCatostjo po navirajocih udih! Les; a le za treuot- I ke les, ti buzji Cauuvat Videl bus, Ua je bilo tvuje, sicer novejim kipaijem uedosegljivo dleto, veudar ne-kam Se neukretuo pioti podouam ua zdaj rabiooblako- I vitem nebu. Obcudujva mimi heroizem tega zraCuega | Heikula! Prepuzuo! Vse se ie trga i podira, v bliz-njih migljejih po&premeni se vse kakur v katejdosko-pu. Toda kaj viuim? Ali me oci varajo? To je'pre-cuduo? blej, mvno je plaiiil velikansR juuec z Evro-po na brblu v belopeutce se valovje, niorski bogovi i boginje z idealuo svutecimi ubli'ji piscejo na barvito j nadahueue SkoJjke ktog beguua. O kaka ne se do- j miSijeua zivost v tern ptizuru! Kak sijajin moment I za malarja 1 Kdo bi pac mogel Se tukaj uzoruvati, k... ti cyete v grupi uzor blizu uzora, ko je vse najpre-drzniSi uzor tako v nadrobuo&lib. kakor v celoti 'i V eu-dar v kratkem izgiue vsa ta zivahua cvrstota; te sli-ke se drobe ali razkosujo, pretvarjajo ali spreminjajo v mauj esteticue obiazine, all pa ztbueju neslavnuce-16 —- na kupl — In «jbia6je se poga.ja naprej preu tvojima ocima, kakor sauje v poiuuuuueiu ktiiu. Ved-no se preobrazuje, vse se mesa, v»e se kici i daljsu. Tu creda belih jagnjut, tarn temaveji volk ali goro-Stasen oroalaa; tu ogromue orgle, ki cauajo mojstra, da izvabi iz ujih veiicastue glasove; tarn Fiugalova votlioa, o kterej peva bard Ossiau. s piScalkat,tnm stenami sred vzburkauega vodovja; ta besm srdui nekoliko batalionov na straii. Upajmo, da ako bi do borbe doSlo. da se bodo Sibi bolje driali, nego so se do sedaj pokazali; fali jim duha, v njih prsib nij dovolj srea — patrijotizma ui muogo; posebno kar prosti naiod zadeae, je v pogledu bimpatizirauja x narod-nom duhu ua nizki stopiuji. Mi Slovene! si vse dru-gaci mislimo, kakor je, ali zaliboze, verujte mi, da redki so oni, kterim je sioveuski naroil poznat. Po- j stopanje prama onini dobrovoljcem iz Avstirije, kteii so vse 2rtvovali pa Y Srbijo priSli, da tu vojujejo za narod, dom in slobodu, je sa svim kritike vreduo. Kes je, da je Sibija majhena. zatb pa bi trebalo vec uaicduega duha, pa mauj nekaterih spekuiantov. Vidit ceiuo, ako do bdibe pride, mogofie, da se bodo bolje diiaii; ali prosti narod nc kaze pravega veselja iu posebuo tu na ti straw, kjer so veeinoma Vlahi. — rr t Kar se ruske armije tide, sli§i se,. da v Kavkazu dobro napredujejo; tu pak na Dunavi imajo §e nekaj malega, da se i/vrSi, a potem ce ru»ka voj^ka uaj-manje ua 4 btramh prodreti. Tutska tvuinja\a Ada-Kale, koja lezi blize avst. Orsove, zabranila je piola-zak po Dunavi vsaki Iadiji; niti cuIuiC ne sine vet, da na drugo stran odplovi. Mishm, da je srb-&ka viada pioti toj zabiani, ktera je parihkomu ugo-voru piotivna, da protest vlozi. Tudi so Vlahi vce-raj topove p.ivbkli — da to tuiSko gnjezdo, kteio samo od maujaiske protektije iivi. bombardujejo. V Turn-Severiu dospelo je vec kozack»h pukov. Splosno se misli, da ce Kusija veeinoma na duiajoj Dunavi o-penrati, a tu kod nas ce Vlaska .s\oju snago ali moc po vecih stratigtCnih tackah nauiestiti. Pred nekoliko daua je Tui>ka srbsko vlado na-prosila, da ji slobodni preiazek po »rb»kem zemljistu, i to pri Negotinu, dovoli ,* ona je s tern mfelila v i;«i-padnu Vlasku vpastt in s tern de»no iifeko krilo obi-I C1—uo, to ni nikako srb&ka vlada dovoiila. (Saj se I samo po sebi razumi, da ne sine Sibija nikdar kaj euakega, kar bi ruskej vojsci ali vlaskoj protivilo, d«>-vohti) iu mogoce, da bodo Turki z nioejo predreti hoteli, in ako to tega pride, razumi se, da bi bil po-vod 'A akcijo dovolj uzroceu. JMisltm i uadam se, ako bi se druge sile ue vmeSaie, da ce turska za koji mesec luua zamrkuiti. KaS knjaz odpuluje te dm iz sibske prestoluice—a kan? Stgurno v Ploje-Ste, kder se tudi ruski stlni car pricakuje. — No, i to ce imat dovolj povoda k iziteniirjenju. Busi so vet dva tut ska mouiiora na Donavi ra/bili. Proklauiirano uezuvtsuost Bumuttije ncce Avstii-je spozuati. Na Titnoku (srbska-buigatska grauita) »e od srbake straue sanci uapravljajo, a om po Dju-uiskih visocih okoh Ateksinca, poptavljajo. Kuzoije-uje i nered v Aieksiucu, koji je bil crez 2 me&cca v turSkoj ruki, je bilo tako strasno, ko so ga Turn zapustili, da je nekdajni z lepimi sirokimi ulicami in s piijeiiumi viti obdani Aleksinac euako od potrtsa do tal pudrtemu mestu izgledal. Simad, uecistoba taka, da so se prejsnji njegovi stanobuikt pkisili v svoje vrat, okeu iu praguv ocis&me hise vstupiti. Nek 2id iz Nisa je celo vse uadgrobue kamue in spomiii-ke iz tamosnjega mirodvora v NiS odpi-ljal, se ve, da jih sedaj za skupe uovcu AieksinCauum zopet proda-ja. — BiVsi komaudaut, general Cernajev, v zaceiku i»d vseh ljubljeu iu hvaljeu, je potem cisto soviaze.. bil — ker vsak je njtraue LoCuim temmam. NeaKoucna ut-{ beiua piauota v najoistejSem azuru se lazproatraujuje ki za njimi. A nektere brigade so se takov hrabro ob-naSale, kakor n. pr. UzlCka, Valjevska i Sabacka, da se kaj takega redkokrat vtdi—ali skoro polovina srb-ske vojske (posebno narodua milica) je skoro vsaki-krat pobegla. Tukaj v D. Milanovcti obstoja srbsko peva5ko draStvo, ktero lepo napreduje in krasne srbske pei-mi ima. Ko sem se v tern casu s tern druStvom vpo-znal, naprosilo me je, da bi jim slovenske pesmi na-roCit Posebno se jim dopada „Ilirija o^ivljena" ali pa sKdo je mar." PoMdni preped. V Gorici, 14, junija. Ogerska regnikolarna deputacija je u^c izrodila svoje pismeno poro^ilo o kvoti av-strijski deputaciji. Po dotifinem predlogu bi bila od sedaj naprej Madjarska nekoliko na boljem, ker bi plaiala le 29 odstotkov. Mnogo so naSi der^avni poslanci u^e ugi-bali, kedaj naj bi sli na daljSe potitnice, ki bi trajale saj do meseca septembra. Naj le gredo ubogi revfieki, saj morajo biti ui^e res trudni dolgotrajnega sedenja v Skotski lesenjafii na I)n-naji. Pa je tudi dobro, da ne bodo vedno nad-legovali ministerstva z vednimi interpelacijami o orijentalnem vpraSanji kakor njih sosedni bratje Madjari, kateri se do dandanes niso Se izmo-tlrili, kajti bratiti so se zaeeli s Poljci, ker nij vec 30ft, v PeSti, in kriCali bodo I njimi in duetto nad Kuse, na te barbare, ki gredo v boj m kri2 in svobodo raznih kristijanov proti tur-ski smerdljivi kulturi. Zares, nobile par fratrum! U2e potihnoli 6asniSki boj mej Nemeijo in Francijo so je zopet zacel, toda sedaj od nemSke strani prav oficijclno v ncmSki „Natio-nal-Zeitg", katera kar naruvnost trdi, da od za-tleiiauja francoskega sonata napram znanemu reakefjunarnemu prcobratu v Frauciji je odvisna vojska ali mir. Mnogo se govorit da bode moral Mac Mahon pobrati Sila in kopita in prepustiti svoje niesto staremu Thiers-u. K u s k i p o s 1 a n i k je zopet doM na svoje mesto v London. Posebwh instrukcij menda uij dobil nego zopet zagotoviti nezaupajoci An-gliji, da Kusiji nij ne za Bulgarijo, ne za Stam-uul in ne za Dardanele, nego le za osvobojenje in zlajsanje neznosnega stauja balkanskih kri-atijanov. Smesno je, kako u^e sedaj nekateri augieski uitra-turSki listi dolocujejo, kaj se ima ejoditi s Turcijo po njenem razdejanji. Kusija bi ne smela dobiti niti pedi turske zemlje, tudi v Aziji ne. No, zato se bode Kusija po koneanej vojiii Se drugaee zmenila. Ona ne bode praSala po tihem zahodu. Kaj so vse clovtSke bane proti paj-colanskej sinjiui ua nebu? Ne^uo l pnjetno zliva se ti v oci, kaKor izza moicefiih daljuih suezuikov ona globoka niodra jasuota, v kterej siuti vidi i sliSi ali si uatvaija fautazija vekovite objekte, vise ko zeiuelj-sko ziveuje i giuauje pa nikdar slisane zvoke i sla-vospeve. Iz juga proti sevrnim stranam pomika se obla-cui vkk na zaUodnem obsezji. Neizieceuo veliko po-dob, srefiuo ainejocili se, oohaja neko preseiovauje Kakor v nebesa. V ecerua zanja, aicer v ruzab, uposo-«nla si je dans barviia uajcisii-jsega zlata. Tnuuualui ziati vozovi, suieli siavoioki, ogiomui venci, sieten atopaj od zaiu presiueiiib pukazmj, rajskonezua raz-utoat tez ves pnzor. Soduji dau obuaja svojo zuiago. Froklestvu posveceni, o gorje — so ze zgiuiii v ua-vecue brezine; nesrecuin ue vidis ve6: o goije njim! Naj jim nezmoziia soizica kaue S StraSui l tako mili Bog, ali nij vee vsmdjenjaV BVsuiiljenja je bilo, je i Oo! * — U slava, slava, siava Tebi, ki si I Saj Ti, morje ljubezui, zauasaj vedaim, a slabim prestopoval-cem Tvoji vekovitiU postav, v nezaveduosti i ueum-nosti greseciiL. Neskoncui urn zauaaaj krtu! Ne iz hu-dobye, iz slaOosli puhaja gieh! .... Zlati spievod ae pomika, pouobe bite za ^ijiui — kouecuim sodui-kouj, ki za datjniiiii megiami ravno otvoruje uesKou* cue uebeske hiamove; vse gkuajo tje se v stiaatuem gibu, ueskoncuo veselje v ouraziU uiazujoce. lzuatil je aodbo, ter luCil siecne od uesrecnili, hade od do-oah. Aj Ijudje, to so same podebe; all dobri bodimol