**********( ^*p do * ! . ^****S**** NARODNI VESTNIK V,v • •InMofc**«*'*"** * •M'**** il Izhaja trikr« o o eden. H The only Sle ?- » Tri- Weekly in i nited * NATIONAL HERALD. States of i a. r ^iZiiX^A - Vl i f.l ASILO SLOVENS KEGA KAT. PODP, DRUŠT VA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BEN’T SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CITY, PA. __ DULUTH, MINN. WEDNESDAY SEPTEMBER 30. 1914. _ SREDA 30. SEPTEMBRA 1914. Volume IV.—Letnik IV. jfEZNIKOM SE JE POSREČILO POBITI NEMŠKO DESNO KRILO.—NEMCI NA BEGU. JE. Sijajna zmaga zaveznikov. , r£ j 0 n, Anglija, 30. sept. — Iz Pariza brzojavliajo ;; e agenturi sledeče: . 'p aneS (v torek) je bilo tukaj naznanjeno, da so za- : razbili nemško desno krilo, in da sedaj zasledujejo inika. Vsi avtomobili v severni Franciji so bili zaseženi, ',, 0 zavezniki svoj uspeh s hitrim zasledovanjem po- f ■ ... Pri zasledovanju igrajo veliko vlogo oboroženi m za- i avtomobili, ki so opremljeni z mitraljezami. Ofici- iomunike naznanja, da so bili Nemci v Somme pokraji- Pjjeni, in da prodirajo Francozi proti vzhodu. Oficijel- ' ‘je naznanja, da so zavezniki osvojili nazaj Peron- ■nni xpTE NA BEGU PRED ZASLEDUJOČIM SOVRAŽNIKOM. — OGROMNE IZGU- i ma OBEH STRANEH. — RUSI SO UPADLI PREKO KARPATSKIH PASOV V SE- OGRSKO, TER SO ODDALJENI OD BUDIMPEŠTE ŠE KAKIH 180 MILJ. — Sl OBLEGAJO MESTO ANTVERPEN NA BELGIJSKEM Z AVSTRIJSKIMI MOŽ- JSj__SRBI SO ZOPET ZAVZELI ZEMUN, TODA VEST, DA SO SRBI IN ČRNO- V pri ŽE ZASEDLI SARAJEVO V BOSNI, SE NE POTRJUJE. — FRANCOSKO SaRKO SO AVSTRIJCI PRED BOKO KOTORSKO POTOPILI IN ZAGNALI SažNO BRODOVJE V BEG. — NEMCI STRELJAJO BAJE NA SVOJE ČASTNI- ■ NEMŠKO SOCIALISTIČNO GLASILO PREPOVEDANO. ANGLEŠKA POROČILA. London, Anglija, 28. sept. — Oficijelna vojna povečevalna pi¬ sarna je izdala v ponedeljek slede, če poročilo: “Preteklo noč je napadel sov¬ ražnik našo bojno črto s podvoje, no močjo, toda zopet brez uspeha. Položaj je neizpremenjen. Nemci niso pridobili nič ozemlja’ pač pa ■so se Francozi na nekaterih me¬ stih pomaknili naprej. Srbi zopet v Zemunu. Pariz, Francija, 30. sept. — Iz Belgrada brzojavijo'o i> agenciji, da so srbske čete zopet zavzele Zemun v Sla- Iz tega je sklepati, da so Srbi začeli z ofenzivo. Rusi v Krakovo. London, Anglija, 29. sept. — Rusi so zavzeli trdnjavo my$l v Galiciji ter korakajo sedaj čez Karpate na eni : preko severne Ogrske, in na drugi čez Galicijo proti km. Prihod teh dveh armad v Krakovo bode znamenje te ob ruskonemški meji. Nemške in avstrijske čete so v Krakovu pripravljene "tem sovražnika. Francoska križarka pred Kotorom potopljena. Serolin, Nemčija, 29. sept. — Iz Igalo, Dalmacija, brzo- ' listu Koelnische Zeitung”, da so dne 19. septembra forti pri Kotoru obstreljevali neko francosko kri¬ lo potopili. Forti so vlovili brezžično brzojavko, da r_ avan napad na Boko Kotorsko. Avstrijci so pričako- pripravili nanj. Ko je prišlo sovražno bro- °. stoječe, iz 15 bojnih ladij in treh križark, so začeli 'streljati. Prva bojna ladja sovražnega brodovja, ne- p a francoska križarka, se je potopila, nakar so se dru- ronese de Daye, blizu Champaubord. Baronesa naznanja se¬ daj, da je dal nemški prestolonaslednik grad popolnoma iz- pleniti. Ukradel je svetinje, staro orožje, stare in dragocene vaze, preproge, kupe in staro zlatnino. Nemški prestolona¬ slednik je dal tudi uničiti razne umetniške stare slike. Svojo jezo nad Rusi je stresel na ta način, da je poteptal slike ruske¬ ga cesarja in cesarice. Antverpen obkoljen. ^am, Holandska, 29. sept. — Antverpen je skoraj "a odrezan od ostalega sveta. Samo z avtomobili je - e priti v mesto, medtem ko vzdržuje nereden pro- -. na P r °ga za tovorne Se spustijo naprej. ■'■'ah D r*vl __ xi•: ki P re d nemškimi vohuni se je nekoliko polegel. Vsi ^navstnjsk 1 podaniki so bili izgnani. ^mj p 3n F e Antverpna je odvisno od izida sedanjih biti F^ji’ Ako bi Nemci zmagali, bodo takoj začeli i<. •' ^tverpen. Za slučaj nemškega poraza bodo pa ^ e skrbele za to, da po možnosti zadržijo prodiran- Izv n L Števil .° m °^ nemške oblegovalne armade ni : ‘“ Vn ; °.o°stojnega vira se pa naznanja, da je ceniti '°»'»le na 150.000 mož Avstrijski možnarji. 1 a °b rel^H/f°bj e g° va l n e topove so vse prepeljali na trii l 1 1Sne ‘ H ved Antverpnom se nahajajoči topo S e ^ ons trukcije, ter so jih bili pripeljali iz Av- »evern , . ^ ob m em oem Belgije vlada popolen mir. Vsa mesta trejo m j *°, P° n °či temna, da Zeppelmovi zrakoplovi e a ti bomb nanje. §e ro ]j Rojalistično glasilo ustavljeno, H A S A vrnnlrn X W a1v,. 1 « ni t n 1 .. 1 n... 1. n. ..1 n JV • Izključena je vsaka špekulacijam izguba vloženega denarja. S* o |N J iii> c Little Falls, N. Y. Cenjeno glasilo Narodni Vest¬ nik: — Na svoji zadnji redni me. sečni seji postaje štev. 21 v Little Falls, N. Y., spadajoče k S. K. P. D. Sv. Barbare v Forest City, Pa, so se navzoči elani izrekli za zdru žeinje z drugimi naprednimi orga. nizacijami. Fj-ank Bostnar, predsednik, Frank Gregorka, tajnik, John Pohleven, blagajnik KAKO PRIPRAVITI HLEV ČEZ ZIMO. ZA Daši je po koledarju še nekaj tednov do mrzlega letnega časa, so vendar tuintapi noči in tudi dnevi takoi hladni, da se spominjamo prihoda zime. Neko jutro bodemo našli polja pokrita s slamo, in ko je zima enkrat oddala svojo poset¬ nico, tudi ne čaka več dolgo, da nas zopet za nekaj mesecev obišče. Vse se pripravlja na to: ljudje se preskrbijo z lesom in premogom, kuhinja in klet je napolnjena, za orkoto, jed in pijačo je torej preskrbljeno. Zadovoljen je far. mer in brezskrbno pričakuje zime. Kako pa vzgleda v hlevu? Ali je tudi tu toplo in prijetno? Ali ne piha veter skozi ralzpolke, da bi živina pozneje v hladnih nočeh (Zmrzovala? Talkib slabih hlevov je •najti na mnogih farmah’ kaijti vsak do ne more postaviti takšnega lile. va, kakršnega imajo nekateri bo¬ gati farmerji, in ki stanejo na ti. soče dolarjev. Sicer pa tak drag hlev tudi ni potreben, da obvaru, jemo živino pred mrazom. Drago¬ cen kožuh je pozimi sicer lep, a cenejši greje ravno tako dobro. Glavna, stvar je, da je v hlevu gor. 'ko — ne preveč — in čisto. Ako ima živina potem dovolj prostora, svetlobe in čistega zraka, je za njo dobro preskrbljeno, v kolikor pri. de v upoštev hlev. Cementnih hle. vov ni priporočati, kakor tudi ne kamenitih. Taki hlevi so navadno mrzli, in ako ni prav dobre venti. ladij e, so hlevi pregorki, da živina, še več trpi, kakor v mrzlih. Krat. komalo, pri gradnji živinskih hle¬ vov se je najbolje posluževati lesa ali pa opeke. Treba je omeniti, da v veliko hle vih ni dovolj svetlobe. Da bi bila živina na gorkem, se hrani pri oknih, in v takih hlevih vlada ve •dno tema, posebno še, če okenj Sploh ni, kar opažalmo posebno pri starih hle vlili. Živina v hlevu brez •svetlobe je pa kakor rastlina v temni kleti. Rastlina se ne more razviti' in kaže blede liste’ mesto zelenih. Najbolj opažamo škodljiv upliv vsled primanjkovanja svetlobe na amimalističnem življenju človeka. V velikih mestih vidimo vsak dan blede, slabokrvne ljudi, ker stanu¬ jejo in delajo v prostorih, ki ni. majo dovolj naravne svetlobe. Za. to postanejo bledi in bolni. Kakor ljudje, potrebuje tudi živina svet¬ lobo. Gibanje na prostem in svet. hi hlevi za živino so pogoj, da jo ohranite dobro in zdravo. Kaj da. je npr. sesalcem in ptičem posebno obleko za poletje, jesen in zimo? Nič drugega, kakor upliv svetlobe na kožo. Koža je kakor polje, na katero upira solnce svoje žarke in •Vzbuja kali k življenju. Isti vzroki, ki ozelenijo naše poljane vsako le¬ to znova, ki povzročajo rast in zo. renje, upiivajo tudi na kožo, da a e prilagodi letnim časom. S tem morUmo računitd in to vplivanje pospeševati, ne pa za. država.ti. Ako odtegnemo živini v zimskih mesecih svetlobo in gor- koto, se to zelo maščuje in farmer se čudi, zakaj mu živinoreja ne uspeva. Le malo je hlevov, ki hi imeli dovolj okenj. Ako opozorimo far. merja na takšen nedoistatek, sliši¬ mo vedno staro pesem, da je hlev •z velikimi okni mrzel. Deloma je to že res, toda temu se da odporno. Si, kadar so dnevi in noči posebno mrzli. V takih nočeh se založijo okna s slamnatimi preprogami. Tudi vrtnar mora paziti- da vlada v njegovih napravah prava tempe¬ ratura. Fairmer, ki hoče imeti lepo živino, naj gre vsak večer po hle. vu, kjer naj pogleda, če je vse v redu. Pozimi, kadar je hud mraz, naj skrbi za to, da živini ne bode mrzlo. Okna in vrata je treba ža. štavifi. Delto je majhno, uspeh pa velik. In lepa živina je za farmer- ja gotov denar. •Skrbite torej za to, da hode imela živina gorke in svetle hleve. Kjer manjka okenj, se jih da na. praviti. Pri zidanih kamenitih hle. vih je sicer to v zvezi s stroški, ki pa ne smejo nikogar plašiti. Pri lesenih hlevih je take poprave pa prav lahko izvršiti. Akto navozite pri slednjih zunaj slame, bodo hle- v itopli in živina se bode dobro po¬ čutila. □ □ □ □ Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki to a l Kr;jj - Tiskarna Narodni Ves tnik 405 West Michigan Str., Duluth, Mino. Izdelujmo vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari lično, ceno in točno. Tiske sovine za društva v eni ali več barvah naša posebnost Pismeni papir in kuverte izdelujemo okusno. Poskusite naše delo. zadovoljnost. jako jamčimo linijska tiskarna. ZAKON IN POKLIC ŽENE. Današnja mlada dekleta gleda, jo vise bolj smelo in sa'motea'vestno v sivet, kakor so gledale naše ma¬ tere in babice. Ni še tako dolgo tega, ko je bilo samoohselbi razum, ljivo, da morata zaročenca čakati dotlej, 'da dobi ženin službo, ki bi mogla preživljati ženo in obitelj. 'Seveda so na ta način čestokrat minila najlepša leta, velik del mla. de sreče se je razpršil v nič. Dana¬ šnje ženstvo pa je malodane od. pravilo pojm ‘ ‘ večine neveste ’ ’, saj se bori, če treba- junaško ob' stra. uti svojega moža za vsakdanji kruh. žena trgovka, šivilja, tvor. niška delavka, mož podjetnik, tr. govee, obrtnik, delavec, to je že nekaj precej navadneiga. Seveda se je z izpremenjenimi razmerami v zakonu iizpremenilo tudi razmerje med možem in ženo. Moderna soproga, ki ima kakor mož svoj poklic, pač ne more več 'biti to, kar so si v sentimentalnih starih časih predstavljali kot “ide. al zakonske žene”. Posvečati ne more vseh svojih misli, vseh euv stev iin vsega zanimanja svojemu možu, živeti ne more samo za go. spodinjstvo in za hišo, saj zavize. ma poklic iizven (torna precejšen del njenih moči in njenega dela. Zahtevati sine od svojega moža in od otrok gotovih obzirnosti, ki bi se zdele našim očetom nemogoče. Pričakovati more, da se njen mož pratv tako zanima za njen poklic, za njene posle, kakor se zanima ona za njegove. Danels se ne piore vršiti v hiši vise edinole po moževi želji, kakor je bilo to včasih. To se pravi: žena mu ne more hiti vedno na razpolago-, da hi šla ž njim na izprehod; obed in počitek se morata ravnati tudi po ženinem čalsu. Večkrat se mora mož odpo¬ vedati željam’ katerih izpolnitev bi se zdela včasih samoobsebi raz. umljiva. Moderni soprog je — ob. •ziren. In moderna žetoa tudi sme zahtevati to obzirnost. Če prevza¬ meta mož in žena iste dolžnosti, morata imeti tudi iste pravice. In ljubeznivo zanimanje za moževo delo in moža za ženino delo, po. polno razumevanje na obeh stra. neb, to je kremenit, trdetn temelj današnjega zakona. Razume se, da ostane mož pri tem vendarle to, kar je bil: gospodar in glavni vz- drževatelj rodbine ter ne prevza. me poslov v kuhinji in hiši, kakor vidimo to pri nekaterih amerikan.. skih rodbinah. Tudi tragedije o odtrganih gumbih, razcefranih hlačah, slabih obedih so navadno le — bajlka. Notranje gospodinj¬ ske posile in vzgojo otrok vodi prej kosi e j žena ali ima vsaj vrhovni pregled nad vsem V resnici možu pač ne more biti težko, sprijazniti se z novim raz. merjeni v zakonu. Saj mu je na ta način odvzetih dokaj skrbi in de. la. Žena, ki sama služi, bodisi v moževi trgovini, obrtovalniei ali v povsem drugem poklicu, ve tudi. da. je denar težko pridobivati, za¬ to ga ne bo lehkori.išljeno razsipa, vala. Razun togi pa je služeča že¬ na resna in trezna ter nuna časa 7 a neumnosti, ki ' časih blodijo po moderno in umetno sfriziranih in napudranih glavah. Ne gospodo, vati in ne služiti, marveč medse¬ bojno razumevanje ter skupno po. te vanje skozi življenje •— ^ je vse bina modernega . akona. POSLUŽITE SE PRILIKE SEDAJ. co ; t ALI HOČETE podvojiti ali potrojiti svoj denar na enak način kai se je to zgodilo v Gary, Ind.? če je temu tako, kupite loto ali dve’v GARY-DULUTH na modernem in brezprimerno pripravnem prostoru, ki meii in Imi ... gled na zemljišče MINNESOTA STEEL CO., obsegajoče 176’ a kr v ko gradi sedaj UNITED STATES STEEL družba eno največjih svojih mS pij in največjo jeklarno v tej deželi. Zgradba se postavila s stmii $25,000,000.00, in ko bode vse dogotovljeno, bode uposlenih v tej jeklarr od 4000 do 5000 mož. Loti se prodajajo od $350.00 naprej Išče se tik več dobrih prodajalcev. GARY LAND CO., 202 Palladio Bldg. Duluth, M. LUBBATOVICH, zastopnik Gary Lana Co. PARNIK V PLAMENIH. New York, N. Y., 26. sept. — Parnik “Cretic” od White Star črte, ki bi moral danes zjutraj odpluti v Liverpool, se je vnel na doku. Po napornem delu se je po. srečilo ognjegascem plamene za. dušiti. KADAR GRESTE V STARI KRAJ NAZAJ V STARI ZAHTEVAJTE “TICKEr ZA Baltimore and Ohio železnico CHICAGO do NEW Y0RKA PIŠITE :R. C. HAASE. Northvvestern Passenger Agent ST. PAUL, MINN. po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te žeelzmce do parnika. J : flČ /osip ‘ . vE c, A 0 r sss? L> k k . M--';-, |.;l !>»!?: >t» 16 A aNT°, n . , e po§ j>eiu> a ’ <88» Iz sta KRANJSKO. a b štev. 7. ,514, obsega dvi ja eden mrtev, jj mož moštva, irit, 88 ranjen 1 , Od vseh teli ni nihče iz naš n® štev. S. se fcje so v Ljubljani Jos, Češnovar, 8 let, Kclezij.sk; ielni bolnici: Dih Pirc, bivši delave fco truplo. V bli avg. v LjuLl j ? 60 let starega identiteta se še Truplo je mor e kakih 14 dni. ™ ohranjena, na Majn, tako m'ai voji W »d leta 1891 ®civ 1 " e Sa ponoči so :{ ranjencev ^0) da j e fteT ' Trije NARODNA KNJIGOTRZNICA 5410 WYOMING STREET duluth, mini|Vv p p^;;«;; priporoča SVOJO VELIKO ZALOGO PRIPOVEDNIH, ... MOLITVENIH KNJIG. — VELIKA IZBER DRAMATIČNI IGER. —PIŠITE PO CENIK. ■P nekolik s v je so ■ho laižjt ri; 0d 17 peš] ■ zelo njena. Ostra, Sat -' av ^ ^ik j,/ Ul, ‘ s e! ien* ^ i; n Vb’ lTe< d Ki sr K atlš k Sk sCi Vn st - ■»- NAŠA BANKA" NAJ BO VAŠA BANKA- ji potrebne nas^ 'V’^d'0 ni r obran 0 Z veseljem in brezplačno dajemo m. - ^ se jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem oni , takih zadevah. _ p r oi» e ’ B k s s na nas v Posebno pozornost dajemo pri trgovskem ček°' posameznih oseb, tvrdk ali di uz • , PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO ru * MINER’S STATE BANK. GHISHOLM, . „Si. hV a ^ia J ' r v c. "^VENSKO KATOLIŠKO SVETEBARBARE NARODNI V E S T NIK 1 i« i 'm' a* • '■ j V < 'R v V ‘ta ltl lsednik ; : ALO JzTTA V ČAR, 299 NlCorl^d Stl^Rock Springg, T«anik fe» ee: Pa. -'^•joniiož-„ t ,bAN, Box 707, Forest City, Pa. k- j0f lnwN OSOLI N, Box 492, Forest Oity, F Ljuik: J ,°,otiN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa. • -k: M JQ S 1P ZALAR. 1004 North Chicago St., Joliet, 111. 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: fj J. JVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, NADZORNI ODBOR: . |k . IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St Piff oI I"oruik: JOHN TORNIC, Bo* 022, Forest City P a rgb ’ Pa ižoriiih: Box 705, Co£ma*,gh P a , a i.oroik: ANDREJ SLAlv, <713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: , nik - MARTIN OBERŽAN, Box 72, Kast Mineral n« * ii: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2,Pi&J£ a 2 a - r ;;i; k; MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Av’e„ UPRAVNI ODBOR: ,„ lk . ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11 V d • . ■ k NTON DEMŠAR, Box 135 Broinrhton P ndg ° port - °- ■AVEL OBREGAR, Box 402) Witt, 111 ’ pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN p ~ „ r. o. Box 707, iraVOil ' popisi naj se penna na enak nafin, kak* e loto ali dve v T H ki meji in ima m- >če 1162 aktov, VI« jvečjik svojih posl* ‘postavlja s sitofti •»lenih v tej jeknol vaprej. Išče se tai DuU\i,fc na Co. ^AJ v STARI ZA RKA .PAUL, Mm isti te žeelznice ftuS&* t Društveno glasilo: ‘‘ NARODNI \ESTNIK’ Iz stare domovine gffiiS»8IS8tt8S«miig8gSŽtgtglž»g| KRANJSKO. tam izgub štev. 7. z dne ?.C. ]914. obsega dva častnika, ma eden mrtev, eden ran- 06 mož moštva. Med temi -fvih, 88 ranjenih in 7 iz, ,h . Od vseh teh v tem se_ Lji ni nihče iz naših krajev, ijamu štev. 3. se omenja še ii je padel. tiso v Ljubljani: Dne 31. m: Jos. Češnovar, hišni po- k,*93 let, Kolezijska ulica, 20 iieielni bolnici : Dne 28. avg.: »j Pirc, bivši delavec, 83 let. bjdeno truplo. V bližini Fužin 13. avg. v Ljubljanici trup ! 60 let starega moža, ka. identiteta se še ni mogla Truplo je moralo ležati * kakih 14 dni. Obleka je ■o ohranjena, na suknji je kolajn, tako m'ala srebrna ■i hrabrost- vojna kolajna _ l'na od leta 1898. a i®i v Ljubljani. Dne 4. petega ponoči so zopet pri, eč ranjencev s -severnega tako, da je v Ljubljani Mev. Trije so težje ran¬ či nekobko lažje. Ranjen, kuna od 17 pešpolka, de. domobranskega polka, H ^7. pehotnega polka in °' cev - Pripovedujejo, da 1 ., zelo ostra. Rusi de- ®iljeno. Celo sanitetne ““Padajo in pobijajo ran. ae ij se ilOi ki ovh tpk utonil. 30. avg. opoldne •d kopat v bajer za Salczi. a zavodom v Ljubljani Ant. ■ posestnik iz Radoviče pri “• dodeljen ornovojniški 11’laval je preko bajerja Povratku blizu obrežja ga zadela kap in revež je 7 bližini sc nahajajoči kle- Pomočnik Ant. Čamernik v vodo in ga je pomagal I iz vode. Potegnili so u vode. Padeš je oženjen ‘a ženo in 2 nepreskrblje" lo o ranjencih in bolnikih b-dano dne 25. avgusta, 7 oseb. Med temi je 25 in 712 mož moštva. Od “““ib krajev sledeči: Ant. ifnar 1. vrste, c. in kr. “rnarica, 9. komp., rojen Nruševu, bolan, se nahaja • Mornariški bolnici v Pu, le Mile, sanitetni vojak, v °ddelek št. 25, bolan, se ’ <. in kr. nadomestni bol, t dll ii Luki- Belč Jurij, če" ' Mjski topniearski polk nahaja v c. in kr. r “'“iii v Breki. Buda Iv. ■ Jahajoča artiljeriska di. ' - 7- baterija, ranjen od nabaja v c. in kr. re. 11161 v Lubaczovvu. Bu- trenski vojak, trens. IH. 8. eskadron, ro, II ? isku, Novi Marof, Dunaja v o ' m kr. garni- v Zagrebu. Deleonte Josip, mornar 2. vrste, e. in kr. vojna mornarica, 6. komp., rojen 1. 1886 v Poreču, bolan, se nahaja v e. in kr. mornariški bolni ci v Pulju- Delton Andrej, mornar 4 vrste, c. in kr. vojna m-ornarica, sanitetni oddelek, 6 komp. rojen 1. 1886 v Dinjami, mrzlica, se na, haja v c. in kr. mornariški bolnici v Pulju. Du-braveič Tom-o, infan, terist, kralj. ogr. do-mobranski polk št. 26., 3 komp. rojen 1. 1881 v Kompoiju, bolan se nahaja v c. in kr. nadomestni bolnici v O točcu, Fuchs Josip, topničar, trd, njaivski topniearski polk št. 4., 3. komp. rojen 1. 1899 (?) v Schirki, bolan se nahaja v c. in kr. morna, riški bolnici v Pulju, Gerbič Tom. topničar, trdnjavski topničarski polk št. 4, 11 komp., rojen v Go¬ rici 1. 1882, je na sumu, da ima grižo- se nahaja v c. in kr. morna, riški bolnici v Pulju. Lorezno Fr., in fanterisit, pešpolk 79. 2 uadome, stna komp., rojen 1. 1893 na Reki, bolan se nahaja v c. in kr. rezervni bolnici v Otočcu, Lovrič Alberto, strojni učenec, c. in kr. vojna mor¬ narica, rojen 1. 1895 v Trstu, bolan se nahaia v c. in kr. mornariški bolnici v Pulju. Moličnik Ant. čr, novojniški infan terist, c. in kr. domobranski polk št. 26, 14. komp. rojen 1. 1874 v Logatcu, bolan se nahaja v e. in kr. mornariški bol, niči v Pulju. Ostojič Lovre, mor¬ nar 4. vrste c. in kr. vojno, morna. za častnike, 55 pa za moštvo. Ra zentega je še osem re-zerVnih po, stel j. Na razpolaganje sta dve kra, sni operacijski dvorani, poleg ene se nahaja soba za fotografiranje s pomočjo Roentgenovih žarkov. Bolniške sobe so r.nravnost vzorno opremljene in imajo po tri do se, •dem postelj. V visokem pritličju so sobe za težje ranjence. Da ni treba ranjencev nositi iz prvega nadstropja v operacijsko dvorano, ki se nahaja v visokem pritličju, -e v prvem nadstropju soba za pre vezovanje ranjencev. V Leoninu, mu imajo tuidi lastno lekarno, ki je za šest mesecev preskrbljena z vsemi potrebinimi medikamenti Na vsaki strani poslopja sta dve tera¬ si, ena je pokrila s pealkom in ,pri¬ pravljena pred vsem za solnčne kopeli. Vodstvo te rezervne bolni¬ ce je v spretnih rokah vladnega svetnika g. dr. Šlajmerja, katere, mu pomagajo g. primarij dr. Iv. Jenko in pa gg. dr. And. Jenko in dr. Rihard Karba. Lekarno vodi -mag. Fran Savnik. Oddelek za fotografiranje s pomočjo Roent genovih žarkov pa je pod spret, ni-m vodstvom g. prof. Žiniteka- kateremu pomaga g. teh. Šlajmer. Stregle bodo predvsem usmiljenke sestre sv. Vincencija, kot vodite« ljice pa bodo funkcijonirale gospe dr. Š lajni orje va in dr. Zupančiče, va, gospa Kumpova in gospa Sehif frerjeva. Trditi sinemo, da je Leo. ninum naravnost vzorno urejen in pripravljen. Razen tega pa je Rde. či križ pripravil za sprejem ran jencev tudi Ljudski dom, v kate, rem je sto postelj. Namenjen je predvsem za rekonvalescente. Ra, zen v dveh velikih dvoranah so postelje tudi v nekaterih manj¬ ših sobah. Tudi tu je vse zračno in snažno. Na glavnem kolodvoru je takozvaua bolniška postaja za prenočevanje s 10 posteljami. V belgijski vojašnici je 200 postelj. V azilu Franca Jožefa, ki je last Kranjske hranilnice, je 70 postelj, -ki so tudi namenjene predvsem za rekonvalescente. Razen tega ima Rdeči križ še v Št. Petru na Kra, su bolniško postajo z 10 postelja, mi v Haasfbergu, gradu kneza Windischgraetza, pa 40 postelj za rekonvalescente. Oprava je delo¬ ma last Rdečega križa, deloma pa vojaške uprave. Medikamente, o. rodje in druge potrebščine, kakor strežniško osobje in prehranitev da na razpolaganje Rdeči križ. Za prevoz ranjencev je pri, (pravljeno “Prostovoljno gasilno in reševalno društvo”, ki ima ra, zen svojega voza pripravljenih 6. brekov, 10 vozov, vsak za 4 ran, jence, 2 avtomobila, in 21 parov konj, 30 mož je popolnoma izvež- banih za sprejem in prenos ran. jencev. v c. *t- 23. rica, 4. komp., rojen 1. 189'. v Pov. ju", bolan, se nahaja v c. in kr. mor nariški bolnici v Pulju. Paulin Fr., infanterist- pešp. št- 79. 2 nadom. komp, rojen L 1^93 na Rek', bolan se nahaja v c. iu kr. nadomestni bolnici v Otočcu. Poznič Anton, korporal, c. in kr. črnovojniški pešpolk št. 26., 13. komp.. rojen 1. 1.875 v Celju, h. lan, se nahaja v c. in kr. mornariški bolnici v Pu¬ lju. Radie Marin, mornar 2. vrste, e in kr. vojna mornarica, 9. komp. i c ion 1. 1892 na Visokem, vnet je prsne mrene, se neha ja v c| in kr. nornr,riški bolnici v Pulju. Rak J-if. p. poddesetnik, gorski topni, i-arčk’ polk št. 13., 5. kolona, bo. lan, se nahaja v c. in kr. nadome¬ stni bolnici v Breki. Rossi Jožef, 11 častnik Lloyda v eivilu, ro. jen 1. 1882 v Treiu- bolan, se na. baja v e. in kr. mornariški bolnici v Pulju. Sanzin Lcrenz, mornar I. vrste, c. in kr. mornarica, 13. ko-m. rojen leta 1882 v Trstu, bolan, se nahaja- v c. in kr. mornariški bol¬ nici v Pulju. Svveda Avgust, dra. goneč, dragonski polk št. 11, 6. škadron, rojen 3. 1890 na Blan. skom, vhod s sulico, se nahaja v e. in kr. nadomestni bolniei v Lubaszovvu. Priprave Rdečega križa v Ljub¬ ljani. Kranjska- podružnica Rdeče, .ga križa je naravnost vzorno pri. pravila vse potrebno za sprejem in postrežbo ranjencev. Predvsem moramo omeniti Leoninum, ki je ves opremljen in pripravljen za sprejem in oskrbo ranjencev. V poslopju je 70 postelj in sicer 15 PRIMORSKO. Požar na Sušaku. Kakor smo že poročali, je izbruhnit požar v tvor. niči kovin na Pečinah pri Sušaku. • : ' 0 je goreti v sldrdišču za litri rnnje. Gasilcem s Sušaka in Reke se je posrečilo požar lokalizirati, /g relo je samo skladišče, škoda je ,precej velika- a je do malega pokrita z zavarovalnino. Skladišče ji- namreč bilo zavarovano pri I. ogrski zavarovani’, družbi v L esti za 32.000 kron. Angleži in Trst. Različni listi prinašajo naslednje poročilo: ‘Giornale d’ Itaka” je baje iz o, .olice zapovsdnika angleškega n doze.mskega brodovja izvedelo, I-. nameravajo Angleži mirno za, sedanje Trsta, kjer so po vesteh, ki jih je dobilo angleško brodovje, pripravljajo Avstrijci za odhod. V Malti v italijanskem jeziku ti¬ skan oklic na Tržačane, ki bo koj po zasedanju mesta razglašen, je baje že znan po svojem besedilu. K temu prpomnja “Tribuna”: Poudarjati moramo z vojaškega stališča, da je izkrcanje v Trstu malo verjetno, dokler se zavezniki niso polastili Pulja in v Pulju je treba streti trd oreh. Tudi se zdi, da se ne vpošteva vojaški nastop na kopnem. mlajši brat se je pri priči mrtev zgrudil. Strel ga je zadel v prsi. Štajerska namestnija je prekli, cala zadnjič proglašene naj-višje cene za otrobe (11 do 14 K) Drage češplje. Neka kmetica je v Gradcu prodajala na trgu če, spije po 2 vin. komad. Vsled tega je nastalo med obiskovalci trga tako razburjenje, da je morala po¬ sredovati policija. V Pobrežu pri Mariboru je umr. la ga. Marija Plevčak, roj. Pukl. Iz Ptuja. “Pettauer Zeit” poro, ča, da je bil na bojišču ranjen stot¬ nik Sarnitz, rodom iz Ptuja. Slika iz vojske. O bojih s Srbi priobčuje “Grazer Tagiblatt” pi_ smo nekega vojaka. List piše: Pri nekem naskoku na sovražnikov polk sva bila jaz in moj tovariš skupaj. Najprej jo on, potem pa jaz ustrelil s svojim malim brovv, ningom, nato pa s puško. Čudežno sva se oba od tukaj rešila. Za to sva morala štiri ure stati do prsi v neki reki- kjer sva se mogla skri¬ vati pred artiljerijskim ognjem. Pri tem boju sem ustrelil štiri Sr. ibe. Mlad, lep fant, me je tako 'lepo prosil: “Molim, nemo-j!” ali z ozirom na druge sem ga moral ustreliti. Nato sem vzel nekemu ranjencu puško in sem ustrelil še tri bežeče Shbe. Grozno rokodel, stvo, ali mora biti, ker -si drugače sam izgubljen. Bog, tako obžalu¬ jem vsakega Srba, ki je ravno ta, ko človek kot mi in mora na po, velje -svojega kralj iti v boj. Smrt¬ ni kriki mnogih mi še zvene v uše. sih. Kako neskončno bolestno zve. ni smrtni krik. V njem leži cela večnost. Hrepenenje za življen¬ jem in zadnja bolečina, da mora vse zapustiti. Srce se mi krci, če mislim na te reveže. Ali maksimalni tarifi znižajo ceno živil? Graški “Anbeiterwil_ le” piše: “Oblasti skušajo z mak. simalnimi tarifi občinstvo pred oldrtijo braniti. Ta poizkus je pa čisto ponesrečen, dokler se ne po¬ sreči oblastem, prisiliti velike mli. ne in lastnike velikih žitnic k te. mu, da žito ceno prodajajo-. Dokler se to ne zgodi, bo posledica maksi¬ malnih tarifov samo ta, da bo mo. rala oblast vedno maksimalne ta. -rife zviševati, lastniki velikih mli. nov in pa velikih žitnic bodo pa delali velikanske profite. Cena, ki jo danes zahtevajo veliki mlini za pšenično in rženo moko, nima no. bene primere s ceno pšenice in rži. Cena moke se danes sa'mo umetno vzdržuje. Oblast mora stvar od druge strani prijati. Cena žita se mora c.l strani oblasti določiti, da žito na prodaj postavijo, veliki mlini se pa mo-rajo od oblasti nad, zirati- pa bo ljudstvo varno pred Hiranjem pri moki. To bo najbolj¬ še sredstvo, da bodo imeli reilij >. ni in milijoni ljudstva vsaj kruli poceni.” Ta nasvet je res zeu. u. mesten in tudi izve.Tjiv in oblast ima tudi sredstva v roki, da ga iz vede. hotel ustreliti le enega sovražnika, toliko svinca, kolikor je sam teh tal, danes se potrebuje vsaj dva¬ krat toliko. SLOVENCEM NA ELY IN OKOLICI priporočam svojo konjušnico za slučaj svatb, pogrebov n drugih izvožčenih potreb. Postrežba točna, cene nizke. Jacob Christopher ELY, MINN. VT ony Kočevar-jevem hlevu. Telefon 100. John Skull Edini slovensko-hrvatski saloon MESSABA, MINN. PRVI SALOON OD DIPE. Priporoča Slovencem in Hrvatom svoj dobro založeni saloon v mnogo- brojen poset. STAR TBEATRE So. Range, - - Midi. ima vedno lepe in podučljive premikalne slike. Ob petkah iz- vanred-ne posebnosti. Slovenci in Hrvati poslužite se te zabave! Spoštovanjem Star Theatre POZIV! Ob izgubi mojega moža Tom Jereba, bi rada izvedela za naslo¬ ve Antona Strniša.ta in John Kocjana. Naj se javita sama, ali pa naj pošlje kdo drugi njuna na¬ slova. Gre se radi važnih stvari. Jo-sephine Jereb, 1287 E. 55th Street, (21—28 z.) Cleveland, Ohio. iti m Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih^ln stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. SIROTIŠNICE IN ZAVETIŠČA SO ZAVODI SAMA RITANSKEGA USMILJENJA; ČE SMO KRISTJANI V SR CU, VSTANOVLJAMO JIH. Velika razprodaja fonografov Ta krasna COLUMBIA IV. TALKING MAOHINE ima jako mil, čist in glasen glas. Omarica je velika in krasna, ter je izdelana iz hrastovega lesa, je 12 palcev široka in 7 palcev visoka. Rog je črno emajliran, okin- čan z rožami, zlato obrobljen in jamčen za 15 let. Ta stroj je stal $40.00, vendar radi ve¬ like tekme pošljemo ta krasni stroj z 12 naj¬ boljših slovanskih skladb, katere sami zbe rete iz cenika, vštevši 50 igel za samo $17 na lahka odplačila po $1.00 na mesec. Mi tudi prodajamo znane VICTOR TALKING MACHINE in boljše CO¬ LUMBIA GRAMOFONE na lahka odplačila. Pišite po naš ilustrovan cenik. Poslali ga bomo ZASTONJ. SAUL BIRNS, 117 Second Ave. Dept. 47, NEW Y0RK. SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI. ŠTAJERSKO. Iz Šmarja pri Jelšah. Dne 26. avgusta je prišel kmečki fant Jos. Šumi jak v Metetnju z nabito puško v hišo- posestnika Detieka. Puško je postavil v kot, ne da bi jo za. varoval. Detičkova fanta sta pu. ško našla in jo ogledovala. Pri tem je -starejši, 171etni dečko, v šali pomeril na komaj 4 leta starega brata- in sprožil, misleč, da je pu¬ ška prazna. Počil pa je strel in RAZNOTEROSTI. Koliko voznih listkov je treba za potovanje okoli sveta? Ne mno. go — samo šest! Ed en. iz Ljubija, ne v Hamburg, drugi iz Hamburga do Ne\v Yorka, od tam do Van- cou-vera, kjer si je treba preskr beti četrti listek do Hongkonga. Peti listek iz Hongkonga do Trsta in šesti končno iz Trsta v Ljub. ljano. Pri današnjih razmerah bi bilo seveda to popolnoma drugače. Rodbinska drama. Iz Krakova poročajo: Pred par leta se je neka -kmečka rodbina iz Buhe gore pri Novem Sandecu izselila v Ameri¬ ko, odkoder je oče večkrat poši¬ ljal svojim sorodnikom denar, da bo kupil poizneje zemljišče, ko se bo vrnil v domovino. V teku časa je poslal domov 10.000 K. Pred par dnevi -se je vrnil s svojo ženo in s svojimi štirimi otroci v domovino. V -svojo največjo grozo pa je opa- jzi-1, da so sorodniki porabili ves de¬ nar. Iz obupa je njegova žena pre¬ rezala trem otrokom vratove, nato pa tudi sama sebe usmrtila. Četrti otrok je ušel. Kmet je -z obupa zblaznel. Koliko strelov je treba v vojni, da se enkrat zadene? Leta 1866. je -morala pruska infanterija od dati 33 strelov, da je enkrat zade¬ la. — Leta 870—71. prusko.fran. coška vojna, je pruska pehota od dala 350 strelov, da je enkrat za¬ dela. V rusko.japonski vojni je vsaki tisoči strel zadel; Angleži pa so morali v južnoafriški vojni 5000 ustreliti, da so enkrat zadeli. — Za časa pušk, ki so spredaj ba_ šale, je potreboval strelec, če je GEORGE W. MAXWELL dobro znani lovec. Jaz dosežem s Tuxedo pomir- jenje in zabavo. On miri živce in gori stalno in počasi. Zato mi je naj ljubši. Hitro k petelincu | z ostrim očesom. DOBER lovec mora biti mož mirnih živcev in ime¬ ti mora svoje mišice pod kontrolo — pripravljen mora biti vedno, da pomeri puško naglo, ako hoče zadeti goloba. To pomeni, da mora biti lovec izkušen, da mora biti pripravljen za vsak slučaj. Zanesti se mora povsem na svoje živce. Tukaj navajamo imena nekaterih najboljših lov¬ cev, kateri kadijo Tuxedo. Oni kadijo radi; vendar ne- čejo oni kaditi tobaka, ki bi jih vznemirjal. 5jtucedo The Perfect Tobacco for Pipe and Cigarette je nalašč tako narejen, da Vam da vse dobrote najbolj¬ šega tobaka. Narejen je iz najboljšega tobaka, kar ga # raste v Kentucky — zrelega, sladkega, milega Burley, ki je mlajen do skrajne popolnosti. Potem se ravna ž njim po prvotnem “Tuxedo” procesu, kateri vzame ven gek mjpoino^tf; k kd«r"kan Tu°xedoi vse kar peče, in napravi Tuxedo hladilen, počasi goreč uu ima vesele dneve. tobak, in jamči, da vas ne bo pekel jezik. it/cn*ič7> Mo*'uh**- Tuxedo je imel mnogo ponarejalcev; vendar ni- \ kdo ni mogel doseči njego¬ ve popolnosti kar se tiče kakovosti in vrednosti za kajenje. TUXEDO SE ZAMORE KU¬ PITI VSEPOVSOD. Znamenita zelena šiatlja z zla- *| timi črkami, narejena tako, da lil(* g-re ravno v žep. * v Pripravna vrečica, podvlečena IZ p znotraj z vodovarnim papirjem V stekleni posodi 50c in 90c. AMERICAN TOBACCO COMFANY. TOM A. MARSHALL znamenit lovec. FRED GILBERT slavni lovec. Naj hladilne j ši, najbolj dišeč in naj ljubši tobak mi je Tuxedo. On je mil in pristen-. r (Dalje.) “Kam vodi ta rov?” je prašal Proko. “V starodaven kanal, ki se bliža naravnost Beas„kuli. Žid Efrajm, lastnik te podrtije, je naš prijatelj in nam je dal hišo za mesec dni v najem, seveda proti dobri odškodnini. Kako pa smo izvohali, da nale¬ timo na kanal baš tu, bi bilo predolgo pripovedovati. Saj veš, da se mora človek, ki ni vedno varen na belem dnevu, zanimati tu in tam za podzemeljska zatišja ...” Pero je bil stopil med tem v grobnico, odvalil ploščo in mignil pri¬ jateljema za seboj. Objel jih je' hlad, še mrzlejši in vlažnejši od prej¬ šnjega ; v svoje veliko začudenje pa Marko ni našel nesnage, ki je bil pripravljen nanjo. Nehote je izrazil Preki to svoje presenečenje. “Vedi sam Vrag, kako je to”, je odgovoril Proka. “Istina je, da je kanal vso pot docela nerabljen in prazen, brez zveze z drugimi. Na par mestih se vidi razločno, da so vhodi v druge kanale zazidani; le slab duh’ ki te pozdravi tu in tam, in mokrota, ki prodira skozi zemljo iz drugih rovov, te spominjata, kje se nahajaš . . .” Zrak je bil v resnici neprikladen za občutljive nature in je ra¬ zodeval mestoma še preveč vsiljivo bližino drugih kanalov; tudi mo¬ krote ni manjkalo: vsakih par korakov je pljusnila pod nogami tro¬ jice ogabna luža svoje temne kaplje po kamenitih stenah. V svitu slepice je šinila zdaj pa zdaj podgana s preplašenim cvi¬ ljenjem ter zbežala pred četniki, plazečimi se po njenem kraljestvu in prodirajočimi dalje brez besed, ki so se ustavljale v grlu pod temi mo¬ krimi stropovi. Ta pot je trajala dobre četrt ure; zdajci pa se je začul dalje tam spredaj ropot, kakor da grebe nekdo z rovnico ali lopato. Bled odsev luči se je zasvetil pred trojico. “Cilj se bliža!” je vzkliknil Proka poluglasno. “Kar slišiš, Mar¬ ko, so udarci naših tovarišev Paje Božanoviča’ in Save Petroviča, ki kopljeta do vojvode Vuka!” Par trenutkov nato so bili pri njiju. Svetiljka je visela na klinu, zabitem med dva kamna, in svetila možakoma, ki sta kopala pot do jetnika. Daši so bili odnesli na nosilkah že mnogo odkopane prsti in kamenja, je bil rov v tem koncu še vedno tako zasut, da so se morali plaziti malo da ne po kolenih. “Kako gre delo od rok, Pajo?” je pozdravil Proka enega izmed brkatih delavcev, sedel poleg njiju odloženega orožja, izvlekel stekle¬ nico žganja in jima ponudil. “Ej, brate, delo gre rek oliko laglje, samo 'ča daleč na se bliža .Vanilje, _'ancozi so S Ko s k so 5 l nastal si ^Niovii šoi *»iia -;«at ’0| Pome n več % na pac 'amir 'aktiit;. ( ^iliv 0 0| Zav e hi N k M iSi Ve Hi S? ° c n? Ch*' 's Hi ! tv t S 0 H Sc °lir J